Trebnje
S 903 TR KRflJRN
352.9(497.4 Mirna)
I
|=r
|-H iTh -j c- cr .1 o o
Informator krajevne skupnosti Mirna • št. 2 • junij 1999 • Izhaja po potrebi
Spoštovane krajanke, spoštovani krajani, spoštovani prijatelji naše krajevne skupnosti
Dovolite mi, da vas tudi letos pred krajevnim praznikom spomnim na tista pomembna zgodovinska dejstva, ki so vzrok za praznovanje krajevnega praznika.
kvaliteto tudi zaradi tega, ker je voda tudi osnova za njene kvalitetne proizvode. Prav zaradi izboljšanja kvalitete je bila v letu 1993 zgrajena ena od najsodobnejših dezinfekcijskih postaj v Sloveniji.
Že v letu 1998 so odgovorni v Dani pričeli z zaskrbljenostjo ugotavljati, da moč vodnega vira upada. Naročili so spremljanje vira, poleg tega pa so pričeli tudi razmišljati o nadomestitvi z novim vodnim virom. Po pridobljenih hidrogeoloških ponudbah so se odločili za rešitve Dolenjcem znanega hidrogeologa ing. Zvoneta Menceja.
Leta 1954 je tedanja krajevna oblast občine Mirna proglasila 6. junij za občinski (kasneje krajevni) praznik. Podlaga za to odločitev je bila v naslednjem:
•	6. junija 1942 je bil izveden z grička Gradec pri Sv. Heleni napad na italijanski vojaški vlak;
•	v času okrog 6. junija 1944 je bilo ubitih nekaj znanih in uglednih Mirnčanov;
Prav v spomin na te in še nekatere druge tragične dogodke je 6. junij do danes ostal praznik naše krajevne skupnosti.
Spoštovane krajanke, spoštovani krajani, v imenu sveta krajevne skupnosti vam ob krajevnem prazniku iskreno čestitam in vas ob tej priliki vabim, da se udeležite vseh prireditev v počastitev krajevnega praznika.
Predsednik sveta KS Mirna: Janez BRAČKO
DANA BO MIRNI
ZAGOTOVILA BOLJŠO VODO
Rojstvo sedanjega ga mirnskega vodovoda sega v pf*, leto 1968. Tedaj je bilo zgrajeno zajetje, ki je zagotavljalo kvalitetno pitno vodo celo do 35 litrov na sekundo.	Upravljanje §|
vodovoda na Mirni je vseskozi v rokah Dane, kije strokovno usposobljena za distribucijo pitne vode in je hkrati tudi največji porabnik, ves čas pa si prizadeva za visoko
“Voda iz nove vrtine je privrela iz globine.” Foto: Tone Oven
Ker z vrtalno garnituro do mesta vrtanja po gozdni kolovozni poti ni bilo možno priti, je Občina zagotovila finančna sredstva za izgradnjo dostopne ceste, katere stroški so presegli milijon tolarjev. Izvajalci so izvrtali dve vrtini: prvo z globino 70 in druga z globino 40 metrov. Zgornji del vrtine so zacevili s cevmi fi 219 mm, da bi preprečili zunanje vplive na vodo v vrtini. V črpalni poizkus so se aktivno vključili neutrudni in
poizkusu na novi vrtini. ”
požrtvovalni mirnski in mokronoški gasilci. Črpalni poizkus je dal izredno dobre rezultate, saj so gasilci načrpali 40 litrov vode na sekundo. Te količine so bistveno večje od prejšnjih in v veliko zadovoljstvo tako delavcev Dane kot ostalih krajanov bo količina vode v vrtini lahko zadoščala še dolgo časa.
Projekt seveda še ni končan. Vrtino sedaj spremljajo, izdelujejo široke (de)analize, vse pa kaže na to, daje voda izredno kvalitetna, da dezinfekcija ne bo potrebna, kar je seveda izrednega pomena tako za proizvodnjo kot za oskrbo prebivalstva. V Dani so se za vrtino odločili tudi zaradi tega, ker gre za zaloge vode v dolomitnih slojih, ta voda pa slovi kot najbolj kvalitetna.
V Dani so nam zagotovili, da so potrebni postopki za vključitev novega vodnega vira v sistem distribucije v teku in da bodo krajane v medijih obvestili, kdaj bo otvoritev novega vodnega vira.
J. J. K.
( IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
5.	SEJA
je bila dne 30. 03. 1999 ob 19. uri.
Opravičeno odsoten: Janez Sladič
SKLEPI:
1.	Seje sveta KS Mirna se do nadaljnjega pričenjajo ob 20. uri.
2.	Do naslednje seje je potrebno pripraviti razčlenitev postavke (3,5 mio sit),' ki je povezana z delovanjem KS.
3.	Pripraviti moramo poročilo o tem, koliko za ČN odvaja Občina in koliko se zbere denarja za ČN od krajanov.
4.	Vsi člani sveta izdelajo do 15. 04.1999 terminski in finančni plan del za svoje volilne enote.
5.	Stranke (SDS) opozorimo, da svoje panoje odstranijo v roku, v nasprotnem primeru bo to opravilo naročila KS.
6.	Z izvajalcem administrativno-tehničnih, pravnih in finančno-računovodskih storitev je potrebno skleniti pogodbo o izvajanju.
7.	Podan je bil predlog, da je ena izmed točk na naslednji seji “kultura in turizem”.
8.	G. Veljko Kolenc pripravi do naslednje seje ključ delitve finančnih sredstev za športna društva.
9.	Ker se bo badmintonsko društvo v mesecu aprilu udeležilo več mednarodnih tekmovanj in ker se sezona zaključuje, denar pa potrebujejo sedaj, je bilo enoglasno sprejeto, da jim dodelimo finančno pomoč v višini 300.000.00 sit.
10.	Zg. Jožetom Horvatom je potrebno podaljšati pogodbo - red in vzdrževanje bazena.
11.	G. Marjana Pravneta je potrebno pismeno opozoriti zaradi onesnaževanja voda. Če opozorila ne bo sprejel oziroma ne bo spremenil svojega odnosa do ekologije - vode, bo sledilo ustrezno ukrepanje.
12.	G. Tone Gracar - zaradi velikih stroškov pri izgradnji kanalizacije je svet soglasno sprejel sklep, da KS plača cevi, jaške in prekop v višini
190.000.	00 sit.
13.	Na Občino moramo poslati dopis z vprašanjem, zakaj naši krajani, ki so utrpeli škodo ob poplavah, niso dobili nobene pomoči.
14.	Prošnji LD Mirna za finančno pomoč pri čiščenju divjih odlagališč odobrimo pomoč v višini
50.000.	00 sit.
15.	Pri financiranju preplastitve ceste Zabrdje - Stara Gora vključimo tudi krajane Griča.
16.	Zaradi delno porušenega mostu v Migolici je potrebno na ustrezne organe poslati dopise, v katerih zahtevamo takojšnjo rešitev tega prometnega problema. Ca. 30 % krajanov KS Mirna nima dostopa s tovornjaki do svojih domov, šolski avtobus ne vozi učencev na to področje, intervencijska vozila ne morejo ukrepati v primeru nezgod,... Od odgovornih želimo odgovor, kdaj in kaj bo sanirano.
17.	V planu investicijskih del pod zap. št. 3 spremenimo sanacijo dovozne poti od Povšeta v “asfaltiranje”.
6.	SEJA
je bila dne 28. 04. 1999 ob 20. uri.
Opravičeno odsoten: Marko Novak
SKLEPI:
1.	Imenovana je bila komisija za pripravo praznovanja krajevnega praznika, ki jo sestavljajo:
•	Janez Bračko - predsednik KS
•	Tomaž Povšič - tajnik KS
•	Veljko Kolenc - član sveta
2.	Ponovno je potrebno vložiti na občinski svet vlogo za dodelitev finančnih sredstev za rekonstrukcijo mrliške vežice pri Sv. Heleni.
3.	Člani sveta KS so tudi soglasno sprejeli sklep, da se sofinancira:
•	program praznovanja 1. maja na Debencu
50.000.00 sit
•	Društvo kmečkih žena Mirna 20.000.00 sit
•	godba Trebnje 15.000.00 sit
4.	Pisno obvestimo Dano Mirna, da je potrebno pri popravilu vodovoda zemljišča urediti v prvotno stanje.
5.	G. Alfonzu Breznikarju se dodeli 30.000.00 sit odškodnine zaradi motenja posesti pri pokopališču.
6.	Govorniku na pogrebnih svečanostih se poveča nagrada s 5.000.00 sit na 7.000.00 sit (neto) in praporščaku s 3.000.00 sit na 3.500.00 sit (neto).
KAJ DELAMO?
