Leto VIII., šfev. 24. Celfe, lorek 2. marca 1926. Poštnina plačana v gotovini- t^^^^L ^^m ^^^^^^L ^^B ^^K ^^P^^B " ^^^^^^^ ^V^^^^ ^^T^MB j(PMÄ ^^¦¦^¦¦^¦¦^¦j ^^b^bb^bb^bb^bb^bb^bb^H V^^^^^^^H ^^^^^^^^B " y^^^^^^^^B l^^^^^^^^B ¦ ^^^^^^^^V -'' ' T^^^^^^^B"1 ' ^^^^^^^^B- ^^^^I^^^H ^^^^bb^bbb b^bb^bb^bbV b^bb^bb^bb^b^bb^bb^bb^bb^b^bbW. WdawS^flK ¦aroininai Za. Jugoslav!)o: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcrastvo: letno 240 Din, foiamezna Stevilka I Din. Izbafa v f*»re&, tefrfeb In »obofo. Redakoija in upravai Strossmager]eva ulica 1, prltl Tel. 65.— Rač.p.-Č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Trboveljska krivica. Presita in samogoltna gospoda pri Trboveljski premogokopni družbi, ki jej ne zadostuje bogastvo, katero so jej nakopali bedni sužnji kapitala v temnih brezzračnih rovih, se je začela bati, da ne bo več tako mastnega pro- fita in da jej življenje brez dela ne bo več potekalo tako božanski kakor do- slej. Da bi gospoda še za naprej za- sigurala svojemu lenemu življenju ndobnost in vso lepoto milijonarjev, je družba začela metati iz umazanih rovov na blatno cesto one, ki bi radi delali, samo da bi mogli živeti. A ne smejo delati in ne smejo živeti, ker bi to škodilo kapitalistom. Nedeljski »Slovenski Narod« je ob- javil pod naslovom »Redukcija trbovelj- skih rudarjev« trezen in resen članek, ki ga ponatiskujemo, ker ni mogoče napisati o tej žalostni zadevi kaj dru- gega: Sredi letošnje zime je začela Tr- boveljska premogokopna družba od- puščati rudarje in pomožne delavce v vseh svojih revirjih. Začela je z upo- kojitvami starih rudarjev. Ako bi bila pokojnina taka, da bi omogočala vsaj skromno preživljanje, bi penzijoniranjem ne bilo oporekati. A današnja pokoj- nina taka ni. Po večdesetletnem delu s° pahnjeni v bedo in obup starčki, ki so potrošili vso svojo življenjsko energijo v rovih, v službi za tuj ka- pital. A Trboveljska je §la še dalje. Pen- zijoniranju je slediloodpuščanje mlajših delavcev. Sprva so jim odpovedovali delo v manjšem številu, po 100 do 200 pri vsakem izplačilu; a število odpu- ščenih je bilo vsakokrat večje in znaša danes skupno že okrog 1500; za da- našnji izplačilni dan (sobota, 27. febr. — Op. ured.) pa napovedujejo še nadaljno odpoved okrog 1000 rudarjem. Reduk- cija bi tako obsegala približno eno tretjino vseh nameščencev TPD. Družbino vodstvo utemeljuje te ogromne redukcije, menda največje, kar smo jih kdaj imeli v Sloveniji, z nadprodukcijo premoga in splošno go- spodarsko krizo. Mnoga industrijska podjetja so omejila ali popolnoma nstavila svoje obrate, privatniki so pod pritiskcm težkih življenjskih razmer prisiljeni k skrajnemu štedenju. Vse to vpliva tudi na konzum trboveljskega premoga, ki se ga porabi mnogo manj kakor pred Ieti. Vsa skladišča premoga so prenapolnjena, novih odjemalcev ni in družba ne ve, kam s premogom. Zato hoče omejiti produkcijo premoga in odpušča odviSne delavce. To so podatki, ki jih navaja Tr- boveljska in na prvi hip drže tudi njeni argumenti. A stvar je drugačna. Trbo- veljska premogokopna družba je danes največje privatno podjetje v naši državi in to podjetje, ki globoko posega v vse naše gospodarsko življenje, pod- jetje, ki ie po vsem svojem ustroju in poslovanju tesno zvezano z našo dr- žavno upravo. Za tako institucijo ne morejo in ne smejo veljati strogo ra- čunska načela, ki jih morda lahko po- rablja kak manjši, na ožji krog intere- sentov vezani podjetnik. Trboveljska je po prevratu znatno zvišala svojo glavnico. Pa to bi se morda dalo pojasniti z valutno deval- vacijo. A družba je tudi stvarno silno povečala svoje imetje: otvorilain uredila je nove rudnike, razSirila in spopolnila stare, postavila celo vrsto novih zgradb. Vse te investicije so danes žc plačane; krila jih je iz tekočih dohodkov. Pred Ieti, ko so bile naše