Celjani v združbi tihotapcev PRILOGA: VSEZIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE migrantov str. 14 str. 35-44 o novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 35/ Leto 74 / 29. avgust 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Naj bo šolsko leto uspešno! S prvim šolskim dnem se za mnoge otroke začenja novo poglavje v življenju. Veselje se meša s skrbmi in strahovi, podobno velja za njihove starše. Ti naj bodo otrokom v oporo, da bodo lahko razvili svoje talente. str. 12-13 r sin Od<4>4> ^К rdOŠ Foto: Pixabay INTERVJU SLIVNISKO JEZERO Boštjan Matul, arhitekt str. 26-27 Ekološka katastrofa ali sosedska zavist? str. 7 52. MOS 10.-15. september 2019 CELJSKI SEJEM «,• DOM B». TURIZEM ^ Ш Љ. №B V TEHNIKA B2B PLUS 2 AKTUALNO ZADETKI »Ni prav, da nekatere mame ob svojih otrocih še enkrat delajo osnovno šolo. Veliko otrok pa je prepuščenih povsem samim sebi.« Andreja Ocvirk, ravnateljica OŠ Blaža Kocena Ponikva »Kot vsako leto bomo delali po zdravi pameti, kar je najboljši recept.« Dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju »Dijakom svetujemo, naj čim bolj redno delajo, pa tudi, da naj hodijo dovolj zgodaj spat.« Mag. Helena Maher Resinovič, psihologinja Gimnazije Celje - Center »Poezija ima zmožnost nagovoriti vse ljudi in vsa bitja.« Alenka Jovanovski, pesnica, Veronikina nagrajenka »Kdor bo z mano delal, ne bo imel vijolične fasade. Lahko jo ima, a jaz se pod ta projekt ne bom podpisal.« Boštjan Matul, arhitekt ČETRTEK 1 1 PETEK / 30 19 Jr \ 1 / 28 i/Sž SOBOTA I I NEDELJA 28 ^^ 28 18 18 •V ^^ Vir: ARSO C t, Bo nov poskus oblikovanja pokrajin uspel? Celje sedež Južnoštajerske, Velenje Savinjsko-šaleške pokrajine Po nekaj propadlih poskusih v času od osamosvojitve, ko ni bilo prave politične volje za sprejem zakona, je očitno spet napočil čas za nov poskus oblikovanja pokrajin oziroma regionalizacije Slovenije. Strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika, profesorja na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, je v teh dneh županom na srečanju v Podčetrtku predstavila osnutek novega Zakona o pokrajinah. V javnosti je bil sprejet z mešanimi odzivi, v nekaterih občinah so tudi odkrito izrazili nezadovoljstvo z uvrstitvijo v predvideno pokrajino. ROBERT GORJANC, STA Strokovna skupina je osnutek zakonodaje o pokrajinah pripravila na pobudo predsednika države Boruta Pahorja in predsednika državnega sveta Alojza Kovšce ter predsednikov Skupnosti občin Slovenije (Aleksandra Jevška), Združenja občin Slovenije (Roberta Smrdelja) ter Združenja mestnih občin Slovenije (Gregorja Macedo-nija). Predlagana pokrajinska zakonodaja določa ozemeljsko členitev države na pokrajine, ureditev pravnega statusa posamezne pokrajine, njene naloge in organizacijski ustroj, sodelovanje prebivalcev pri odločanju, pokrajinsko upravo, načela financiranja, statut pokrajine in predpise, sodelovanje pokrajine z občinami, državnimi organi in medsebojno sodelovanje pokrajin, postopek spremembe imena, sedeža in območja pokrajine ter druge zadeve, pomembne za začetek dela pokrajin. Temeljni namen oblikovanja pokrajin je med drugim bolj učinkovito črpanje evropskih sredstev, saj se morajo občine povezovati pri evropskih projektih, prav tako bi z regionalizacijo lahko bolje uredili celoten sistem javne uprave. Osnutek zakona je trenutno v javni obravnavi, ko bo končana, ga bo državni svet predložil v sprejem državnemu zboru. Enajst pokrajin, Ljubljana samostojna Osnutek zakona tako predvideva ustanovitev enajstih pokrajin: Zahodnoštajerske (sedež Maribor), Vzhodno-štajerske (Ptuj) in Južnoštajerske (Celje), Savinjsko-ša-leške (Velenje), Dolenjske (Novo mesto), Gorenjske (Kranj), Goriške (Nova Gorica), Koroške (Slovenj Gradec), Primorsko-notranjske (Koper) in Pomurske pokrajine (Murska Sobota), Mestna občina Ljubljana je predvidena kot samostojna pokrajina. Zasnova enajstih pokrajin, oblikovanih okrog mestnih občin, temelji na študiji dr. Sama Drobneta o t. i. funkcionalnih regijah, ki se naslanja predvsem na tokove delovne mobilnosti in druge navezave občin na regijska središča. Kot izhaja iz osnutka, avtorji predlagajo, da sedež pokrajine, pokrajinskega sveta in sveta občin ne bi bil v istem, ampak v različnih krajih pokrajine. Predlagane sedeže pokrajinskega sveta in sveta občin bi lahko pokrajinski sveti spremenili in določili s statutom pokrajine. V okviru javne obravnave je 16. septembra predvidena predstavitev osnutka zakona predsednikom države, vlade, državnega zbora in državnega sveta ter predsednikom združenj občin. Kam bodo sodile občine Savinjske statistične regije? Južnoštajerska pokrajina (sedež v Celju) Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vojnik, Vransko, Žalec Savinjsko-šaleška pokrajina (sedež v Velenju) Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje Zahodnoštajerska pokrajina (sedež v Mariboru) Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče Dolenjska pokrajina (sedež v Novem mestu) Radeče V osnutku zakona je predvideno, da bi pokrajine začele delovati 1. januarja 2023. Boštjan Brezovnik je pred časom pojasnil, da osnutek zakona temelji tudi na zakonodaji, ki je bila pripravljena v letih 2007/08 v času ministra za lokalno samoupravo Ivana Žagarja. Ta poskus je od vseh dotedanjih prišel še najdlje, doživel je živahno razpravo v državnem zboru, a naposled zanj ni bilo politične volje in pri glasovanju v začetku leta 2018 ni bil deležen zadostne podpore poslancev. Med drugim tudi zaradi razhajanj o imenih pokrajin, kje naj bodo njihovi sedeži, prav tako zaradi bližajočih se volitev. Savinjska regija razkosana na več pokrajin Savinjska statistična regija, ki predstavlja večino občin z območja, ki ga nenazadnje tudi novinarsko spremljamo v naši medijski hiši (poleg 31 občin iz te regije še Radeče in Bistrico ob Sotli - spadata pod SR Posavje), bi bila z novo predvidno ureditvijo v glavnem razdeljena na dve pokrajini. Občine, ki sestavljajo Savinjsko regijo, bi bile po novem razmeščene v štiri pokrajine (glej grafični prikaz). Takšna razvrstitev seveda vsem ni po volji in je zato že mogoče slišati negativne odzive. Zanimivo je tudi, da statistični regiji Posavje in Zasavje nista svoji teritorialni enoti. Posavske občine, vključno z Radečami, so uvrščene v Dolenjsko pokrajino, zasavske pa v Južnoštajersko pokrajino. Objavljamo nekaj odzivov. 90,6 95,1 95,9 100,3 novi tednik ■ radio celie Vedno? 2 |ЛЛШС?ј/ vedi/iy i i/umoj / AKTUALNO 3 Zasnova enajstih pokrajin s sedeži v mestnih občinah 105 158 33 11 16' Infografika: pokrajine.si/ avtor Samo Drobne 16J 97 \ 8t 101 93 .141 Slovenj Gradec м 4« 16Г 16 t» j \ A^ 309 6 Murska Sobota 156 10 Velenje^ ш Kranj Flitr1 14 147 Kop^r НЈшЈ ( » ;t<» ~ & ПБ 187 m M « ® o . 42 ' 115 Ptuj Ц"1 - im « i/г ns' rt« 11 funkcionalnih regij ШЛ Celje Koper m Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota H Nova Gorica ■ Novo mesto H Ptuj Slovenj Gradec Velenje • Središče mestne občine Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje: »Šlo bo za umetno tvorbo« »Oblikovanje pokrajin na podlagi uvrščanja občin v regije okrog mestnih občin se mi zdi smiselno, čeprav je pri tem kar nekaj nelogičnosti. Predvsem, kar se tiče celjske pokrajine, se mi zdi popolnoma neustrezno ime Južnoštajerska, kot je predvideno v predlogu. Hkrati naj bi bili k tej pokrajini priključeni Zasavje in priljubljanske občine, kot so Litija, Šmartno pri Litiji in Dol pri Ljubljani. V tem primeru bo šlo za neko umetno tvorbo. Mi s temi občinami nimamo kaj veliko skupnega. Mislim, da takšni predlogi niso smiselni, ker pokrajina ne bo delovala, kot bi morala. Opaziti je tudi precej velike razlike v številčnosti prebivalstva posameznih pokrajin in številu občin. Sicer pa aktivnosti za ustanovitev pokrajin pozdravljam, saj gre za pomemben korak k decentralizaciji Slovenije. Menim, da bo težko dobiti politično soglasje v državnem zboru. Poslanci vendarle prihajajo iz različnih področij z različnimi interesi. Hkrati se mi zdi, da bi se bilo bolj smiselno najprej dogovoriti o pristojnostih in nalogah pokrajin in šele potem temu prilagoditi teritorialno organiziranost.« Darko Ratajc, župan Občine Slovenske Konjice: »Najprej o vsebini« »Pogovarjati se moramo o tem, kakšna bo sploh vloga pokrajin. Treba je ločiti, kakšne bodo pristojnosti, ki jih bodo država in občine prenesle na pokrajine. Pomembno je tudi, kako bo urejeno financiranje. V prvem delu se moramo torej pogovarjati o vsebini, saj se bomo nato lažje pogovarjali, kam bi naj katera občina spadala. To, da smo po sedanjem predlogu uvrščeni k Mariboru, ni nič narobe, pojavlja pa se vprašanje, če tja sodimo bolj kot k Celju. Moje mnenje je, da je povezava s Celjem zaradi zgodovinskih okoliščin bolj aktualna, vendar je to tema prihodnjih pogovorov.« Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje: »Takšna delitev nam ustreza« »Mestni občini Velenje predvidena delitev ustreza, saj so prav mestne občine predvidene kot centri regionalnega razvoja. Te naloge mestne občine že opravljajo. Za temeljitejše in bolj organizirano delo, bi morale regije imeti takšne pristojnosti, kot jih imajo na primer tudi v tujini. Predlog Savinjsko--šaleške pokrajine povsem ustreza temu, kar smo že sedaj poznali kot SAŠA regijo. Ko smo želeli v državi prvič ustvariti regije, smo sledili politiki od spodaj navzgor. Upam, da vsi župani občin, ki sodijo v to regijo, še vedno razmišljajo tako. Kljub temu ne pričakujem, da bo vse strnjeno v Velenju, ampak da bodo sedeži različnih ustanov razporejeni tam, kamor najbolj ustrezajo. Že sedaj naloge občin presegajo občinske meje in zahtevajo regionalno sodelovanje. Tudi občani od nas predvidevajo višjo dodano vrednost. Nasploh pa predvideno oblikovanje pokrajin dojemam kot osnutek, čas pa bo pokazal, ali so bila pričakovanja upravičena ali ne. Težava je, da smo preoblikovanje države začeli na drugi ravni, da se pogovarjamo o sedežih in velikostih. Od velikosti posamezne pokrajine je morda res odvisno, kakšne naloge lahko ta opravlja, vendar mislim, da smo spet zašli s prave poti. Čeprav je slišati, da je tokrat pobuda prišla od spodaj navzgor, bomo zelo hitro videli, da nam od zgoraj do spodaj manjka kar nekaj povezav. Pri ustanavljanju pokrajin zato pričakujem težave.« Tomaž Režun, župan Občine Radeče: »V Dolenjsko ne sodimo« »Nisem vedel, ali bi se nasmejal ali je to bil resen predlog ... Z njim nikakor ne morem biti zadovoljen. Radeče sicer ležijo na nekakšni tromeji treh regij. >Bili smo tako v Zasavju, gravitirali smo na Celje, zdaj smo v Posavju, kjer se počutimo odlično in dobro delujemo. Ne vem, zakaj to razbijati in delati zdrahe. Zdaj pa nas uvrščajo v Dolenjsko, s katero nikoli nismo imeli stika.« Radeški župan je torej bolj kot oblikovanju pokrajin v okviru mestnih občin naklonjen sedanjemu modelu na podlagi statističnih regij. Tudi v morebitni navezi z Zasavjem, ki v osnutku zakona prav tako ni predvideno kot pokrajina. Ministrica v Marija Gradcu LAŠKO - Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek si je pred dnevi v okviru krajšega obiska v Občini Laško ogledala potek del na gradbišču v Marija Gradcu, kjer državna direkcija za infrastrukturo (DRSI) tudi v okviru obnove železniške proge Zidani Most-Celje izvaja obsežna gradbena dela. Gre za gradnjo novega mostu čez Savinjo in dveh manjših mostov čez Lahomnico, podvoze pod železniško progo, novega cestnega odseka in protipoplavnih ukrepov. Ministrica si je gradbišče ogledala v spremstvu direktorja direkcije Damirja Topolka in župana Franca Zdolška. Izvajalci so ministrici zagotovili, da bodo vsa dela zaključena v dogovorjenih rokih in predvidenih finančnih okvirih. Predstavniki države in občine so se strinjali, da je Marija Gradec pomembna infrastrukturna točka, ki jo je treba urediti in s tem zagotoviti ustrezne državne, regijske in lokalne povezave v tem delu laške občine. RG Pobratenje fontan ŽALEC - Pivska fontana in Vinska fontana Merezige bosta skušali domače in tuje obiskovalce prepričati tudi s skupnim nastopom. Pred dnevi so se predstavniki Občine Žalec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec udeležili prvega Fontana festa v Marezigah nad Koprom. Povod za druženje je bilo tudi tako imenovano pobratenje obeh fontan - Fontane piva Zeleno zlato in Vinske fontane Merezige, ki so jo po vzoru žalske odprli pred približno letom. Namen pobratenja je sodelovanje pri promociji, izmenjavi izkušenj, prenosu dobrih praks in seveda povezovanje na področju trženja obeh turističnih zanimivosti. »Skupaj se nadejamo uspešnejšega nastopa tudi po Evropi. Le v slogi je moč,« se skupnega sodelovanja in skupne promocije že veseli Alen Babič, ki vodi vinsko fontano v Marezigah. Žalski župan Janko Kos je Babiču ob tej priložnosti izročil simbolično darilo iz osrčja doline zelenega zlata. V zameno je prejel sod z žlahtno kapljico. Žalsko-primorski večer so z glasbo obarvali združeni pihalci domačega Pihalnega orkestra Merezige in Pihalnega orkestra Liboje. Drugi del pobratenja med fontanama bo konec septembra, ko bodo Primorci prišli v Žalec. LKK Pred srečanjem na svetovni ravni LJUBNO, SOLČAVA - V Zgornji Savinjski dolini se pripravljajo na srečanje najvišjih predstavnikov Mednarodne smučarske zveze FIS, ki so dejavni na področju smučarskih skokov in nordijske kombinacije. Na srečanju, ki bo v začetku septembra, pričakujejo predstavnike iz več kot dvajsetih držav Evrope, Amerike in Azije. Med njimi bo direktor tekem svetovnega pokala Walter Hofer, ki bo predstavil svojega naslednika Sandra Pertile-ja iz Italije. Srečanje bo na Ljubnem in v Logarski dolini. Glavni organizator srečanja je Rajko Pintar z Ljubnega, ki je predstavnik Slovenije v fIs ter generalni sekretar Smu-čarskoskakalnega kluba Ljubno BTC. V priprave, ki so pred zaključkom, sta vključeni občini Ljubno in Solčava. Zgornje-savinjčani bodo udeležencem srečanja predstavili tudi lju-benske skakalnice, znamenitosti doline in njeno kulinariko. Ljubno se je v preteklosti uveljavilo kot organizator tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Tako je prišlo tudi do predloga za septembrsko srečanje. BJ 4 GOSPODARSTVO Novi zapleti s kamnolomom v Veliki Pirešici Ecobeton odpovedal pogodbo -kamnolom bo kmalu spet zaprt Podjetje Ecobeton iz Latkove vasi bo 29. avgusta zapustilo kamnolom v Veliki Pirešici, ki je v lasti CM Celje v stečaju. Konec julija je obvestilo stečajno upraviteljico Mileno Sisinger, da odpoveduje pogodbo o izvajanju rudarskih del. Sisingerjeva je že razpisala novo dražbo, ki bo 10. septembra. Glede na zanimanje na prejšnji dražbi bo za rudarjenje v kamnolomu najbrž tudi tokrat brez težav našla novega najemnika, saj je kamen iz Velike Pirešice najbolj primeren za gradnjo drugega tira od Divače do Kopra, poleg tega bo kamnolom zelo pomemben tudi za tiste, ki bodo gradili 3. razvojno os. Prodaja kamnoloma, s katero bo konec nenehnih težav in zapletov z njim, še nekaj časa ne bo mogoča. Najprej bo namreč treba rešiti vprašanje lastništva države, ki meni, da je polovica kamnoloma njena. JANJA INTIHAR Ecobeton je v kamnolomu rudaril skoraj sedem let, vse od stečaja CM Celje. Tako bi najbrž bilo do prodaje kompleksa, če celjska družba Voc Ekologija, ki se že ves čas zanima za nakup kamnoloma in je s sodnim postopkom želela celo ustaviti rudarjenje v njem, konec lanskega leta ne bi sodišču poslala vloge, v kateri je za izkoriščanje kamnoloma ponudila višjo ceno, kot jo je plačeval Ecobeton. Stečajni upraviteljici Mileni Sisinger ni preostalo drugega, kot da ponudbo Voc Ekologije upošteva in razpiše dražbo s takšnima izklicnima cenama za pridobljene mineralne surovine kot ju je predlagalo celjsko podjetje. Ce tega ne bi storila, bi namreč oškodovala stečajno maso in s tem tudi upnike. Nerazumno visoko nadomestilo Voc Ekologijo oziroma njeno povezano družbo Voc je rudarjenje v kamnolomu mikalo že v začetku leta 2013, ko je Milena Sisinger kmalu po stečaju CM Celje izbirala najboljšega ponudnika. Poleg Voca sta se takrat za pridobitev pravice potegovala še Ecobeton in samostojni podjetnik Peter Podržaj. Voc je za tono pridobljene kamnine ponudil nekajkrat nižjo uporabnino kot Ecobetona, ki je na razpisu zmagal in od ta- krat naprej rudaril v kamnolomu. Na račun rudarjenja se je do zdaj v stečajni masi CM Celje nabralo že več kot 3 milijone evrov. Na dražbi, ki je bila januarja, je izklicna cena nadomestila za tono tako imenovane fine mineralne surovine znašala 4,5 evra, za tono grobe surovine pa 2,7 evra, kar je približno 50 centov več, kot je vsa leta plačeval Ecobeton. Na dražbi so poleg tega podjetja sodelovali še Voc Ekologija, Pomgrad in Trik kamenine. Zmagal je Ecobeton, ki je za izvajanje rudarjenja ponudil nadomestilo v višini 15,95 evra za fine surovine in 14,40 evra za grobe. Pomgrad in Trik kamenine sta od dražbe odstopila že pri ceni 5,35 evra in 4 evre, saj se jima je vsak višji znesek zdel nerazumen, Voc Ekologija je vztrajala skoraj do konca. Poleg nadomestila za pridobljene mineralne surovine se je Ecoboten tudi zavezal, da bo kot vsa leta prej plačeval tudi stroške za obratovanje in vzdrževanje kamnoloma ter koncesijske dajatve. Zaradi pritožbe nekaj tednov zaprt Stečajna upraviteljica je z Ecobetonom pogodbo z novima cenama podpisala za čas od 1. aprila do konca septembra, a se je spet zapletlo. Le dan pred iztekom stare pogodbe in začetkom veljavno- Čeprav je rudarjenje v kamnolomu v Veliki Pirešici dober posel, je Ecobeton odpovedal pogodbo. Kdo bo zdaj prodajal zelo kakovosten kamen, bo morda znano že 10. septembra. sti nove se je pritožilo podjetje Veltrag, prav tako iz Latkove vasi, ki sodi med manjše upnike CM Celje. Upraviteljici je očitalo, da je dražbo izvedla brez predhodnega soglasja sodišča, ter navedlo, da bi sodišče moralo kamnolom čim prej prodati. Pritožbo je rešilo višje sodišče, ki je odločilo, da Sisingerjeva ni ravnala v nasprotju z zakonom, ter Veltragu tudi pojasnilo, da pogodba ne bo zavlekla prodaje kamnoloma. Za čas do razsodbe višjega sodišča je morala upraviteljica kamnolom zapreti in Ecobeton je lahko rudarska dela v njem spet začel izvajati 26. aprila. Lastnica Ecobetona ne daje izjav Vendar se Ecobetonu posel za tako visoko nadomestilo, ki ga je sam zvišal nad vse razumne meje in ne prenese nobene ekonomske logike, očitno ni izplačal. V kamnolomu se namreč od začetka poletja naj ne bi prav nič do- gajalo. Zato med gradbeniki velja prepričanje, da je Ecobeton na januarski dražbi sodeloval s figo v žepu. »Sploh ni imel namena še naprej ru-dariti, saj bi za takšno ceno težko dobil kupca. Hotel je samo pridobiti čas, da je v miru iz kamnoloma odpeljal surovino, ki jo je nakopal že pred dražbo,« nam je dejal eden od gradbenikov. Tudi za pritožbo Veltraga je mogoče slišati, da naj bi bila v ozadju igra, vendar takšnih namigovanj ne more dokazati nihče. Kaj meni o teh namigovanjih in predvsem o tem, zakaj se je odločila za odpoved pogodbe, smo želeli vprašati Edito Gmajner, direktorico in lastnico Ecobetona. Vendar nas je že na začetku telefonskega pogovora zavrnila, da je na dopustu in da tako kot doslej ne bo dajala izjav. Nova dražba septembra Ker bo pogodba Ekobeto-na s CM Celje potekla konec avgusta, dražba pa bo 10. septembra, pomeni, da bo stečajna upraviteljica kamnolom spet morala zapreti ter poskrbeti za varovanje kompleksa, kar ne bo poceni. Koliko časa bo kamnolom zaprt, bo odvisno od uspešnosti dražbe in tudi od tega, ali bo na izbor najboljšega ponudnika spet kakšna pritožba. Izklicni ceni nadomestila za pridobljene surovine bosta enaki, kot sta bili januarja, vsi, ki bodo sodelovali na dražbi, bodo morali plačati tudi 250 tisoč evrov varščine. Za rudarjenje v kamnolomu naj bi se tudi na septembrski dražbi potegovalo več podjetij, med njimi naj bi bili tudi vsi, z izjemo Ecobetona, seveda, ki so se udeležili januarske dražbe. Zaradi kakovosti, kakršne naj drugod po Sloveniji ne bi bilo, je kamen iz Velike Pirešice najbolj primeren za gradnjo drugega železniškega tira od Divače do Kopra, kamnolom bo nujno rabil tudi tisti, ki bo gradil 3. razvojno os. Ne samo zaradi primerne kakovosti kamna, ampak tudi zaradi stroškov prevoza. Postopek zaradi tožbe države miruje Znano je, da želi stečajna upraviteljica Milena Sisinger kamnolom čim prej prodati, vendar je težava v tem, da hoče država na nekaterih parcelah uveljaviti lastninsko pravico in je zaradi tega že pred časom vložila tožbo. Postopek na sodišču miruje, ker mora ustavno sodišče prej odločiti v podobni zadevi, povezni z enim od kamnolomov na Primorskem. Za nakup kamnoloma je že ves čas od stečaja CM Celje veliko zanimanje. Zadnjo ponudbo je Sisingerjeva dobila novembra lani. V imenu kupca, ki se ne želi razkriti in za kompleks ponuja 10 milijonov evrov, jo je poslalo podjetje Nevija iz Maribora. Foto: arhiv NT (SHERPA) Prostore Atrija kupil Staninvest Nova lastnica prostorov Atrija v poslovno-garažni stavbi na Glaziji v Celju bo mariborska družba Staninvest, ki se ukvarja s poslovanjem z nepremičninami in je po zlomu Atrija prevzela upravljanje tudi več stanovanjskih stavb v Celju. Staninvest bo za poslovne prostore, ki merijo malo več kot tisoč kvadratnih metrov, ter za pisarniško opremo in za devet parkirnih mest v garažni hiši plačal 970 tisoč evrov. To je 120 tisoč evrov več, kot je znašala izklicna cena na dražbi, na kateri sta se za Atrijeve prostore potegovala še dva kupca. Eden od njiju je bilo podjetje Trapez, ki je povezano z lastniki celjskega Voca in je nekaj Atrijevih pisarn imelo v najemu. Stečajna upraviteljica Katja Lušina je bila uspešna tudi pri prodaji zemljišča, ki ga je Atrij imel na Viču v Ljubljani. Stavbno zemljišče, veliko 4.600 kvadratnih metrov, je kupil republiški stanovanjski sklad. Tudi na tej dražbi je bilo več kupcev, zato je upraviteljici končno ponudbo za zemljišče uspelo zvišati na 927 tisoč evrov, kar je 117 tisoč evrov več, kot je bila izklicna cena. JI Nekdanja Božičnikova nepremičnina (še) ne zanima nikogar Stečajnemu upravitelju Borisu Kastivniku tudi v četrtem poskusu ni uspelo prodati poslovnega kompleksa na Ljubečni, ki je del stečajne mase celjske družbe SGP Nova. Ta je bila pred bankrotom v lasti Stanka Božičnika. Kompleks, ki meri 28 tisoč kvadratnih metrov, je bil prvič naprodaj pred enim letom, izhodiščna cena je bila takrat malo manj kot 2,2 milijona evrov. Čeprav je na zadnji dražbi izhodiščna cena znašala 1,5 milijona evrov, nakup nepremičnine ni zanimal nikogar. Stečajni upravitelj se je odločil, da bo kompleks spet poskušal prodati na dražbi, ceno pa bi še nekoliko znižal. Če bo nje- gov predlog podprla tudi Družba za upravljanje terjatev bank, ki je največja upnica SGP Nova, bo izklicna cena na naslednji dražbi znašala 1,3 milijona evrov. Kastivnik je v preteklosti že predlagal, da bi kompleks prodal po posameznih delih, a se slaba banka s tem ni strinjala. V stečaju podjetja SGP Nove je bila doslej prodana le stavba na Stanetovi ulici v središču Celja, ki jo je kupila Mestna občina Celje. Stečajni upravitelj mora poleg kompleksa na Ljubečni prodati še nekaj nepremičnin v Trnovljah ter večje zemljišče na Planini pri Sevnici. JI GOSPODARSTVO 5 Mestna občina Celje prodala svoj delež v Celjskem sejmu Boštjan Marovt lastnik že več kot polovice sejma Celjska družba Max-Rent je v svojem imenu in v imenu oseb, s katerimi deluje usklajeno, napovedala, da bo kmalu objavila še eno prevzemno ponudbo za odkup delnic Celjskega sejma. »Gre za formalnost, s katero moramo zadostiti določilom Zakona o prevzemih,« pojasnjuje Franc Pangerl, predsednik upravnega odbora Celjskega sejma. Prvo prevzemno ponudbo so Max-Rent in podjetja v lasti družine Pangerl objavili decembra lani. JANJA INTIHAR Družba Max-Rent, ki je povezana z znanim celjskim poslovnežem Boštjanom Ma-rovtom, ima že zdaj v največji slovenski sejemski hiši 52,6-odstotni lastniški delež. Povečala ga je pred kratkim, ko je malo manj kot 25 odstotkov delnic odkupila od Mestne občine Celje. Občina namreč pri prvi prevzemni ponudbi ni sodelovala, saj za to ni imela potrebnega sklepa mestnega sveta. Ta je zeleno luč za prodajo prižgal aprila letos. V skladu z zakonoma o lokalni samoupravi in o javnih financah je potem celjska občina konec junija v uradnem listu objavila poziv, da zbira ponudbe za nakup delnic Celjskega sejma. Kot najnižjo ceno za delnico je določila sedem evrov, kolikor so za delnico ponujali tudi prevzemniki v prvem prevzemu. Ker do 22. julija, ko se je iztekel rok za oddajo, ni prispela nobena ponudba (morda je bil kriv čas dopustov), je občina svoj delež prodala družbi Max-Rent oziroma Boštjanu Marovtu. Če je obveljala cena sedem evrov za delnico, je celjska občina s prodajo svojega deleža v Celjskem sejmu zaslužila malo manj kot 1,1 milijona evrov. Franc Pangerl, predsednik upravnega odbora Celjskega sejma: »Lastninjenje družbe Celjski sejem je tudi uradno končano.