SOLIDARNOST JE GARANCIJA ZA USPEH
Vaščani Gomile, zaselka z dobrim ducatom hiš ob glavni cesti Mirna - Trebnje, so z odlično pripravljeno akcijo proslavili pomembno delovno zmago. Razveseljivo je, da so pri napeljavi javne razsvetljave sodelovali prav vsi. Strokovna dela je opravil Brane Gregorič. Za izreden popust pri ceni se mu vaščani ob tej priliki zahvaljujejo, skromni Brane pa je dejal, da dobrim sosedom tako in tako ne moreš vsega zaračunati.
Vsi so zadovoljni in upajo, da bodo tudi naslednje akcije tako uspešno izpeljali. V načrtu imajo položitev kanalizacije, preplastitev asfalta in še kaj.
Prebivalce Gomile jezi le neprizadet in malomaren odnos “cestarjev”, ki so pred pragom njihove vasi opustili dokončanje in ureditev cestnega prehoda preko železniških tirov ter odcepa ceste Gomila - Rodine -Nemška vas.
Postavljajo javno vprašanje: Kdaj bo ta sramota odpravljena?
KANALIZACIJA ZGRAJENA -MIRNČANI BOGATEJŠI
Grosupeljsko podjetje Komunalne gradnje je v marcu mesecu letos zaključilo izgradnjo kanalizacije v Zabrdju. Fazna gradnja je potekala dve leti in zgrajene je bilo 2457 metrov kanalizacije fi 250 iz PVC cevi. Na prečkanjih s potokom je bila zgrajena kanalizacija z litoželeznimi cevmi fi 300 mm.
Zabrdje, ki je bilo nekoč preplavljeno z gnojnico, je sedaj urejena vas in pripravljena sprejeti celo najzahtevnejše goste oziroma obiskovalce tradicionalnih smučarskih skokov. Od 34-ih gospodinjstev, ki jim bo zgrajena kanalizacija služila, je sedaj priključenih skupaj že 25 gospodinjstev.
Finančna sredstva za izgradnjo so se zagotavljala s programom krajevnega samoprispevka. Celotna investicija je vredna dobrih 38 milijonov tolarjev. Krajani so prispevali svoj delež v višini 3 milijone, krajevna skupnost Mirna iz samoprispevka 4,3 milijone, Občina Trebnje 9 milijonov ter Ministrstvo za okolje in prostor iz naslova taks za obremenjevanje vode 21,922.921.00 tolarjev. Zanimivost pri financiranju je predvsem ta, da je vsako gospodinjstvo vložilo približno 100.000.00 sit, vložek pa se je oplemenitil na vrednost 1,117.647.00 sit. Očitno je za ta znesek vsako gospodinjstvo v Zabrdju bogatejše. Dodajmo še to, da je vzporedno ob gradnji kanalizacije Elektro Celje moderniziral del elektroinštalacije z vkopom zemeljskega kabla, zaselek Grič v Zabrdju pa je dobil tudi požarno vodo.
P. J.
D. Z.

t v oesf e« ,e
MRLIŠKA VEŽICA DOBILA NOVO PODOBO
Svet krajevne skupnosti Mirna je v program krajevnega samoprispevka zapisal tudi rekonstrukcijo mrliške vežice pri Sv. Heleni. Prejšnja je bila namreč premajhna, pretesna, nefunkcionalna za kraj, kakršna je danes Mirna.
Z upravnimi postopki je svet pričel že v letu 1996. Precej se je zatikalo pri pridobitvi ustreznega soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta. Letos februarja je svetu uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje, opravljen je bil javni natečaj in sklenjena je bila izvajalska pogodba z najugodnejšim ponudnikom. Z deli so pričeli v začetku meseca aprila, izvajalec pa se je zavezal zaključiti projekt do krajevnega praznika. V fazi izgradnje je bilo dejansko potrebno staro vežico porušiti skoraj do tal. Skupaj je ostalo od prejšnje vežice le slabih osem metrov zidu, vse ostalo od temeljev do strehe pa je novo. Nova vežica bo imela dovolj prostora, da bosta v njej lahko hkrati dva pokojnika. Povečan je prostor za svojce, zgrajene so nove sanitarije, nov prostor za orodje in skladišče za pogrebno dejavnost, prej odprti plato pri vežici pa je dobil novo nadstrešnico, kjer bodo lahko tudi v slabem vremenu potekale pogrebne svečanosti.
Krajevna skupnost se je odločila v vežici zamenjati tudi vso opremo, kar bo stalo slabe tri milijone tolarjev, predvidevamo pa, da bo celotna vrednost investicije presegla 15 mio sit, kolikor so za ta projekt tudi planirali.
J. J. K.
MOST PREKO MIRNE V MIGOLICI JE SANIRAN
Na republiški cesti Mirna - Tihaboj - Moravče so se že v mesecu februarju ob prvi odjugi pokazale posledice zime tudi na mostu preko reke Mirne v Migolici. Na mostu je nastala luknja velikosti dobrega pol kvadratnega metra.
Stanje so si na kraju samem ogledali pristojni Inšpektor za ceste, predstavnik Družbe za državne ceste in predstavnik Cestnega podjetja iz Novega mesta. Inšpektor je izdal odločbo o prepovedi tovornega prometa preko mostu ter določil postavitev fizičnega zoženja vozišča na širino skupaj le dva metra. Določen je bil tudi obvoz za tovorni promet, kar prikazuje priložena slika.
Krajevna skupnost je v marcu mesecu pridobila podatke o stanju mostu na Družbi za državne ceste v Ljubljani pri g. Branku Batističu, ki sicer izvaja nadzor na državnih cestah. Le-ta nam je pojasnil, da je izdelan projekt za sanacijo mostu, da je že izbran izvajalec del, to je Cestno podjetje iz Novega mesta in da se bodo dela izvajala v prvi polovici meseca aprila. Povedali so nam tudi to, da bo v času sanacijskih del popolna prometna zapora, ki bo trajala predvidoma en teden. Izvajalec del bo uporabnike ceste o zapori obveščal tako s prometno signalizacijo kot v sredstvih javnega obveščanja.
Ker se dela niso pričela izvajati, je svet 20. aprila posredoval urgenco na Cestno podjetje v Novo mesto z zahtevo, naj se dela na mostu v Migolici nemudoma prične izvajati in naj se čimprej dokončajo. Tudi urgenca ni zalegla, saj so cestarji pričeli z deli šele v prvi polovici maja. Zaradi postavitve popolne zapore in zaradi počasnega izvajanja del je krajanom jeza prekipela čez rob. Celo “žulj” na Valu 202 reševanja nastale problematike ni bistveno pospešil. Prizadeti krajani so bili nad obupnim obvozom ogorčeni. Skupaj z njimi se sprašujemo, ali res ni bilo možno zgraditi začasnega obvoza in mostu poleg podrtega mostu. Prav gotovo bi lahko lastnik ceste zagotovil obvoz z minimalnimi stroški in v zadovoljstvo prizadetih.
Sprašujemo se le, do kdaj bodo lahko imeli oblastniki do nas državljanov tako indiferenten odnos.
Vse to smo zapisali ter celotno informacijo dvakrat objavili na Vašem kanalu televizije Novo mesto v začetku meseca aprila.
Trefon
tabla obvoza foto: N. Stre\
treto» v**** o««*««'*	„ elodanVf-
ZANIMIVOSTI
MANDLJEVA KOVAČIJA
Pismo Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije - Uprava za kulturno dediščino
Na Upravo za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije smo g. mag. Tadeju Brateju nedavno poslali pismo, ki ga skrajšanega objavljamo tudi na straneh našega krajana.
Krajevna skupnost Mirna ima kar nekaj kulturnozgodovinskih znamenitosti, za katere uspešno ali manj uspešno tečejo prizadevanja za njihovo ohranitev. Ponosni in veseli smo, da prof. dr. Marko Marin izredno uspešno obnavlja mirnski grad, na drugi strani pa se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da pa naglo propada Mandljeva kovačija kot tehnični spomenik. Objekt je namreč načel zob časa, saj je pričela propadati streha in zidovi in nujno je, da se prične postopek vrednotenja objekta kot tehničnega spomenika in nato tudi zagotavljanje potrebnih sredstev za sanacijo in za ohranitev kovačije. Na svetu krajevne skupnosti smo o vrednosti in pomembnosti objekta že razpravljali, toda odgovora na to, kakšen pomen ima objekt z vidika stroke nimamo, niti ne vemo, ali se objekt sploh splača sanirati.
Vljudno vas prosimo, da proučite stanje in da nam pripravite strokovno oceno pomembnosti objekta ter možnost sanacije in ohranitve objekta kot tehničnega spomenika.
Za vaše sodelovanje in pomoč pri ohranitvi kulturnozgodovinskih znamenitosti v naši krajevni skupnosti se vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo.