železnice še zelo pasivne, jim je Trboveljska dostavljala premog po visoki ceni, pri tern pa uživala Se posebne privilegije pri do- stavljanju vagonov. Ako pomislimo, da je Trboveljska krila tri četrtine pre- mogovnega konzuma naših železnic, si lahko predstavljamo, kako ogromne vsote so prispevali naSi davkoplače- valci k dobičkom TPD. Že to dejstvo samo bi zahtevalo od družbe obzirnosti in več socijalne odgovornosti. Podjetje, katerega moč in bogastvo temeljita na prispevkih vse javnosti, na naklonjenosti države, se ne sme postaviti na stališče brezsrč- nega kapitalizma. Pri tern pa je treba pomisliti äe na drug moment, ki je značilen in tragičen obenem. Kadarkoli je šlo v minulih letih jza povišanie rudarskih mezd, so zastopniki družbe med dru- gimi argumenti proti povišanju navajali tudi trditev, da ie produkcija, ki od- pade na enega delavca, mnogo manjša od predvojne. Po zadnji mezdni regu- laciji so se rudarji poprijeli in to raz- merje bistveno spremenili. Danes po- vprečna produkcija enega delavca ne Ie dosega predvojno, ampak jo že celo prekaSa. Delavski žulji so dvignili pro- dukrijo premoga in napolnili skladiSča. Poleg gospodarske krize je v veliki meri zasluga — ali morda krivda — delavcev, da ima družba preveč pre- moga. In kakor v zasmeh plačuje dru- 2ba povečano pridnost in spretnost delavcev s tern, da jih odpušča! Zato je umevno, da je danes na strani rudarjev vsa naša javnost. Zlasti je razburjeno prebivalstvo v rudarskih revirjih in njihovih okolicah, ki je po- sredno po redukcijah tudi hudo priza- deto, saj živi več ali manj od rudar- jev. Vsaka nesreča za rudarje je ob- enem nesreča za prebivalstvo in Trboveljska tepe z redukcijami prebi- valce ravnotako kakor svoje nameščence. Dolžnost Trboveljske je, da upo- števa svoje izjemno stališče v naši državi, da se ozira na našo javnost, da ne tepta načel socijalne pravičnosti. A ona je gluha za vse to, odklanja vsa po- sredovanja, vse kompromisne predloge. Vršilo se je ie vet anket, a vse so ostale brezuspešne. Redukcije se na- daljujejo v vsej brutalnosti. Vsi trpimo pod gospodarsko krizo. Tudi Trboveljska družba. A ne gre, da pusti trpeti Ie svoje nameščence. Ni dvoma, da je stagnacija v konzumu premoga Ie prehoden pojav. Za to dobo mora družba sama prevzeti riziko, ki ga pravzaprav niti ni. Ravno te dni je ustanovila družba posebno podjetje za prodajo svojega premoga. To podjetje bo zaslužilo na leto okrog 40 milijonov Din, ako pa bi prodajala družba premog v lastni režiji, bi jo to veljalo kveč- jcmu 4 milijone. 36 miiijonov dinarjev gre torej brez potrebe v žepe prekup- čevalcev. In dalje: upravni svetniki družbe in njeni ravnatelji so prejeli lansko leto na tantijemah in plačah najmanj 5 milijonov dinarjev in družba je iz- kazala nad 30 milij. Din čistega dobička. Odrecite se samo eni četrtini či- stega dobička; znižajte prejemke rav- nateljev in upravnih svetnikov za eno tretjino; izločite nepotrebne prekupče- valce pri prodaji premoga — pa boste prihranili mnogo več, kakor pa rabite. da lahko vse reducirane rudarje in njihove rodbine preživljate skozi celo leto. Dokler tega ne storite, nimate pravice govoriti o gospodarski krizi. Nečuvena krivica je, da vlečejo upravni svetniki in ravnatelji po stotisoče, si kupujejo avtomobile in vile, delavca pa, ki bi rad delal, pehate na cesto in v bedo. Politika, p Skandal pred inostranstvom. Pod tern naslovom je beograjska »Reč« te dni čisto pravilno ožigosala radi- kalskega prvaka dr. Lazico Markoviča, ki je beograjskemu dopisniku rimskega lista »Mondo«, de Falco, podal izjave o sporazumu RR. Dotične izjave je gospod Lazica Markovič dal tudi po- natisniti v radikalskem glasilu »Samo- uprava«. Italijanskega žurnalista je za- nimalo, kaj je bil vzrok Radičevi kapitulaciji in kako je to, da Radič n! kapituliral pred Davidovičem, ki