« Ostala le dva manjša delničarja Spomnimo, da je v prvi prevzemni ponudbi, ki so jo Max-Rent, Franc Pangerl in Nina Ermenc Pangerl s svojima družbama Celux in Utilis objavili lani, delnice prodalo osem delničarjev. Poleg Obr-tno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je v Celjskem sejmu imela malo več kot 10-odsto-tni lastniški delež, se je svoje delnice odločilo prodati še nekaj manjših delničarjev. Po končanem postopku so prevzemniki postali lastniki malo manj kot 61 odstotkov delnic. Lastniška struktura Celjskega sejma je zdaj takšna, da ima družina Pangerl 33-od-stotni delež, Boštjan Marovt, ki je letos postal tudi član upravnega odbora družbe, je lastnik malo manj kot 53-od-stotnega deleža, 9 odstotkov delnic je last podjetja, lastnika sta ostala še občinska družba Nepremičnine z 1,3 odstotka delnic in podjetje Inter-expo, ki ima 3,3 odstotka delnic. Ali bosta ti dve družbi sprejeli novo prevzemno ponudbo, bo znano takrat, ko bo objavljena. Če je ne bosta, se bosta največja delničarja najverjetneje odločila za iz-tisnitev malih delničarjev. Kakorkoli, lastninjenje Celjskega sejma je končano, kot pravi tudi Franc Pangerl. Foto: arhiv NT (SHERPA) Lidl je prvo trgovino v Sloveniji odprl leta 2007, danes jih ima 52 in v njih zaposluje 1.500 ljudi. Kmalu še odprtje logističnega centra Čez približno mesec bo v poslovni coni Arnovski gozd tik ob avtocestnem priključku v Arji vas začel obratovati tudi Lidlov logistični center. Podjetje Lidl Slovenija je svoj največji logistični center v Arji vas začelo graditi lani. Kompleks bo kmalu pripravljen za selitev dejavnosti iz Komende, kjer je takšen center imelo doslej. Lidl je v minulih mesecih že zaposlil potrebno število dodatnih sodelavk in sodelavcev. Nov logistični center v Arji vasi je eno največjih sodobnih skladišč v Sloveniji in eno prvih modularnih Lidlovih skladišč na svetu, ki se razteza na kar 13 hektarjih zemljišč. »Logistični center meri več kot 57 tisoč kvadratnih metrov, celotna investicija znaša 70 milijo- nov evrov in je največja enkratna investicija Lidla Slovenija do zdaj. Novo skladišče bo bistveno večje in višje od obstoječega skladišča v Komendi,« pojasnjujejo v podjetju. Okolju prijazni Stavba je zgrajena po standardih, s katerimi se bo Lidl Slovenija potegoval za LEED--certifikat - mednarodno priznan certifikat trajnostne gradnje in delovanja, ki ga podeljuje US Green Building Council. Logistični center bo deloval karseda okolju prijazno - za hlajenje bo uporabljal okolju prijazne materiale, za ogrevanje odpadlo toploto in hladilne tehnike, na strehi bo postavljena megavatna sončna elektrarna. Pri idejni zasnovi naložbe in pripravi projekta se je Lidl Slovenija skoraj v celoti oprl na domače znanje. Pri projektu je za zdaj sodelovalo že 15 slovenskih podjetij, tudi glavni gradbinec je slovensko podjetje CGP iz Novega mesta. LKK, foto: GrupA Jabolka bodo letos kakovostna, a jih bo manj. Letina jabolk slabša od povprečne Prvi pobiralci jabolk so že v sadovnjakih. Tako v Sadjarstvo Mirosan kot v Meji Šentjur so že obrali del pridelka najzgodnejših sort. Letina bo letos količinsko precej bolj skromna, kot je bila lanska. Bo pa pridelek, kot kaže, kakovosten. Na letošnjo leti no jabolk delno še vedn o vplivajo pozebe in zmrzali, ki so nasade prizadele leta 2017 in 2016, pravi Zirektor iz solzstnik Sadjarstva Mirosan Vlado Korber. »Določene sorte so občutljive tudi na prevelikpridelek in ker so lani paebogato rodile, so letos zatajile. Del izpada je? tako alternacija, delno lahko izpad pripišemo nizkim temperaturam v spomlaOanskem času.« Zaradi vsega tega boletinakolioizsko precej pod povprečjem. Ob normalni letini sicer v Mirosnnu na 140 hektarjih nasadov pridelajo približno 5 tisoč ton jabolk. Bo pa pridelek kljub vsemu precej kakokosten, pravi Korber. iodobno ugotavljajo tudi v podjetju Meja Šentjur, kjer so trudi že začeli obiranjo najzgodnejših sort. Kot je povedal direktnr Roman Gregkrn, je letošnja sezona v primerjavi z rekordno lansko zgolj 40-odstotna. Je pa lanska letina, ki je bila v vseh pogledih izjemna, prineilo tudi težave, saj je cena jabolk na trgu močno padla. Ob povprepao tali celo nekoliko podpovjrečni letini se pridelovalcem s tem najverjetneje letos ne bo treba ukvarjati. Se pa v obeh podjetjihsrečujejo s pomanjkanjem obiralcev, ki jih bodo moraii tudi letos iskati v tujini. LKK, foto: Pixabay novi tednik Vedm г илтој I 6 IZ NAŠIH KRAJEV Celebusi od ponedeljka vozijo po spremenjenih linijah in novem voznem redu. CELJE - Spremenjene linije, daljši intervali, nov vozni red Celebusi v svojem drugem obdobju V mestni občini Celje od ponedeljka veljajo spremembe pri izvajanju linijskih avtobusnih prevozov. Celebusi tako vozijo po drugače zasnovanih in podaljšanih obstoječih linijah ter po novo vzpostavljeni liniji, tako da jih je zdaj skupno šest. Posledično zaradi tega velja tudi nov vozni red. ROBERT GORJANC Celjska občina se je za spremembe odločila na podlagi pripomb in pobud uporabnikov po polletnem obdobju od uvedbe mestnega avtobusnega prometa, ki ga kot koncesionar izvaja podjetje Nomago. Celebusi ob spremenjenih linijah in novem voznem redu ne vozijo več vsakih 20 minut, ampak v daljših intervalih, ki se razlikujejo glede na linije. Na treh vozijo vsakih 30 minut, na dveh vsakih 40 oziroma 60 minut. »Iz odzivov uporabnikov smo ugotovili, da je zanje bolj pomembna pokritost območja z vožnjami Celebusov kot krajši interval voženj. Ob istem številu av- tobusov in voznikov so zato ob spremenjenih linijah tudi daljši časi voženj,« je zasnovo sprememb in podaljšanje intervalov utemeljil Miran Gaberšek, višji svetovalec za promet na oddelku za okolje in prostor ter komunalo v celjski občini. Na vseh linijah Celebusi v središču mesta začenjajo svoje vožnje na železniški postaji (peroni 1, 2 in 3), izjema je nova linija proti Zagradu, kjer je izhodiščna postaja pri Celjskem domu. V času poletnih prireditev na Starem gradu obratuje tudi dodatna linija 5a, na kateri cabrio Celebus vozi potnike s postajališča pri železniški postaji na Stari grad in nazaj. Občina bo ob dnevu spomina na mrtve uvedla tudi posebno linijo do poko- pališča, ki bo obratovala samo 31. oktobra in 1. novembra. V celjski občini so veseli predlogov občanov, a vsem ne morejo ugoditi. Vsekakor v občini razmišljajo, da bi čez približno pol leta uvedli še eno novo linijo, ki bo pokrila vzhodni del Celja, to je območje Trnovelj, Ljubečne, Bukovžlaka in Začreta. Cene vozovnic ostajajo nespremenjene: dnevna vozovnica stane evro, prav tako enkratna vozovnica, ki jo je mogoče kupiti na avtobusu, tedenska stane pet, mesečna 15 in letna vozovnica sto evrov. Cena brezstične kartice, na katero je mogoče nalagati vozovnice, prav tako ostaja pri treh evrih. Celjska občina je Nomagu še za tri mesece podaljšala koncesijo za izvajanje linijskih mestnih prevozov, kmalu bo objavila nov razpis. Foto: SHERPA Spremembe v linijskem prometu Celebusov: Linija 1 - Ostrožno: vožnja podaljšana do Otoka in letnega kopališča - vozi vsakih 30 minut Linija 2 - Nova vas/Lokrovec (vožnja podaljšana do Lokrovca) - vozi vsakih 30 minut Linija 3 - Hudinja/Škofja vas (vožnja podaljšana do Škofje vasi) - vsakih 30 minut Linija 4 - Nakupovalna (pri vračanju zavije v Novo vas) - vozi vsakih 40 minut Linija 5 - Pokopališče in Stari grad - vozi vsako uro Linija 6 (nova) - Polule in Zagrad - vozi vsakouro VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PREDVIDEN PLAN PRAZNJENJ GREZNIC IN MKČN 2019 PREDVIDENO V MESECU NASELJE OBČINA september PECOVNIK MO CELJE september ZVODNO MO CELJE september ZAGRAD MO CELJE oktober OSENCA MO CELJE oktober BOVŠE VOJNIK oktober I LOVCA VOJNIK oktober IVENCA VOJNIK oktober JANKOVA VOJNIK oktober PRISTAVA VOJNIK oktober RAZGOR VOJNIK _ ■aS-'-v- - шт Pojasnilo V 33. številki Novega tednika (14. avgusta 2019) smo v intervjuju z naslovom »Življenje je dosti bolj podobno skladbi kot matematični enačbi« navedli citat Boštjana Štrajharja: »Samo mesto Žalec kot središče Spodnje Savinjske doline je lepo in urejeno, ponuja glasbene in kulturne večere v sklopu festivala Zeleno zlato, razstave, predstave, predavanja, pohode, Odprto kuhno.« Organizatorji Odprte kuhne so nas opozorili, da v Žalcu le-te ne prirejajo. Za tovrstni kulinarični dogodek v Žalcu uporabljajo izraz Kuhna pri Fontani, torej je prišlo do napake v izjavi sogovornika. Popravek Na strani 37 smo v 34. številki Novega tednika objavili zapis z naslovom Za lažje preživetje. V njem je bilo navedeno, da je bila za razvoj turističnih kmetij v preteklosti pomembna možnost pridobitve nepovratnih sredstva za nekmetijske dejavnosti. V zadnjih letih teh ni bilo na voljo, naj bi pa prihodnje leto spet bila. Razpis bo objavilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ne ministrstvo za gospodarstvo, kot je bilo napačno navedeno. Za napako se opravičujemo. Ni potrebe po radikalnih spremembah CELJE - S srednjeveškima dnevoma v knežjem mestu, z dvodnevno prireditvijo Dežela Celjska vabi, se bo ta konec tedna končalo letošnje Poletje v Celju, ki se je začelo ob koncu junija. V tem času se je zvrstilo veliko glasbenih, plesnih, scenskih in drugih dogodkov, ki so knežjemu mestu dajali poletni utrip. Na začetku dogajanja je k temu prispeval tudi Festival Celjski Milena Čeko Pungartnik grad. »Ta je bil že drugo leto in se je prijel, saj so bili vsi dogodki zelo dobro obiskani. Tudi vreme nam je letos šlo na roko, saj smo lahko na Starem gradu izvedli vse koncerte in nismo potrebovali nadomestnih prizorišč,« je povedala Milena Čeko Pungartnik, direktorica Zavoda Celeia Celje. Naša sogovornica je ocenila, da so bili tudi ostale prireditve in dogodki, ki so jih pripravili v mestnem jedru, dobro obiskani, da ni bilo odpovedi, razen mogoče kdaj na mestni plaži, kjer je dogodkov zelo veliko. Tudi na podlagi letošnje izkušnje izvedbe festivala v zavodu Celeia ne vidijo potrebe po korenitejših spremembah in menijo, da je koncept Poletja v Celju dobro zastavljen. »Koncept, ki ga v zavodu uresničujemo že kar nekaj let, se je izkazal za dobro zastavljenega. V mestnem jedru so se uveljavila vsa prizorišča, ki smo jih v zadnjih letih tudi razširili, tudi na Glavni trg, na trg pred Metropolom, koncerti so tudi v Knežjem dvorcu, ob Vodnem stolpu ... Lahko rečem, da nas spremljajo tudi gostinci, ki delujejo na teh trgih, večinoma pa so te prireditve za obiskovalce brezplačne, kar je tudi velikega pomena. Dogodki na Starem gradu v okviru festivala so sicer za obiskovalce plačljivi, kar menim, da je prav. Trudimo se, da čim širši populaciji ponudimo kulturno dogajanje za različne okuse in zahteve,« je o zasnovi Poletja v Celju razmišljala Milena Čeko Pungartnik. Projekt letošnjega Poletja v Celju je sicer stal približno sto tisoč evrov. RG, foto: SHERPA Dogajanje pod imenom Dežela Celjska vabi vsako leto predstavlja vrhunec Poletja v Celju. Letos bo vrnitev v srednji vek zaključila živahen poletni utrip v mestu. V petek bo na zvezdi glasbeno-scenski program. V soboto popoldne na Starem gradu ne bo manjkalo trubadurjev, vitezov, dvornih dam ter drugih junakov in likov srednjega veka. Obisk sobotne prireditve bo mogoč z vstopnico za ogled Starega gradu, kamor bo mogoče priti z brezplačnimi avtobusnimi prevozi ali peš. Proračun projekta Dežela Celjska vabi sicer znaša 20 tisoč evrov. Občinarji na trdnih tleh Šmarskega hrama ŠMARJE PRI JELŠAH - Dolgoletno iskanje novih prostorov za občinsko upravo je v ponedeljek dobilo epilog. 21 zaposlenih od tega dne uraduje v obnovljeni stavbi nekdanjega Šmarskega hrama na Aškerčevem trgu 15. Povešena tla in potencialno nevarna stavba so že pred leti predstavljali takšno grožnjo, da so se zaposleni upravne enote morali za nekaj let preseliti v bivalnike ob stavbi. Stalno namestitev so že pred časom dobili na naslovu Aškerčev trg 11. Medtem je iz nekdanjega propadajočega gostišča Šmarski hram zrasla sodobna poslovno-stanovanjska stavba. Poleg stanovanj ter trgovskega in gostinskega lokala je že od prvega julija na tem mestu šmarska enota centra za socialno delo. V preteklem tednu so se na približno tisoč kvadratnih metrov preselili zaposleni šmarske občinske uprave. Nakup prostorov je stal 1,5 milijona evrov, za opremo so odšteli še malo več kot sto tisoč evrov. StO IZ NAŠIH KRAJEV 7 ŠENTJUR - Lokala ob vodi pod drobnogledom različnih inšpekcij Ekološka katastrofa ali sosedska zavist ob jezeru? Direktor družbe RTG Slivniško jezero Gregor Moser, ki je od konca junija tudi zastopnik Turističnega društva Vodni park Slivniško jezero, meni, da se tik ob njegovem nedavno odprtem gostinskem lokalu dogaja ekološka katastrofa. Vzrok zanjo naj bi bili izpusti iz sanitarij sosednjega gostinskega lokala Ramna, ki lahko imajo po njegovem prepričanju tudi zdravstvene posledice za obiskovalce in kopalce. Lastnik Ramne Luka Polenšek zatrjuje, da so sanitarije priključene na čistilno napravo, ki ima vsa potrebna dovoljenja in je tudi ustrezno vzdrževana. Pregled je že opravil medobčinski inšpektorat. Medtem so različne republiške inšpekcije prijave prejele tudi glede Moserjevega lokala. Ta svojih sanitarij nima. TINA STRMCNIK »Podjetje RTG Slivniško jezero je že 23 let lastnik večine kmetijskih in gozdnih zemljišč ob jezeru, politika pa želi vse uničiti,« nam je ob srečanju povedal direktor in večinski lastnik omenjene družbe Gregor Moser. O ugotavljanju lastništva zemljišč sicer presoja sodišče, saj je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS več kot 96 parcel želel prenesti, kar bi pomenilo vpis lastninske pravice v korist države. Pravdna postopka, ki segata v leto 2011 oziroma 2012, vodijo pred okrožnim in okrajnim sodiščem v Celju. Moserja v zadnjem času moti izliv, ki se iz sanitarij na tako imenovani Ramni plaži zliva v jarek oziroma manjši potok, ki vodi po njegovem zemljišču, voda pa se naprej zliva v jezero. »Ob vročih dneh, ko je temperatura približno 30 stopinj Celzija, potok presahne, po njem se razlivajo črni madeži. To smrdi tako zelo, da moramo zapreti vrata našega lokala, čeprav se je ob koncu tedna sredi avgusta ob njem »Tudi ob ostalih jezerih je več gostinskih lokalov z različno ponudbo. To je zagotovo pozitivno. Se je pa treba držati občinskega prostorskega načrta, da ne pride do zmešnjav. Pranje umazanega perila v javnosti pa je slabo za turizem,« poudarja Dušan Polenšek. Dušan (levo) in Luka Polenšek iz lokala Ramna od Moserja nista prejel nobene prošnje za soglasje, da lahko obiskovalci njegovega lokala obiskujejo stranišča na Ramni. »Doslej se na nas ni obrnil. Sanitarij ne bomo zaklepali, saj morajo biti ljudem na voljo, ko jih potrebujejo. Odkar je ob našem lokalu še eden gostinski ponudnik, se je število uporabnikov stranišča zagotovo povečalo.« Gregor Moser nam je ob obisku pojasnil, da gostje njegovega lokala na stranišče hodijo kar v sanitarije sosednjega gostinskega lokala Ra-mna, ki ga je sicer prijavil medobčinskemu inšpektoratu. kopalo približno 350 ljudi,« je dejal. »Če bi čistilna naprava delovala ustrezno, bi iz nje morala priteči čista voda,« je povedal in izrazil prepričanje, da se v potoček stekajo fekalije. Poudaril je še, da je v približno dveh mesecih izjemno uredil območje, odstranil odpadke, pokosil travo, utrdil parkirna mesta, ki so na voljo vsem, ne glede na to, da gre za zasebno zemljišče. »Delam za ljudi, saj ti niso nič krivi,« je zatrdil. Po-tarnal je, da je v ureditev lokala in okolice vložil veliko denarja, zdaj pa ne more izvajati gostinske dejavnosti. Zato pričakuje ureditev izliva. Prepričan, da gre za zdravstveno tveganje O tem, da naj bi bili izlivi iz sanitarij škodljivi za ljudi in okolje, je Moser obvestil državne inšpekcije, a tudi medobčinski inšpektorat in redar-stvo, ki med drugim delujeta v občini Šentjur. Prepričan je, da bi morali predstavniki inšpekcij kopalce obvestiti o potencialni nevarnosti. »Je kje kakšna tabla? Sam je na zemljišče ne smem postaviti. Je kdo opozoril ljudi? Morda naši natakarji, drugi pa ne,« je povedal. Kako pa je urejeno stranišče njegovega lokala? Ta svojih sanitarij nima, zato njegovi obiskovalci hodijo na potrebo kar k Ramni plaži, nam je povedal Moser. Meni namreč, da gre za javne sanitarije, v isti sapi pa pojasnjuje, da sanitarij za »Moj osnovni moto je ekologija, z njo se da zaslužiti največ denarja,« pravi Gregor Moser. Med drugim si želi ob Slivniškem jezeru urediti kamp, ki bi lahko sprejel 850 ■ • v • v v ljudi, in počivališče za sto avtodomov. »A dokler je kanalizacija urejena tako, se ne morem iti posla,« dodaja. svoj gostinski objekt nima kje postaviti. »Spomladi bom na lastne stroške naredil lastno cev,« je dodal. Pregled še ni končan Po prejeti prijavi je inšpekcijski pregled opravila vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Dobje, brna, Oplotnica, Sloven ske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče mag. Nataša Kos. Ugotovila je, da mala komunalna čistilna naprava, na katero so priključene sanitarije, redno deluje in \ da je bil redno opravljen nadzor. Preventivno je naročila izredni pregled naprave, ki ga bo opravil pooblaščeni izvajalec. Da bi preprečila morebitne nepravilnosti, je lastniku naložila tudi izredno praznjenje čistilne naprave. »Odvod vode iz nje v odprt meteorni jarek je urejen v skladu z vodnim soglasjem, ki je bilo pridobljeno pri gradnji in v skladu z dovoljenjem, ki ga je izdala upravna enota,« je še povedala vodja inšpektorata. Verjameta, da je zadoščeno predpisom Da ne gre za ekološko katastrofo, je prepričan Dušan Polenšek, ki je ob jezeru pred leti začel gostinsko dejavnost v lokalu Ramna, zdaj lokal vodi njegov sin Luka. Oče in sin sta pojasnila, da sanitarije niso javne, ampak v lasti lokala. Doslej so bile na voljo vsem obiskovalcem jezera, ribičem, mimoidočim, medtem ko sta za naložbo in tudi za vzdrževanje ves čas skrbela pod okriljem lokala. Dejala sta, da je malo komunalno čistilno napravo ob ureditvi sanitarij prevzelo Komunalno podjetje Šentjur. Naprava ima posebne senzorje, ki javljajo morebitne napake, a ti doslej na napake niso opozorili. Goščo so pooblaščeni izvajalci nazadnje izčrpali junija. Glede na našteto sogovornika ne verjameta, da bi bila za domnevno onesnaženje kriva čistilna naprava ob Ramni. Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu sta predložila vso dokumentacijo glede naprave, med drugim obratovalne dnevnike in potrdila o servisih. Dušan Polenšek je povedal, da ima zato, da so izcedne vode iz čistilne naprave speljane v jarek, vsa ustrezna dovoljenja. »Imam tudi gradbeno dovoljenje, je pa to v sklopu parkirišča, ki je v lasti občine oziroma krajevne skupnosti. Tu so speljane vse kanalizacijske cevi, prav tako tudi lovilec olja za vse odpadke, ki pridejo s parkirišča. Obstaja možnost, da je prišlo do kakšnega mešanja teh odpadkov. Še bolj verjetno se mi zdi, da je ob visokih temperaturah prišlo do gnitja mikroorganizmov v jarku, zaradi česar verjetno malo zaudarja.« Prijave raziskujejo številne inšpekcije Prijave glede obeh lokalov so prejele različne inšpekcije. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je ogled opravila 23. avgusta in ugotovila, da ima lokal Ramna sanitarije za goste in zase. Odkrila je neskladja v dokumentaciji na podlagi načel HACCP, zavezancu bo izdala inšpekcijsko odločbo. Ker lokal pri upravi ni bil prijavljen kot nosilec živil- Jarek, ki so si ga v zadnjem času ogledale različne inšpekcijske službe. ske dejavnosti, so ga pozvali, naj se registrira, in mu izročili ustrezno vlogo. Inšpekcijskega pregleda pri Moserjevem lokalu niso mogli opraviti, ker obrat zaradi odsotnosti lastnika oziroma direktorja ni deloval. So pa napovedali, da bodo ponovno skušali opraviti inšpekcijski pregled. Na teren se je odpravil tudi Tržni inšpektorat RS. Ta med nadzorom ni mogel ugotoviti, ali oba subjekta, tako Polen-škovo kot Moserjevo podjetje oziroma društvo, za opravljanje gostinske dejavnosti izpolnjujeta vse predpisane pogoje. »V ta namen so bile naknadno opravljene poizvedbe pri pristojnih ustanovah, vendar celotne dokumentacije še nismo prejeli. Tržni inšpektorat RS je namreč pristojen za nadzor gostinske zakonodaje, vendar je treba predhodno ugotoviti, ali imajo objekti pridobljeno uporabno dovoljenje.« S primerom se ukvarja tudi celjska območna enota Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP). Prijavo v delu, ki se nanaša na rabo gostinskega objekta, obravnava gradbena inšpekcija. Inšpekcija za okolje in naravo IRSOP bo primer obravnavala skladno s svojim pravilnikom glede obravnave prijav. Občina: »Preplah je odveč« V Občini Šentjur mirijo, da na Slivniškem jezeru ni ekološke katastrofe in da zadnje izredne dogodke preverjajo pristojne inšpekcijske službe. »Glede na prve informacije po pregledih sklepamo, da je kakršenkoli preplah med občani in obiskovalci odveč. Je pa zadrževanje za zasebnih zemljiščih okoli jezera oziroma kopanje v jezeru, ki ni kopališče in ne sodi med kopalne vode, na lastno odgovornost.« Pojasnili so, da so fekalije iz sanitarne enote preko čistilne naprave speljane tako, kot je predvidevalo vodno soglasje, ki ga je Občina Šentjur pri gradnji parkirišča pridobila od Agencije RS za okolje. Javno komunalno podjetje Šentjur, ki nadzoruje delovanje male komunalne čistilne naprave, pri njenem rednem nadzoru ni ugotovilo nepravilnosti. Preden ob jezeru ni zaživel Moserjev lokal, na tem območju nihče ni zaznal odstopanj oziroma izlivov fekalij. Načrti pripravljeni, čakajo denar Med našim obiskom sta tako Gregor Moser kot Dušan Polenšek izpostavila, da je gostinsko ponudbo težko zagotavljati brez urejene infrastrukture, predvsem kanalizacije. Iz občine so sporočili, da država v operativnem načrtu ureditve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na Slivniškem jezeru ne predvideva ureditve javne kanalizacije. Občina je projekte za gradnjo kanalizacije tam predvidela na svojo pobudo, da bi omogočila turistični razvoj območja. Gradbeno dovoljenje že ima za prvi del predvidene ureditve, ki bi z obstoječo kanalizacijo povezala Ramno, naselje Mali Rakitovec in omogočila tlačno povezavo pod gladino jezera za Tratno. Pripravljeno ima tudi projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za drugi del gradnje kanalizacije, ki zajema območje od Ramne vse do Drobinskega. Za gradnjo kanalizacije je skušala pridobiti sofinanciranje na različnih razpisih v letih 2016 in 2017, vendar žal ni bila uspešna. Možnosti za nepovraten denar bo v ta namen iskala tudi v prihodnje. Foto: GrupA 8 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Kaj bo z novogradnjo bolnišnice? Učinki sanacije pozitivni, toda čakalne dobe še daljše V Splošni bolnišnici Celje so v prvih šestih mesecih letošnjega leta uspešno uresničevali zastavljen finančni načrt in sanacijski program. »Poslovni rezultat izkazuje uravnoteženo poslovanje oziroma 5.675 evrov presežka prihodkov nad odhodki. Glede na uresničevanje prihodkov in stroške v prvi polovici leta ter izvajanje sanacijskih ukrepov ocenjujemo, da bo tudi poslovanje ob koncu leta uravnoteženo,« so sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. Znano je, da je bolnišnica že drugo leto v postopku sanacije. Novogradnja naj bi bila končana po sedmih letih. Ena vidnejših sprememb bo tudi nadgradnja stavbe celjskega urgentnega centra. SIMONA ŠOLINIČ V bolnišnici pravijo, da so uspešno uresničili večino programov dela. Obsega dela tudi zaradi pomanjkanja specialistov ne dosegajo na primer na področju ortopedije, internistične onkologije in urologije. Nekaj programov je močno preseglo načrtovan obseg dela. Ob tem v bolnišnici ocenjujejo, da obstaja tveganje, da ob koncu leta opravljen program akutne obravnave in nekateri ambulantni programi ne bodo v celoti plačani. Zato je bolnišnica letos zavodu za zdravstveno zavarovanje predlagala nekaj prestrukturiranj in širitev programov, vendar pri tem žal ni bila uspešna. Čakalne dobe rak rana Težave so še vedno na področju čakalnih dob. Te so se spet podaljšale. »Podaljšanje čakalnih dob pri prvih pregledih je največje v ambulanti za plastično kirurgijo, revmatolo-gijo, kardiologijo, v ambulanti za srčne spodbujevalnike, gastroenterologijo, urologijo in ortopedijo,« poudarjajo v bolnišnici. Čakalne dobe so se nekoliko skrajšale pri nevrokirur-škem, žilno-kirurškem, angi-ološkem, endokrinološkem, nefrološkem in nevrološkem pregledu ter pri okulističnih pregledih za očala, derma- toloških pregledih otroka in pri prvem pregledu ščitnice. Tudi na področju diagnostike so se čakalne dobe podaljšale, izjema sta le urologija in kardiologija. Na operativne posege v Celju najdlje čakajo bolniki na področju splošne in abdominalne kirurgije, plastične kirurgije, endoproteze kolka in kolena, pri operacijah hrbtenice in na področja okulistike. Skrajšale so se čakalne dobe za operacije v ustni votlini in za nevro-kirurške operacije. Junija je ministrstvo za zdravje celjski bolnišnici potrdilo izvajanje posebnih programov za nekatere operativne programe z dolgimi čakalnimi dobami. Sedem odpovedi V celjski bolnišnici letos niso uspeli uresničiti nekaterih naložb in zaposlitev. Delno je razlog tudi ta, da je bil finančni načrt za letos sprejet šele junija. Do 1. avgusta je v bolnišnici delovno razmerje odpovedalo sedem zdravnikov specialistov, trije zdravniki specialisti so spremenili pogodbe o zaposlitvi iz polnega delovnega časa v krajši delovni čas zaradi delne zaposlitve v drugih zavodih, pri koncesionarjih