Lepo vas pozdravljamo!
S spoštovanjem Predsednik sveta KS Mirna: Janez BRAČKO, I. r.
SLOVESNO PRAZNOVANJE NA DEBENCU
Največji in edini delavski praznik, 1. maj, smo tudi letos proslavili pri koči “PLAZ” na Debencu.
Ob prijetnih zvokih pihalnega orkestra Trebnje pod vodstvom dirigenta Igorja Teršarja, se je ob 11. uri na vrhu Debenca zbrala velika množica ljudi, ki je želela v lepem vremenu proslaviti 1. maj - praznik dela, praznik delavcev. In so tudi ga!
Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko je že osemnajstič uspešno organizirala praznovanje delavskega praznika na tem prostoru. Zanimiveje, daje udeležencev praznovanja vsako leto več.
Glavni pokrovitelj letošnjega srečanja je bilo podjetje Trimo iz Trebnjega. Direktorica Tatjana Fink je predstavila dejavnost najuspešnejšega podjetja v občini in zaželela vsem prisotnim veselo praznovanje.
“Država se je v preteklosti zelo mačehovsko obnašala do delavcev. Zahtevamo polno pokojnino za polno pokojninsko dobo ter večjo socialno vzdržnost in varnost. Svobodni sindikati smo zmagovalci, ko gre za pokojninsko refermo. Prevečkrat se govori o delavcih kot o delovni sili. Ko se stroj izrabi, ga zavržemo... Slovenski delavci smo že v Evropi, saj nas hvalijo tuji poslovneži, menadžerjem pa je potrebnega še veliko znanja... V borbo za delavske pravice!”, je bil v svojem nagovoru odločen in dokaj oster Gregor Miklič, izvršni sekretar predsedstva ZSSS.
Pester program sta zapolnili tudi vaški klepetulji (učenki OŠ Mirna), ki sta tudi letos okrcali politike, ki le obljubljajo.
Za ušesa sta pocukali tudi bivšega župana, ki je obljubil, da bo cesta Mirna - Trebnje gotova do 31. 12. 1998.
Glavno besedo si je vzel poznani humorist “Šraufenciger”, ki je po dolgem in počez “obdelal” najvidnejše politike, vmes pa povedal kopico “staro-novih” vicev na račun sedanjih dogodkov blizu in daleč.
Ob zvokih harmonik in glasov štajerskih dvojčič Vesne in Vlaste so prisotne zasrbele pete, še dolgo v prvomajsko noč pa je nadaljeval narodnozabavni ansambel JASMIN.
Seveda si je narod privoščil odlične jedi in pijače gostitelja.
Bilo je lepo in veselo. Za 1. maj leta 2000 bo tudi! ZSSS, območna organizacija za Dolenjsko, je tudi letos najzaslužnejšim delavcem v tej organizaciji podelila priznanja.
Prijeli sojih:
Rogelj Ivanka, Tesnila TMT Velika Loka Majer Zvone, Novoles L. I. Straža Miklič Marija, Krka, Tovarna zdravil Novo mesto Bahovec Marjana, Krka, Tovarna zdravil Novo mesto
Polanec Jože, Italian Shoes Studio Mokronog
D. Z.
“BRESKVE IN GOZDNI SADEŽI”
IZ DANE
Dana ponuja ledeni čaj z okusom breskve in z okusom gozdnih sadežev.
Ledeni čaj DAN je negazirana brezalkoholna pijača za aktivne ljudi. Najbolj žejni bodo izbrali ledeni čaj z okusom breskve, tisti, ki skrbijo za vitko linijo, pa bodo lahko segli tudi po lahkem ledenem čaju z gozdnimi sadeži.
Za oba okusa velja, da prijetno ohlajena, prinašata neustavljivo svežino, ki prija ob vsaki priložnosti. Pa naj bo to preprosto vsakdanje opravilo ali naporen vzpon na gorski vrh. Ker je ledeni čaj DAN polnjen v priročne, trpežne plastenke, to ne bo težko.
Kupci jih bodo spoznali in zapomnili tudi po novi etiketi, ki obljublja vrhunec osvežitve.
V Dani obljubljajo v začetku junija nov izdelek v družini priznanih sadnih sokov DAN. Gre za multivitaminski sadni napitek v posebni PET embalaži, ki bo na policah razpoznaven in ki bo po njihovih zagotovilih prav gotovo
v veliko zadovoljstvo kupcev Daninih napitkov.
Dana svoje kupce vabi v svojo prenovljeno prodajalno na Mirni, kjer organizira redne mesečne akcije za posamezne proizvode po izredno ugodnih cenah.
PRAZNOVANJE IN DEŽ
Jutranje sonce je napovedovalo lep sedemindvajseti april. Za upokojence trebanjske občine je bil to dvojni praznik. Pohodniki iz Mokronoga, Trebnjega, Velike Loke in Mirne so vsak po svoji poti pripešačili do koče na Debencu. To je bilo prvo srečanje pohodnikov v občinskem merilu. April pa ne bi bil april, če ne bi postregel tudi z manjšo ploho. Zbrani so izpod hrastovih krošenj pobegnili v kočo ali pod šotor.
Po kosilu se je vseh stodvajset udeležencev ponovno zbralo na prostem, poslušalo godbo in nekaj govorcev. Prvi je spregovoril Marijan Umek, predsednik DU Mirna in pobudnik srečanja pohodnikov iz vse občine, ki naj postane tradicionalno. Pohod bo organiziralo vsako leto drugo društvo upokojencev in bo vedno na praznik Upora proti okupatorju. Letošnji organizatorje bilo DU Mirna. Drugi je spregovoril Alfonz Tratar, predsednik Občinske zveze upokojencev Trebnje, kije med ostalim orisal tudi pomen praznika.
Največ aplavza pa je požel Ivan Zupanc, predsednik pohodnikov z Mirne in organizator tega prvega srečanja. Orisal je dosedanje delo številne mirnske skupine pohodnikov. Priporočil je vsem prisotnim, naj se še vnaprej udeležujejo pohodov v tako velikem številu in s tem omogočijo večje povezovanje in prijateljstvo med ljudmi. Povabil pa jih je še na snidenje prihodnje leto.
Po dežju vedno posije sonce, vendar je tokrat dež pripomogel, da so gostje prehitro zapustili plesišče in odkorakali z vrha.
Tone iz Okroga
PROSVETNI DOM NA MIRNI
* *
Mnogo lepih spominov starejših Mirnčanov je povezanih s prosvetnim domom, ki je na Mirni v času med obema vojnama združeval vse mlade na raznovrstnih prireditvah. Stara in opuščena stavba ima danes žalostno podobo, saj jo je dodobra načel zob časa in kar kliče po tem, da se jo obleče v nova oblačila, da se jo preuredi v notranjosti in seji vdahne tudi novo dušo.
Pogovarjali smo se z gospodom Janezom Petkom, našim župnikom, ki nam je prav lepo orisal “življenjepis” prosvetnega doma. Ti domovi so se gradili širom po Sloveniji v začetku 19. stoletja. Dejansko je bil pri vsakem župnišču in v njih so se odvijale kulturne prireditve v izvedbi kulturno-prosvetnih društev.
Na Mirni je bil prosvetni dom zgrajen okrog leta 1928. V njem je potekala bogata kulturna in prosvetna dejavnost. Po 2. svetovni vojni je tedanja oblast cerkvi prosvetni dom odvzela in tako je v nadaljevanju služil za druge namene. Dalj časa je bila v njem dvorana, ker pa ni bilo zadostnega obiska predstav, so morali dom zapreti.
Kmalu po sprejemu zakona o denacionalizaciji je bil prosvetni dom leta-1993 cerkvi vrnjen in to v izredno slabem stanju. Streha pušča, strop odpada, podi gnijejo.
Nujno potrebno je pričeti z vzdrževalnimi deli z namenom, da se zaustavi naglo propadanje. Letos je v programu krpanje strehe, zgrajena pa bo tudi prva betonska plošča nad kletnimi prostori. Predračunska vrednost predvidenih posegov presega 2 milijona tolarjev. Ker teh sredstev župnija ne premore, je župnik zaprosil za pomoč tudi občinski svet občine Trebnje.
Župnišče ima torej v programu prosvetni dom na Mirni v celoti obnoviti z namenom, da bo možno v njem organizirati raznovrstne kulturne prireditve, srečanja faranov, starostnikov, organizacijo materinskega dneva, organizacijo rekreacije, športnih in drugih prireditev.