je veliko na tern delal in potrošil toliko lepih fraz. Dr. Lazica Markovič, ki je sam vodil kot eden izmed glavnih činiteljev vsa pogajanja z radicevci, je gotovo mogel dati tudi najtočnejša pojasnila. Ta pojasnila so vsekakor zanimiva: Radiča so zaprli in ga dali v preiskavo radi dejanj, za katere je mogel dobiti 20 let ječe, eventuelno tudi izgubiti glavo. Obenem žnjim smo zaprli tudi prvake njegove stranke, stranko pa dali pod obznano. Ker smo imeli večino v verifikacijskem odboru, smo mogli njegove mandate ali uničiti ali jih potrditi. Potem smo pa šli k Radiču v zapor in smo mu rekli: Se- daj voli, kaj hočeš, ali ječo 20 let, uničenje vseh mandatov, uničenje stran- ke, ali pa da se z naml sprijazniš, zvežeš, podpišeš izjavo, ki jo zahte- vamo, potem pa dobiš ministrsko sto- lico in red Sv. Save ter bodes velik politični prvak v kraljevini. Resnica je, da je Radič nepreračunljiv. Tega ne vedo samo londonske »Times«, to smo vedeli tudi mi že mnogo poprej, nego smo ga začeli obiskovati v zaporu. Toda on ni toliko nepreračunljiv, da ne bi uvidel, da je boljša ministrska stolica in red Sv. Save, nego ječa. To ie tako jasno in razumljivo, da ne vemo zakaj inozemstvo tega ne more razumeti. Da smo mi prišli s takim predlogom k Moši Pijade ali k Čarugi, sigurno bi tudi ta dva sprejela spora- zum in ne bi niti zahtevala reda Sv. Save in ministrske stolice. Razlika je samo v tern, da nam Moša Pijade in Čaruga politično nista potrebna niti koristna in se je moglo proti njima postopati po zakonu. Da je Davidovič bil toliko pameten, kakor mi in da je zatvoril Radiča in tovariše, mesto, da jim je govoril sladke fraze, bi bilRadič žnjim sklenil sporazum.— Italijanske- Beli orli. I» **aaranske Strazet. Poslorenil S. R. (Dalje.) Silni ognji, čjjj p]ameni so se dvigali nebesom v oblake na zahodni naJi meji proti Albaniji in poleg ka- tenh smo mi stali pobiti, nemi, so označevali zadnji izdihljaj naše svo- bode. Xu je bila prižgana velika zadnja voščenica Srbiji, njeni samostojnosti in je javljala robstvo srbskemu narodu, težje kot je bilo turško, ker so ga pnpravljali prosvečeni sovragi in na žalost bratje po Kristu. Mi smo se ču- tili sirote brez krova, brez milih in dragih pred temo in nesigurnostjo. Tako je izginila Srbija, tako je srbski narod padel v troletno suženjstvo. Mi, njegovi Beli orli, pregnani iz svoie rodne grudn, ki jo je sovražnik raz- delil kot plen na tri dele, da bi jo tern bol| uničil moralno in materiialno, smo okameneli v čudu. Tudi naitrSe srce bi počilo, najbolj junaSke oči bi se razjokale, ali mi smo stiskali srce. Od vsega, kar smo imeli, nam je ostala zastava, znamenje stare ? Sibbotnez' so izgubili ravnotežje. Aii Bvii orli niih 150.000, niso omagali, ampak so na- povedali sovražniku boj do uničenja: grobom ikad, ali robom nikad I In na- potili smo se skozi pusto Albanijo na Jadran. 1!. V prvi polovici novembra 1. 1915 se je umaknila vrhovna komanda v Prizren, kamor sem prišel tudi iaz, da sprejmem nadaljnja povelja. Nekoč, leta 1912, sem Šel v Prizren ponosen in radosten, da gledam ponovno pre- stolnico naših slavnih Nemanjicev, od koder se je blestel sijaj in veličina naše stare države. Ali sedaj, za kratka tri leta, potrt po nekem mrzlem dežju, ki ledeni kri v žilah in mozeg v ko steh, sem se priplazil v mraku in skoro neslišno. Prizren je bil spdaj torišče puščobe in gorišče popaljene opreme, vozov, orožja, napolnjen z velikansko množico beguncev, pomeSano z vojaki razmh vrst orožia. Na vseh obrazih se je opažala zbeganost in obup. Nikjer strehe niti varnega kotička ; vse je bilo prenapolnieno z voj-^ko, begunci in prebivalstvom. V temnih nočeh, ko jtr mrak gost, da bi «a rezal, smo na- redil' š'»tore. Ves čas je padal brez n -'• I • M« ci^Ž, pomešan s sneuom. N ^r«-b I', ne zatismvfti očesa, ¦ •• en f ... u>