ali zasebnikih. V istem obdobju so za polni delovni čas zaposlili dvanajst zdravnikov specialistov, z dvema so sklenili pogodbo za krajši delovni čas. Še vedno bolnišnica išče specialiste radiologije, urologije, ortope-dije, kardiologije, anestezije, transfuzijske medicine in he-matologije. Določene odhode vodstvo nadomešča tudi s pogodbenim delom zunanjih sodelavcev. Na področju zdravstvene nege so zaenkrat uspeli zaposliti ves predviden kader in nadomestiti vse bolniške ter porodniške odsotnosti. Te odsotnosti, ki jih ni malo, sicer vedno težje nadomeščajo. Zaradi uveljavitve novosti pri kompetencah zdravstvene nege so v bolnišnici morali 55 zaposlenim ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. »Ocenjujemo, da trenutno opravljena prezaposlitev 55 medicinskih sester večjih finančnih posledic ne bo prinesla, saj je večina teh sester starejših in prezaposlitev zanje v finančnem smislu ne prinaša sprememb. Vsekakor bo ta sprememba imela finančne posledice za bolnišnico, potem ko se bodo te medicinske sestre upokojile,« pojasnjujejo v bolnišnici. Takrat bodo namreč morali za nadomestitev kadra na delovnih mestih, ki jih zdaj zasedajo srednje medicinske sestre, zaposliti diplomirane medicinske sestre. »Zaradi stroge delitve dela med srednjimi in diplomiranimi medicinskimi sestrami bodo po vsej verjetnosti v prihodnjih letih naraščale potrebe po dodatnih zaposlitvah diplomiranih medicinskih sester, še posebej na oddelkih z akutno obravnavo,« še dodajajo. Kako je z novogradnjo? Znano je, da je bolnišnica v začetku leta na podlagi sklepa zdravstvenega ministrstva začela postopek oddaje javnega naročila za izvedbo prve etape nadomestne novogradnje. Vrednost naložbe je 23,852 milijona evrov z DDV. Prva etapa ob- sega gradnjo centralne stavbe do tretjega podaljšanega gradbenega dela (konstrukcija, fasada, streha, stavbno fasadno pohištvo, energetika, komunalno opremljanje, komunikacije), vključno s končano in opremljeno kletjo s pritličjem. Februarja je bil objavljen razpis za izbor izvajalca del, odpiranje ponudb je bilo sredi junija. Ponudba, ki jo je oddal en ponudnik v okviru zagotovljenih sredstev, je ustrezala vsem potrebam naročila. Ministrstvo za zdravje mora zdaj glede na zakonske roke svojo odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila sprejeti najkasneje v 90 dneh od dneva odpiranja ponudb, torej sredi septembra. Od tega je namreč odvisen celoten projekt novogradnje. Kljub temu da je nadomestna novogradnja Splošne bolnišnice Celje uvrščena v nacionalni razvojni program, bo treba tako kot za prvo etapo tudi za vse naslednje v proračunu zagotoviti vire financiranja in izvesti nove postopke javnega naročila. Po opredelitvi v nacionalnem razvojnem programu Republike Slovenije naj bi bila nadomestna novogradnja Splošne bolnišnice Celje končana v sedemletnem obdobju. Enak rok za dokončanje je bolnišnica načrtovala tudi v tako imenovanem strateškem razvojnem programu. »Je pa bila v prvi polovici letošnjega leta uspešno končana večina del v projektu Etapa 0, ki predstavlja predpogoj za začetek izvajanje Etape 1 in obsega predhodno ureditev določenega dela energetske infrastrukture ter sproščanje površin za začetek gradnje. Izbran izvajalec del bo tako lahko po podpisu pogodbe takoj začel delati,« še zaključujejo v Splošni bolnišnici Celje. Javna kolesa in nov pločnik ŽALEC - Tudi Občina Žalec se je aktivno lotila projektov izboljšanja trajnostne mobilnosti, ki jih sofinancira Evropska unija. Sistem javne izposoje koles Kolesce je bil med občani dobro sprejet. Naslednji občinski projekt je izgradnja pločnika od ekomuzeja do podjetja Omco. Do novembra bo izbrani izvajalec ob Cesti Žalskega tabora zgradil nov pločnik v dolžini 463 metrov s pripadajočo komunalno infrastrukturo, postavili bo javno razsvetljavo in zasadili drevesa. Gre za drugo fazo projekta Ukrepi trajnostne mobilnosti v mestu Žalec, ki je vredna skoraj 290 tisoč evrov. Celoten projekt je sicer ocenjen na skoraj 440 tisoč evrov. Občina bo prispevala 70 odstotkov denarja, tretjino denarja pa bo pridobila iz Evropskega kohezijskega sklada in proračuna infrastrukturnega ministrstva. Namen projekta je izboljšanje varnosti ranljivih udeležencev v prometu in zagotoviti varnejše šolske poti ter spremembo potovalnih navad. Cilj je med drugim tudi izboljšanje kolesarskega prometa in možnosti za pešačenje ter s tem višje ravni kakovosti življenja v mestu. LKK, foto: TT Woschnaggova kapela v register kulturne dediščine ŠOŠTANJ - Celjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije bo v register nepremične kulturne dediščine vključila kapelo znane industrialske družine Woschnagg. Kapela, ki stoji v Zavodnjah pri Šoštanju, je tudi del turistične poti, ki bo v Šoštanju predstavljena v začetku oktobra. Družina Woschnagg se je ukvarjala z usnjarstvom in je pomembno vplivala na razvoj mesta Šoštanj. Kaj pomeni, da bo kapela, kjer sta med drugim pokopana Franz in Marianne Woschnagg, vključena v register nepremične kulturne dediščine? »Vsak element kapele bo zaščiten, kakršenkoli poseg bo treba prijaviti in ga strokovno izvesti. Sama v imenovanju kapele za spomenik ne vidim ovir, ampak priložnost za nadaljnji razvoj in zaščito naše kulturne identitete,« je povedala arhitektka Mateja Kumer, ki zadnja leta za kapelo tudi skrbi in jo vzdržuje. Prvotna grobnica družine Woschnagg, ki je bila zgrajena v neogotskem slogu, je bila postavljena na pokopališču v Družmirju. Ker je bila omenjena vas zaradi izkopavanja premoga potopljena, so se potomci omenjene družine odločili za postavitev nove grobnice v Zavo-dnju. Nova kapela kljub temu vsebuje nekaj delov neogotske arhitekture, med drugim vi-traže, oltar in kipe. Mateja Kumer je grobnico vključila kot eno od postojank v program turi- Družina, ki danes živi na Dunaju, vsako leto obišče grob v Zavodnjah. Kapelo tudi redno vzdržuje. Pretekla leta so za kapelo med drugim skrbeli domačini, na željo družine ta spomenik danes ureja Mateja Kumer. stične poti, ki med drugim predstavlja prihod družine v mesto, razcvet usnjarske industrije v tedanji Avstro-Ogrski, izgon iz mesta in zaton družine v Šoštanju. Pot, ki jo je zasnovala na pobudo Zavoda za turizem Šaleške doline, bo predstavila 5. oktobra v Muzeju usnjarstva na Slovenskem ob Dnevih evropske kulturne dediščine. TS IZ NAŠIH KRAJEV 9 CELJE - Prenovljen vadbeni center Še en športni lepotec Že tako razvejana in kakovostna športna infrastruktura v Celju je bogatejša za še eno pomembno pridobitev, novo stavbo v nogometnem in športnem centru na Skalni kleti. Uradno odprtje novega objekta, ki je pred časom prejel uporabno dovoljenje, bo sicer septembra in v okviru obeleževanja stoletnice igranja nogometa v Celju. ROBERT GORJANC Stavbo že nekaj časa uporabljajo prva ekipa Nogometnega kluba Celje in ostale selekcije, ki jim je vadbeni center tudi prvenstveno namenjen. Za naložbo, vredno več kot 800 tisoč evrov, so se v pod- jetju ZPO, ki upravlja športno infrastrukturo v Celju, odločili, ker je bila prejšnja stavba že precej dotrajana in večkrat poplavljena. Nov večnamenski športni objekt vključuje garderobe s sani- tarijami za igralce, prostor za delegate in sodnike ter za tehnično službo in opremo za uspešno pripravo nogometnih igrišč, v nadstropju pa tudi tribuno s 53 sedišči ter nekaj stojišči. Investicija v novi stavbi pa s tem še ni končana. »Za drugo fazo še ne vemo, kdaj jo bomo začeli. Gre za ureditev nekaterih prostorov v stavbi, kot so fitnes, sobe za nogometaše ... O nadaljevanju teh investicijskih vlaganj se bomo odločili skupaj z NK Celje,« je povedal Ivan Pfeifer, direktor ZPO. V ZPO v okviru prenove športnega centra na Skalni kleti sicer opravljajo tudi druga prenovitvena dela. »Gre za razsvetljavo malega nogometnega igrišča, ki je lani dobilo travnato površino, obnovo zidov pri cesti na grad, žična-tih mrež, postavitev manjše tribune za gledalce ...« je še dejal Pfeifer. V ZPO v prihodnje načrtujejo tudi obnovo zelo dotrajane glavne tribune na Skalni kleti, na nasprotni strani osrednje stavbe centra, a zaenkrat še ni potrebe za to investicijo. Foto: SHERPA Sprehajalnica med krošnjami že skoraj končana ZREČE - Lesen stolp oziroma pot med krošnjami Pohorje na Rogli je pred zaključnimi deli. Gre za inovativen primer doživljajske ponudbe v Sloveniji, ki združuje pridobivanje novih izkušenj, izobraževanje, okoljsko osveščanje in zabavo za vse skupine in generacije. Predvidoma se bodo prvi sprehajalci med vrhovi smrek lahko sprehodili konec septembra. Prvi del poti bo dolg približno 560 metrov in bo 20 metrov dvignjen nad tlemi. Pot bo vodila do 37 metrov visokega stolpa z notranjo potjo, dolgo 440 metrov. Na poti se bodo obiskovalci lahko zadržali ob adrenalinskih in izobraževalnih postajah. Ob izhodu bo tudi trgovina s spominki. Dostop bo omogočen tako gibalno oviranim kot starejšim in družinam z otroškimi vozički. Invalidom bodo prilagojeni tudi toaletni prostori in parkirna mesta. Dostopnost za vse je namreč temelj filozofije češkega podjetja Zšžitkovš Akademie, ki bo svoji skupini podobnih zanimivosti dodalo tudi to na Pohorju. Kot se je na družbenem omrežju pohvalilo podjetje Gradnje Marguč, bodo dela kmalu končana. Sledilo bo še dokončanje vstopnega objekta in trgovine s spominki. Počasi, a zanesljivo bodo pogledi, sicer rezervirani le za ptice, na voljo tudi nam. StO, foto: FB Gradnje Marguč Stolp in pot med krošnjami bosta v nekaj tedni odprla svoja vrata. Začetek komunalnega urejanja soseske DN 10 '5 « 4SL ^ ÜH! Prva dela za novo stanovanjsko sosesko CELJE - Mestna občina je začela gradnjo komunalne infrastrukture za novo stanovanjsko sosesko v Dečkovem naselju DN 10, v kateri bo zgrajenih 142 stanovanj z garažno hišo. Gre za skupen projekt občine, ki bo poskrbela za komunalno infrastrukturo, in Nepremičnin Celje, ki bodo uresničile gradnjo stanovanj. Izvajalec del v okviru urejanja komunalne infrastrukture je podjetje Nivo Eko, ki izvaja zemeljska dela. »Ta so se začela na območju zadrževalnika meteornih vod, sicer pa delavci že gradijo fekalno in meteorno kanalizacijo, cestno omrežje, vzpostavljajo telekomunikacijske vode, nizkonapetostne priključke, razsvetljavo, toplovod ...« je povedala Ana Trunkl, vodja sektorja za investicije in infrastrukturo v celjski občini. Pogodbena vrednost gradnje komunalne opreme na 2,3 hektarja velikem območju znaša približno 988 tisoč evrov. »Zaključek te prve, največje etape, v kateri bo izvedena glavnina del, bo predvidoma konec novembra letos,« je še dejala Ana Trunkl. V novi soseski bo zgrajenih šest večstano-vanjskih stavb s 142 stanovanji in z garažno hišo. Z novimi javnimi najemnimi stanovanji bo Mestna občina Celje zmanjšala vse večje potrebe po najemnih stanovanjih v lokalni skupnosti. Pri oddaji stanovanj bodo v občini dodatno pozornost namenili mladim in mladim družinam, starejšim, ki jim bodo namenjena oskrbovana stanovanja, prav tako bodo v novi soseski stanovanja prilagojena gibalno oviranim posameznikom in osebam z okvaro vida ali sluha. Gradnja soseske DN 10 je največji projekt v Mestni občini Celje na področju stanovanjske politike, prvi štirje bloki naj bi bili zgrajeni prihodnje leto, celotna soseska naj bi bila končana leta 2021. Projekt, vreden približno 14 milijonov evrov, celjska občina in Nepremičnine financirajo tudi z evropskim denarjem iz programa celostnih trajnostnih naložb, pri čemer računata na približno 5,7 milijona evrov nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. RG Foto: GrupA Sodobna in varovana stanovanja POLZELA - Stanovanjsko naselje Malteški dvori, kjer bo 38 sodobno zasnovanih stanovanj, naj bi investitor, podjetje Malteški dvori, končal do konca meseca. Izbran gradbeni izvajalec, celjska družba Remont, že gradi v neposredni bližini tudi novo večstanovanjsko stavbo, kjer bo 19 oskrbovanih stanovanj, prirejenih za bivanje starejših. Pri načrtovanju je investitor sledil vsem veljavnim standardom in smernicam, predvsem pa je z analizo podobnih objektov doma in v tujini poskušal najboljše prakse prenesti v ta projekt. Stanovanja različnih razporeditev in kvadratur, od 38 do 55 kvadratnih metrov, bodo v štirih etažah. Vsa bodo ime- la nadkrite balkone oziroma lože ter ločene shrambe. V pritličju bodo skupni prostor s kuhinjo, knjižnico in prostorom za druženje z možnostjo izhoda v atrij. Stanovanja bodo namenjena upokojencem in drugim starejšim od 60 let, predvsem tistim, ki že potrebujejo delno pomoč in občasno nego, obenem pa lahko še samostojno bivajo. Namenjena bodo tudi aktivnim upokojencem in tistim, ki si želijo trajno zagotoviti bivanje brez visokih vzdrževalnih stroškov za svoje nepremičnine. Vrednost gradnje oskrbovanih stanovanj je ocenjena na 1,5 milijona evrov, projekt pa bo končan do junija prihodnje leto. LKK Foto: TT Za gradnjo varovanih stanovanj na Polzeli bo investicijsko podjetje Malteški dvori, ki ima sedež v celjskem Teh-nopolisu, namenilo 1,5 milijona evrov. 10 KULTURA Zlatnik poezije je romal v roke Ervina Fritza. Alenka Jovanovski je prejela nagrado, vredno štiri tisoč evrov bruto, iz rok celjskega župana Bojana Šrota. Podelitev 23. Veronikine nagrade »Pesnik sem, ki ima rad ljudi« Lepo vreme je ponovno dovolilo, da je bil torkov večer na Starem grad Celje odet v poezijo. Mestna občina Celje je v organizaciji podjetja Fit media podelila 23. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko in zlatnik poezije. Slednjega je za življenjski opus dobil pesnik Ervin Fritz, Veronikina lavreatinja je postala Alenka Jovanovski. BARBARA GRADIČ OSET Na letošnji podelitvi Veronikine nagrade so se spomnili 90-letnice rojstva pesnika in prevajalca Janeza Menarta. Spomin na pesnika četverice, ki je skupaj s Kajetanom Kovičem, Tonetom Pavčkom in Cirilom Zlobcem leta 1953 izdal pesniško zbirko Pesmi štirih, sta podoživeli njegova hčerka Barbara Menart Senica in recitacijska skupina Gimnazije Lava pod vodstvom mentorice dr. Brede Marušič. »Janez Menart je bil izmed četverice pesnikov najbolj poljuden. Zlobec je nagovarjal ljubezen, Pavček slovenski narod, Kovič je bil najbolj modernističen, a Menart je znal nagovarjati povprečnega človeka z anekdotami iz vsakdana, ki jih je povezal s srednjeveško pesniško tradicijo,« je o pesniku povedal predsednik komisije za Veronikino nagrado dr. Igor Divjak. Slednjemu je pripadla čast, da je razglasil nagrajenko. Poezija ima svoje poslušalce Veronikina lavreatinja je postala pesnica Alenka Jovanovski s pesniško zbirko Tisoč osemdeset stopinj. Kot je zapisala komisija, so nje- Na Starem gradu so podelili tudi malo Veroniko za najboljšo pesem med srednješolci. Avtorica zmagovalne pesmi oziroma lavreatinja male Veronike 2019 je Mia Valenčič iz Gimnazije Ilirska Bistrica Šolskega centra Postojna. Zmagovalna pesem se glasi Resnica ali izziv. no pesniško zbirko nagradili, ker z raznoliko in večplastno govorico najbolj neposredno izmed vseh nagovarja današnjega malega človeka, ki se je v marsikaterem pogledu znašel v brezizhodnem položaju. »Sama ne vem, če moja poezija nagovarja malega človeka. To bi bilo treba preveriti. Poezija ima zmožnost nagovoriti vse ljudi in vsa bitja. Če rečemo malega človeka, potem mora obstajati tudi veliki, kar je popolnoma brez pomena, saj smo pred smrtjo vsi enaki.« Obenem pa ta zbirka ponuja tudi upanje na boljšo prihodnost, ki ga avtorica pogojuje s preseganjem ego-ističnega pogleda ter z razpiranjem svetu in soljudem. Alenka Jovanovski, ki je na gradu prebrala nekaj svojih pesmi, je mnenja, da ima sodobna poezija še vedno dovolj poslušalcev. »Ko sem bila v Strugi, sem opazila, da obstaja drugačen odnos do poezije v državah blagostanja in državah revščine. Doživela sem, da sem v Indiji brala poezijo pred 200 ljudmi, ki so zbrano poslušali, podobno je bilo tudi v Strugi v Makedoniji, ko sem brala pred množico različnih ljudi. Ljudje so, na- Dijaki Gimnazije Lava so recitirali pesem Janeza Menarta Obleganje 1457 iz zbirke Srednjeveških pridig in balad. Mia Valenčič je bila nagrajena z malo Veroniko. mesto da bi gledali televizijo, prišli poslušat poezijo. Če so se tam prikazali, potem ima očitno poezija moč, da privabi ljudi k poslušanju,« je zaključila nagrajenka. Tudi na gradu je občinstvo zbrano poslušalo, tudi kasneje, ko si je morala pesnica izboriti prostor na odru za zahvalo in svoje mnenje o poeziji. Ženske v ospredju Letošnja komisija v sestavi dr. Igor Divjak, Maja Šučur in Petra Kolmančič je izpostavila, da so bile prvič nomini-rane štiri pesnice. »Literarni kritiki opažamo zadnjih deset let, da je pesniška produkcija avtoric nove generacije močnejša od produkcije avtorjev. Zagotovo je več dobrih pesnic kot pesnikov. Ko smo se odločili, katere pesniške zbirke preteklega leta bomo ocenjevali, nismo bili pozorni na spol. Samo brali smo knjige in na koncu izbrali najboljše. Spontano se je zgodilo, da so bili med no-miniranci štiri avtorice in en avtor. To je zelo dobrodošla sprememba, ki sem je zelo vesel in je odraz dejanskega stanja v poeziji,« je dodal dr. Igor Divjak. Nominirane so In življenje je to, kar v njem cvete, recimo kostanji in potka, ki med kostanji gre, in dnevi nevsakdanji. In tudi človečnost. Tu in tam zaživi, neresnično in daljno. Pesnik sem, ki ima rad ljudi. Gledam vas - sentimentalno. Ervin Fritz, del pesmi Življenjepis bile še zbirke Odrezani od neba Esada Babačića, Ljubav reče greva Nine Dragičević, Da ne bo več prišla Anje Golob in Izgnana Klarise Jova-nović. Pesnik življenja Letošnji prejemnik zlatnika poezije je postal pesnik Ervin Fritz, ki je literarno nagrado prejel za življenjski pesniški opus, za razigranost pesniškega jezika in za prispevek k slovenski literaturi in umetnosti. Kot je v utemeljitvi zapisal Jože Volfand, je Fritzova poezija polna življenja, nabita z vsem, od nepopisnega vita-lizma do intimne stiske minevanja. »Takšna nagrada, kot je zlatnik poezije, je poskus, kako poezijo postaviti na zlato podlago. Kakšna velika reč ne more biti, a se je začelo. Ker se je z zlatom podkovala, upam, da bo poezija zletela v nebo,« je bil priznanja za življenjsko delo vesel Ervin Fritz. Večer na Starem gradu je bil poimenovan Ogrlica iz rad po pesniški zbirki, za katero je Fritz leta 2006 dobil Veronikino nagrado. O tem, ali si je takrat predstavljal, da bo dobil nagrado za življenjsko delo ter bo zopet na Starem gradu, je Fritz hudomušno odgovoril. »Upal sem, da bom nagrado dobil prej.« Dušan Merc, predsednik društva slovenskih pisateljev, je ob koncu pripomnil, da je treba sodobno poezijo sprejeti takšno, kakršna je, medtem ko se je starejšo dalo še razumeti. Foto: SHERPA KULTURA 11 Druga pesniška zbirka vsestranskega Bojana Vrečerja Od Kašče srca do Zrelih trav Javna predstavitev druge pesniške zbirke Bojana Vrečerja z naslovom Zrele trave je bila pred kratkim v kulturnem domu na Dobrni. Prireditev je bila odlično obiskana. »Trenutkov ne moreš pozabiti. / V njih se je moč zaviti / in le v srce svoje jih skriti ...« To je odlomek iz nove pesniške zbirke Bojana Vrečerja z Dobrne. Gre za njegovo drugo pesniško zbirko, ki ima naslov Zrele trave. Vrečer je na Dobrni in širše znan po svojem kulturnem udejstvovanju. BRANEJERANKO »Naslov tokratne zbirke nam daje slutiti, da se soočamo z avtorjevo umirjenostjo, sprijaznjenostjo z življenjem, kakršnega ima - »Ljubim, pišem pesmi in dobro sem,« je v predgovoru zapisala Herta Rošer, kulturna delavka z Dobrne. V Zrelih travah prevladujejo ljubezenske pesmi, v katerih Rošerjeva opaža osnovno človekovo potrebo po sprejetosti, bližini in dotiku ter hrepenenje po ljubezni. Ljubezenske pesmi prevladu- jejo tudi v njegovi prvi pesniški zbirki, ki ji je dal naslov Kašča srca. Prva pesem Bojana Vrečerja je bila objavljena v njegovih najstniških letih in to v Celjskem tedniku, predhodniku Novega tednika. »Mislim, da smo vsi ljudje otroci ljubezni in tudi v naravi je je polno. Tudi med drevesi, travami,« poudarja Vrečer. Njegove pesmi so zato prav tako močno povezane z naravo. »Rojevajo se med mojo vsakodnevno hojo po naravi,« pravi avtor. Zaradi zdravstvenih težav - Vrečer ima namreč kar sedem by-passov - prehodi vsak dan vsaj pet kilometrov. »Med hojo se pojavljajo različne misli, saj razmišljam o marsičem. In ob različnih dneh imamo ljudje različna čustva,« je dodal. Med sprehodi si novonastalo pesem zapiše na telefon oziroma si zabeleži vsaj njene oporne točke. Pozneje vse prepiše in dokončno oblikuje v posebnem zvezku. Pesniško zbirko Zrele trave krasijo čudovite umetniške fotografije prizorov iz narave, ki so Vrečerjevo delo. Avtor zbirke se namreč ukvarja tudi z umetniško in drugo fotografijo ter je med drugim fotokronist domače Dobrne in njene okolice. Svoja fotografska dela podpisuje kot Vrebo. Med drugim je občasni sodelavec našega časopisa. Da bi ohranil spomin na stare čase, fotografira v domačem kraju med drugim različne stare zgradbe. Fotografirati je začel pred pol stoletja. Foto: osebni arhiv BV In zakaj je dal Bojan Vrečer svoji drugi pesniški zbirki naslov Zrele trave? »To je trkanje na dušo vsem nam. Zrele trave namreč vidiš le še redkokje, saj so pokošene že takrat, ko še niti ne začnejo cveteti,« odgovarja pesnik. Cvetočih travnikov, kot smo jih ljudje poznali še pred štirimi desetletji, tako danes ni več. Bojan Vrečer na predstavitvi svoje druge pesniške zbirke na Dobrni Srebro za Celjane Na 8. slovenskem filmskem maratonu Muvit v Novi Gorici je priznanje srebrni Muvit in finančno nagrado za kratki film z naslovom Nerezine prejela celjska ekipa. Ekipo so sestavljali novi direktor Hiše kulture Celje Miha Firšt, umetniški vodja pesniškega festivala Izrekanja Kristian Koželj, igralca Tara Prodnik in Žiga Čamernik ter skladatelj Leon Firšt. Po pravilih filmskega maratona Muvit so imeli sodelujoči 60 ur časa, da napišejo scenarij, posnamejo film, ga zmontirajo, opremijo z glasbo in pravočasno dostavijo v Novo Gorico. »Vsakemu, ki je kdaj delal kakšen film in ve, kako se to dela, lahko povem, da je ta način popolnoma drugačen. Do zadnjega trenutka ne veš, kakšne bodo tri usmeritve, ki jih predpišejo organizatorji. To so obvezen predmet, ki se mora pojaviti, obvezen stavek in obvezna akcija. Od tu naprej je bolj kot ne improvizacija. V torek smo na hitro spisali okvirni scenarij, v sredo smo ves dan snemali z mobilnim telefonom. Četrtek je bil namenjen montiranju in popravkom. Proces, ki traja nekaj dni ali celo tednov, je bilo treba strniti v 60 ur in v tem času pokazati, kar najbolje znamo,« je snemanje razložil Kristian Koželj. Celjska ekipa je snemala v Celju in Šmarju pri Jelšah. Strokovna komisija pod vodstvom kultnega filmskega režiserja Jana Cvitkoviča je delo ocenila kot drugo najboljše na festivalu ter mu podelila priznanje srebrni Muvit. »Žirija je pohvalila izčiščenost zgodbe, smisel za dialog, posebno pohvalo je dobila tudi igra,« je še dodal Koželj. Maratona se je udeležilo 25 filmskih ekip iz vse Slovenije. BGO GLEDALIŠČE CELOE Ш VPIS ABONMAOEV 2.-12. SEPTEMBER 2019 možnost plačila na 3 obroke WWW.SLG-CE.SI Nava Semel ~ VEČNI OTROK monodrama • režiser Yonatan Esterkin Goran Vojnović RAJZEFIBER drama • režiserka Anica Tomić koprodukcija s Prešernovim gledališčem Kranj Iza Strehar VSAK GLAS ŠTEJE komedija • režiserka Ajda Valcl Nikolaj Vasiljevič Gogolj PLAŠČ pripoved z glasbo • režiser Juš A. Zidar Sofi Oksanen OČIŠČENJE tragedija • režiser Jari Juutinen Lev Nikolajevič Tolstoj OBLAST TEME drama • režiserka Maša Pelko MALI ODER 12 NAŠA TEMA Kakšna je popotnica za 1. september? Začetek novega šolskega leta: nova zgodba, nove izkušnje Pomembno! Pomoč mladim ob: ... medvrstniškem nasilju ali drugih oblikah nasilja: policija (113); anonimni telefon policije 080 1200, društvo SOS 080 11 55............................. ... duševni stiski mladih: Tom telefon 116 111, Zaupni telefon Samarijan 116 123 ... iskanju nasvetov s področja psihologije, odnosov, zdravja: www.tosemjaz.net ... vprašanju s področja pravic v šolstvu: varuh dijakovih pravic 041 818 168 ali varuh@dijaska.org. Prvi šolski dan naj ne gre kar mimo. Starši si naj za svoje otroke vzamejo dovolj časa. Tudi med šolskim letom naj različne nastope ali dosežke otrok obeležijo, naj »naredijo« lepe trenutke. Začenja se torej nova zgodba. Ta tudi pri vseh, ki vstopajo v srednjo šolo, poraja strah, morda kakšno dilemo. Naloga šole in staršev, a tudi dijakov je, da na poti izobraževanja strnejo moči. Da naredijo vse, kar lahko, da bodo otroci ob koncu šolanja postali odgovorni, solidarni, pravilno vzgojeni in dovolj pogumni, da se bodo s svojim znanjem podali na trg dela. To je popotnica strokovnih sogovornikov ob začetku novega šolskega leta. Popotnica, ki jo otroci nato nosijo s sabo vse življenje. SIMONA SOLINIC, TINA STRMCNIK, LEA KOMERIČKI KOTNIK S- I ■ I ■ ■ ■ ■ "IV" primerno komunikacijo in z zaupanjem je lažje Srednja šola je začetek zrelosti. »Dijaki so pri vstopu v prvi letnik stari 15 ali 16 let, to pomeni, da so bili do zdaj devet let v osnovni šoli. Torej več kot pol svojega življenja so imeli svoje prijatelje v drugačnem okolju. Zato prehod v novo okolje prinaša nove izzive,« pravi ravnatelj Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje Igor Lupše tik pred začetkom novega šolskega leta. »Ne glede na to, kaj se bo dogajalo v naslednjih letih izobraževanja dijakov, vemo, da bodo počeli dobre stvari, se veliko naučili, vmes se bo zgodila tudi kakšna negativna stvar. Ampak na koncu je pomembno, da se bodo mladi na podlagi svojega pridobljenega znanja naučili tudi samostojno živeti.