J. J. K.
O USPEHIH UČENCEV NAŠE ŠOLE
Osnovno šolo Mirna obiskuje 343 učencev in učenk v 17 oddelkih. Število učencev tudi pri nas upada in tako “ne zaostajamo” za republiškim trendom zmanjševanja števila mladih Slovencev. V šestih oddelkih osnovne šole s prilagojenim programom je 43 učencev, v vrtcu niha število med 96 in 104 otroki, v VDC je dvajset varovancev. Šola deluje v težjih prostorskih pogojih, saj ji primanjkuje učilnic za redni pouk in večja telovadnica. Kljub prostorskim težavam uspevamo realizirati program, ki ga mora izvesti osnovna šola.
V tem času smo pred zaključkom šolskega leta, zato še ni izdelana podrobnejša analiza našega dela, vendar bi kljub temu navedel nekatera področja in to od izboljšanja materialnih pogojev dela do uspehov učenčev. S tem prispevkom se šola želi priključiti praznovanju krajevnega praznika in predstaviti nekaj rezultatov, ki jih je dosegla v enoletnem obdobju. Podrobnejše poročilo bo objavljeno v eni izmen naslednjih številk “Krajana”.
Šola je izvajala program osnovne šole: predmetnik, kulturne dneve, naravoslovne dneve, športne dneve, delovne akcije in razredne ure, ki so obvezni za šolo in za učence; dopolnilni pouk, dodatni pouk, interesne dejavnosti in varstvo vozačev -program, ki je obvezen za šolo in neobvezen za učence ter tako imenovani razširjeni program (dodatne interesne dejavnosti, šola v naravi, zimska šola smučanja,...).
Učenci so bili aktivni na vseh področjih. Udeleževali so se različnih tekmovanj ter sodelovali na raznih natečajih. Ob tem so dosegli tudi vrsto dobrih rezultatov. 12 bronastih in dve srebrni Cankarjevi priznanji
(slovenščina), 30 bronastih priznanj - najvišji dosežek iz poznavanja matematike za učence od 1. do 4. razreda - 10 bronastih, tri srebrna in eno zlato Vegovo priznanje (matematika), dve bronasti in dve srebrni Stefanovi priznanji (fizika), 16 bronastih in tri srebrna Preglova priznanja (kemija), 18 bronastih in dve srebrni priznanji iz znanja zgodovine, dve srebrni priznanji iz poznavanja nemškega jezika, dve srebrni priznanji iz poznavanja angleškega jezika, drugo mesto v državi iz geografije, zlato priznanje na republiški reviji pevskih zborov v Rogaški Slatini, eno srebrno in 12 bronastih priznanj, mladi člani pletarskega krožka so sodelovali na mednarodni sejemski prireditvi “Alpe Adria” v Ljubljani, osvojili so priznanja na področju “Vesele šole”, sodelovali v kulturnih prireditvah v kraju in bili povabljeni drugam, pripravljali šolske likovne razstave in dosegli zelo veliko odličnih uvrstitev na športnih tekmovanjih na regijskem, državnem in celo na meddržavnem nivoju.
Učenci enote osnovne šole s prilagojenim programom se priključuje ostalim učencem z odličnimi rezultati na področju ročnih spretnosti (tudi na državnem nivoju), v tekmovanju iz Vesele šole in na športnih tekmovanjih. Mislim, da večina učencev in učenk naše šole zasluži polno pohvalo za prizadevanje in za doseganje dobrih rezultatov na vseh področjih življenja in dela šole.
Kljub doseganju dobrih rezultatov pa ne smemo biti popolnoma zadovoljni. Prav gotovo se da na posameznih področjih doseči še več in prav gotovo so tudi področja, na katerih se bomo morali bolj potruditi.
In kaj smo pridobili na področju izboljšanja pogojev dela v šoli: novo opremo za štiri večje in dve manjši učilnici, elektronski pianino, teleskop, telovadne blazine, dva mikroskopa, stenske zemljevide, štiri radiokasetofone, pet računalnikov, različna druga učila in učne pripomočke ter vrsto računalniških programov (Stavnica, Miškina mala šola računalništva, Moje prvo čudovito raziskovanje sveta, Človeško telo, Slovenski pravopis...).
Učencem poskušamo nuditi čim več in jim omogočiti dobro osnovo za nadaljnje šolanje.
Priliko izrabljamo tudi za to, da se zahvalimo za dobro sodelovanje staršem, članom sveta šole, vodstvu krajevne skupnosti Mirna in vsem, ki ste pomagali šoli s svojimi prispevki.
Obenem čestitam vsem krajankam in krajanom ob krajevnem prazniku z željo, da bi tudi v prihodnje dosegali dobre rezultate.
Ravnatelj: Peter PODOBNIK
GASILCI URESNIČUJEJO SVOJE CILJE
Prostovoljno gasilsko društvo Mirna je na rednem letnem občnem zboru sprejelo letni plan dela in razvoja gasilstva. V planu je posebno poudarjeno predvsem usposabljanje gasilskih kadrov ter posodobitev zastarele gasilske opreme in voznih sredstev.
V začetku meseca marca sta se sestala upravni in nadzorni odbor društva. Zavzeli smo stališča glede nabave nove gasilske opreme, pregledali pa smo tudi prispele ponudbe o zamenjavi starega gasilskega kombi vozila z novim CITROEN-ovim. Iz ponudbe je razvidno, da je ponujeno vozilo prostorno in tehnično primerno za izvajanje gasilske dejavnosti. Omogočalo bi bistveno hitrejše intervencije, uspešno pa bi ga lahko uporabili tudi pri napredovanju letos ustanovljene mladinske gasilske sekcije. Prav ta se je letos bistveno številčno okrepila, kar je nedvomno rezultat uspešnega sodelovanja gasilskega društva z Osnovno šolo Mirna in s Krajevno skupnostjo. Gasilci si vseskozi prizadevamo, da bi gasilstvo na Mirni ljudi povezovalo in združevalo nasploh in ne le pri izvajanju reševalnih akcij ob nesrečah.
Novo gasilsko vozilo v skupni vrednosti okrog 3,5 milijona tolarjev je že naročeno in avans plačan, vozilo pa je že pripravljeno in ga je dejansko možno že prevzeti. Gasilci smo doslej zbrali za vozilo en milijon tolarjev, Občinska gasilska zveza je obljubila en milijon tolarjev, 500.000.00 sit pa bo za vozilo nakazala Krajevna skupnost Mirna, primanjkuje še milijon, da bo finančna konstrukcija pokrita. Gasilci pričakujemo, da bodo ta milijon zbrale gospodarske družbe na Mirni, saj dejavnost gasilcev nedvomno služi tudi za potrebe njihove požarne varnosti. Na pismene prošnje kakega navdušenega odmeva ni bilo in gasilci smo nad tem kar začudeni, saj ne kupujemo vozila za lastne potrebe temveč za potrebe kraja.
Predsednik PGD Mirna: Branko KOLENC
LOVCI OB KRAJEVNEM PRAZNIKU KS MIRNA
Ob krajevnem prazniku 6. juniju se tudi lovci LD Mirna pridružujemo prazničnemu utripu kraja.
Lovci smo v vseh povojnih letih v glavnem zelo dobro sodelovali z organi krajevne oblasti. Skoraj vedno smo v krajevnih organih imeli tudi koga od svojih predstavnikov. Po izgradnji lovske koče se je zvrstilo precejšnje število zaključnih praznovanj ravno na lepem prireditvenem prostoru pred lovskim domom.
i.	-	- -
Tudi letos bomo vključeni v praznična dogajanja. Najprej bomo imeli občni zbor za sprejem ETIČNEGA KODEKSA slovenskih lovcev. V teku prazničnih dogajanj pa bomo sodelovali s priložnostno lovsko razstavo na temo “NALOGE DANAŠNJIH LOVCEV”. S tem želimo predstaviti delček naše naravne dediščine in način, kako jo ohraniti zanamcem. Ob koncu pa bo na prireditvenem prostoru pred lovskim domom še zaključni - zabavni del praznovanja krajevnega praznika.
mora vsak dela sposoben član LD letno opraviti najmanj 20 ur naravovarstvenega dela, brez udeležbe na lovih. Nadalje mora za svoje izobraževanje imeti naročeno strokovno revijo “LOVEC”, vsako leto kupiti in seveda tudi prebrati najmanj eno strokovno knjigo z vsebino varstva, gojitve in opravičenega lova divjadi. Poleg naštetega mora vsak član sodelovati in prispevati z delom in sredstvi za vzdrževanje lovskega doma in lovsko gojitvenih naprav.
Potrebno je tudi povedati, da se je v zadnjih 30-ih letih na predlog lovske organizacije popolnoma ali delno zaščitilo več kot 20 vrst sesalcev in ptičev. Tako je danes pri nas pod določenimi pogoji delno odprt lov le še na 6 vrst sesalcev, to je lisica, jazbec, kuna, srnjad, divji prašič in jelenjad. Poleg tega pa še na 4 vrste ptičev, to je šoja, sraka, siva vrana in raca mlakarica. Vse ostale prosto živeče vrste divjih živali pa so popolnoma zaščitene.