« Ali se na tej poti dijaki in starši zavedajo ne le svojih pravic, ampak tudi dolžnosti? O tem se bomo s starši in z dijaki pogovorili takoj na začetku šolskega leta. Moram poudariti, da tu ne opažam veliko težav. Nekateri pravijo, da prihajajo starši z odvetniki v šolo. Takšnega primera še nisem imel. Moje izkušnje so takšne, da tudi starši uspešno rešujejo težave z otroki, tudi v pogovoru s profesorji in z razredniki. Ali starši ob vstopu otroka v novo okolje vedo, kaj jih čaka? Marsikoga je zagotovo strah. Staršem je treba vedno povedati, da za vse stvari, ki jih bodo otroci naredili v šoli, nismo krivi ne učitelji ne starši. Smo pa skupaj odgovorni za to, kako se bomo na te stvari odzvali. In da mora biti ves čas pravilen dialog med nami, saj bomo le tako skupaj iskali rešitve in jih tudi izpeljali pravilno. Včasih kdo poudarja razlike med gimnazijci in dijaki poklicnih šol. Ali ni takšno mnenje včasih nepravično do dijakov strokovnih šol, še posebej zdaj, ob začetku šole? Menim, da imamo zaradi takšnega mnenja večjo težavo starejši kot mladi. Leta 1992, ko sem začel delati v tej šoli, so se za poklic avto-mehanika odločali učenci, ki so v osnovni šoli bili zadostni ali dobri. Danes je popolnoma drugače. Prihajajo odličnjaki. Zakaj? Otroci se ne obremenjujejo s tem. To mišljenje je bolj prisotno med starši, ki pogosto gledajo na to, češ, katera šola kaj velja. Se torej otroci včasih vpisujejo v šole, ki jih izberejo starši in ne otroci sami? Se bo to pokazalo zdaj, ko bo morda kakšen dijak ugotovil, da »to ni to«? Otrok mora poslušati marsikoga. Učitelje, starše, a odločiti se mora na koncu sam. Opažam, da se v srednje strokovne šole vpišejo otroci, ker jih ta izobraževanja res veselijo. Če gre odličnjakinja na frizersko šolo, čeprav ji morda to svetovalni delavci v osnovi šoli odsvetujejo, potem to kaže, da ima otrok do tega poklica veselje. Bi se morali pri takšnih nasvetih kdaj ugrizniti v jezik in storiti obratno, poslušati otroka? Tudi pri meni je pri tem vprašanju dilema. Mlademu človeku lahko nekaj svetuješ, mu predlagaš, ampak ali pri tem ravnaš prav, ga pravilno usmeriš, je vprašanje. Otroci so po eni strani mladi, nimajo izkušenj, do neke stopnje jim zato moraš svetovati, na določeni stopnji pa mora biti otrok samostojen in se sam odločiti. Določiti, kje je ta meja, je težko. Zato pri tem igra tudi vlogo občutek pri strokovnih delavcih, predvsem pa pri starših. Nekateri dijaki se bodo v novem šolskem letu znašli v različnih stiskah, kako takrat ravnati? Vsak otrok je za šolo pomemben. Četudi se v stiski znajde le pet odstotkov dijakov, je to veliko. Z vsakim se je treba ukvarjati in mu pomagati. Učitelji morda za vsako stvar niso usposobljeni. Včasih kakšno stvar težje rešimo, toda rešimo jo tudi s pomočjo zunanjih ustanov. Treba je povedati, zaupati. Otroci so danes zelo čustveni. Ne spomnim se, da bi Igor Lupše, ravnatelj Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠC Celje bila naša generacija takšna, da bi se v srednji šoli kdo zjokal. Danes se to zgodi. Zato je treba biti na te stvari pozoren in jih spremljati, predvsem pa težave reševati sproti. Veliko poročamo o medvrstniškem nasilju. Kaj manjka šolskemu sistemu in staršem, da tega nasilja družba ne more zajeziti? Ko se kaj zgodi - ni veliko nasilja v šoli, v bližini šole pa - je velikokrat tako, da so dijaki vpleteni, ampak pobudniki so tisti, ki niso več dijaki, četudi so še vedno otroci. S tem želim povedati, da otroci sodijo v šolo. Če so tu, jih lahko vzgajamo in izobražujemo. Če jih šolski sistem izvrže, se s tem ne doseže nič. V šoli je morda mir, v družbi pa nato nastane še večji problem. Šolstvo ni izoliran sistem, otroci berejo, poslušajo informacije, vidijo, kaj se dogaja v družbi, od kriminala do različnih nesreč. To na nek način srkajo, tudi posnemajo, v tem živijo. Mi lahko naredimo neke nastavke, vzgajamo, toda otroci morajo imeti predvsem zgled pri starejših. Pri vseh nas v družbi. Od politikov, gospodarstvenikov, zdravnikov ..., vseh. Če bomo vsi znali gojiti solidarnost in poštenje, potem bo tudi v šoli lažje. Kadarkoli, četudi se negativen dogodek ne zgodi v šoli, lahko se zgodi doma, na cesti, kjerkoli, ima vsak dijak vedno odprta vrata do pomoči v šoli. To je ključno. Zato jim polagam na srce, naj nam povedo, ker samo, če vemo, lahko ukrepamo. Zaupati je možno najprej razredniku, nato je natančno določeno, kako se v določenem primeru ukrepa. Je ta komunikacija tudi med zaposlenimi dobra, da prepoznajo težave? Znajo jih prepoznati. Tudi sam sem takšen človek, da napako, če jo naredim, priznam, poskusim popraviti. Zato povem tudi svojim kolegom, da sploh ni problem, če nekaj narediš narobe, največji problem je, če ne narediš nič. Če pa poskušamo, ukrepamo. Primerna komunikacija je ključ. Če dihamo drug z drugim, če si zaupamo težave, je lažje. Sprašujem zato, ker so te dni, pred začetkom novega šolskega leta, očitno v stresu tudi učitelji. Učiteljski poklic je lep, ne morete pa si misliti, kako zelo je stresen, če ga opravljaš s srcem in če si mu predan. Vem, ko spremljam kolege in jih spoštujem, saj vem, da storijo vse, kar je v njihovi moči. Včasih pravim, da je naša zbornica naša varna hiša. Tu si zaupamo lepe in včasih manj lepe stvari, si svetujemo in to je bistvo dobrega tima. Foto: arhiv NT (GrupA) NAŠA TEMA 13 »Otroka ne strašite, da bo od 1. septembra vse drugače« OB ROBU Začetek naj bo izziv Prvi šolski dan zagotovo težko čakajo otroci, ki zapuščajo igrivo okolje vrtca in stopajo na pot učenosti. Ravnateljica Osnovne šole Blaža Kocena Ponikva Andreja Ocvirk je prepričana, da je vstop v šolo pomemben mejnik, ki prinaša stres tako za učence kot starše. Vendar lahko družina s pravim pristopom prvošolčke ustrezno pripravi in jim pomaga ob prehodu v osnovno šolo. Lepo je, če se učenci veselijo šole, pri takšnih je seveda manj težav. Kjer prehod ni tako gladek, je treba veliko strpnosti, poudarja Andreja Ocvirk. Otroka naj starši privajajo počasi in naj mu ne govorijo, da bo od 1. septembra vse drugače. Staršem svetuje, naj si za otroka na prvi šolski dan vzamejo dovolj časa, in z njim preživijo lep dan. Tudi še nekaj ostalih dni naj ga spodbujajo, se z njim več pogovarjajo in ga na spremembe navajajo počasi. »Včasih privajanje na šolo traja ves mesec, a je to treba razumeti. Priznam, da sem izjemno žalostna, ko junija skličemo sestanek za starše ob vstopu njihovih otrok v šolo, a kdo od staršev sploh ne pride. Prav tako se kdaj zgodi, da imajo otroci nastop, a jih starši samo pripeljejo v šolo, nastopa pa ne spremljajo. To ni prav,« je povedala. Je tudi za vas kot ravnateljico prihod malih glav skozi vrata učenosti nekaj posebnega? Res je. Z učitelji nestrpno čakamo, da pridejo še učenci. Sprejem pripravimo za vse skupaj na ploščadi pred šolo. Imamo kratek kulturni program, pozdravi nas župan in takrat pride tudi ogromno staršev. Ko vstopimo v šolo, se seveda najbolj posvetimo prvošol-cem. Med drugim jim podarimo medvedke, ki so zaščitni znak naše šole. Kasneje jih sprejme tudi šolska skupnost. Pri nas so oddelki dokaj majhni, letos imamo 17 učencev prvega razreda. Na njihovih obrazih zaznam različna čustva, od strahu, pričakovanja do veselja. Pri starejših učencih opazim velike razlike. Čeprav se ne vidimo le dva meseca, se med počitnicami močno spremenijo, nekateri zelo zrastejo. To je zame vedno zanimivo. Kako naj se tako prvošolci kot starejši učenci organizirajo, da vsega lepega, kar so doživeli med počitnicami, ne bo pogoltnil stres že v prvih nekaj dneh? Zagovarjam mnenje, da morajo biti počitnice in konci tedna čas za družino in sprostitev. Na koncu avgusta se marsikdo že veseli ponovnega srečanja s sošolci, ob prvih obveznostih pa res marsikdo čuti stres. Pomembno se mi zdi, da se učenci naučijo, kako si razporediti dejavnosti in obveznosti. Dobro je, če obveznosti izpolnjujejo sproti. Prav je, da pravočasno vprašajo za pomoč ali nasvet, če imajo težave. Za šolo naj delajo med tednom in takrat, ko je čas za to. Ravnateljica Osnovne šole Blaža Kocena Ponikva Andreja Ocvirk Varnost na prvem mestu Začetek šolskega leta ni pomemben le za prvošolčke, šolarje in dijake, ampak tudi za vse ostale. Predvsem z vidika varnosti. Sobivanje pomeni tudi upoštevanje sočloveka, kar pomeni, da smo za varnost otrok odgovorni vsi. Predvsem v prometu. Zato tako mlade, starše in sti. Ti so že spomladi pregle-vse ostale udeležence v pro- dali prometno signalizacijo v metu opozarjajo tudi polici- okolici šol in vse šolske poti. Kaj svetujete staršem osnovnošolcev -kako naj spremljajo otroka, da bo kos vsem izzivom? Učenci morajo biti samostojni. To, da nekatere mame ob svojih otrocih še enkrat delajo osnovno šolo, ni prav. Na to jih je treba opozoriti. Imamo pa tudi učence, ki bi si doma želeli več pomoči, a je nimajo. Veliko otrok je prepuščenih povsem samim sebi. Šole jim zato nudimo dodatno pomoč. Zaželeno je, da starši s šolo sodelujejo. Nekateri ne pridejo na pogovor v šolo, kljub temu da jih povabimo. Nekateri pri šolanju svojih otrok sodelujejo skoraj malo preveč. Od šole do šole je sicer različno, koliko je nalog, koliko znanja šola zahteva, kakšna je komunikacija z učenci. Zdaj si učitelji pri tem pomagajo z elektronskimi mediji, a sama tako staršem kot učiteljem svetujem, naj bo na prvem mestu osebni stik. Ker starši vidijo ocene svojih otrok, zdaj manj zahajajo na sestanke v šolo. Vsi si za svoje otroke želimo, da bi jim bilo čim bolj lepo. A poslanstvo šole je, da nas pripravi na življenje in da otroci pridobijo delovne ter učne navade. Kako naj jih krepijo? Vemo, da življenje ni samo prijazno. Tudi v šoli ni vedno samo lepo. Otroci so zelo različni in to raznolikost moramo zaposleni prepoznati ter zanje poiskati pravilen pristop. V naši šoli, kjer imamo dvesto otrok, se lažje posvetimo vsakemu posamezniku. Skupaj pišemo res lepe zgodbe. Lani je na primer šolanje končal deček, ki je dokazal, kaj se z marljivostjo da narediti v devetih letih. Staršem svetujem, naj se ne ozirajo samo na ocene, pomembneje se mi zdi, da se otroci znajo učiti, da znajo iskati informacije. Da odkrijejo področja, kjer so močni, in jih krepijo. Ko otroci v sebi najdejo smisel in pot, kaj bi radi, se uspeh izboljša tudi na področjih, ki pri njih morda niso tako priljubljena. Ste na čelu manjše šole v podeželskem okolju, a zagotovo tudi vaša šola ni imuna na težave sodobnega časa. SIMONA ŠOLINIČ Vsak začetek je težak, pravijo. A če je to že ponarodelo, ni nujno, da je v resnici tako. Ob podpori drug drugemu je vse lažje. Tudi za prvošolčke in tiste malo starejše. Bolje bi se slišalo: vsak začetek naj bo izziv. Tudi za starše in učitelje. Izziv v spoznavanju novih stvari, ljudi, odraslosti, zrelosti. Izziv naj bo tudi spoprijemanje s težavami. Zagotovo se bodo pojavile kakšne. In težave res niso konec sveta. So le način, kako poiskati rešitve. In tudi to je učenje. Pravzaprav vseživljenjsko. Težava je lahko slaba ocena. Čuden pogled. Zbadanje. Zmerjanje. Nasilje. Izziv pa je, kako se takrat odzvati in kako ukrepati. Izziv za vse. In ko enkrat odrasteš, postaneš sam oče ali mama, pogledaš nazaj in vse te težave in izzive poimenuješ kot izkušnje. Naj bodo te pozitivne. Nikakor si ne smemo zatiskati oči, da težav pri nas ni. Medvrstniško nasilje je težava sploh med dekleti. Preprečujemo predvsem izločanje. V kraju prav tako nismo imuni na droge. Prometna ureditev se je pri nas v zadnjih letih močno izboljšala, a moramo biti kljub temu pozorni na varnost. Naše poslanstvo je tudi, da otroke učimo strpnosti, sodelovanja. Temu posvečamo veliko dejavnosti. Ob deseti obletnici stavbe smo uredili mladinsko sobo, ki je poleg knjižnice postala priljubljeno zbirališče učencev. V sklopu razširjenega programa poudarek namenjamo še gibanju. Letos uvajamo daljši gibalni sprostitveni odmor. To je le nekaj načinov, kako otroke oblikujemo v bolj prijazne in strpne ljudi. TS Foto: osebni arhiv Poostren nadzor varnosti bo v naslednjih dneh povsod. Ne le na cestah, ampak tudi na železniških postajah, saj prevoze z vlakom uporablja vedno več mladih. »Nadzor stopnjujemo ravno v tem tednu, torej že pred začetkom šolskega leta, predvsem v okolici šol in vrtcev, nato bo povečan nadzor vse dni v začetku šolskega leta. Takrat bo poudarek na varnosti na šolskih poteh, prisotni bomo tudi na roditeljskih sestankih in sestankih s prvošolčki in z njihovimi starši. Ob tem je treba poudariti, da je prometna varnost pomembna ne le v začetku šolskega leta, ampak ves čas,« pravi prometni inšpektor na Policijski upravi Celje Edi Baumkirher. Tudi na Direkciji RS za ceste so pred začetkom šolskega leta svoje delo usmerili v dokončanje tistih naložb, ki so pomembne za varnost prometa. Predvsem v obnovitev talnih obeležb. Varuhi staršev in otrok bodo v začetku šolskega leta tudi člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Ti vsako leto s svojimi redarji, ki so hkrati prostovoljci, varujejo otroke v okolici šol. »Agencija za varnost prometa pa bo z občinskimi sveti za vzgojo in preventivo v cestnem prometu zagotovila posebne knjižice za prvošolčke Prvi koraki v prometu, nabavili bomo tudi posebne balončke, ki bodo simbol prometne varnosti, kresničke in odsevne trakove, organizirali bomo tudi različne dogodke v šolah na področju prometne varnosti,« dodaja Vesna Marinko iz agencije. Dijaki dijakom: šola naj bo tudi izziv »Dijaki naj bodo ob začetku šolskega leta zelo pozorni na nekaj zadev birokratske narave. To so predvsem oddaja vloge za subvencioniran javni prevoz, za šolsko prehrano, za štipendiranje ter za dijaške domove. Te vloge imajo ponavadi točno določene roke,« opozarjajo pri Dijaški organizaciji Slovenije. Kar se tiče zakonodaje, je v ro zadevo - od možnih štipen- preteklem letu največ pozornosti dobila sprememba, ki določa, da je vsak dijak v času srednješolskega izobraževanja obravnavan kot mladoletni dijak. Vsa opravičila, izostanke in potrdila torej še naprej podpisujejo starši, ne glede na to, ali je dijak polnoleten ali mladoleten. Dijaki lahko na spletni strani Dijaške organizacije Slovenije najdejo koristne informacije, ki jim bodo olajšale marsikate- dij, do katerih so upravičeni, raznih razpisov, pogojev za bivanje v dijaških domovih, ureditve subvencij prevoza ... Poleg tega na tej spletni strani redno objavljajo tudi datume, ki so pomembni za vsakega bodočega dijaka in študenta. Slaba ocena ni konec sveta »Status dijaka marsikje prinese kar nekaj ugodnosti, v različnih kulturnih ustanovah. Dejavnosti naše organizacije so večinoma brezplačne in dostopne vsem dijakom,« pravijo v dijaški organizaciji. Opozarjajo tudi, da ima vsaka srednja šola tudi svojo dijaško skupnost, ki je tam zato, da pomaga dijakom. »V dijaških letih slabša ocena ne pomeni konca sveta. Dijaška leta mlade izoblikujejo na različne načine in ocene niso glavni del tega. Zato naj mladi med izobraževanjem preizkusijo nove stvari, naj se soočijo se z novimi izzivi, novimi dejavnostmi. Ker so ravno te stvari tiste, s katerimi bodo spoznali življenje in jim bodo najbolj pomagale izoblikovati osebnost,« še zaključujejo v Dijaški organizaciji Slovenije. Bodoči študentje, pozor! Medtem ko bodo šolarji in dijaki v ponedeljek že sedli v šolske klopi, imajo študentje in bruci še mesec časa. S Študentsko organizacijo Slovenije smo zbrali nekaj ključnih informacij, ki jih jim mora študent ta čas poznati. Če se odločite za bivanje pri zasebniku, bodite pozorni na pogodbo, ki jo sklenete z lastnikom stanovanja. Lastnik zahteva kavcijo za morebitno poškodovanje pohištva v času bivanja v stanovanju. Pri tem bodite pozorni, saj mesečni stroški, kot so voda, elektrika, ogrevanje in internet, največkrat niso vključeni in jih plačujete posebej. Do subvencionirane vozovnice so upravičeni tisti študentje, katerih prebivališče je od izobraževalne ustanove oddaljeno vsaj dva kilometra. Do subvencionirane prehrane so upravičeni vsi študentje, na mesec pa jim pripada toliko subvencioniranih obrokov, kot je v mesecu delovnih dni. Študent lahko dobi redno denarno pomoč, ki je namenjena reševanju trenutne socialne stiske. Posameznemu prosilcu se lahko dodeli denarno pomoč v enkratnem znesku. V nekaterih občinah lahko študent zaprosi za občinsko pomoč, namenjeno premestitvi trenutnih socialnih ovir. Študentje, ki imajo status, so zdravstveno zavarovani kot družinski člani (torej so zavarovani preko svojih staršev) vse do 26. leta. Študentske družine so glede na status upravičene do nekaterih pravic, ki jim vsaj delno olajšujejo prepletanje študentskega in starševskega življenja. 14 KRONIKA Občina še lahko upa na odškodnino Občina Štore proti Jazbecu in Zakelšku Že več let trajajo sodni postopki v primeru Občine Štore proti podjetniku Stanku Zakelšku in nekdanjemu županu Štor Francu Jazbecu. Zdaj je odjeknila še ena sodba višjega sodišča, tokrat v civilnem postopku. Naj spomnimo, da sta bila Zakelšek in Jazbec na okrožnem sodišču pred leti obsojena, ker naj bi z namenom, da bi si pridobila veliko protipravno premoženjsko korist, spravljala predstavnike bank in finančnih organizacij v zmoto. To naj bi storila - tako jima je očitala obtožnica - z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin, da so finančne ustanove odobrile kredite Hudourniku. Nato je leta 2017 to sodbo celjsko višje sodišče razveljavilo, češ da je primer zastaral. Občina Štore je vložila odškodninsko tožbo zaradi vseh kreditov za približno tri milijone evrov. Zaradi izvršb, ki jih je podalo več bank, je imela v preteklih letih občina celo blokirane račune. SIMONA ŠOLINIČ Občina Štore je vložila odškodninsko tožbo v višini 2,8 milijona evrov. Čeprav so v predhodnem obdobju sodišča nižje stopnje odločila, da je primer zastaral in da tožba ni možna, je zdaj višje sodišče spet odločilo drugače. To pomeni, da bo sodišče ponovno odločalo, ali je tožba zoper Jazbeca in Zakelška upravičena. V ozadju so bili očitki Jazbecu in Zakelšku, da sta bankam zagotavljala odplačilo kreditov v skladu s pogodbenimi obveznostmi in to podkrepila z izjavami o ob- stoju obveznosti, ki jih je kot uradna oseba in župan občine takrat podajal Jazbec. Ta je v imenu Občine Štore tudi prevzemal poroštva in asi-gnacijske zaveze za odplačilo kreditov družbe Hudournik. Zakelšku je tožilstvo še očitalo, da kot direktor Hudournika teh obveznosti sploh ni imel namena odplačati. Jazbeca je ves čas bremenila obtožba, da je pri bankah lažno potrjeval neobstoječe dolgove Občine Štore do Hudournika (na primer dolgove iz naslova pogodb za gradnjo kanalizacije v Kompolah, čistilne naprave in sanacije plazu Svetina), čeprav naj bi vedel, da nič od tega ne drži. S tem naj bi banke zavedel, ko je bilo treba podaljšati roke za odplačilo kreditov. Pri tem naj bi oba z Zakelškom dokazovala neobstoječe terjatve družbe Hudournik do Občine Štore, na podlagi ponareje- ne listine pa naj bi sestavila pogodbo o odstopu terjatev med Komunalo Štore, Občino Štore in Hudournikom. Višje sodišče je nato leta 2017 odločilo, da nihče od njiju ni storil goljufije. Od začetka »Dejstvo je, da mora prvostopenjsko sodišče na novo začeti obravnavo, ker se do zdaj z vsebino ni ukvarjalo. Vse se je >ustavilo< pri problemu pravočasnosti tožbe ob stališču sodišča, da je bil rok za vložitev tožbe zamujen. In to je že tretja sodba na to temo! Dve sta bili enaki, torej da je bil rok tožbe zamujen, zdaj pa je višje sodišče odločilo, da ni tako in da je treba izvesti celoten proces z ugotovitvijo temelja za odškodninsko odgovornost in višino zahtevka,« pravi Marjan Feguš, odvetnik, ki zastopa Občino Štore. Toda težava pri takšni tožbi je, da so bili obtoženi oproščeni. »To je zelo pomembno, saj bi obsodilna sodba za civilni postopek pomenila, da je bil dan temelj odškodninskemu zahtevku, pri oprostilni sodbi pa je nastala situacija, ko bo treba ta temelj dokazovati. Zagotovo ta proces ne bo končan hitro, saj je velika verjetnost, da bodo upora- bljena vsa pravna sredstva,« dodaja Feguš. In omenja, da je treba najprej doseči, da bo sodba takšna, da bo terjala plačilo škode. »Če se to zgodi, se pojavi še večja težava: kako jo bo možno uresničiti. Po znanih podatkih eden od tožencev nima nobenega premoženja, drugi je upokojen, znesek, ki bi ga morala poravnati, pa je gromozanski.« Bodo tožili tudi ostali? Letos so policisti zaradi nedovoljenega prehoda čez državno mejo obravnavali 204 tujcev, lani v enakem obdobju 57. Povečanje števila prebežnikov je bilo predvsem v zadnjih treh mesecih, ko so obravnavali kar 173 nedovoljenih prehodov meje. Med tujci je največ Afganistancev, Iračanov, Sircev, Pakistancev ter državljanov Bangladeša, Kosova in Kitajske. Največ prebežnikov so prijeli na območju Policijske postaje Rogaška Slatina. Celjani v združbi tihotapcev migrantov Štiri od sedem osumljenih tihotapljenja migrantov bo predvidoma danes zaslišal preiskovalni sodnik, ki bo odločil, ali bodo prijeti ostali tudi v priporu. Gre za osebe, stare od 22 do 37 let, vsi so doma s širšega območja Celja. V zadnjem letu, odkar je trajala preiskava, naj bi združba čez državno mejo s Hrvaške nato v Italijo pretihotapila 279 migrantov! Večinoma je šlo za državljane Iraka, Irana, Pakistana, Afganistana, Indije in Kitajske. Osumljencev je v preiskavi pravzaprav 15, le da so nekateri iz tujine. »Združba je za prevoznike uporabljala predvsem osebe s socialnega dna, pogosto tudi odvisnike od prepovedanih drog. Ilegalne migrante so ti prevažali v osebnih in kombiniranih vozilih, nekateri tudi brez vozniških dovoljenj, ter z vozili bežali pred varnostnimi organi,« pravijo na Policijski upravi Celje. Zaradi suma kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je zato ovadenih deset oseb za 16 kaznivih dejanj. »Med preiskavo smo ugotovili tudi, da Višje sodišče je potrdilo sodbo celjskega okrožnega sodišča, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. Sodba je tako postala pravnomočna. Razlaščena vlagatelja sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za približno milijon evrov obveznic. Šlo naj bi za primer znanega celjskega odvetniškega para. V tem primeru je bil že vložen predlog za dopustitev revizije, o katerem pa še ni odločeno. Medij Siol.net je poročal, da naj bi Abanka razlaščenima kupcema že nakazala denar. Zakonca naj bi februarja leta 2007 kupila za 1,1 milijona evrov podrejenih obveznic tedanje Banke Celje, pri čemer jima je sodišče prisodilo plačilo obresti že od dneva vplačila, in ne od decembra 2013, ko je Banka Slovenije z odločbo izbrisala podrejene obveznice Banke Celje, pozneje združene z Abanko. Plačila ni zadržala niti morebitna vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. Razlaščena imetnika podrejenih obveznic Banke Celje naj bi se v tožbi sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Re-aal, kjer so bili lastniki podrejenih obveznic prav tako razlaščeni, a je banka nato priznala napako in nepoučene vlagatelje poplačala. V tožbi sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila izbrisana leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami. Ta odločitev višjega sodišča zdaj odpira vprašanje, kaj bo z ostalimi razlaščenimi imetniki podrejenih obveznic in ali se bodo ti prav tako odločili za tožbe. so posamezni člani združbe izvajali kazniva dejanja še s področja prepovedanih drog. Preprodajali so predvsem kokain, heroin in konopljo, zaradi česar jih bomo pet ovadili še zaradi tega,« dodajajo na policiji. Policisti so prijeli 37 tujcev, lani v enakem obdobju 25, ki so mejo prestopili skriti v tovornih vozilih in so jih izsledili v notranjosti države. Na območju PU Celje je državna meja zavarovana z začasnimi tehničnimi ovirami, ki so postavljene ob mejni reki Sotli. Nadzor državne meje policisti izvajajo ob pomoči rezervnih policistov in vojske. Prav tako na mejnem območju izvajajo nadzor skupne mešane patrulje s hrvaškimi policisti. Pri delu policisti uporabljajo vsa razpoložljiva tehnična sredstva, kot so termovizije, nočnogledi, opazovanje s helikopterji in podobno. Hišne preiskave so bile v torek v več mestnih naseljih v Celju, tudi na Otoku in na Lavi. Zakaj je na Šmarskem že večkrat zagorelo? Ponedeljkov požar v Senovici v občini Šmarje pri Jelšah, v katerem je zagorelo gospodarsko poslopje velikosti 20x20 metrov, so pogasili prostovoljni gasilci iz Šmarja, Šentvida pri Grobelnem, Mestinja in Kristan Vrha. Poškodovan ni bil nihče, gasilci so iz hleva rešili živino. Stavba je uničena, poleg tega so uničeni še približno 150 kubičnih metrov sena, puhalnik in priročno orodje. Lastnik je pravočasno odstranil iz stavbe delovne stroje in naprave. »Do požara je najverjetneje prišlo zaradi samovžiga sena. Po prvih nestrokovnih ocenah je v požaru nastalo za približno 30 tisoč evrov škode,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. Na območju Šmarja je v zadnjem mesecu že