Živimo namreč v času vse večje ogroženosti celotne narave. Lovci to zelo dobro spoznavamo ob opazovanju v živi naravi. V razmeroma kratkem obdobju so v našem ožjem okolju že izginile številne vrste nekoč lovne divjadi. Tako naprimer vidra, bela podlasica, divji maček, jerebica, gozdni jereb, fazan, itd. Zelo ogroženi pa so veverica, poljski zajec, postovke, kljunaši, nekatere sove, vodomci in drugi.
Ob takih spremembah narave se mora ustrezno spremljati tudi obnašanje in dejanja vseh, ki imajo pomemben vpliv na dogajanje v naravi. Nam lovcem tako ostaja vse manj lova in vse več naravovarstvenega dela. S tem postajamo tisti del družbe, ki si s svojim delovanjem prizadeva za ohranitev naše naravne dediščine, kot pogoj za nadaljnji obstoj človeštva. Pri teh prizadevanjih si želimo čimveč somišljenikov.
Menimo, da smo lovci tudi v samem kraju premalo aktivni pri pojasnjevanju našega dela, nalog in vloge pri uresničevanju sodobnega načela trajnostnega varovanja in rabe naravnega okolja. Večji del krajanov še vedno misli, da smo lovci tisti, ki s puškami kolovratimo po poljih in gozdovih ter streljamo divjad. Dejansko pa to ni več res. Danes mora biti lovec prvenstveno ljubitelj celotne žive in nežive narave, prostovoljni naravovarstvenik, pripravljen brez plačila sodelovati pri izvajanju ukrepov za zaščito ogroženih prosto živečih živali in hkrati tudi izvajati vse naloge za izboljšanje življenjskih pogojev, nazadnje pa tudi izvajati selekcijski odstrel.
Starešina LD Mirna: R. Ž.
„es«iš*vo
Vse vettae* b»leŽ“*«G je \ WUSCHG
Da je to res, dokazujemo z nekaj podatki. Med ostalim
IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV MIRNA -NOVI PEVSKI ZBOR
Škrjanček poje, žvrgoli, se bel’ga dneva veseli.
Zakaj se ne bi veseliti tudi mi. Vsak nov dan je nov izziv in nova potrditev. Kaj nam bo prinesel in kako ga bomo izpolnili, pa bomo morali odločati sami.
Najboljši bomo do sebe, če bomo dobri do drugih in če bomo dobra dela in želje vtikali tudi v pesmi. Če že pesmi ne bomo pisali, zakaj ne bi zapeli že napisanih, sebi in drugim v zabavo.
Nikdar ni prepozno začeti z delom, prepozno je lahko le, če nikdar ne začnemo. Mirnski upokojenci smo si rekli, zakaj ob vseh ustvarjanjih, delu in zabavi, ne bi tudi ubrano zapeli. Zbralo se je nekaj navdušencev in ustanovili smo PEVSKI ZBOR UPOKOJENCEV MIRNA.
“Zborček" (za sedaj!) vodi profesionalna pevovodkinja ga. Valerija Rančigaj. Na posnetku prva z leve strani.
foto: D. Z.
Začetek je bil zelo obetaven. Žal pa si je nekaj njih razlagalo vse bolj preprosto, kot je učenje petja in so omagali. V resnici pa tudi je sila preprosto, le trdne volje za osrečitev sebe in drugih je potrebno. Kaj naj bo lepšega, kot lepo zapeta domača pesem, ki boža uho in hrani duha.
Reči moram, da večina pevcev pridno prihaja na vaje in navdušeno zapoje. Pohvaliti je potrebno predvsem ženski del zbora, ki je vedno prisoten v polni sestavi, čeprav pevke še zdaleč niso vse z Mirne. Želimo si pridobiti še nekaj glasov, če ne prej pa v jeseni po počitnicah. Pred tem pa se bo zborček gotovo že pojavil v javnosti in tako navdušil še koga, da se mu pridruži.
Po vsej naši deželi je mnogo pevskih zborov in nemalo
je takih, ki se otepajo s finančnimi bremeni. Tudi mi smo že takoj na začetku naleteli na težave denarne narave, vendar smo jih s polnim razumevanjem vodstva Društva upokojencev Mirna vsaj za letos zanesljivo rešili. Upamo in verjamemo, da bo tako tudi v prihodnje, kljub denarnim težavam, ki jih ima DU zaradi svojega vsakoletnega bogatega programa dejavnosti in obnove svoje zgradbe.
Tone iz Okroga
MIRNSKE PEVKE PRED PRVIM KONCERTOM
V konkurenci devetih zborov, kolikor jih je nastopilo na občinski reviji v Trebnjem, je profesor Janez Močnik, strokovni spremljevalec revije, izbral dve skupini, oktet Lipa in ženski pevski zbor KUD Svoboda z Mirne, za nastop na medobčinski reviji v Novem mestu. Tako so si mirnske pevke že drugič zapored pripele to strokovno priznanje. In sploh bo ta sezona med tistimi, ki bo ostala v spominu kot uspešna. Na Mirni, v Kamniku in v Domžalah so s celovečernim nastopom predstavile
Ambrožičevo knjigo Žandar med cvetjem in knjigami, moč jih je bilo slišati na prvem programu radia Slovenija, odzvale so se povabilu Občinske gasilske zveze Trebnje, razveselile so Mirnčanke ob mednarodnem dnevu žena, trebanjske vinogradnike ob njihovem občnem zboru, nastopile so na Trebelnem, v Mokronogu, na Čatežu. Skupaj z mokronoškim zborom bodo v teh dneh postavile na oder obnovljeno spevoigro “Oče nebeški, glej!”. Seveda bodo nastopile tudi na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Krona sezone pa bo gotovo njihov prvi koncert ob našem krajevnem prazniku.
Tisti, ki so kdaj prepevali v kakem zboru, vedo, da ni
Mil
'/ivVV-r
u ]
tako enostavno priti do samostojnega koncerta. Najmanj kar je, je potrebno naštudirati za uro programa, po možnosti takega, da bodo poslušalci imeli kaj od njega, da bodo slišali kakšno novo pesem, da jih bo razveselila kakšna zanimiva izvedba, da ne bodo ves čas ploskali samo zaradi vljudnosti, da ne bodo odšli prazni domov, da... na koncu koncev, da bo tudi zbor imel kaj od svojega nastopa. In če sedaj vse te in še druge “da”-je spravimo v amaterske pogoje, v katerih koncert nastaja, potem dobi začetna trditev še dodatno težo. Povedano drugače: klobuk dol pred ljudmi, ki se iz veselja trudijo delati veselje drugim! To pa seveda nikomur in nikakor ne krati pravice, da bi sodil po svojem okusu. Če ti ni všeč, ti pač ni! Hudo je samo takrat, če nihče ne sodi. Mislimo pa, da se to na Mirni ne more zgoditi.
Povejmo še, da v zboru poje 17 pevk, doma pa so iz Trebnjega, Zabrdja, Sevnice, Mokronoga, z Brezovice, Belega Griča in Mirne. Na vprašanje, kaj bi si želele v naslednji sezoni, je imela predsednica zbora, ga. Štefka Gregorčič, takoj pripravljen odgovor: “Še kakšnih sedemnajst novih glasov!” Zborovodja Stane Peček se je seveda strinjal in skoraj pobožno dodal: “In nič zato, če bi bili ti glasovi tudi približno po toliko stari!”
S. P.
PIKA POKA POD GORO
Pred tremi leti je v Rogaški Slatini shodila državna revija ljudskih pesmi, plesov in običajev z zgovornim naslovom “Pika, poka pod goro”. Njen namen je med mladimi vzpodbujati raziskovanje in negovanje kulturne dediščine. Organizatorja revije sta Zavod republike Slovenije za šolstvo in 1. OŠ Rogaška Slatina.
Letos se je za revijo prijavilo kar 47 skupin, zato so bili nastopi časovno omejeni. Predstavitve skupin je spremljala in vrednotila strokovna komisija.
Od samega začetka nastopajo na reviji tudi pevke in pevci mirnske osnovne šole. Tokrat se je s prigodnico “Veselje je pri nas” predstavil otroški pevski zbor.
Osrednji del njihovega nastopa, ki je bil vgrajen v dramaturgijo otroške igre (pesmice, jezikarije, ponazarjanje z gibi), je skozi tri pesmice in osemnajst pregovorov oziroma rekov odkrival konje v ljudskem izročilu. Prikupno, poučno in veselo, tako za nastopajoče kot za publiko.
Predstavo je zasnovala in oblikovala zborovodkinja Duška Peček.
S. P.
NA OBČINSKI REVIJI
Na občinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov sta nastopila tudi mlajši mladinski zbor in otroški zbor z mirnske osnovne šole. Slednji si je pripel tudi pravico nastopa na medobčinski reviji.
Oba zbora vodi zborovodkinja Duška Peček.
S. P
s trcl«i'n‘
če se Ho**
EKOLOŠKI KOTIČEK
Mi vsi smo potniki na ladji Zemlja in ne smemo dopustiti, da jo uničijo. Druge Noetove barke ne bo.
M.GORBAČOV
A
J
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
V	organizaciji Komunale Trebnje je ves mesec april tudi v naši krajevni skupnosti potekala uspešna akcija odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Po navodilih v Krajanu in ostalih medijih naj bi gospodinjstva odložila svoje kosovne odpadke poleg posode za odpadke, česar pa se vsi občani niso držali, saj so spontano določili zbirna mesta in na več krajih so nastali ogromni kupi raznovrstne neuporabne šare. Posamezniki so se na ta način znebili odsluženih jeklenih konjičkov, ki niso kosovni odpadki iz gospodinjstev in za katere Surovina zaračunava storitev prevzema po 5.00 sit za kilogram.
Na kupih so se pojavljali tudi tehnološki odpadki, papir, steklo in plastika, ki predstavljajo sicer sekundarne surovine, žal pa danes industrija zanje ni zainteresirana in še srečni smo lahko, da ne končajo v naravnem okolju.
V	naši krajevni skupnosti je bilo v akciji odvoza iz gospodinjstev odpeljano dobrih 160 m3 raznovrstnih kosovnih odpadkov, iz celotne občine pa 2139 m3. Prav zaradi tako velikih količin ni bilo možno nalog izvajati točno po terminskem planu, odvoz pa seje izvajal štirinajst dni dalj kot je bilo predvideno.
Priznamo lahko, daje ekološka zavest naših krajanov bistveno zrasla, še posebej pa so zadovoljni ljubitelji narave, saj odpeljani kosovni odpadki ne bodo končali v naših čudovitih gozdovih.
kup kosovnih odpadkov v Zapužah
foto: N. Strel
Tudi lovci so se letos še posebej izkazali kot naravovarstveniki v široki akciji čiščenja okolja v organizaciji Lovske zveze Slovenije. Tako so lovci Lovske družine Mirna iz naših gozdov odstranili dobrih 10 kamionov raznovrstne navlake, (na sliki: lovci Lovske družine Mirna so iz gozdov okrog Sevnice navlako odložili v kontejner - foto: D. Z.).
KOMUNALA TREBNJE

mmmm


» 1
OBVESTILA - OGLASI
KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA - PROGRAM PRAZNOVANJA KRAJEVNEGA PRAZNIKA
Četrtek, 27. maja ob 17.uri samostojni koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Mirna
v avli OŠ Mirna
Od 31. maja do 5. junija od 14. do 18. ure razstava “O lovstvu na Slovenskem” v avli OŠ Mirna
Sreda, 2. junij ob 20. uri
koncert ženskega pevskega zbora Mirna
pod naslovom “VEZILO ZA PRAZNIK”
v dvorani gostišča “Pri Francki”
Petek in sobota, 4. in 5. junija razstava izdelkov šolske mladine in predstavitev turističnega zemljevida Mirne
v OŠ Mirna
Petek, 4. junij revija športov na Mirni v izvedbi učencev in učiteljev osnovne šole Mirna pod geslom “Potrebujemo novo telovadnico” ob 20. uri na šolskih zunanjih igriščih - ob sodelovanju ansamblov THE DRINKERS iz Litije in THE TROLLS z Mirne
V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v dvorani društva Partizan Mirna.
Sobota, 5. junij
-	ob 16. uri otvoritev prenovljene mrliške vežice pri Sv. Heleni na Mirni s posvetitvijo
-ob 17. uri demonstracijska vaja novega trebanjskega univerzalnega vozila za reševanje pri lovski koči v Zapužah
-	ob 17. uri družabno srečanje z jedačo in pijačo (tudi lovske specialitete) ob zvokih priznanega ansambla v organizaciji gostilne CUGELJ (Sandi BEVC), pri lovski koči vZapužah
VLJUDNO VABLJENI! Organizacijski odbor sveta KS
HIŠNI SEJEM
TOM COMMERCE ob sodelovanju Domako Mirna in Pohorje Mirna organizira dne 3. junija 1999 od 16. ure dalje na Lanšprežu pri Mirni hišni sejem.
Gre za prezentacijo izdelkov navedenih treh organizatorjev približno 200-tim poslovnim partnerjem širom po Sloveniji. Prezentacija za poslovne partnerje se bo pričela ob 11. uri, organizatorji pa vljudno vabijo krajane krajevne skupnosti Mirna na ogled razstavljenih eksponatov po 16. uri. Z veseljem vam bodo prikazali razstavljene izdelke ter z vami pokramljali ob prigrizku in kozarčku rujnega ter ob prijetni glasbi.
DANA
Skupščina delniške družbe
Uprava delniške družbe Dana Mirna obvešča svoje delničarje, da bo redna letna skupščina
29. 07. 1999 v domu Partizan na Mirni.
Vse podrobnosti v zvezi s skupščino bodo objavljene v dnevnem časopisju.
STANJE PROMETNE VARNOSTI
V	NAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI
Na območju občine Trebnje smo v mesecu aprilu policisti obravnavali 14 (v enakem lanskem obdobju 34) prometnih nesreč. Nesreč s smrtnim izidom nismo obravnavali, v dveh prometnih nesrečah pa sta se dve osebi lažje telesno poškodovali.
V	naseljih se je pripetilo 7 nesreč, od tega največ v Trebnjem.
Vzroki nesreč so nepravilna stran in smer vožnje, neustrezna varnostna razdalja, nepravilen premik z vozilom in prevelika hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti, itd.
Alkohol je bil ugotovljen pri treh povzročiteljih nesreč, povprečna stopnja alkoholiziranosti pa znaša 1,63 g/kg alkohola v krvi.
Zaradi velike stopnje alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč, bomo v mesecu maju organizirali poostrene akcije po vprašanju psihofizičnega stanja voznikov motornih vozil na območju cele občine.
Dosledno bomo izvajali kontrolo nad vozniki enoslednih vozil (kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa), predvsem kar zadeva tehnično brezhibnost, uporabo zaščitnih čelad, psihofizično stanje voznikov. Tistim, ki bodo kršitve vztrajno ponavljali, bomo v skladu z Zakonom o prekrških sredstvo, s katerim kršijo predpise (KZM in MK), tudi začasno zasegli.
Obenem izkoriščamo priložnost za opozorilo, da lastniki koles z motorjem le-te natančno pregledate zaradi morebitnih predelav. ZVCP namreč določa, da se vsa predelana in nehomologirana motorna vozila (predvsem mislimo na kolesa z motorjem) začasno zasežejo, v pooblaščeni delavnici se predelava odpravi na stroške lastnika in če le-ta ne prevzame vozila, se vozilo proda, poravnajo stroški popravila in razlika vrne lastniku. Da do tega ne bi prihajalo lahko največ pripomorete lastniki vozil oziroma starši mladoletnikov, ki se vozijo s takšnimi predelanimi vozili, tako da predelave sami odpravite (nehomologirane izpušne cevi, pet prestav, večja prostornina valja, predelave vilic, ipd.).
Na področju kriminalitete beležimo porast kaznivih dejanj, velikih tatvin - vlomov v trgovine, kjer si storilci prilaščajo predvsem cigarete. Glede na vremenske pogoje ponovno opozarjamo občane, ki se zadržujejo v vinorodnih področjih, da zaklepajo vozilo, vrednejših predmetov, torbic, denarnic, ipd. ne puščajte na vidnih mestih v vozilih.
Vsako sumljivo zadrževanje ali gibanje neznancev pa si zabeležite ali pokličite na Policijo.
ZA DAN ŽENA ‘99
na melodijo Vinka Vodopivca ŽABE zapele pevke ženskega pevskega zbora KUD Svoboda z Mirne ob harmonikarski spremljavi Staneta Pečka
Drage ženske, če ne moti, zgodbico povemo vam, kdo čebele so, kdo troti, kdo je z nami, kdo prot’ nam.
Je še lani b’la proslava v dvorani, kot je prav, je visela tam zastava, in predsednik dal pozdrav.
Se zamenjala postava nova misel je prišla, da ta praznik je zabava, ne svetovni dan žena!
In tako so modrovali, da ni dan žena več šik, puhloglavo dokaz’vali da vse skup je rdeči trik!
Roke stran so obrnili, saj najlažje je tako, kaj bi s tem se bremenili, že brez tega je hudo.