večkrat zagorelo. Policisti preiskave sicer še niso končali, še vedno preiskujejo tudi možnost požiga. Vendar, kot so nam povedali na celjski policiji, zaenkrat vse zbrane informacije kažejo, da je tuja krivda v vseh primerih izključena. Zloraba prostitucije: ne priznajo krivde Prvoobtoženi Jože Cank iz domnevne hudodelske združbe, ki naj bi na Celjskem služila z izkoriščanjem deklet za prostitucijo, na predobravnavnem naroku ni priznal krivde. Enako tudi dva soobtožena, medtem ko naj bi se jih nekaj s tožilstvom vendarle pogajalo za nižje kazni v primeru priznanja. Tožilstvo je v tej zadevi obtožilo sedem oseb, ki naj bi od začetka oktobra 2017 do konca avgusta 2018 preslepile več ukrajinskih državljank. Medtem ko naj bi jim obljubljale delo barskih plesalk, so jih pripeljale v Slovenijo, nastanile v nočni lokal na območju Celja in jih silile v prostitucijo, s katero naj bi si omenjena hudodelska združba ustvarjala zaslužek. Policisti so skupino razkrinkali konec avgusta lani, ko so opravili več hišnih preiskav. Obtoženi so kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi v obliki hudodelske združbe, zaradi česar jim grozi do 15 let zapora. PODLISTEK / BUKVARNA 15 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Srečko Puncer (1895-1919) Bil je fant z jasnim ciljem: Srečko Puncer iz Braslovč, iz osrčja Savinjske doline, srednje visok, tršat, z ostro in s pravilno oblikovanim obrazom in z unesenimi kretnjami. Njegove iskre temno sive oči so razodevale bistroumnost in odločnost, a tudi zanimanje za vse v okolici. Skozi vso resnost so se mu v pogledih pobliskavali topli utrinki ubranega, kdaj tudi ironičnega nasmeha. Bilo je toplo jutro z medlim soncem sredi septembra 1909. Po spokojni noči je mesto spet oživelo. Trgovci in obrtniki so odpirali poslovne prostore. Kmetice so na trg prinašale sadje, zelenjad in kuretnino, da bi to ponudile gospodinjam in služkinjam. Nad njimi so občasno poleteli golobi in se spet dvignili k streham starih hiš. Prikazali so se prvi uradniki, namenjeni v pisarne. Skoraj je bil že čas, da bi v šolo pohitela mladina. Z zvonikov obeh bližnjih cerkva je že odbilo sedmo uro. Naraščal je hrup vozil s konjsko vprego. Glasno sta se mešali obe govorici. Tuja beseda je prevladovala le na napisnih tablah, a še tu večidel s popačenimi domačimi imeni. Med množico, ki je to jutro v Celju izstopila iz savinjskega vlaka, je bil tudi fant štirinajstih let. Pred kolodvorom se je razgledal po prostoru, ki ga je deloma še zasenčevala ogromna stavba v nenavadnem tujem slogu z obilico stolpičev, balkonov in raznovrstnih oken, in sicer z rdečo opeko v zidovju. Bila je to tista ohola hiša, ki je komaj pred nekaj leti začela tukaj predstavljati moč in cilje mogočnega naroda, odločenega, da tam od Severnega morja seže k Jadranskemu, pri čemer ga majhen, mehek slovenski živelj pač ne bo mogel niti smel ovirati. Sam v mestu S temnim klobukom na glavi in v rjavi poletni obleki je fant pod pazduho stiskal platnen zavitek s knjigami in z zvezki ter s krajcem kruha in slanino. Zagotovo so se z njim pripeljali še drugi dijaki, saj se je začelo novo šolsko leto, videl jih je s torbami in z zavitki. Kar je poznal dijakov iz domačega kraja, so ti lahko že dan prej prispeli v mesto, saj so imeli v njem stanovanje in prenočišče. Res je že nekajkrat bil v mestu in se je v njem za silo spoznal, a sam kakor tokrat še ni hodil po ulicah. Napotil se je dalje, da bi skozi dve, tri ulice prišel do ene nizkih hiš tam za sodiščem in kaznilnico, nedaleč od gledališča. Tam so v izbici pri neki stari kuharici stanovali trije dijaki drugošolci, eden teh je bil prav iz njegovega kraja. Ta hiša mu je bila že znana, saj ga je semkaj pred poltretjim mesecem privedel njegov oče, da se je vpisal v gimnazijo. V hiši bo ostajal samo čez poldne, kadar bo tudi popoldne moral biti pri pouku in se bo lahko šele pozno vračal z vlakom. Od železniške postaje do doma je imel tudi še pol ure peš hoje. Uredili pa mu bodo, da mu pozimi ne bo treba vsak dan hoditi domov, to so mu starši obljubili, čeprav se bodo s tem povečali stroški zanj. Pred ničimer se ni plašil: ne pred tujimi ljudmi, ne pred šolo, ne pred življenjem v mestu, ki bo za gotovo marsikdaj od njega zahtevalo samostojnih odločitev. Vsebina prispevka povzeta po Fran Roš, Srečko Puncer (1895-1919): njegovo življenje, delo in boj, Celjski zbornik 1971-1972, str. 209-271. Pripravil Srečko Maček Se nadaljuje ... www.kamra.si •t Rubriko pripravlja ј^Л "TO Osrednja knjižnica Celje. Fotografija Srečka Puncerja, ki jo je v spomin poklonil materi pred odhodom k vojakom, 14. 7. 1916. ALBUM S CELJSKEGA Na fotografiji od leve Vili Jonke, moja malenkost s klobučkom in Mimika Jonke (sedi), za »štango« Anica Šibanc, Mari Lešnik, Ana Jonke, Micika Šibanc in fantje iz doma Mihe Pinterja ter dve obiralki iz Hrvaškega Zagorja. Obiranje hmelja Bilo mi je tri leta, obiralci so bili sosedje in tudi od drugod so prišli, iz doma Mihe Pinterja na Dobrni in še od kod. Tudi otroci smo sodelovali pri tem opravilu, da smo prislužili kakšen dinar za šolo za zvezke in morda kakšne čevlje ali oblačila. Prav tekmovali smo, kdo bo več škafov nabral. Obiralo se je cel svetel del dneva. Pomali-cali smo kar v hmeljišču, največkrat kakšen kos kruha in jabolka, ki so dozorevala v sadovnjakih, »šentlovranke«, ki zorijo po sv. Lovrencu 10. avgusta, so bile prav slastne, obenem smo se tudi odžejali. Seveda so bile roke kar grenke od hmeljevega prahu, ki se je lepil na prste, saj voda za umivanje ni bila vedno pri roki. Imeli smo dolga oblačila, srajce z dolgimi rokavi, da nas hmelj ni »kraspal«. Obiralo se je v paru na eno »štango«, manjši otroci so se pridružili starejšim, da so imeli nadzor in so lepo obirali s peclji. O alergijah in sodobnih nevšečnostih nismo vedeli ničesar, a tudi bilo jih ni ... Proti koncu dneva so obiralci večkrat tudi zapeli, pripovedovali šale, da so si krajšali čas ob enoličnem delu. A tudi nagajivi pogledi med fanti in dekleti so se iskrili in izginjali v mlado noč . Avtor fotografije: Dolfe Lešnik z Dobrne Prispeval: Bojan Vrečer (Vrebo) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 426-17-00 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st. novi tedniki radio celie Tomaž in Marija Štefe: Slovenske domačije Dragulji iz kamna, opeke, lesa in slame Stare slovenske domačije imajo nekakšen poseben čar. Skoraj vse je že vzel zob časa in pohlepa po novem, sodobnem. Nekaj jih je vendarle ostalo in kljubujejo vsemu tistemu, kar je večino uničilo, nam jih vzelo. Nanje opozarja knjiga Slovenske domačije s podnaslovom Petdeset izletov po dediščini. Nekaj domačij je na srečo ohranjenih takšnih, kot so nekoč bile, zaradi spomina na velike može slovenske kulture. Na primer Škrabčeva domačija v Hrovači pri Ribnici, ki spominja na velikega slovenskega jezikoslovca Stanislava Škrabca. Večina domačije je takšne, kot je bila nekoč, v svinjaku je savna, za katero celo še v mojih otroških letih nismo sploh vedeli, kaj to sploh je. Tudi skedenj ni več, kar je bil, ampak služi kot likovna galerija ter prireditvena dvorana. Na drugem koncu naše raznolike dežele spominja na slovenskega pesnika Jožeta Šmita Šmitova (rojstna) hiša v Rogatcu s subpanonskim značajem, ki je bila tja pripeljana iz bližnjih Tlak. Iz nje je nastal muzej na prostem, ki vključuje še druge stare stavbe, na primer trgovino z mešanim blagom. Med našimi velikimi možmi je vsekakor tudi Anton Aškerc z rojstno hišo pri Rimskih Toplicah. V hiši kozjanskega tipa črna kuhinja seveda ne manjka. Tomaž in Marija Štefe predstavljata med drugimi tudi rojstno hišo Josipa Jurčiča na Muljavi v slogu osrednjeslovenske hiše. V naravnem amfiteatru v njeni bližini uprizarjajo Jurčičeva dela. V Do-slovčah na Gorenjskem spominja na velikega pisatelja kajžarska Fin-žgarjeva rojstna hiša. Ta je na poti kulturne dediščine občine Žirovnica, kjer sta tudi vsakemu šolarju znana Prešernova in Jalnova rojstna hiša, prvi dom pisatelja Bobrov. Na še enega velikega jezikoslovca opozarja spominska - nekoč že zapuščena - Pleteršni-kova hiša v Pišecah pri Bizeljskem, ki so jo zavzeti domačini obnovili. Na dolenjski Rašici je naslednica Trubarjeve rojstne hiše, nekdanje lesene bajte. Danes so na Trubarjevi domačiji med drugim mlin, žaga venecijanka in gospodarsko poslopje. V Vrsnem pri Kobaridu je predelana Gregorčičeva rojstna hiša in na Trnovem v beli Ljubljani Plečnikova hiša. Arhitektov brat jo je kupil, da bi tam skupaj živeli trije bratje in sestre, kar se ni zgodilo. No, Slovenija je majhna in arhitekt je bil pozneje tam pozneje sosed pisatelja Finžgarja. Bogastvo Slovenije je torej njena raznolikost. Stavbi lončarske vasi v prekmurskih Filovcih, kjer je nekoč delalo sedemdeset mojstrov, bi lahko stali tudi recimo na Madžarskem. Na drugem koncu Slovenije so stavbe, ki spominjajo na Sredozemlje, Italijo. To sta na primer Romanska hiša v Štanjelu na Krasu - z etnološko zbirko - ali muzejska domačija Ščirnov ograd v Breginju v Posočju. Predpotresni Breginj je bil nekoč čudovita be-neškoslovenska vas, od katere je ostalo le še nekaj stavbarskih biserov. BJ Med biseri iz naših krajev so v Štefetovi knjigi podrobno predstavljeni kozjanska domačija iz okolice Do-bja pri Planini, Gastuž Žičke kartuzije, Sko-marska hiša v občini Zreče ter Kavčnikova domačija v Zavodnjah nad Šoštanjem. Štefe-tova predstavljata tudi slovenske dragulje iz zamejstva: porabsko domačijo iz Andovcev v Porabju, Drumlovo iz Bistrice na Zilji ter kraško hišo iz Repna na Tržaškem. 16 ZA ZDRAVJE Dejavnik tveganja za nastanek raka Je rdeče meso podobno nevarno kot tobak in azbest? Ali ste vedeli, da je Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, rdeče meso že leta 2015 razvrstila v kategorijo verjetno rakotvornih snovi za ljudi in mesne izdelke v najvišjo kategorijo rakotvornih snovi za človeka? To je storila na podlagi pregleda številnih epidemioloških študij, ki so že nakazovale možnost povezanosti nekaterih oblik raka z uživanjem rdečega mesa in izdelkov iz njega. SIMONA SOLINIC Kaj to pomeni? V praksi ti podatki rdeče meso uvrščajo v skupino nevarnih snovi, kjer sta tudi tobak in azbest. Vendar pozor! Hkrati Mednarodna agencija za raziskave raka opozarja, da stvari sicer niso enako strupene za človekovo zdravje. »Pri rdečem mesu gre za nekaj deset stopenj nižjo raven tveganja. Z rdečim mesom in mesnimi izdelki je najbolj povezan rak debelega črevesa, nakazana je tudi povezava z rakom želodca, trebušne slinavke in dojke, vendar dokazi niso prepričljivi,« pojasnjujejo pri nacionalnem projektu prehra-na.si, ki ga izvajata Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Znano je, da je uživanje mesa tako ali tako dejavnik tveganja za razvoj številnih kroničnih bolezni, med nji- Nacionalna priporočila zdravega I Ф • • Iti ti vv • prehranjevanja na jedilnik uvrščajo: rdeče meso največ dva- do trikrat na teden, belo meso (perutninsko meso) do trikrat na teden, mi debelosti, sladkorne bolezni in celo osteoporoze. »Priporočila zdravega načina prehranjevanja, ki jih oblikujemo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, temeljijo na uživanju pestre mešane prehrane, sestavljene iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil, kar ob ustreznem energijskem vnosu zagotovi zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma,« pravijo v inštitutu. Ob tem se je treba zavedati, da imajo v prehrani absolutno prednost sadje, zelenjava, polnovredna žita, ribe in kakovostne maščobe rastlinskega izvora. In tudi, da razvoj bolezni pospešujejo še ostali dejavniki, kot so nezdrav življenjski slog ali slabe vsakodnevne navade ter premalo telesne dejavnosti. Meso je pomemben vir beljakovin visoke biološke vrednosti. V prehrani človeka, še posebej v obdobju rasti in razvoja, zanesljivo zagotavlja zadosten vnos cinka, železa, vitamina B12 ter vseh esencialnih aminokislin in maščobnih kislin. Zaradi tega je njegovo zmerno vključevanje v pestro mešano prehrano v skladu s priporočili o količinah in pogostosti upravičeno. Meso in predvsem mesni izdelki lahko vsebujejo tudi velik delež skupnih in nasičenih maščob. Veliko študij povezuje prekomerno uživanje mesa in mesnih izdelkov s povišanim celokupnim vnosom maščob in še zlasti z neželenimi nasičenimi ma-ščobnimi kislinami. Zaradi večje vsebnosti maščob imajo mesni izdelki v povprečju tudi višjo energijsko vrednost. Vsebujejo lahko veliko dodane soli in aditivov. Pri tveganju za zdravje so pomembne tudi količine, saj se verjetnost za razvoj raka povečuje z zaužito količino. Uživanje več kot 300 gramov rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov na teden že lahko predstavlja tveganje, medtem ko količine nad 500 gramov na teden predstavljajo resno tveganje za zdravje. Po podatkih nekaterih presojanih študij Mednarodna agencija za raziskave raka navaja, da vsakih 50 gramov dnevno zaužitih mesnih izdelkov poveča tveganje za razvoj raka za 18 odstotkov. Vir: prehrana.si Z roko v roki ustvarili pristen stik V Domu ob Savinji je bilo v torek že na daleč slišati pesem in smeh. Dom ob Savinji Celje je skupaj z Zavodom Za vas živim v torek končal projekt PUM-O, projektno učenje mlajših odraslih od 15. do 26. leta. Od junija so se namreč mladi družili z oskrbovanci doma in na tak način ustvarili medsebojne in medgeneracijske vezi. »Šlo je za druženja, sprehode, vaje za urjenje spomina in pogovore. Projekt je zelo dobro uspel, zaradi česar smo veseli in že razmišljamo o nadaljnjem sodelovanju,« pravi socialna delavka Doma ob Savinji Mateja Škrinjar. Namen projekta je bilo povezovanje dveh generacij. »Zelja mladih v zavodu in nas mentoric je bila, da bi spoznali tretje življenjsko obdobje, videli, kako je takrat in da lahko tudi starejši kvalitetno živijo,« pravi mentorica iz Zavoda Za vas živim Veronika Bezgovšek. Projekt je sofinancirala Mestna občina Celje, mladi pa so izbrali ravno Dom ob Savinji. »Odziv je bil izjemen. Zelo dobro so se ujeli in videli smo, da mladi znajo ustvariti lep odnos s starejšimi in obratno. Nastali so res pristni odnosi,« dodaja Bezgovškova. Program PUM-O je namenjen ranljivi skupini mlajših odraslih, ki zgodaj opustijo šolanje ali si niso pridobili ustrezne izobrazbe, ki bi jim omogočala zaposlitev, in jim zaradi tega preti dolgotrajna brezposelnost. Nastal je kot nadgradnja javnoveljavnega programa izobraževanja odraslih Projektno učenje za mlajše odrasle - PUM. Sicer pa je Dom ob Savinji poleti pripravil tudi enodnevno druženje otrok za- poslenih in stanovalcev prav Namen je tudi sprejemanje predajajo mladim. Namen je tako z namenom medgene-racijskega sodelovanja. Skupaj so igrali družabne igre, plesali, peli in se sprehajali. drugačnosti in starosti kot del življenja, ki je lahko zanimiva, predvsem pa bogata z izkušnjami, ki jih starejši tudi oživitev in spodbujanje prenosa ljudskih izročil, ki jih dandanes le redko kje srečujemo. Tudi starost je lahko lepa, je bilo eno izmed sporočil mladim. ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Laser operater m/ž (Žalec) Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, računalniško pismenost, izpit za upravljanje viličarja (zaželeno, ni pogoj), zaželene delovne izkušnje z delom na stroju za laserski razrez (ni pogoj), zanesljivost, odgovornost, organiziranost, fizična moč, motiviranost za delo. Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim preizkusnim obdobjem, urejeno delovno okolje, 3-iz-mensko delo od pon-pet, občasne delovne sobote, redno in pošteno plačilo, takojšen pričetek dela. Prijave zbiramo do 24. 9. 2019. VI-JA, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik - viličarist m/ž (Žalec) Od kandidatov pričakujemo: izpit za upravljanje viličarja, 1 leto delovnih izkušenj pri delu z viličarjem in v skladišču, srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, računalniško pismenost, zanesljivost, odgovornost, organiziranost, fizično moč, motiviranost za delo. Kandidatom nudimo: urejeno delovno okolje, dopoldansko delo od pon-pet, občasne delovne sobote, redno in pošteno plačilo, zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim preizkusnim obdobjem, takojšen pričetek dela. Prijave zbiramo do 16. 9. 2019. VI-JA, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Orodjar m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Opis delovnih nalog: izdelovanje orodij za brizganje plastike oziroma izpopolnjevanje že obstoječih orodij (rezkanje, struženje, brušenje, vrtanje), skladiščenje in vzdrževanje orodij. Od kandidatov pričakujemo: vsaj 2 leti delovnih izkušenj, samostojno opravljanje svojega dela. Kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 2 mesecev, enoizmensko delo, stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 16. 9. 2019. Daplast, plastične mase in orodjarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Pek / delavec v pekarni m/ž (Celje) Kandidat bo v času uvajanja pomagal izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje pa samostojno pripravljal pekovske izdelke in polizdelke. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka, ki ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izkušenejših mojstrov peke kruha in ostalih pekovskih izdelkov. Naše delo poteka ponoči, zato pričakujemo kandidate, ki so pripravljeni na nočno delo. Prijave zbiramo do 10. 9. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Voznik - dostavljalec m/ž (Celje, teren) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbo - srednjo poklicno šolo, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B--kategorije, pripravljenost na nočno delo, sobotno in po potrebi nedeljsko delo, zaželen izpit za upravljal-ca viličarja, računalniška pismenost, poznavanje osnovne higiene živil in osebne higiene, usposabljanje po programu HACCP. Prijave zbiramo do 10. 9. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Knjigovodja - administrator m/ž (Nova Cerkev) Od kandidata pričakujemo: najmanj V. stopnjo izobrazbe tehnične ali ekonomsko-komercialne smeri, zaželene delovne izkušnje, znanje nemškega ali angleškega jezika. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev, delo v sodobnem in urejenem podjetju, ki sledi cer-tificiranim standardom kakovosti ISO 9001:2008. Prijave zbiramo do 6. 9. 2019. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo: zaključeno osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, delovne izkušnje niso potrebne, ker bo vsak kandidat deležen natančnega uvajanja in priučitve na delo, pripravljenost na večizmensko delo. Kandidatom nudimo zaposlitev za določen čas 12 mesecev z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 6 mesecev, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost za profesionalni in osebnostni razvoj. Prijave zbiramo do 10. 9. 2019. GEP Štalekar, d.o.o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Natakar, natakar barist m/ž Pričakujemo: najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, urejeno, prijazno in komunikativno osebo, ki bo naše goste prijazno pozdravila, sprejela in pogostila, hitrost, odzivnost in prilagodljivost glede na potrebe strežbe, osebo, ki bo znala stranki svetovati, ji predstaviti novosti in prodati več, komunikacijo z vodstvom in posredovanje vseh potrebnih informacij. Nujno dobro znanje slovenskega jezika, osnovno angleško, izkušnje z blagajno, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 10. 9. 2019. CR CENTER d.o.o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialni referent m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, zaželeno vsaj 2 leti delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, prodajne in pogajalske veščine, izpit B-kategorije, napredno poznavanje MS Officea, komunikativnost, zmožnost presoje, urejenost, natančnost, veselje do timskega dela, inovativnost, samoiniciativnost, pripadnost. Prijave zbiramo do 15. 9. 2019. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja proizvodnje m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, odlično poznavanje principov in orodij vodenja proizvodnega procesa, veščine načrtovanja, izvajanja, nadziranja, izboljševanja proizvodnega procesa, veščine samostojnega sprejemanja kakovostnih odločitev, dobro obvladovanje elektronske komunikacije (Windows, MS Office), visoko stopnjo profesionalne samozavesti in izrazito željo po učinkovitosti in uspešnosti. Prijave zbiramo do 15. 9. 2019. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Operater CNC m/ž (Velenje) Kandidat bo prevzemal dokumentacijo (operacijski list) in izvajal program obdelave na CNC-laserskem rezalniku pločevine, nastavljal CNC--laserski rezalnik pločevine in pripravljal CNC-stroje, orodja in priprave za delo, preverjal ustreznost materiala in ga pripravljal za obdelavo, rezal pločevino glede na zahteve, podane z delovnim nalogom in izvajal zahtevnejše dimenzijske meritve in kontrolo hrapavosti ipd. Pričakujemo: vsaj 1 leto izkušenj na podobnih delih, poznavanje CNC-strojev (laserski rez-kalnik) in naprav je prednost. Prijave zbiramo do 15. 9. 2019. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidata pričakujemo: zaključeno vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri, smisel in zanimanje za tehnično področje, znanje vsaj enega tujega jezika, vozniški izpit B-kategorije, proaktivnost in samoiniciativnost v prodajnem procesu, razumevanje in znanje prodaje. Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem, stimulativno plačilo glede na realizacijo, delo v majhnem, sodobnem podjetju. Prijave zbiramo do 16. 9. 2019. Daplast, plastične mase in orodjarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. @ MojeDelo.com CNC-operater, strugar (m/ž) (Podplat) V svoj kolektiv vabimo sodelavca za delovno mesto CNC-operater na stružnicah. Iščemo sodelavca za daljše časovno obdobje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na zaposlitveni portal ali na elektronski naslov info@strojegradnja-sas.si Strojegradnja SAS, Stanko Arzenšek, s. p., Krtince 11c, 3241 Podplat. Prijave zbiramo do 6. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavci v proizvodnji, operaterji strojev in naprav (m/ž) (Štore) Opis nalog in del: delo v skupini, ki upravlja stroje in naprave, usposabljanje in uvajanje v delo v obdobju 6 mesecev ... Štore Steel, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 15. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Cvetličar (m/ž) (Celje) Iščemo motivirane, talentirane sodelavce z željo po dolgoročnem sodelovanju. Nudimo vam delo v ustvarjalnem okolju in zaposlitev za nedoločen čas z rednimi mesečnimi plačili in s predhodnim poskusnim obdobjem. Veking, d. o. o., Teharska cesta 54, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavec za tehnično podporo m/ž (Celje) Pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe elektro smeri, pripravljenost na izobraževanje, poznavanje nizkonapetostnih električnih inštalacij, zaželeno poznavanje sistemov samooskrbe s sončno energijo in zanimanje za fotovoltaiko, natanč- nost, zanesljivost, odgovornost, samostojnost, proaktivnost, usmerjenost v dosežke ter visoko mero odzivnosti na hitro spreminjajoče se okolje ... GEN-I sonce, d. o. o., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 8. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja (m/ž) (Griže) Pričakujemo samostojno opravljanje vseh finančno-računovod-skih del za potrebe podjetja, knjigovodstvo glavne knjige in davčno knjigovodstvo (torej knjiženje vseh poslovnih dogodkov v glavno in pomožne poslovne knjige), obračun DDV in davka od dohodka pravnih oseb, obvladovanje in priprava poročil za razne namene. Anton Blaj, d. o. o., Griže 9, 3302 Griže. Prijave zbiramo do 25. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik - prodajalec (m/ž) (Interspar Celje) Za delo v megamarketu Interspar Celje iščemo skladiščnika - prodajalca. Vaše naloge bodo sprejem blaga v skladišče, podrobni prevzem blaga po dokumentih, dostava blaga v skladiščne prostore trgovine in v trgovino, vzdrževanje čistoče skladišča, skrb za urejenost in založenost v trgovini na oddelku pijač. Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 9. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Delavci v proizvodnji (m/ž) (Velenje) Zaradi povečanega obsega proizvodnje bomo zaposlili več novih delavcev pri proizvodnih delih. Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 1. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skrbnik ključnih kupcev (m/ž) - za področje varnostnih tiskovin na tujih trgih (Celje) Pričakujemo VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, nekajletne delovne izkušnje s področja prodaje na tujih trgih, tekoče znanje slovenskega in angleškega jezika, zaželeno dobro znanje drugega tujega jezika (francoščina, španščina ...)... Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 1. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sobarica/čistilka (m/ž) (Rimske Toplice) Nudimo sklenitev pogodbe za določen čas s poskusno dobo enega meseca in z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, redno plačilo, urejeno delovno okolje ... Rimske terme, Terme Resort, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 12. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater proizvodnje pijač (m/ž) (varilnica in klet) (Laško) Za opravljanje del delovnega mesta se zahteva najmanj IV. raven izobrazbe živilske ali tehnične smeri ter osnovna raven znanja angleškega jezika. Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajno osebje (m/ž) (Celje) Big Bangov prodajalec obožuje delo z ljudmi, je odgovoren in zavzet. Predstavlja pomemben člen naše modre ekipe. Big Bang, d. o. o., Šmartinska cesta 152, 1000 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 1. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varnostnik (m/ž) (Celje) Pričakujemo II., III., IV. ali V. stopnjo šolske izobrazbe poljubne smeri, zaželen opravljen NPK za varnostnika ali končana srednja šola za poklic tehnik varovanja, komunikativno, urejeno in nekonfliktno osebo s pozitivnim odnosom do dela in ljudi ... Aktiva varovanje, d. d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 8. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovni analitik - začetnik (junior) (m/ž) (Slovenske Konjice) Ključne odgovornosti: raziskovanje, zbiranje in urejanje podatkov za izdelavo zahtevnejših analiz in poročil v skladu s poslovnimi načrti družbe, skrbništvo nad cenami in oblikovanjem cen (prodajna, nabavna, tržne, dajatve, carina ...) ... AD Vita, d. o. o., Tovarniška cesta 7b, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 9. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater (m/ž) - grafična priprava za tisk (Celje) Opis delovnega mesta: samostojno, kakovostno ter ažurno delo na delovni postaji s pripadajočimi programi v skladu s tehnološkimi zahtevami delovnih nalogov, izdelava filmov, laminacijskih in intaglio plošč, nadzor montaže pred izdelavo tiskovne forme . Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist za elektro področje (Celje) Vaše naloge bodo načrtovanje in izvajanje prodajnih in nabavnih strategij ter aktivnosti, zbiranje, analiziranje in vodenje vseh potrebnih informacij in evidenc o dobaviteljih in kupcih, spremljanje in analiziranje cen na prodajnem in nabavnem trgu, širitev in razvoj svojega prodajnega programa in uvajanje novih izdelkov, sistematična obdelava trga in iskanje novih prodajnih poti, iskanje novih nabavnih virov. Inpos, d. o. o., Ope-karniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kozmetičar (m/ž) (Podčetrtek) Pričakovanja: vsaj V. stopnja izobrazbe, aktivno znanje vsaj ena tujega jezika (angleščina/nemščina/italijanščina), zaželene delovne izkušnje z delom v kozmetičnem salonu ... Terme Olimia, d. d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 19. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavec v proizvodnji (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Smo hitro rastoče podjetje z najsodobnejšo tehnologijo, pripravljeni na inovacije in usmerjeni h kakovosti. V podjetju iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji, zato vas vabimo, da postanete del našega kolektiva in da skupaj gradimo znanje za prihodnost. Nudimo delo v proizvodnji na področju CNC-struženja, rezkanja in brušenja z možnostjo napredovanja. Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 16. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Podčetrtek) Vaše naloge bodo izvajanje delovnih nalogov po sobah hotelov in apartmajev, izvajanje manjših popravil po hotelu, v apartmajih in bazenskem kompleksu . Terme Olimia, d. d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 19. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. IQ QDODT novi tednik IO OrURI Št. 35, 29. avgust 2019 V Celju pet okrepitev Celjske košarkarice z visokimi cilji Košarkarice Cinkarne Celje so zakorakale v drugi teden priprav na novo tekmovalno sezono, ki jo bodo odprle ob koncu septembra. Celjanke bodo odigrale svojo 26. sezono v državnem prvenstvu in pokalu Slovenije, že 19. leto zapored pa bodo Slovenijo zastopale tudi v mednarodni Jadranski WABA ligi. MITJA KNEZ Slovenske državne in pokalne prvakinje bo enajsto sezono vodil trener Damir Grgić, ki mu bodo pri delu pomagali pomočnik trenerja Jure Krajnc, trener za telesno pripravo Lucijan Cigale ter fizioterapevtka Althea Gwashavanhu. Odšle vse tujke, prišle nove Uvodni del pripravi bodo Celjanke opravile v domačem okolju, v dvorani Gimnazije Celje - Center, na atletskem štadionu Kladivar in v fitnesu. Prve pripravljal- ne tekme bo celjska ekipa odigrala na memorialnem turnirju Jerneja Gortnarja, ki bo med 6. in 8. septembrom v Kranju. V igralski zasedbi je v primerjavi z lansko sezono prišlo do precejšnjih sprememb. Klub so zapustile vse tuje košarkarice iz lanske sezone, v vodstvu kluba pa so v poletnem prestopnem roku poskrbeli za njihove zamenjave. Klub je zapustila tudi Zala Friškovec. Kot prva igralka v zgodovini kluba ga je kljub podpisani pogodbi tudi za sezono 2019/2020 poizkušala zapustiti brez plačila nadomestila oziroma odškodnine. Fiba je na prvi stopnji zavrnila njen prestop v madžarski prvoligaš Csato, povsem neznan klub, ki je pred letom dni prišel iz druge lige, na drugi stopnji pa prestop dovolila ter določila višino nadomestila, ki ga mora madžarski klub plačati celjskemu. Ko bo madžarski klub svojo obveznost poravnal, bo Friškovčeva svojo kariero lahko nadaljevala v Budimpešti. Še stopničko višje »Menim, da smo uspeli sestaviti zelo kakovostno ekipo, ki bo kos vsem nalogam, ki so pred nami na domači sceni in v WABA ligi. Slednja bo podobno kot moška letos precej močnejša, kot je bila zadnja leta. Več bo tekem, večina ekip pa je v prestopnem roku uspela pripeljati tudi zelo kakovostne okrepitve. Veselimo se novih izzivov in verjamem, da se bomo ob koncu sezone veselili tudi dobrih rezultatov,« je po uvodnem tednu priprav dejal trener Damir Grgić. Vodstvo kluba si jasno tudi v novi sezoni želi oba domača naslova, v mednarodni Jadranski ligi pa uvrstitve v sam vrh. »Za upravo kluba so bili meseci med obema sezonama zelo delavni. Bili smo pred zahtevno nalogo poiskati ustrezna nadomestila za vse tuje košarkarice, ki so odšle. Zaradi spremenjenega tekmovalnega sistema v WABA ligi ter prekrivanju terminov evropskega pokala in WABA lige smo se bili primorani odločiti za zgolj eno mednarodno tekmovanje, saj nismo želeli priti v položaj, v katerem je bila lani denimo Petrol Olim-pija, ki je hkrati morala igrati kar na štirih frontah. V organizacijskem smislu želimo stopiti še stopničko višje v primerjavi z lansko sezono,« je dejal predsednik kluba Borut Kop. Taeler Deer (1996, 168 cm -ZDA) - organizatorka igre V sezoni 2018/2019 je igrala za polfinalista finskega državnega prvenstva Kovout, s povprečjem 19,7 točke in 5,9 podaje na tekmo je bila druga podajalka in deveta strelka finskega državnega prvenstva. V svoji zadnji sezoni najmočnejše divizije študentske NCAA lige je bila v dresu ekipe Texas State izbrana za MVP sezone in zaključnega turnirja konference Big 10. »Odločila sem se za klub, ki si me je v svojih vrstah res želel, saj so stik navezali že med prejšnjo sezono, ko sem še igrala na Finskem. Celje se mi zdi idealno, da svojo kariero še nadgradim. Moji cilji so tekmovati na čim višji ravni, poskrbeti za dobro kemijo v ekipi in osvojiti čim več lovorik.« Andreona Keys (1995, 181 cm - ZDA) - krilo V lanski sezoni je igrala v dresu Dinama iz Kijeva, je zmagovalka in MVP ukrajinskega državnega prvenstva in pokala. S povprečjem 21,5 točke, 8,6 skoka in 4,6 podaje je druga strelka, osma skakalka in šesta podajalka ukrajinskega državnega prvenstva. Pred prihodom v Evropo je v prvi diviziji lige NCAA štiri sezone odigrala na ugledni univerzi Purdue, letos je bila povabljena v ameriško selekcijo, ki je v poletnih mesecih nastopila na prijateljskih turnirjih na Kitajskem. »Veselim se prihoda v Celje, ki je klub z bogato tradicijo in številnimi izjemnimi košarkaricami, ki so igrale tukaj. Prepričana sem, da sem izbrala pravo sredino, kjer lahko še napredujem. Upam, da nam bo s soigralkami uspelo doseči tudi čim boljše rezultate, saj je Celje klub, ki vsako leto osvaja lovorike.« Paulina Hersler (1994, 193 cm - Švedska) - krilni center Paulina je reprezentantka Švedske, ki je letos z reprezentanco opravila priprave za evropsko prvenstvo, vendar se ni uspela uvrstiti med 12 igralk, ki so Švedsko zastopale na prvenstvu v Srbiji in Latviji. Izjemno uspešna je bila v mlajših reprezentančnih selekcijah Švedske, kjer je bila leta 2012 najboljša strelka evropskega prvenstva do 18 let A-divizije na Hrvaškem. Hersler jeva je v lanski sezoni igrala za španskega prvoligaša Zaragozo, pred tem je v ameriški ligi NCAA igrala na univerzah UCLA - South Florida ter Florida Gators. »Izjemno navdušena sem, da bom v novi sezoni igrala v Celju. Vem, da bom lahko delala z izjemno trenersko ekipo in v zelo organiziranem klubu. Vesela sem, da se bomo preizkusili tudi na mednarodni sceni. Pripravljena sem na trdo delo, saj vem, da nam le to lahko v vseh treh tekmovanjih prinese dobre rezultate.« Maria Kosturkova (1997, 194 cm - Portugalska) - center Je prvi center portugalske reprezentance, za seboj ima izjemno uspešno kariero z mlajšimi selekcijami Portugalske, s katerimi je nastopila na kar osmih evropskih prvenstvih (U16, U18 in U20). Pred odhodom na študij v ameriško študentsko ligo NCAA je z ekipo Quinta Dos Lombos osvojila naslov portugalske državne in pokalne prvakinje. Zadnje štiri sezone je v ameriški ligi NCAA igrala za univerzo Washington State. Letos poleti se je veselila velikega uspeha s portugalsko reprezentanco, s katero je na Univerzijadi v Napoliju osvojila bronasto medaljo. »O Celju kot klubu in mestu sem slišala same pozitivne stvari. Vem, kaj Celje v evropskem merilu pomeni pri vzgoji mladih igralk. Prepričana sem, da je to za moj nadaljnji košarkarski razvoj optimalno okolje, v katerem bom lahko napredovala igralsko in osebnostno. Obljubljam, da bom dala vse od sebe, da bom pomagala ekipi rasti iz tekme v tekmo, da bomo na koncu sezone dosegli čim boljši rezultat.« Snežana Bogičević (1997, 182 cm - Srbija) - branilka V Celje prihaja iz beograjske Crvene zvezde, ki je srbska državna in pokalna prvakinja ter udeleženka zaključnega turnirja lige WABA. V zadnji sezoni je bila najboljša igralka beograjske zasedbe. V ligi WABA je dosegla v povprečju 15,6 točke na srečanje, bila je šesta strelka in najboljša posameznica Crvene zvezde v tem tekmovanju. Bogičevićeva je bila ena od nosilk igre svoje generacije v vseh mlajših reprezentančnih selekcijah Srbije (U16, U18, U20), s katerimi je nastopila na šestih evropskih prvenstvih. »Celje sem izbrala zaradi tega, ker tu deluje to eden najuspešnejših in najbolje organiziranih klubov v širši regiji. Menim, da je to odlično okolje za moj nadaljnji razvoj in napredek. Z nestrpnostjo pričakujem začetek sezone in upam, da bo polna zmag in osvojenih lovorik.« MOJE MESTO, MOJ KLUB ^ RR vali ga TelekomSIovenije NeDeua, 1.9.2019 STaoion Z'oežeLe 18:00 ŠPORT 19 Tretja zmaga »grofov«, remi »knapov« Sledil bo savinjsko-štajerski derbi Moštva v 1. slovenski nogometni ligi so odigrala tekme 7. kroga. Celjani so gostovali pri oslabljenemu Triglavu in ga premagali s kar 6:0. Velenjski Rudar je Ob jezeru z 2:2 remiziral proti Taboru iz Sežane. Domžale in Aluminij sta se razšla z 1:1, tako kot tudi Olimpija in Mura, Maribor je s 4:0 premagal Bravo. Napadalec Celja Gašper Koritnik je v Kranju upravičil zaupanje. Dosegel je dva gola. MITJA KNEZ Po sedmih krogih je s petnajstimi točkami na vrhu Aluminij pred Olimpijo in Celjem. Na dnu so še naprej Domžale, ki so še brez zmage in pri le treh točkah. Strelsko razpoloženi Kranjčani so proti Celjanom pred domačimi gledalci od 22. minute igrali brez izključenega Žana Kumra. Že tedaj so Celjani vodili z 2:0, ko sta se med strelce vpisala Dušan Stojinović in Dario Vizinger. Po izključitvi in terenski premoči je bila naloga varovancev trenerja Dušana Kosiča še lažja. Tik pred odmorom je prednost povišal Luka Kerin, ki je hladnokrvno izkoristil Vi-zingerjevo podajo z leve strani. V nadaljevanju so Celjani zadeli še trikrat. Najprej v 51. minuti, ko je po podaji Tadeja Vidmajerja s strelom po tleh mrežo zatresel Mitja Lotrič. Kosič je v 67. minuti opravil menjavo, Vizingerja je zamenjal z Gašperjem Koritnikom, ki je že tri minute pozneje trenerju povrnil zaupanje s petim zadetkom na tekmi. V 86. minuti se je mreža Triglava zatresla še šestič, Koritnik je odbito žogo po strelu Žana Benedičiča mirno spravil za hrbet nemočnega vratarja Jalna Arka. Celjani, ki so pri treh zmagah, treh remijih in enem porazu, so nadgradili zmagi proti Domžalam in Mariboru. Pred njimi je nova domača tekma. V nedeljo bo v Celju gostoval velenjski Rudar. Savinjsko-šaleški derbi se bo začel ob 18. uri. Dvakrat vodili Rudar ostaja brez zmage. Velenjčani so Ob jezeru proti ALUMINIJ 7 4 3 0 8: 3 15 OLIMPIJA 7 4 2 1 14: 6 14 CEDE 7 3 3 1 17: 9 12 MURA 6 3 3 0 13: 8 12 TABOR 7 3 1 3 9:10 10 MARIBOR 7 2 3 2 12: 8 9 TRIGLAV 7 2 0 5 9:20 6 BRAVO 7 1 2 4 6:13 5 RUDAR 7 0 4 3 8:14 4 DOMŽALE 6 0 3 3 9:14 3 gostom iz Sežane dvakrat po-vedli. Najprej je v 19. minuti Borna Petrovič z »lobom« ugnal gostujočega vratarja Ariana Renerja, po slabi uri igre pa je v polno po dvojni podaji s Filipovičem zadel še Rijad Kobiljar. A to je bilo premalo za poln izkupiček točk, saj je na drugi strani za remi poskrbel Predrag Siki-mič. Ta je bil prvič uspešen v zaključku prvega polčasa, ko je po Babičevi podaji zlahka izenačil rezultat, za drugo izenačenje je poskrbel slabih deset minut pred iztekom rednega dela srečanja, ko je po Horvatovi podaji izkoristil slabše posredovanje domače obrambe. Rudar je na sedmih tekmah štirikrat remiziral in trikrat izgubil. Na lestvici je predzadnji, deveti. Njegov trener Jani Žilnik se bo v nedeljo vrnil v domače Celje, kjer bo proti »grofom« zagotovo zelo motiviran. Foto: NK CELJE Množica pozdravila najboljšo športno plezalko na svetu Navdušena množica je pred dnevi zapolnila slove-njgraški Glavni trg in tako pozdravila najuspešnejšo športno plezalko na svetu, domačinko Janjo Garnbret, članico Šaleškega alpinističnega odseka Velenje. Po besedah slovenjgraškega župana Tilna Kluglerja se je v zgodovino Slovenj Gradca zapisala z zlatimi črkami. S tremi zlatimi medaljami okoli vratu s svetovnega prvenstva v športnem plezanju na Japonskem je 20-letna Garnbretova, doma iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, pozdravila navijače in podpornike. Poklonit so se ji prišli številni Korošci vseh generacij, tudi mladi plezalci, med drugim iz Alpinističnega kluba Slovenj Gradec, ki so svoje znanje pokazali na začasno postavljeni plezalni steni sredi Glavnega trga. Toplo pri srcu »Ko vidim domače ljudi, da so veseli in ponosni na mene, mi to največ pomeni in mi postane toplo pri srcu,« je na sprejemu dejala Janja Garnbret. Na sprejemu so jo spremljali starši, ki so jo v prvi tečaj plezanja vpisali zato, ker je bila po besedah mame Darje Garnbret zelo živahna deklica. »Danes spremljajo vsako njeno tekmo. Občutki so prijetni in stresni,« je o gledanju tekem povedala njena mama. O uspehu na nedavnem svetovnem prvenstvu pa: »Že prva zlata medalja nam je veliko pomenila. Druga je bila nadgradnja prve, tretja zlata je bila višek vsega.« Janjina mama je obenem poudarila, da je Janja še vedno doma v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in da sta s fantom Domnom Škoficem malo na Koroškem, Janja Garnbret je v življenjski formi. malo na Gorenjskem. Tam načrtujeta plezalni center, ki se bo imenoval Plezalni ranč. Garnbretovi so za njene uspehe na slavnostnem odru čestitali predstavniki politike, slovenjgraške športne zveze, vaške skupnosti Šmartno pri Slovenj Gradcu in javnega zavoda Spotur ter predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, prav tako domačin, ki je slovenski plezalki v slabem letu dni do olimpij skih iger v Tokiu zaželel, da ne bi staknila kakšne poškodbe in da bi ostala takšna, kot je. Za popotnico ji je podaril prvo značko, ki je bila izdelana za olimpijske igre v Tokiu. Po nove cilje Župan je plezalki podaril ček v vrednosti pet tisoč evrov. Garnbretova se je v japonskem Hachiojiju najprej zapisala v zgodovino kot prva plezalka, ki je ubranila naslov svetovne prvakinje v balvan-skem plezanju, nato je postala prva ženska, ki je na istem svetovnem prvenstvu slavila v težavnosti in balvanih, nato pa edina v zgodovini športnega plezanja s trojčkom zlatih medalj v težavnosti, balvanih in kombinaciji. »Težko je postaviti nove cilje po taki sezoni, pa te sploh še konec ni. Po končani sezoni si bom morala v decembru postaviti nove cilje, ampak vsi vemo, da je naslednje leto olimpijsko leto, tako da bodo verjetno olimpijske igre tisti glavni cilj,« je pristavila Janja Garnbret. MiK Foto: osebni arhiv ■ v ■ v v Janežič še brez norme Luka Janežič, član AD Kladivar, je bil v teku na 400 metrov peti na atletskem mitingu v Madridu. Njegov čas se je ustavil pri 45,98 sekunde. Zmagal je Emmanuel Bamidele iz Katarja (44,85). Janežič še ni izpolnil visoko postavljene mednarodne norme za svetovno prvenstvo v Dohi, ki bo med 27. septembrom in 6. oktobrom. »Po evropskem ekipnem prvenstvu v Varaž-dinu nisem tekmoval in sem se posvetil treningom. Nisem natančno vedel, kaj pričakovati, vendar sem na koncu dosegel cilj, to je dobra uvrstitev na močnem mitingu in čas pod 46 sekundami,« je po petem mestu v Madridu dejal Luka Janežič, ki je med drugim poudaril, da se na tekmo ni posebej pripravljal. »Res je, to je bilo bolj testno tekmovanje, ki pa sem ga uspešno opravil. Mogoče sem malo prepočasi začel prvih 100, 150 m, v zaključku pa sem uspel pospeševati in sem se počutil zelo močnega.« V finalu diamantne lige sezone bo Janežič nastopil le, če bi kdo izmed tekmecev odpovedal nastop, saj je v skupnem seštevku z enajstimi točkami deseti, na šestem mestu pa je pred njim s točko več četverica atletov. Zato pa je bil Luka Janežič povabljen v ekipo Evrope za atletski dvoboj z reprezentanco Zda, ki bo 9. in 10. septembra v Minsku. To bo zadnje večje tekmovanje pred SP. »V Birminghamu na zadnji kvalifikacijski tekmi diamantne lige nisem tekmoval. Zavedati se moramo, da je na 400 metrov le osem prog, vsi tekmovalci na svetu in njihovi menedžerji se borijo, da dobijo priložnost. Žal mi je le malo manjkalo, da bi se prebil v finale, obenem pa se že zelo veselim tekme v Belorusiji. Sicer pa v času do SP veliko tekem ne bom imel,« je še dejal Luka Janežič, ki bo zdaj pospešeno lovil normo. MiK Luka Janežič pospešeno lovi normo za letošnje svetovno prvenstvo. V v Sok za Cernjulovo Članica AD Kladivar Celje Maruša Černjul si je zlomila levo roko, ko je na treningu skoka v višino nerodno pristala na letvici. Medtem je bila že operirana. Njen nastop na svetovnem prvenstvu v Dohi med 27. septembrom in 6. oktobrom je zato pod velikim vprašajem. Černjulovo po prvih zdravniških napovedih čakata dva tedna počitka, štiri tedne pa ne bo smela obremenjevati roke. Sedemindvajsetletna atletinja se je udeležila vseh velikih tekem v zadnjem obdobju, tudi prejšnjih olimpijskih iger 2016 in svetovnega prvenstva 2017 v Londonu. Marca letos je bila deseta na dvoranskem EP v Glasgowu. V Celju je 27. julija v skoku v višino preskočila 1,92 m, dvakrat je bila zelo blizu normi za svetovno prvenstvo (1,94 m). Njen dosežek jo trenutno po svetovnih lestvicah uvršča med potnike za SP v Katarju. MiK MALI OGLASI / INFORMACIJE V Žalcu smo posodobili in pokrili tržnico pri Fontani piv Zeleno zlato V juliju 2019 je Občina Žalec zaključila naložbo v posodobitev podeželske tržnice v Žalcu. V okviru projekta LAS SSD »Nadgradnja podeželske tržnice Žalec«, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja v višini 112.000 evrov, smo zgradili zložljivo nadstrešnico (izvajalec Duol, d. o. o., Brezovica pri Ljubljani) v vrednosti 226.290 evrov, pri čemer je občina zagotovila 121.870 evrov, ostalo pa so sredstva EU. Nadstrešnica, velika približno 660 kvadratnih metrov, za katero je projekte pripravilo podjetje Kombinat, d. o. o., Ljubljana, je sestavljena iz jeklenih okvirjev, osnovni elementi so okrogli stebri in T-nosil-ci, na okvirje je napeta zgibana platnena pomična streha (5 segmentov), ki se odpira od vzhoda proti zahodu. Poleg nadstrešnice je Občina Žalec izvedla tudi novo zunanjo ureditev v vrednosti 134.720 evrov - ureditev ploščadi z asfaltom in granitnimi kockami, ki je usklajena z ureditvijo v starem mestnem jedru, in ureditev elektro omrežja. JKP Žalec je sočasno obnovilo vodovod, fekalno kanalizacijo in odvajanje meteornih vod (izvajalec del Remont NG, d. o. o., Velika Pirešica 51, Žalec). Za boljšo ponudbo in počutje obiskovalcev je občina nabavila dodatno urbano opremo (dodaten prodajni zabojnik, nove prodajne stojnice in mizice) v vrednosti 62.640 evrov. Skupna vrednost celotne investicije znaša 470.890 evrov in vključuje še prestavitev kontejnerjev in arheološke raziskave (12.770 evrov), stroške izdelave načrtov v letih 2016-2019 (17.100 evrov), investicijski nadzor (11.870 evrov), geodetske storitve, promocijo -založniške in tiskarske storitve, oglaševanje in druge manjše storitve. Druge aktivnosti v okviru projekta LAS SSD, ki potekajo od oktobra 2018 do septembra 2019, so še: - vodenje in koordinacija projekta, izdelava načrta upravljanja tržnice, izvedba pilotne uporabe komplementarne valute balete kot inovativnega spodbujanja trženja, strokovne delavnice, dnevi odprtih vrat na moderni kmetiji Četina, uporaba novih tržnih poti. Partnerji v projektu so: Občina Žalec (prijavitelj), Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Javno komunalno podjetje, d. o. o., Žalec, Društvo podeželskih žena občine Žalec, Damjan Četina - dopolnilna dejavnost na kmetiji. Nova ureditev omogoča boljše pogoje za delovanje podeželske tržnice v povezavi s fontano piva Zeleno zlato (spodbujanje podjetniške aktivnosti v domačem kraju, povečanje ponudbe, prodaja lokalnih izdelkov, gastronomske storitve) in služi kot prireditveni prostor za izvajanje prireditev v okviru Festivala zeleno zlato in drugih, prispeva k boljšemu počutju uporabnikov in obiskovalcev ter k promociji in prepoznavnosti kraja. Vabimo vas na ogled nove pridobitve! Župan Janko Kos Ш las SPODNJE SAVINJSKE DOLINE MOTORNA VOZILA STROJI POSEST KUPIM PRODAM PRODAM MOTOR Tomos, lahko v okvari ali vozen, kupim. Telefon 041 415-846. 1157 AVTO poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747. 1194 ENOFAZNI motor 1,5 KM in trofazni motor z reduktorjem ter stiskalnico za sadje, grozdje, 85 ali 100 l, prodam. Telefon 070 993-922. 1244 NOVEJŠO prešo 150 l, na sleme in zunanjo hidravliko, prodam. Telefon 031 262-187 ali 5773-552. 1254 PRODAM novi tednik rad io cel ie KUPIM TRAKTOR, lahko je brez dokumentov, poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 040 507-060. 1194 PRODAM DVOSTANOVANJSKO hišo, v parcelni izmeri 1500 m2 v okolici Šentjurja, prodam. Telefon 041 853-581. 1245 KOTNO sedežno, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 070 993-922. 1244 NEMŠKI šivalni stroj, malo rabljen, prodam za 100 EUR in plišasto francosko posteljo, 2 m x 1,80 m, za 150 EUR. Telefon 041 661-729. 1249 ZAMRZOVALNO omaro na 6 predalov in zamrzovalno skrinjo prodam. Telefon 041 227-803. 1242 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE težke 25 do 40 kg, lahko očiščene ali za nadaljnjo rejo, prodam. Nudim tudi prevoz. Telefon 041 295-239. 1230 TELICO, belgijsko plavo, staro 1 leto, prodam. Telefon 041 531-683. 1241 JARKICE rjave, pred nesnostjo prodajamo na Farmi Roje pri Šempetru. Večje količine dostavimo. Vse ostale vrste jarkic bodo v prodaji po 24. septembru. Telefon (03) 7001-446. n PRAŠIČE od 30 do 200 kg, domača hrana, prodamo. Možna tudi dostava. Zbiramo tudi naročila za breje svinje - mladice. Telefon 051 720-294. p KUPIM m П7Г muzejnovejšezgodovinelcelje Sobota, 1. september 2019, od 10. do 13. ure Mestna plaža, Savinjsko nabrežje Razstava na prostem / muzej v kovčku Iz muzeja na plažo (na plaži pred desetletji) V primeru slabega vremena dogodek odpade. Več o programu in prijavah na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si Občina Dobrna isce ZIDARJA/VZDRŽEVALCA za delo v režijskem obratu. Od kandidatov se priCakuje srednja poklicna izobrazba (IV. stopnja izobrazbe gradbene smeri ali katere druge tehnične smeri). Delovno področje zidarja je vezano na vzdrževanje in obnovo javne infrastrukture ter izvajanje gradbenih in drugih potrebnih del pri obnovi in gradnji manj zahtevnih objektov. Delovno področje vzdrževalca zajema opravljanje tekočih in vzdrževalnih del na objektih in napravah ter javni infrastrukturi, izvajanje zimske službe, urejanje okolja in opreme. Delovno mesto bo predvidoma na stalnih deloviščih, praviloma v rednem delovnem času. Za dodatne informacije pokličete Zdenko Kumer na tel. št. 03 780 10 57 ali Martina Brecla na tel. št. 041 349 722. POKRAJINSKI MUZEJ CELJE JAVNA VODSTVA DEBELE, suhe telice, krave in bikce za pitanje kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 132 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM ODLIČNO vino, belo in rdeče, cena 1 EUR, prodam. Telefon 031 499-910. p BELO vino, sorte laški rizling, renski rizling, beli pinot ali sauvignon, šipon, prodam. Zbiram tudi naročila za grozdje teh sort. Možna dostava. Telefon 041 609-320. p JURKO, 100-odstotno eko, po 1 EUR in sivi pinot prodam po 1,30 EUR. Telefon 070 818-005. 1180 VINO, jurka, šmarnica, neškropljeno, prodam. Telefon 031 893-227. 1192 BEL jedilni krompir za ozimnico, prodam. Možna dostava. Telefon 051 628-677. 1213 SUHO krmo za živino prodam in brezplačno oddam košnjo otave. Telefon 041 846908. 1226 BELO in rdeče vino, žlahtnih sort, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 631-230. 1232 BALIRANO otavo v kockah, kvalitetno, prodam. Telefon 031 745-00 9. 1243 BELO in rdeče vino ugodno prodam. Telefon 041 720-499. p KORUZO na njivi - 0,50 ha ter silažne bale, prodam. Telefon (03) 5471-663, 041 855-228. 1238 VINO, brajdovec in modro frankinjo, prodam. Telefon 031 826-288. 1236 VINO in grozdje, modra frankinja, prodam. Telefon 041 577-377. 1250 OSTALO PRODAM CIKLUS slik Celjski grofje, avtor Rudi Španzel, prodam. Telefon 041 677-096. p. DRVA, bukev, na paletah, dolžine 25, 33 in 50 cm, prodam. Cena 130 EUR. Po dogovoru tudi dostava. Telefon 051 743-942.p LESEN sod, 90 l, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Cena 60 EUR. Informacije po telefonu 031 806-456. 1172 Poroke Celje Poročili so se: Klavdija GALUN in Rudolf CVIKL, oba iz Celja, Brankica VORAS in Andrej POGLADIC, oba iz Celja, Mateja KUDER in Tomaž GJU-RAS, oba iz Žalca, Anja ZOREC iz Maribora in Uroš VoDEB iz Žalca. Šentjur pri Celju Poročili so se: Dejan BEVC in Mateja BEVC, oba iz Babne-ga Brda, Maks MAJORANC iz Kompol in Darja JAVORNIK iz Celja. GROFJE CELJSKI -SLOVENSKO POKFtAJINSKf MUZEJ CEDE WWW.POKMUZ-CE.SI INFO#POKMUZ-CE.SI 03/4180962,031 612 618 VSTOPNINA; 51, JE SUHA hruškova drva, prodam. Možen razrez in dostava na dom. Telefon 041 980-188. L083 DRVA bukve, na paletah, dolžine 25 cm, 33 cm in 50 cm. Cena 130 EUR. Po dogovoru tudi dostava. Telefon 051 743-942. p 39-LETNI fant, doma s podeželja, redno zaposlen, z avtom, bi rad spoznal dekle staro od 33 do 42 let, lahko si tudi mamica, za resno zvezo. Telefon 070 256-081. 1217 ŽENSKA, stara 42 let, išče moškega iz Savinjske regije oziroma okolice Celja, za resno zvezo. Telefon 064 277-331. 1234 SIMPATIČEN, osamljen, malo starejši moški, samostojen in neodvisen, z avtom, hišo, vikendom, iščem prijateljico za druženje. Skupaj v lepšo prihodnost. Telefon 051 816-868. 1251 Žalec Poročili so se: Aleksandra MATKO iz Migojnic in Matevž DROBEŽ iz Podvina pri Polzeli, Andreja ČREŠNAR in Luka ŠUM, oba iz Kisovca, Katja ŠI-MEK in Jure KAČIČNIK, oba iz Celja. Laško Poročili so se: Anja SKERBIŠ in Stojan MILENKOVIĆ, oba iz Ljubljane, Romana VODUŠEK in Janez GRADIŠNIK, oba iz Tevč. Iio cel INFORMACIJE 21 Umrla je naša upokojena sodelavka LJUBICA ŠOLAJA zaposlena kot babica na Ginekološko porodniškem oddelku. Ohranili jo bomo v lepem spominu. SPLOSNA BOLNIŠNICA CELJE Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame JUSTINE ZNIDAR (15. 5. 1932 - 12. 8. 2019) Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Antonu Pergerju za lepo opravljen obred, Marini in Franju Osetu za doživeto odpete pesmi ter Pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba. Posebna zahvala ge. Tereziji Čebulc za vso duhovno pomoč in molitev na domu. Žalujoči: sin Janez z Vesno in Anžetom, hči Marjanca z Nežo in Urhom Umrl je naš upokojeni sodelavec FRANC GOLEZ zaposlen kot vzdrževalec elektro smeri v Službi za preskrbo - energetika. Ohranili ga bomo v lepem spominu. SPLOSNA BOLNIŠNICA CELJE Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata, svaka in strica patra JOŽETA RUPNIKA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani, izrekli sožalje, darovali za sveče, svete maše in za cerkvene potrebe. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri lepo opravljeni pogrebni slovesnosti in ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki ste ga v času bolezni vzpodbujali in mu lajšali bolečine, ga obiskovali in mu pomagali na kakršen koli način. Pogrešali ga bomo. Žalujoči domači Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in ome IVKE RENER iz Celja (11. 12. 1926 - 17. 8. 2019) se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Vsi njeni ZAHVALA K večnemu počitku je odšel naš dragi VLADIMIR VAJDEC Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo povedane besede ob slovesu in opravljenemu obredu. Zahvaljujemo se tudi PGD Šentrupert in gospe Faniki Železnik. Posebej se lepo zahvaljujemo družinama in sosedom Brečko - Belej za nesebično pomoč. Žalujoči vsi njegovi novi tednik Vedno г mm j! 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe I Vedno? г mm j! Smrti Celje Umrli so: Janez JAZBINŠEK iz Štor, 85 let, Miftar SADIKU iz Šaleka, 77 let, Viljem OŠLAK iz Pletovarja, 70 let, Ivka RENER iz Celja, 93 let, Maks KRAMER z Babnega, 88 let, Angela KVENDERC iz Celja, 83 let, Drago ČUČEK iz Zagrada, 81 let, Robert CERAJ s Prekorja, 84 let, Klotilda GORUČAN iz Celja, 88 let, Elizabeta NOVOK-MET z Lopate, 81 let, Edita STROHMAIER iz Celja, 94 let, Viljem ŽOHAR iz Štor, 85 let. Šentjur Umrli so: Franc OGRIZEK iz Šentjurja, 76 let, Ivan VOVK iz Ponikve, 70 let, Franc CVENK iz Celja, 64 let, Andrej SKALE iz Podvina, 69 let. Laško Umrl je: Vladimir VAJDEC iz Trobnega Dola, 78 let Velenje Umrli so: Terezija AŽMAN iz Paške vasi, 91 let, Ludmila HUDOVORNIK iz Laz, 88 let, Karolina PLAZNIK iz Velenja, 98 let, Ivanka PAJER iz Podkra-ja pri Velenju, 86 let, Frančiška KRPIČ iz Podgorja, 80 let. Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti! V SPOMIN 24. avgusta je minilo 50 let, kar nas je zapustil moj dragi oče VIKTOR ČIBEJ in 23. avgusta je minilo mesec dni od smrti moje ljube mame JOŽEFE ČIBEJ Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu bolečina. Žalujoča hčerka Zlatka in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče, sestre in tete BETKE NOVOKMET se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi moža, očeta in dedka MAKSA KRAMERJA z Babnega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in svete maše. Hvala gospodu opatu Marjanu Jezerniku in sodelujočim duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pogrebcem in storitvam Veking ter pevcem. Žalujoči vsi njegovi V naših srcih bolečina je skeleča, saj s teboj za vedno odšla je naša sreča. VSpomin 24. avgusta je minilo boleče leto od smrti našega ljubečega in nenadomestljivega moža in atija JOSIPA TRUSKA iz Celja, Pod gabri 9 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Žalujoča: žena Jožica in sin Dražen 1252 1233 22 RADIO CELJE Daniela Paj, Živa Dobnik in Bojan Kovač Novi radijski glasovi Radio Celje je v začetku tega meseca s posodobitvijo programske sheme pridobil tudi nove radijske glasove. Že znani in ustaljeni ekipi voditeljev so se pridružili še trije člani: Daniela Paj, Živa Dobnik in Bojan Kovač. Vsi trije z radijskim mikrofonom prijateljujejo že nekaj let, zdaj jih lahko poslušate še na frekvencah Radia Celje. Daniela Paj Daniela Paj je radijska voditeljica, ki ima izkušnje ne samo pred mikrofonom, ampak tudi na področju odnosov z javnostmi, marketinga, kreativnega pisanja PR-član-kov, organizacije in vodenja prireditev ter urejanja spletnih novic. Ima veliko znanja, izkušenj, predvsem pa pravo srčno energijo, ki jo zdaj deli še s poslušalci Radia Celje. Živa Dobnik je ponosna mamica hčerkice Lare, zato jo kdaj pa kdaj pelje tudi na kakšen koncert. Mala Lara namreč obožuje Modrijane, njena mami Živa pa glasbo nasploh, saj drugače ne bi delala tam, kjer je glasbe na pretek. Na radiu. Ne uživa samo v glasbi, ampak tudi v tem, da poslušalcem polepša dan s svojo nežnostjo in milino. Bojan Kovač je verjetno edini Kovač v Sloveniji, čigar priimek se naglasi na prvem samoglasniku. Torej Kovač in ne Kovšč. Je odličen kovač besednih zvez in stavkov, ki jih v radijski eter poslušalcem pošilja že več kot petnajst let. Od začetka avgusta svoje znanje in izkušnje širi tudi med poslušalce Radia Celje. Daniela, Živa in Bojan, delo na radiu vas veseli že vrsto let, zdaj ste postali tudi del radijske ekipe na Radiu Celje. Kako je delati na radiu s 65-letno tradicijo? Daniela: V prvi vrsti si to štejem v čast, hkrati se zavedam odgovornosti in predanosti do dela, ki še posebej šteje na radiu s takšno kilometrino. Iskreno sem vesela, da sem tu. Živa: Zelo sem vesela in ponosna, da ste me sprejeli v svo- jo ekipo, ki je mimogrede res odlična. Toliko srčnih ljudi na kupu še nisem srečala in da ste me vzeli za svojo že takoj na začetku, mi ogromno pomeni. Bojan: Dokler je radio starejši od mene, s tem nimam težav ... Veseli me, da sem del tradicije, v mojem primeru bolj digitalne kot analogne, sem tudi del odlične radijske ekipe, sami se imenujemo kar družina in skupaj ustvarjamo radio, ki je predvsem vaš radio. Upravičujemo slogan: Radio Celje, vedno z menoj! Zakaj vas delo na radiu tako veseli oziroma imate po vseh letih radijskih izkušenj sploh še kaj treme, ko se prižge lučka na mikrofonu? Daniela: Vedno znova rečem, da je radio kot droga. Ko te enkrat zasvoji, se mu ne moreš več upreti. Zagotovo bi se s tem strinjal marsikateri radijec. Sicer pa po svojih osmih letih prijateljevanja z mikrofonom lahko brez zardevanja trdim, da se tu in tam kdaj še pojavi trema, ki se meša z adrenalinom. In prav v tem je čar vsega. Živa: Moje prve radijske izkušnje segajo v junij in to letos. Takrat sem bila prvič v etru in dobro se spomnim tistega dneva, ko sem prvič v življenju spila toliko vode v petih urah, kot je sicer priporočajo zdravniki za cel dan. Čeprav sem si na vso moč želela postati glas na radiu, me je bilo tiste rdeče lučke na smrt strah. Po približno dveh mesecih pa komaj čakam, da se prižge. Sploh takrat, ko vem, da bom povedala kaj zabavnega oziroma zanimivega. To mi je cilj - nasmejati poslušalce. Bojan: Mene je radio zasvojil že zelo zgodaj. Že pri dvanajstih letih sem se doma »igral« radio in program snemal na kasete ter medtem upal, da napovedovalec ne bo govoril pred koncem skladbe. Z leti je zanimanje samo še raslo in radio je danes moj način življenja. Mene je zasvojil, zato sem mu povsem predan. Čeprav sem po naravi bolj tih, ko zasveti lučka na mikrofonu, z veseljem kaj povem. Veliko povem ... Trema? Da, po vseh teh letih je še vedno prisotna, ampak tista bolj pozitivna. Kakšen je po vašem mnenju dober radijski moderator? Živa Dobnik Daniela: Ko sem se podala v radijske vode, sem si rekla, da moram dati poslušalcem svojo pozitivno energijo, ker je slabih, negativnih novičk dandanes čisto preveč. In še vedno ostajam pri tem. Daj ljudem nekaj lepega, sončnega, tudi smešnega, zabavaj jih, naj se poistovetijo s tistim, kar govoriš. In prav iz tega izhajam, da je dober radijski moderator pozitivček. Živa: Rada poslušam mo-deratorje, ki me zabavajo in nasmejijo, povejo kakšen dober štos, da ga lahko kasneje delim s svojimi domačimi in sesanja stanovanja (smeh). Sicer pa velik del svojega časa preživim prav pred radijskim mikrofonom in prav to je tisto, kar me izredno veseli in napolni z energijo, ki jo potem dajem naprej. Vodim tudi prireditve. Čas, ki mi še ostane, najraje preživim z družino, s prijatelji in svojima dvema psičkama kje ob vodi. Živa: Če začnem z negativnimi stvarmi, ne maram ignoriranja in poletja oziroma če se po domače izrazim, »švicanja«. Najbolj me veseli prosti čas, ki ga imam samo Bojan Kovač prijatelji, pa da tu in tam potrka na moralo, ti da misliti in pomaga uvideti neko stanje, situacijo, problem. Dober moderator se mi zdi nekje med komikom in psihoterapevtom. Enkrat te nasmeji, drugič ti pove kakšno globoko. Bojan: Dober radijski moderator je tisti, ki je prijatelj poslušalcem. Da preko etra pride k njim na obisk. Je do poslušalca prijazen, spoštljiv in nevsiljiv. Radovednost mu pomaga, da zgradi svojo osebno identiteto, ki kasneje postane njegov prepoznaven slog, in s svojim nastopom ustvarja prepoznavnost radijske postaje. Za konec povejte na kratko še nekaj o sebi. Kaj vas najbolj veseli, česa ne marate in kaj počnete v prostem času? Daniela: Ne maram negativnih in zlobnih ljudi ter zase. Takrat najraje sedem v avto in se odpeljem daleč stran, natančneje čez mejo na Tirolsko, kjer si privoščim najboljšo kavico ob pogledu na Alpe. Zelo rada tudi smučam, ker pri tem ni treba, ne boste verjeli, »švicati«. Najpomembnejše se mi zdi najti delo, ki te veseli, ti daje energijo in tisti občutek, ko komaj čakaš, da se odpraviš v službo. Zame je to radijsko moderatorstvo. Bojan: Prihajam iz Žalca, sem miren, prijazen, prijatelji mi pravijo mravljica. Čas izven službe posvečam svoji družini. Uživamo v skupnih trenutkih in se veselimo slehernega skupnega dne. Baterije si polnim v naravi, stran od mestnega vrveža. Ko nisem prost, sem na radiu in takrat lahko izveste še kaj več. radio celie 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE Četrtek, 29. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:40 Predstavitev Novega tednika; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Odmev; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18:15 Odmev (ponovitev); 19:15 Kalejdoskop Petek, 30. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska da- nes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 14:00 Regijske novice; 14:15 Rušimo tabuje (vsak zadnji petek) 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice radio celie Sobota, 31. avgust 7:00 Začetek programa; 7:15 Milenium (oddaja za mlade) 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Nedelja, 1. september 7:00 Začetek programa; 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Čestitke; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 2. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Športnih 30; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Vaš zakaj, naš zato; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Katrca Torek, 3. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmr- tnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Zverinice iz regije; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Gospodarski utrip regije; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Zverinice iz regije (ponovitev) Sreda, 4. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Mali O; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Poudarjeno; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice NAPOVEDNIK 23 Kino CINEPLEXX Spored od 29. 8. do 4. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Tisto: Drugo poglavlje - grozljivka, triler sreda: 20.00 Angel je padel - akcijski, triler od četrtka do srede: 18.50, 20.50 Angry Birds 2 - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 16.40 sobota, nedelja: 13.40, 15.40, 16.40 Angry Birds 2 - animirani, pustolovski, komedija, 3D sobota, nedelja: 14.40 Bilo je nekoč ... v Hollywoodu - drama, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 17.40, 19.20, 20.30 petek, sobota: 17.40, 19.20, 20.30, 21.50 sreda: 17.40, 19.20 Hitri in drzni: Hobbs in Shaw -akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 18.00, 20.40 Levji kralj - animirani, pustolovski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 17.50 sobota, nedelja: 13.30, 16.30, 17.50 Nikoli ni prepozno - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 20.00 petek, sobota: 18.40, 20.00, 22.20 Pridni fantje - komedija od četrtka do srede: 19.10, 21.10 Raziskovalka Dora - pustolovski, družinski sobota, nedelja: 14.30 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja:13.45, 15.30 Strašljive zgodbe - grozljivka od četrtka do srede: 15.50, 21.00 Veliko popotovanje - animirani, družinski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.30 sobota, nedelja: 13.50, 15.40, 17.30 Yesterday - komedija, muzikal četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 20.10 petek, sobota: 15.30, 20.10, 22.30 Zmajček Tabaluga - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.15, 17.20, 18.10 sobota, nedelja: 14.20, 16.15, 17.20, 18.10 sreda: 16.00, 17.20, 17.50 ČETRTEK 20.00 Beli vran - biografska drama PETEK, SOBOTA in NEDELJA 18.30 100 kilogramov do zvezd - drama 20.00 112 - drama SREDA 20.00 Kriči, Sarajevo! - dokumentarni KINO VELENJ E PETEK 18.00 Levji kralj - animirana pu- stolovščina, sinh. 18.30 Julija - psihološka roman- tična drama 20.15 Nikoli ni prepozno - ko- medija 22.00 Strašljive zgodbe - gro- zljivka SOBOTA 18.00 Pridni fantje - mladinska komedija 19.00 Julija - psihološka romantična drama 19.50 Strašljive zgodbe - grozljivka 22.00 Levji kralj - animirana pustolovščina, sinh. NEDELJA 16.00 Levji kralj - animirana pustolovščina, sinh.,3D 18.15 Pridni fantje - mladinska komedija 19.00 Julija - psihološka romantična drama 20.15 Nikoli ni prepozno - komedija PONEDELJEK 17.30 Levji kralj - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 112 - kriminalka, triler Kulturne prireditve ČETRTEK, 29. 8. 12.00 Zgodovinski arhiv Celje Celjani Celjanom: Zgodovina za vse predstavitev nove številke revije 16.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski angleško vodstvo po razstavi 19.00 Galerija Velenje Na limonadi z Borisom Bejo pogovor bo vodil kipar Anže Sever 19.30 Lapidarij ob Savinjskem nabrežju Celje Festival Izrekanja 2019 odprtje festivala, vstop prost; v primeru slabega vremena na terasi Kavarne Miško Knjižko 20.30 Vodni stolp Celje_ Poletna popevka koncert slovenske popevke ob spremljavi BK Studio banda 20.30 Pred Domom kulture Velenje David Jarh kvartet Mozzajik summer festival, vstop prost; v primeru dežja koncert odpade 19.30 Lapidarij ob Savinjskem nabrežju Celje Festival Izrekanja 2019 francoski večer, vstop prost; v primeru slabega vremena na terasi Kavarne Miško Knjižko 20.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Epik komični petek: Improgalaktiki - AH -Anonimni hipohondri, improvizirana komična terapija delno improvizirana terapevtska komedija 20.00 Kavarna Lucifer Velenje Poezija v glasbi: Ditka glasbeni večer znanih glasbenikov 20.30 Kulturni dom Vransko Berlejbej koncert 21.00 Atrij Velenjskega gradu George Orwell: Živalska farma predstava Šodr teatra SOBOTA, 31. 8. PETEK, 30. 8. 19.00 Galerija F - bunker Velenje Nove perspektive: Na romantično naravo subjektivnosti odprtje razstave in kratek performans, projekt avtorja Jamesa Risbeya (NZ) 10.00 Mestno središče na zvezdi Celje_ Celjani Celjanom: KD Akademski pevski zbor Celje koncert 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Lisička Zvitorepka Lutkovno gledališče Velenje; v primeru slabega vremena predstava odpade 19.00 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Cabaret Macabre glasbeno doživetje zgodbe o tragični ljubezni, nastopata: Andraž Frece, harmonika in Nataša Trček, vokal 19.30 Lapidarij ob Savinjskem nabrežju Celje Festival Izrekanja 2019 zaključek festivala s koncertom belgijske skupine Ten Adem, vstop prost; v primeru slabega vremena na terasi kavarne Miško Knjižko 20.00 Plesni Forum Celje_ Celjani Celjanom: Korpus - KOReografska Platforma Ustvarjalcev preplet koreografij s plesnega festivala Korpus - Praznuj življenje s plesom v izvedbi plesalcev Plesnega foruma Celje 20.00 Slomškov trg na Ponikvi Tinkara Kovač z akustično zasedbo koncert v okviru turneje Pesmi iz škatlice vžigalic 21.00 Mestna kavarna Metropol Kvartet Akord vstop prost; v primeru slabega vremena odpade TOREK, 3. 9. 17.00 Atrij Velenjskega gradu Pika se po mladem mestu potika. Že 30 let odprtje razstave 18.00 Velenjska promenada Mihael Hrustelj Trio večer v amfiteatru SREDA, 4. 9. Ostale prireditve ČETRTEK, 29. 8. 19.00 Kulturni dom Šoštanj Poletni filmski večeri ogled kratkih filmov, ki so jih v tem letu ustvarili sodelavci Muzeja Velenje 20.00 Kavarna Lucifer Velenje Tenerife in La Gomera: otoka večne pomladi potopisno predavanje Ane Seher 20.00 Branibor club Celje_ Stand up: Boštjan Gorenc Pižama in Sašo Stare 20.30 Vodni stolp Celje_ MI2 - akustični koncert; v primeru slabega vremena v Celjskem domu 17.30 Mestna knjižnica Velenje in Pikin festival Odprtje Pikinih razstav Knjižnice Velenje PETEK, 30. 8. 17.00 do 21.00 Mestno središče Celje_ Dežela Celjska vabi . okusi zgodovine srednjeveška tržnica, plesi, vitezi in grajske gospodične, ustvarjalnice za najmlajše..., vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 20.00 Atrij umetniške četrti U4 Celje_ Celjani Celjanom: Zdravilne zgodbe: Odpiranje spominov pripoveduje: Hana Vodeb, vstop prost; v primeru slabega vremena v ateljeju Tomaža Črneja 21.00 Mestna kavarna Metropol Celje_ Klapa Tramontana, KUD Ljubečna vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 21.00 Letni kino Velenje Krešo Bengalka (HR), Mito & Yungfirefly, Velenje's most wanted 22. festival mladih kultur Kunigunda SOBOTA, 31. 8. 10.00 do 13.00 Mestna plaža Celje_ Iz muzeja na plažo/na plažo pred desetletji razstava na prostem, izvaja: Muzej novejše zgodovine Celje, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 10.00 do 13.00 Sončni park, Vila Rožle Velenje Ta veseli dan družinski piknik, različne otroške ustvarjalnice, športne igre . 16.00 Dvorišče in Gasilski dom Griže Svečana akademija ob 100-letnici PGD Griže 16.00 Pred centrom Eksena Šentjur Slovo od počitnic v pravljični deželi vile Eksene dogodivščine za otroke z vilo Ekseno in superjunaki 16.00 do 21.00 Stari grad Celje Dežela Celjska vabi ... dogodek v srednjeveškem duhu 19.00 Velenjski grad Po poti na konec sveta: El Camino de Santiago potopisno predavanje Katarine Meža 21.00 Celjski mladinski center Kobra rock show koncert; vstop prost PONEDELJEK, 2. 9. 16.00 do 21.00 Hiša umetnosti Celje & Plesni teater Igen Celje_ Teden odprtih vrat od ponedeljka do petka ob istem času 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši pravljična ura 19.19 Mestna knjižnica Velenje Zvočna kopel sprostitev je namenjena odraslim; izvaja: Nives Kraševec Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje pre-kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Čas in repeticija; do 22. 9. Likovni salon Celje: razstava Normalizacija, umetnika: Borut Krajnc & Martin Kollar; do 1. 9. Osrednja knjižnica Celje: razstava Zgodovina kulturnih društev na območju občine Štore avtorja Mateja Ocvirka; do 31. 8. Mestna plaža Celje, Savinjsko nabrežje: razstava zloženke Flying High Branka Lesjaka; do 31. 8. Splošna bolnišnica Celje: razstava Svetovni dan možganov, gradivo dijakov Srednje zdravstvene šole Celje; do 31. 8. Galerija Volk Celje: 3. slikarska in fotografska razstava ex-tempo-re: Poletje, v okviru I. celoletne likovne kolonije Štirje letni časi 2019 (zima-pomlad-poletje-je-sen) in XXI. Poletnega slikarskega ex-tempora JSKD OI Celje; do 31. 8. Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava Bela krizantema, ambi-entalna postavitev ateljejev Var-stveno-delovnega centra Tončke Hočevar in Martine Obid Mlakar; do 30. 8. Galerija Velenje: razstava Borisa Beje, Tišina v času hrupa - kiparski objekti in instalacije; do 31. 8. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do histori-cizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), La-pidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Galerija slikarja Vlada Geršaka Celje, Gostišče Hohkraut Celje Hudinja in Tremarje, Glavna pošta Celje: likovna dela olja na platno Vlada Geršaka Salon pohištva Tripex Celje: likovna dela acrly in olja na platno Vlada Geršaka Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca -življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Letošnja zmaga pripadla ekipi iz Nove Štifte Poseben nogometni turnir na 1.808 metrih Planinsko društvo Celje - Matica je preteklo soboto organiziralo že 24. tradicionalne turnir v malem nogometu na najvišje ležečem nogometnem igrišču v Sloveniji. Pravila so bila enaka kot v dolini, le okolje je precej lepše. BARBARA GRADIČ OSET Na Korošici pod Ojstrico, ki leži na višini 1.808 metrov, je društvo pripravilo že 24. turnir. Po besedah predsednika društva Franca Povšeta se je na turnir najprej prijavilo šest ekip s po šestimi igralci, a v soboto so na Korošico prišle le štiri. »Malo so se ustrašili vremena, saj ni bila ravno najboljša napoved. A vreme je zdržalo, le na koncu za- dnje tekme je začelo deževati,« je dodal Povše. Prvo mesto je zasedla ekipa Mali Pariz iz Nove Štifte, ki je sodelovala že pretekla leta. Zanimivo je, da sta bili dve ekipi z Gorenjske, ena je bila iz Gorij, druga iz Žirovnice, četrta je bila ekipa iz Petrovč. Slednja je zasedla drugo mesto na turnirju. Celjsko društvo ni imelo svoje ekipe. Igralce so podpirali domači navijači in tudi nekaj naključno mimoidočih planincev. Zmagovalna ekipa Mali Pariz iz Nove Štifte Kako se je začelo? Prva tekma je bila leta 1979 in pobudnik tekem med Gorenjci in Štajerci je bil gorski vodnik iz Kamnika Bojan Polak. Leta 1996 je Franc Smodiš, oskrbnik Kocbekove koče na Korošici, ponovno obudil turnir, ki je bil vsako leto od takrat, ne glede na vreme. Igralni čas in sistem tekmovanja sta odvisna od števila prijavljenih ekip, a za vse ve- ljajo podobna sodniška pravila kot v dolini. Le avt igrišča je malo drugače postavljen. Po zagotovilih organizatorja v vseh teh letih posebnih poškodb ni bilo, tako je bilo tudi preteklo soboto. Začasni zabojniki namesto koče V teh dneh so na Korošici opremili začasne zabojnike, ki bodo odprti ob koncih tedna. V njih bodo lahko oblikovalci gorskega sveta dobili pijačo in nekaj hrane, v njih bo lahko spalo do 16 utrujenih pohodni-kov. Na Korošici bi celjsko planinsko društvo rado postavilo nov dom do leta 2022. Prejšnji je namreč pred časom pogorel. Trenutno v društvu izdelujejo projektno dokumentacijo in začeli so postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predvideno naj bi se dela začela naslednje leto. Foto: arhiv PD Celje - Matica FOTO TEDNA Gledati ni greh Foto: SHERPA Ted ni ko ve gzgodbe Št. 35/ Leto 74 / Celje, 29. avgust 2019 Prijeli za vesla in podarili košček srca str. 33 Zala Bojović po poteh V Lučah etno hiške Obetavna hokejistka Alme M. Karli n starih poklicev str. 30-31 Julija Blazinšek str. 38 26 INTERVJU Arhitekt Boštjan Matul o kakovostni arhitekturi in razumevanju drugačnih stališč »Svoje mnenje bom vedno izrazil, kajti stranke je treba tudi izobraziti « V pisarni, kjer sva se pogovarjala, se je začela njegova pot. »Najprej sva bila sama z Alešem Straškom, zdaj nas je v biroju nekaj več,« je pogovor začel Boštjan Matul, vodja projektivnega biroja AB objekt, ki sta ga z omenjenim ustanovila leta 2008. Od takrat je studio izpeljal zavidljivo število uspešnih projektov. V biroju, ki ima sedež v Celju, poskrbijo za prostorsko in arhitekturno načrtovanje, oblikovanje notranje opreme, projektiranje gradbenih konstrukcij in gradbeni nadzor. BARBARA GRADIČ OSET Delo arhitekta si veliko ljudi predstavlja zelo idilično, kot risanje arhitekturnih presežkov. A Boštjan Matul je glede tega na trdnih tleh. »Ljudje si arhitekta zamišljajo kot osebo, ki ima dobro idejo. Dobre ideje ima veliko ljudi, a jih nikoli ne uspejo uresničiti zaradi pomanjkanja tehničnega znanja ali preprostega pristopa do stranke.