Nam seveda vsem je jasno, riba ve se kje smrdi, le poglejte vlado krasno, kjer nobene ženske ni!*
Svet prepričati želijo, da nam v vrhu mesta ni, da naj ženske kar skrbimo, za vogale hišne tri.
Dokler bo pamet ta živela, dokler oblast bo moška vsa, bo potrebna misel smela, bo potreben dan žena.
In zato smo tu se zbrale, če je komu prav, al’ ne, praznik bomo praznovale, saj v Evropi smo, mar ne!?
* V tem času smo dobili ministrico. Seveda si ne domišljamo, da zaradi te zbadljivke! Nič se pa ne ve!
Bojan MAJCEN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE
Inšpektor
LIONS CLUB TUDI V OBČINI TREBNJE?
Tudi letos je društvo “Sožitje Trebnje” v spomladanskem času uspešno organiziralo dobrodelni koncert “Odprite srce”, ki se ga je udeležilo mnogo ljudi dobre volje z namenom zbrati čimveč finančnih sredstev za pomoč duševno prizadetim. V akciji je bilo zbranih dobre tri milijone tolarjev. Na prireditvi so s svojimi prispevki sodelovali donatorji in sponzorji, nastopajoči in seveda tudi vsi obiskovalci. Izkazali so se tudi predstavniki “Lions klub” iz Novega mesta, ki so k izkupičku prireditve primaknili svoj prispevek v višini 500.000.00 sit. Predstavnik kluba iz Novega mesta je v svojem kratkem nagovoru izrazil željo, da bi v naslednjem letu na tej prireditvi že sodelovali tudi predstavniki “Lionsov” iz Trebnjega, seveda z nalogo nuditi humanitarno pomoč prizadetim.
Iz dobro obveščenih krogov smo namreč izvedeli, da bo projekt “Lions klub” uresničen tudi v občini Trebnje. Iniciativni odbor, ki šteje okrog 20 članov, že pripravlja ustanovno skupščino, ki naj bi bila predvidoma v mesecu juniju. Trebanjski Lions klub se bo tako pridružil 42 000 klubom, ki so organizirani v 180 državah širom sveta. Tudi trebanjski lionsi bodo delovali pod geslom “SLUŽIMO” (we serve).
In še to: 17. aprila je dan lionizma - LCI (Lions club international). Letos so ga lionsi praznovali pod geslom “Mir skozi prijateljstvo, pomoč skozi dejavnost". Njihov temeljni cilj je namreč pomagati slepim in slabovidnim.
“Lionsom” želimo uspešno delo.
Ob prazniku krajevne skupnosti Mirna krajanom in prijateljem krajevne skupnosti iskreno čestitamo!
GRAVERSTVO IN KOVINOIZDELKI Jakoš Franc, s. p.
Glavna cesta 56 8233 MIRNA
ČESTITKA TREBANJSKIM GODBENIKOM
Trebanjski godbeniki so k svojim uspehom dodali še enega. Na 19. tekmovanju slovenskih godb prve težavnostne stopnje, bilo je 15. maja v Krškem, so osvojili zlato listino.
Orkester ima že več kot sedemdesetletno tradicijo. V tem času je doživljal in preživel vzpone in padce, da bi se v zadnjih letih, pod taktirko mladega dirigenta in pedagoga Igorja Teršarja, povzpel v krog najboljših poustvarjalcev tovrstne glasbe pri nas. Orkester išče svojo potrditev tudi v mednarodnih vodah, tako je v Hamerju na Norveškem na mednarodnem tekmovanju dosegel bronasto odličje za koncertni program.
Mirnčani želimo orkestru še veliko uspehov. Posebne čestitke pa naj veljajo vsem mirnskim fantom, ki v orkestru igrajo in njihovim staršem, ki te fante redno, enkrat, dvakrat ali pa še večkrat tedensko, vozijo v Trebnje na vaje.
SPORT
ROD MIRNE REKE SE PREDSTAVI
Taborništvo je edinstvena organizacije pri nas, ko mladi vodijo mlade. Je prostovoljna mladinska, vzgojna, nepolitična, nevladna, laična in odprta za vse, ne glede na raso, nacionalnost in vero. V organizaciji imamo prostor za delovanje, smo svobodni, prosti, lahko uresničujemo svoje interese in želje. Svobodni smo toliko, kolikor ne omejujemo svobode drugih. Taborništvo ni vrhunski šport in tudi nikoli ne bo. Je pa edina dejavnost, ki posega po toliko različnih področjih, tudi na športna in druga področja, ki naj bi bila blizu še zlasti mladim. In prav taborništvo je dejavnost, s katero se lahko posameznik ukvarja celo življenje. Nismo taborniki, taborniki samo uro na teden in deset dni na taborjenju, temveč moramo taborniško znati živeti. Tabornik si, ali pa nisi.
f	JfHi
Takšno organizacijo smo na Mirni ustanovili pred osemnajstimi leti (22. aprila 1981). Takrat smo se imenovali Odred Mirna, ki se je razvil iz čete tabornikov odreda Sivih jelš iz Trebnjega. 1991 smo se preimenovali v Rod mirne reke. Že od tedaj naprej se ukvarjamo z vzgojo mladih ljudi, učenjem življenja v naravi ter osveščanjem in spodbujanjem čuta do same narave. Tako kot drugi rodovi po Sloveniji tudi mi delujemo na vodovem sistemu in trenutno delujejo štirje vodi, v katere je vključenih do petnajst otrok, deluje pa še klub, v katerega smo združeni starejši taborniki. Naše leto se začne septembra in skozi vse leto pridobivamo znanje in spretnosti, ki jih pokažemo tudi na tekmovanjih. Sedaj smo v obdobju pomembnih tekmovanj; trenutno se pripravljamo na lokostrelsko tekmovanje - Zlata puščica v Ljubljani. Za nas bo to že jubilejno deseto tekmovanje, osemkrat zapovrstjo pa smo osvojili prvo mesto. Sledi Kanu ščuka zlet v Cerknici, ki zajema orientacijo po Cerkniškem jezeru, lokostrelstvo,
pionirstvo (izdelati je potrebno veslo iz lesa in ga nato uporabiti pri veslanju po jezeru). Višek tekmovanj predstavljajo mnogoboji, kjer je združenih veliko disciplin; postavljanje šotora, kurjenje ognjev, orientacijski pohod, signalizacija, lokostrelstvo, spretnostno tekmovanje. Udeležimo se še Nočno orientacijskega in Republiško orientacijskega tekmovanja, ki pa sta bolj zahtevna. Naš glavni moto na tekmovanjih je srečati se s taborniki iz vse Slovenije. Za nas najpomembnejši del leta in nekakšen zaključek pa predstavlja seveda taborjenje, ki ga bomo letos imeli od 8. do 18 julija v Marindolu ob Kolpi. Tu izvajamo razne aktivnosti kot so: vožnja s kanuji, lokostrelstvo, pionirstvo, spretnost preživetja v naravi, bivakiranje, kopanje v Kolpi, večerni programi ob tabornem ognju,... Pri našem delu večkrat naletimo na težave. Pred leti se je pojavil problem pomanjkanja kadrov, sedaj pa nam največjo težavo predstavljajo sredstva, saj pri delu uporabljamo veliko opreme, ki pa je na žalost zelo draga, stara pa izrabljena. Naš trenutno največji cilj je taborjenje 2001 v Techuani v Avstriji. Z delom, znanjem in požrtvovalnostjo vodnikov in ostalega vodstva nam bo to verjetno tudi uspelo.
Skozi naše vrste je šlo že mnogo generacij, katerim je taborniško življenje pustilo mnogo znanja in mislim, da ga v življenju, če hočeš, lahko s pridom uporabiš. Vsi, ki vas taborništvo zanima, se nam lahko pridružite na vodovih sestankih, ki potekajo vsak petek ob 16. uri.
Z NARAVO K ČLOVEKU!
Andrej TRATAR
ŠPORTNI OBJEKTI NA MIRNI ZAMENJALI LASTNIKA
Društvo Partizan z Mirne ima v svoji lasti in upravljanju kar nekaj športnih objektov. Posebej so ponosni na svoj dom, do nedavnega pa so imeli v lasti in upravljanju tudi rekreacijske površine (3104 m2) in kočo “PLAZ” na Debencu (125 m2) ter nogometno igrišče na Mirni v velikosti 7000 m2. In glej ga zlomka, občinski svet občine Trebnje je na svoji 3. redni seji, dne 29. marca letos sprejel odlok po hitrem postopku in z njim “nacionaliziral" kar tri mirnske objekte, to je nogometno igrišče, rekreacijske površine na Debencu in kočo “PLAZ” na Debencu.
Pri pristojnih organih društva smo skušali pridobiti njihov komentar, pa nam to do izida številke ni uspelo. Lahko povemo le to, da bodo morali v bodoče dosedanji in bodoči uporabniki navedenih objektov vzpostaviti najemni odnos za uporabo teh objektov z Občino Trebnje.
TAM GORI, KJER VINOGRAD ‘MAM
SPOMLADANSKO VARSTVO VINSKE TRTE
Ko so mladice dolge 8 -12 cm uporabimo proti rdečemu listnemu ožigu 0,2 % Antracol ali 0,25 % Dithan M-45.
Če smo imeli v preteklem letu močan napad oidija dodamo proti le-temu sistemik (0,03 % Rubigan, 0,025% Topas 100 EC, 0,03 % Folicur 250 EW).
Če imamo v nasadu pršice dodamo 0,2 % Thiodan E35, če opazimo tudi rdečo sadno pršico pa 0,05 % Demitan ali 0,1 % Ortus SC.
S škropljenjem proti peronospori vinske trte počakamo do konca maja, ko so mladice dolge 40 - 50 cm ali se ravnamo po navodilih protiperonosporne službe. Takrat uporabimo 0,2 % Antracol ali 0,25 % Dihtana M 45, temu dodamo proti oidiju 0,3 % Cosan ali 0,3 % Thiovit ali 0,3% Pepelin.
Ludvik JERMAN, dipl. ing. agr.
VINOGRADNIKI IN PEVCI TREH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Društvo vinogradnikov Šentrupert aktivno deluje že 26 let. Združuje 172 članov iz treh krajevnih skupnosti: Mokronoga, Šentruperta in Mirne. Glavna naloga društva je izobraževanje in osveščanje članov, za kar je vedno več zanimanja, predvsem med mladimi. Uspešno se vključujemo v slovenski projekt promocije cvička, kar je za naše področje posebnega pomena.
V okviru društva je leta 1997 zaživel 20-članski pevski zbor, ki ga vodi Venčeslav Zadravec iz Ljubljane. Zbor je že dvakrat nastopil na občinski reviji pevskih zborov in tudi na drugih lokalnih prireditvah, predvsem na prazniku cvička v Šentrupertu.
Naše geslo je: “Delovanje društev ne pozna meja.”
Tajnik društva: Jože BRATE
me »e


svet zagotavljal vsaj del potrebnih sredstev za pokrivanje stroškov, ki so bili v letu 1997 okrog 1,8 milijona zaradi večjih vzdrževalnih del in leta 1998 skoraj 1,3 milijona tolarjev za pokrivanje tekočih stroškov. Vlogo smo posredovali na občinski svet, pa nismo dobili niti odgovora niti delnega pokrivanja nastalih stroškov.
Ali bomo letos zaradi pomanjkanja finančnih sredstev sposobni organizirati kopanje v bazenu? Brez
Že veliko smo napisali o bazenu na Mirni. Sedaj vam le sporočamo, finančne pomoči Občine bo kvalitetno da uspešno pridobivamo potrebno upravno in tehnično vzdrževanje bazena v času trajanja dokumentacijo za rekreacijski center in za dovodni cevovod za kopalne sezone moteno, bazen.
Občinski svet je v zvezi z bazenom sprejel usmeritev, da je le-ta občinskega pomena, ki naj služi za kopanje in rekreacijo vseh občanov. Krajevna skupnost je bila zato prepričana, da bo občinski
B*e*
sott P
©ra**1
neužitne*
so	p.
. stiotaK***’ uaor n«*1 sVettt*Kot^Vr.s^
MIRNA DOBIVA KABELSKO-RAZDELILNI SISTEM
Svetniki sveta KS Mirna so v preteklem mandatu izglasovali (med drugim) še ..eno pridobitev za naselje Mirna z " okolico.
Določili so strokovno komisijo, ki je na osnovi razpisa izmed treh ponudb izbrala najboljšega (po kvaliteti in ceni) ponudnika za zgraditev kabelsko-razdelilnega sistema na območju Mirne in okolice.
ism |j'i
, -i Izbrano je bilo podjetje S j Elektroprom, d. o. o., Ip!* ki ima sedež v n	Izlakah, njihovi delavci
Cr*' "V 'hI (90 zaposlenih) pa na p' ^ 'iL'. številnih krajih IHlf.« . ■ utlš Slovenije gradijo elektroinštalacije, »	:	centralne kurjave in
, ..,r •	plinske inštalacije,
*	-	kabelsko-razdelilne
sisteme, proizvajajo tiskana vezja in grafitne ščetke, upravljajo lokalni informacijski sistem, v njihovem sestavu je tudi trgovina Makro z malo in veleprodajo.
Kako deluje kabelsko-razdelilni sistem
V	osnovi ga sestavljata dva sklopa naprav:
1.	Glavna postaja z antenskim sistemom
2.	Kabelsko-razdelilno omrežje
Naloga antenskega sistema je priprava sprejetih signalov v takšno obliko, da se lahko odpošljejo v omrežje po koaksialnih ali po potrebi optičnih vodnikih (kablih).
Kabelsko-razdelilno omrežje je sklop naprav in kabelskih povezav, ki prenašajo signale od glavne sprejemne postaje do uporabnikov. Delimo ga na primarno omrežje (prenos signalov od glavne postaje do odvzemne točke), sekundarno omrežje (povezava odvzemnih točk in naročniškega razdelilnega omrežja) ter naročniško omrežje (razvod od izhoda zadnjega ojačevalno-razdelilnega mesta do priključne vtičnice).
V	čem je torej prednost kabelsko-razdelilnih omrežij
Poleg že navedenega je omogočen kvaliteten sprejem vseh domačih programov, kot tudi želenih programov zemeljskih RTV postaj. Za satelitske RTV programe je potrebno montirati dodatne antene, lahko pa gledamo ali poslušamo le nekodirane programe. Tovrstne nevšečnosti pri KRS enostavno odpadejo!
Z izvajanjem elektroinštalacij imajo že več kot 30-letne izkušnje, za proizvodnjo tiskanih vezij pa so lani prejeli celo certifikat kakovosti ISO 9001.
Kabelsko-razdelilni sistemi so namenjeni skupinskemu sprejemu in distribuciji radijskih in televizijskih signalov (programov). Prvi takšni sistemi so bili v Sloveniji zgrajeni pred 20-imi leti v Mariboru in v Gornji Radgoni, z Združenih državah pa so jih imeli že pred 40-imi leti. Prednost priključitve na omrežje KRS je vtem, da prenaša večje število RTV programov in da ni potrebno vsakemu uporabniku postavljati lastnega antenskega sistema. Poleg tega pa je na individualnih hišah, na katerih ni anten, zmanjšana nevarnost atmosferske razelektritve (strele), saj večina hiš nima strelovodov.
Razvojne možnosti KRS so ogromne. Novost zadnjih let je neposredna povezava s prenosom digitalnih podatkov. Prav tako je možna komunikacija med dvema poljubnima naročnikoma. Popularna je tudi dvosmerna storitev, ki jo takšno omrežje lahko prenaša, to je priklop na internet.
Izvajalec del ELEKTROPROM predvideva, da bodo upravni postopki za pridobitev dovoljenj za kabelsko-razdelilni sistem Mirna (1. faza) opravljeni do poletja. Za stari del Mirne, Zapuže, Zabrdje in druga vmesna naselja pa pripravljajo dokumentacijo.
Ob tej priliki se Elektroprom najlepše zahvaljuje vsem krajanom, ki so do sedaj že podpisali soglasja za prekop zemljišča za izvedbo KRS.
Z eno samo ritjo ne moreš jahati dveh konj.
W. ALLEN
Za vse informacije v zvezi z njihovo dejavnostjo so vam na razpolago na sedežu podjetja, telefonska št. 0601/74-001.
D. Z.
■iHMI


Rožna ulica9, 8233Mirna /el/fax068/47970, tel06845084
Nudimo vam vse vrste nogavic in hlačnih nogavic iz otroškega, ženskega in moškega programa naše lastne proizvodnje.
Krajankam in krajanom krajevne skupnosti Mirna ob krajevnem prazniku iskreno čestitamo!
Krajankam, krajanom in simpatizerjem krajevne skupnosti Mirna ob krajevnem prazniku 6. juniju iskreno čestita
Zavarovalnica Triglav
Izdaja svet Krajevne skupnosti Mirna • Glavna c. 28 • 8233 Mirna • tel.:(068) 47-707 • Naklada 1200 izvodov • Tehnično uredil: Rupert Gole • Tisk: KOPO d.o.o., Mirna • Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-850/ 96 - mb/sp z dne 09.10.1996 se plačuje za časopis Krajan 5% prometni davek od prometa proizvodov.