« Matul je pred dnevi ponosno pokazal, kako je njegov biro postavil in opremil Hotel A v Arji vasi, ki je v celoti delo njegovega biroja. Ustvarja različne stavbe, za katere si mogoče kot mladenič ni predstavljal, da se bo podpisal pod njih. »A že kot dvanajstletnik sem bil odločen, da bom arhitekt.« Odločnost je njegova vrlina. Katere so bile smernice, ki ste jim sledili pri gradnji Hotela A? Najprej smo morali upoštevati prostorske pogoje. Marsikdo se vpraša, kako je lahko hotel tako blizu avtoceste. Mislim, da ni hotela v širši Evropi tako blizu avtoceste in v tem primeru se je to prepoznalo kot priložnost. Ta prostor je že bil namenjen gradnji motela, ko ga je zdajšnji lastnik Enes Draganovič odkupil. To ni družinski hotel, ampak je namenjen prehodnim gostom, za poslovneže. Oblikovali smo ga glede na obstoječe pogoje, želje in glede na to, da smo se hkrati arhitekturno izrazili. Omejeni smo bili z višino stavbe, saj je blizu avtocesta. A to smo rešili s stopniče-njem, ko je na strani avtoceste stavba nižja, na drugi, bolj odmaknjeni strani, pa višja. Prav tako smo s tem omejili hrup z avtoceste. Ste sodelovali tudi pri notranjem oblikovanju? Vse je naše delo. Ravnokar sem se vrnil iz hotela, ko so postavljali steklenice v bar. Od ozelenitve v okolici do tekstila v sobah, vse je naše delo. Ničesar nismo prepustili naključju. Je takšno sodelovanje običajno pri vseh projektih? Ni, a obstajata želja in stremenje k temu, da bi to postalo pravilo in ne izjema. Ali načrtujete več hiš ali stanovanj? Načrtujemo raznovrstne stavbe. Veliko je hiš in drugih turističnih stavb. Stanovanja smo nekaj časa opremljali, a poudarjam, da nismo dizajnerji, ki bi opremljali notranje prostore. V želji celovite arhitekturne rešitve si želimo, da se enakovredno oblikovanje nadaljuje tudi v notranjosti. In ker znamo tudi to, svoje projekte dopolnimo tudi z notranjim opremljanjem. Ali je tudi v arhitekturi opazna vsesplošna modna zakonitost, da je pomembna le zunanja lepota in ne toliko vsebina? Za naš biro lahko rečem, da gre zunanja lepota z roko v roki z notranjo. Izpostavil bi Norveško, za katero velja, da so si hiše na zunaj zelo podobne in težko ločiš, kateri lastnik je premožnejši in kakšno širino premore. A ko stopiš v hišo, opaziš razlike. Pri nas je še vedno preveč prisotno nastopaško mišljenje, tako da težko verjamem, da bi kdo imel v hiši več, kot ima zunaj, pogosteje je ravno obratno. Še vedno je preveč ljudi, ki jim je pomembnejši zunaj parkiran dober avto kot pa res okusna hiša. A se tudi to spreminja. V Sloveniji se počasi prebuja koncept Odprte hiše, ki želi približati dobro arhitekturo tudi širšemu občinstvu. Kako vam je všeč ta koncept in ali deluje? Všeč mi je, a navadnemu človeku dobra arhitektura še vedno ni dovolj približana. Če arhitekturo primerjam z gledališčem, je večina ljudi navdušenih nad komedijami, te so v gledališču vedno dobro obiskane. Resna dramska dela spremlja le peščica ljudi. Kaj točno bi lahko bile v naši stroki komedije, ne vem (smeh). Odprte hiše spremljajo študenti arhitekture, stroka in še kakšen zanesenjak je vmes. V tujini je to znana stvar, pri nas pa se razvija. Ampak v pravo smer. Zanimivo je, da letos v Savinjski regiji skoraj ni bilo hiš na ogled. Tudi nobene vaše arhitekture. V Savinjski regiji ni toliko nove arhitekture oziroma je je več v osrednji in zahodni Sloveniji. S to težavo se spopadajo tudi organizatorji. Da nas letos ni bilo, je razlog, da si ne želimo vsakega svojega projekta predstaviti, enako tudi, da tega ne želijo investitorji. Vsak si ne želi, da tujci hodijo po njegovi dnevni sobi. Slovencev torej ne zanima dobra arhitektura? Bivanjska kultura pri nas je zelo nizka, to je prva stvar. Preživeli smo obdobje, ko so generacije naših staršev zmogle vse same. Ekipa, ki je v sredo igrala nogomet, je v soboto zidala hišo. Vse so znali sami postoriti in to izginja, prihajajo mladi, ki nimajo znanja in časa ter za delo plačajo. Tukaj se kažejo nove priložnosti. V smislu oblikovanja ljudje še niso toliko dozoreli, da bi arhitekta prepoznali kot dobro naložbo. Ko bodo razumeli, da je treba pet do deset odstotkov celotne naložbe dati za projekt, se bo raven arhitekture dvignila, dokler bomo gledali na to kot na strošek, bomo ostali na istem. Je pa v današnjem času, ko je vse instant in ima kratko vrednost trajanja, to še težje dosegljivo. INTERVJU 27 Si lahko arhitekta privoščijo le tisti z denarjem? Če si si zmožen privoščiti hišo za dvesto tisoč evrov in več in k temu prišteti še druge stroške, potem ni vprašanje, če si ga lahko privoščiš, ampak je vprašanje zmožnosti razmišljanja, kaj lahko pridobiš. Imeti moraš tudi nekaj tisoč evrov za projekt. Tako pač je. Žal je povprečja dovolj tudi v arhitekturi. Mora med arhitektom in investitorjem obstajati prijetna energija, da je vzajemno delo dobro? Dolgo sem bil prepričan, da lahko delam z vsakim. Prišel sem do spoznanja, da prav z vsakim ne gre. Kadar se naša stališča in vrednote v preveliki meri razhajajo, potem s projektom tudi končamo. To so redki primeri. Večinoma imamo z vsemi naročniki odkrite odnose, ki preidejo v prijateljske vezi. To je kompromisno delo, pokažemo svoje predloge, ki jih skupaj nadgrajujemo in razvijamo. Končni izdelek mora biti v zadovoljstvo in ponos nam in naročniku. Naročnika oziroma uporabnika moraš dobro poznati. Pomembno je razumeti, kaj so njegove navade in potrebe. Arhitekt je oblikovalec. Svoje mnenje bom vedno izrazil, kajti stranke je treba tudi izobraziti. Se pa neprestano ob njih učim tudi sam. Vaš namen je tudi, da izobražujete v arhitekturnem smislu. Zelo pogosto nam naročniki prinesejo predloge projektov, ob katerih se včasih samo malo nasmejimo. Ne gre jim zameriti. Tudi to je drža naročnika. Enega prvih projektov nam je zaupal mesar, ki je želel pravo nemško hišo s pridihom renesanse. Hiša, ki zdaj stoji, je povsem drugačna. Če pogledam danes ta projekt, ga štejem kot začetek kritičnosti in zmožnosti, ki bi jo moral imeti vsakdo, ki soustvarja grajen prostor. Če je meni všeč vijolična fasada, je torej vaša naloga, da me pregovorite, da to ne gre v svet dobre arhitekture? Seveda. A kdor bo z mano delal, ne bo imel vijolične fasade. Lahko jo imate, a jaz se pod ta projekt ne bom podpisal. Če se pogovarjamo, ali je miza lahko dvo- ali trimetrska, je pa lahko tudi po vaše. Delamo zelo kompromisno. Kako je mogoče, da lahko imamo na fasadah vse barve? Imamo kakšen vzvod, ki določa zunanjo podobo hiš? Seveda imamo vzvod. A povejte mi, kdo prebere odlok o tem, kakšna mora biti streha, ko jo popravlja po neurju ali dotrajanosti? Ljudje sploh ne vedo, da pravila obstajajo, niti se ne pozanimajo, ker odstopanja niso kaznovana. Isto je pri barvah fasad, ki so opredeljene, na primer na fasadah so predpisane pastelne barve, a še vedno se na fasadi pojavi živo rdeča. Pred časom mi je zaposlena iz zavoda za varstvo kulturne dediščine tožila, kako pogosto ljudje gradijo mimo zakona. Tako lahko na primer vgradiš strešno okno v starem mestnem jedru, ki ga sicer ne bi mogel. Pravega vzvoda in načina, da bi se to kaznovalo in ščitilo, ni. A če sva spet pri fasadah, bi morali izvajalci strankam povedati, kaj je sprejemljivo in kaj ni? »V smislu oblikovanja ljudje še niso toliko dozoreli, da bi arhitekta prepoznali kot dobro naložbo. Ko bodo razumeli, da je treba pet do deset odstotkov celotne naložbe dati za projekt, se bo raven arhitekture dvignila, dokler bomo gledali na to kot na strošek, bomo ostali na istem.« Oni si želijo zadovoljne stranke, tako kot si vi želite, da bi imeli zadovoljne bralce in takšne, ki bi vam ves čas ploskali. Vprašanje je, če je to vam dovolj. Koliko je novodobna slovenska arhitektura prepoznavna v svetu? Prepoznavna je toliko, kolikor je velika dežela. Država z 80 milijoni prebivalcev premore tisoč dobrih birojev, pri nas jih je sorazmerno manj in pogosto smo neznani širši množici. Mislim, da gre slovenska arhitektura zelo vzporedno z evropsko. Naš arhitekturni biro se ne more kosati z večjimi slovenskimi moji projekti niso najboljši. Poleg tega ne poznam vseh dejstev. Včasih je kdo stisnjen v kot investitorja in več od tega ni mogel narediti. Drugače pa se ne primerjam z ostalimi biroji in pozdravljam vsako dobro rešitev. Vsi imamo nekaj od tega, ne samo lastnik. Ne spremljate konkurence? Ne, a jo poznam. Je vse, kar je staro, tudi dobro? Če se je obdržalo toliko let, zagotovo. To so zdaj odlike našega mesta, ki naj ostanejo in izražajo pretekli čas. Tisto, kar je dobro, je treba ščititi. Ni pa pravilo, da kar je staro, »Omejevanje je vedno dobro, v vsakem prostoru in času. Ljudje narobe razumejo, kaj je svoboda izražanja. Sito mora biti, da dobro ostane na vrhu.« arhitekturnimi biroji, je pa vselej prisotno zavedanje, da lahko veliko pripomoremo h kakovosti grajenega domačega prostora in to s prav vsakim majhnim ali velikim projektom. Koliko ste še vključeni v projekte? Se projekt začne in konča pri vas? Seveda in vedno sem zraven. A vsako idejo skupaj premeljemo. Biro danes ni samo ideja, navdih posameznika, ampak je drža, zmožnost prepričevanja, skupinsko delo in vodstvena sposobnost. Koliko ste arhitekti omejeni z birokratskimi postopki? Okolje je treba ščititi, zato so občinski odloki, ki ga oblikujejo. Dejstvo je, da se z odloki omejuje slabo, lahko se tudi dobro. Upravne postopke moramo upoštevati in prej ko razumeš, da so del procesa, lažje je. Naš skupen cilj je narediti dobro arhitekturo. A če hočeš delati res nekaj dobrega, si vedno na meji, greš do konca predpisanega. Če deluješ samo v okvirih, postaneš hitro povprečen. Enkrat sem kritiziral delo urbanistov, ki sprejemajo prostorske načrte in kako so neumni določeni odloki. Potem sem se vprašal, kako bi bilo, če bi jaz načrtoval projekt, kaj bi naredil boljšega. Ali bi ga lahko? Vedno bo sistem takšen, da ga bo nekdo lahko izkoristil. Omejevanje je vedno dobro, v vsakem prostoru in času. Ljudje narobe razumejo, kaj je svoboda izražanja. Sito mora biti, da dobro ostane na vrhu. Danes mesta ne gradijo, kot so jih gradili 50 let nazaj, vse je bolj na hitro in bolj individualno. Pogrešam način, kako so nekoč gradili soseske. To je bilo načrtovano in so še danes dobre. V Celju zdaj naenkrat zgradijo dva bloka. Kje je kompleks desetih blokov, ki upošteva tudi krajino, ki bo urejena znotraj te soseske? Danes je otroško igrišče podobno pesjaku, včasih so bila drugačna in zelo brezmejna. Vse se dela samo z minimalnim obsegom in skozi ekonomsko plat. Kakšne bi bile rešitve? Država bi morala imeti roko nad tem in narediti velikopotezne projekte. A ne takšne v smislu Celovških dvorov, ko niso razmišljali o ljudeh, ki bodo stanovali v teh blokih. Imeti pred sabo samo bilanco projekta pač ni pravi način. Ste lahko kritični in izpostavite dobro ali slabo celjsko arhitekturo? Težko je in ne želim izpostaviti ene stavbe. Nočem biti kritičen do drugih, ker mogoče tudi vsi je tudi dobro. Treba je presoditi in glede na današnje potrebe ustrezno obnoviti in vnesti novo vsebino. Je dobra arhitektura tista, v katere objemu se dobro počutimo? Mislim, da. Zakaj ljudje želijo kupiti stanovanje na Otoku? Ker je tam veliko zelenic, ker je bližina središča in so stanovanja dobro načrtovana oziroma imajo dobre tlorise. Otok je bil urbanistično premišljeno zasnovan. Ali si lahko dobro arhitekturo privoščijo le ljudje z veliko denarja? Ni nujno in je klišejsko. Meni je nepredstavljivo, ko vidim, da nekdo z veliko denarja postavi kakšno prav bedasto stvar. Če imaš denar, še ne pomeni, da imaš okus. A če razmišljaš, da je dober arhitekt strošek, potem je težko narediti arhitekturni presežek. Koliko je Ikea vplivala tudi v Sloveniji na urejanje stanovanj? Veliko. Naš del biroja je opremljen z njenimi izdelki. Regali, predalniki ... Ikea ima cenovno dosegljivo pohištvo, ki ga oblikujejo dobri oblikovalci. Pohištvo je precej bolje oblikovano kot v katerikoli drugi podobni trgovini v Sloveniji. Ikea je odraz hitrega življenja, ko lahko večkrat v stanovanju preoblikujemo prostor in že kupujemo z zavedanjem, da stvar ni za večno. Danes se pohištvo cenovnega razreda Ikee razume kot potrošni material. Ne zdi se mi pravilno, da ljudje, ki za hišo porabijo lepo vsoto denarja in izbirajo drage obloge in materiale, vanjo dajo opremo iz Ikee. Imeti na dobrem avtu povprečno pnevmatiko, ker je bila poceni, je skregano z logiko. Tako je pri hišah in vseh drugih stvareh v življenju. Kakšen je vaš odnos do slovenske arhitekturne preteklosti in koliko tega vnašate v svoje izdelke? Je vaša arhitektura prepoznavno slovenska oziroma ali bi jo lahko postavili v katerokoli drugo državo? Dve stvari sta zelo pomembni, to sta želja oziroma potreba naročnika in odnos do prostora, kamor je arhitektura umeščena. Sploh na prostor se pogosto pozabi in potem arhitektura ni nikoli dobra, še manj prispevek k širšemu grajenemu okolju. Hiša, ki smo jo zasnovali na območju Gorenjske, bi lahko stala tudi na Tirolskem. Vsekakor ne sodi v Toskano. Če upoštevamo še parametre terena, osončenja, bližino sosedov, hitro ugotovimo, da se objekta ne da tako zlahka premeščati. Tudi zato ne zagovarjam tipskih projektov, ki so v večini primerov slab kompromis naročnika in okolja. Hiša, ki je na Primorskem, ne more biti enaka hiši na Kozjanskem. Seveda ne. Mislim, da se to odraža v naboru naše arhitekture in jasno izraža tipologijo gradnje. A hotela ne moremo postaviti v enaki podobi na Pokljuki. Ali lahko izpostavite svoj najljubši projekt? Zelo težko. Še vedno mi je zelo ljub projekt hiša Levart, ki sem jo načrtoval kot študent, ker je bilo prvič, ko se je nekdo do mene obnašal kot do arhitekta. Imel sem besedo. Še danes mi je v ponos. Kaj trenutno nastaja v vašem biroju? Nekaj majhnih in zelo velikih enodružinskih hiš ter nova restavracija v bližini Celja, butični hotel, vinska klet, večstanovanjski objekti, poslovna stavba, počitniška obmorska stavba ... Koliko je egocentrizma v arhitekturi? Dovolj. In treba je vedeti, da prav zaradi slednjega nekateri nikoli ne uspejo, nekateri pa s svojo nezmožnostjo razumevanja drugega stališča še močneje izrazijo lastno prepričanje in posledično večjo moč. Foto: SHERPA »Če imaš denar, še ne pomeni, da imaš okus. A če razmišljaš, da je dober arhitekt strošek, potem / \ 1 ft i je težko narediti arhitekturni presežek.« 28 REPORTAŽA Zala Bojović je s fantom že leto na podobni poti okoli sveta, kot je bila Alma M. Karlin Slovenci smo res posebni po kulturi pitja kave Celjanka, germanistka in navdušenka nad Almo M. Karlin Zala Bojović že skoraj leto potuje okoli sveta. Popotnica in pisateljica Alma jo je tako navdušila, da se je odločila, da bo šla po njenih stopinjah. Na pot je povabila fanta Johannesa, s katerim po svetu promovirata svetovno popotnico iz Celja. BARBARA GRADIČ OSET Pred letom smo z njo naredili pogovor pred potovanjem in zdaj smo jo povprašali, kako se pot ujema z njenimi pričakovanji. Vajina pot se je začela v Peruju, nato sta nadaljevala po Almini poti do Paname, ZDA, čez Havaje do Japonske in Avstralije, kjer sta zdaj. Kam vaju bo pot vodila naprej? Čaka naju še Nova Zelandija, eno od otočij, ki jih je Alma obiskala (Fidžijsko, Novi Hebri-di, Salomonovi otoki). Glede na dosegljivost in glede na denarno razpoložljivost se bova odločila, katero otočje bova obiskala. Potem bodo sledili še Indonezija, Tajvan, Mjanmar, Tajska, Bangladeš in Indija. Morda bova dodala še kakšno svojo destinacijo, želiva si potovati v Vietnam in Kambodžo. Koliko časa bosta ostala v Avstraliji? V Avstraliji bova ostala še približno devet mesecev, saj imam delovno vizo za eno leto. Ta čas misliva izkoristiti za to, da napolniva »šparovec« za na- daljnjo pot in seveda tudi za potovanje po Avstraliji. Kako natančno se držita Almine poti? Do Japonske sva se kar držala njene poti. Nato sva izpustila Južno Korejo in Kitajsko, bova pa nadoknadila Tajvan, ki sva ga tudi izpustila. Mudilo se nama je v Avstralijo zaslužit za nadaljnje potovanje. V vseh državah, ki sva jih obiskala, sploh po Havajih in Japonski, sva si že kar malo izpraznila žepe. Verjetno ne bova obiskala Papuanske Nove Gvineje in Pakistana zaradi nemirov in nevarnosti. Indija bo najverjetneje zadnja de-stinacija, ki jo bova obiskala na Almini poti. Alma je med potjo pisala dnevnik, zapiske. Vidva se oglašata s pomočjo videa, tudi nekaj zapisujeta na blog. Koliko se je svet spremenil v stotih letih? Veliko stvari se je spremenilo od Alminega obiska teh držav. Zdaj je popotniški turizem precej bolj razvit, internet ponuja hitre podatke, vse je že raziskano in vse je bolj dosegljivo. Politično se je v svetu tudi veliko spremenilo, kolonije ne obstajajo več. Žal mi je, da so skoraj vsepovsod ukinili železniški potniški prevoz, saj je Alma veliko potovala z vlakom in sva si tudi midva to želela. Spremenil se je položaj žensk na Japonskem. V času, ko jo je obiskala Alma, so bili do nje zelo spoštljivi in je ni bilo strah, da bi jo kakšen moški nadlegoval. Zdaj se je položaj glede ženskih pravic poslabšal. Alma si je potovanje plačevala s priložnostnim delom. To počneta tudi vidva? Na Japonskem sva prvič delala za prenočišče in prehrano, približno štiri do šest ur na dan, delo sva našla na spletnem portalu Workaway. V Avstraliji zdaj delam v pekarni. Katera država se vama je najbolj vtisnila v spomin in zakaj? Zelo nama je bilo všeč v Kostariki, saj sva tam videla največ prosto živečih živali, ljudje so bili prijazni in zadovoljni. Nekega dne sva šla s plaže in v krošnjah palm videla lenivca z mladičkom, dnevno sva srečevala tudi opice. Tudi Gvatemala nama je bila zelo všeč, sploh mesto Antigva in vzpon na »Zanimivo je, da v Peruju nimajo razvite kulture pitja kave, čeprav tam pridelujejo eno boljših kav. V kavarnah ponudijo instant kavo, a se to tudi počasi spreminja.« nedelujoč vulkan, od koder sva opazovala še delujoč vulkan Fu-ego pri bruhanju. Zelo se nama je v spomin vtisnil tudi Peru, saj sva to deželo spoznala po dolgem in počez in sva največ časa na potovanju prebila ravno tam. Kaj se vama je potrdilo in kaj spremenilo po Alminem pisanju? Bi bila katera njena opazka o ljudeh sto let kasneje drugačna? Stereotipi se enkrat potrdijo, drugič povsem porušijo in to je to, kar mi je všeč in kar lahko le spoznaš s potovanji in s tem, ko spoznavaš ljudi, druge dežele in kulture. Vsekakor so stvari, ki so se tudi nama iz Alminega pisanja potrdile, veliko pa je stvari, s katerimi se ne bi strinjala, sploh njeno prepričanje o rasah. Almi v prid bi rekla, da je bila otrok svojega časa in menim, da bi vseeno, ne glede na vse, v prvi vrsti vedno dala priložnost človeku. Kakšen je recimo en dan na poti? Zdaj v Avstraliji je življenje podobno vsakodnevnemu življenju doma. Služba, prosti čas, druženje in malo športa. Temu dodajam še vsakodnevno »šnorkljanje«, saj imava koralni greben tako rekoč pred vrati, kar je seveda fantastično. Drugače je najin dan poln razi- Kdo sta Zala in Johannes? Zala in Johannes sta par, ki se je našel v Berlinu in zdaj želi raziskovati svet. Odločila sta se za potovanje po svetu in septembra 2018 sta odpotovala. Odkriti želita skupno pot po stopinjah prve svetovne popotnice, gospe Alme M. Karlin, zato Project Alma. Dokumentirata dogodivščine in jih objavljata v spletnem dnevniku na naslovu project-alma. blogspot.com in v obliki kratkih videoposnetkov. Spremljate ju lahko tudi na Facebooku @projectalmakarlin in na Instagramu: zalabojovic in projectalma. skovanja in brskanja po internetu o zgodovini, zanimivostih, politiki, krajih, ki jih obiščeva, ogledava si tudi, kaj je Alma napisala in doživela v kraju. Poleg tega načrtujeva prihajajoča potovanja, kar vključuje iskanje prenočišč in prevoza. Po južni in srednji Ameriki sva veliko potovala z avtobusom, ponavadi ponoči, kar je bilo včasih dobro in včasih zelo mučno, odvisno od tega, kolikokrat smo se ustavili. V Avstraliji je malo drugače, saj imava avto, v katerem lahko tudi prespiva. A vedno se je težko posloviti in oditi, ko se navadiš na okolje, na ljudi in ko kraj postane domač. Edi- no pakiranje nahrbtnika za odhod postane sčasoma lažje. Ali ste imela negativne izkušnje na poti? Zaenkrat se nama še ni nič hudega pripetilo in upam, da se nama tudi ne bo. Zanašava se na intuicijo in na nekaj preprostih pravil: pozno ponoči ne hodiva naokoli in ne hodiva po krajih, pred katerimi naju domačini posvarijo. Dobro paziva drug na drugega in na vse svoje reči, torej ne nosiva vrednih stvari, tako da bi jih vsi videli. Nekajkrat sva bila v neprijetnem položaju, a se je vedno končalo dobro. V mestu Cali v Kolumbiji sva bivala Zala v tradicionalnem japonskem kimonu. Navdih za fotografijo je dobila pri Almi M. Karlin, ki je naredila podoben posnetek. REPORTAŽA 29 v zanikrnem hotelu v soseski, ki se nama ni zdela najbolj varna, veliko je bilo odvisnikov, ki so sredi belega dne na ulici kadili »crack« ali kaj podobnega. To mesto sva po eni noči zapustila. Rada spoznavava mesta in dežele, tako da naokoli hodiva peš. V mestu Quito v Ekvadorju nama je v neki soseski ustavila gospa v avtu in nama svetovala, naj brž od-ideva iz nje in naj se drživa glavne ceste. To sva potem tudi storila. Kdaj se nameravata vrniti? Ne veva, kdaj se bova vrnila, Avstralija predstavlja polčas najinega potovanja, verjetno bo potovanje trajalo še vsaj leto in nekaj mesecev. Prišla bova domov, ko bo pravi čas. Če nama bo zdravje dopuščalo, bova doživela vse, kar sva si želela,. Kateri so bili najljubša dogodivščina, država, mesto, znamenitost? Obisk jezera Titikaka in bivanje pri družini na otoku Amantani sta bila vsekakor med najljubšimi dogodivščinami. Obisk amazonske džungle v Puerto Maldonadu v Peruju tudi spada med najboljše dogodivščine, enako tudi obisk Antigve v Gvatemali, vsekakor tudi obisk vasi Manzanillo v Kostariki, kjer sva po naključju srečala nekdanjega sodelavca iz šole v Berlinu in njegovo ženo. Nekaj dni smo se družili, nato smo odšli vsak v svojo smer. Zelo všeč mi je bilo mesto Guadalajara v Mehiki, ki ima veliko muzejev. Bilo je zelo urejeno. Da sem lahko šla na kavico na trgu v središču mesta, je bilo sploh posebno doživetje. Tovrstno razvajanje mi na potovanju zelo manjka. Se mi zdi, da smo Slovenci pravi »kofetkarji« in da se sploh radi družimo ob kavici in klepetu. Nikjer do zdaj nisem našla takšne kulture druženja in pitja kave. Od znamenitosti mi najbolj v spominu ostaja obisk Machu Picchuja in vseh drugih znamenitosti v deželi Inkov, vsekakor tudi polet z manjšim letalom nad linijami Nazce in tudi obisk predinkovskih templjev na severu Peruja. Foto: osebni arhiv Vulkan Fuego v Gvatemali Vulkan Misti v Arequipi v Peruju. To je bila prva stvar, ki jo je Alma zagledala ob prihodu v Arequipo. \ 30 REPORTAŽA V Lučah etno hiške starih poklicev »Žnidar« žensk ni smel meriti V Lučah jih imenujejo etno hiške, v katerih so predvsem predstavitve starih poklicev. V etno hiškah je tako predstavljeno delo mizarja, krojača, čevljarja, kovača in mlinarja, ki so bili nekoč v vsaki vasi nepogrešljivi. Dodana je tudi domača lekarna luške ljudske zdravilke Jerčele, ki je med drugim zdravila z »zagovarjanjem«, to je s posebnimi zdravilnimi besedami. V osmih hiškah sta predstavljeni tudi črna kuhinja in »hiša« s krušno pečjo. V neposredni bližini etno hišk sta še »vlcerska bajta« (gozdarska hiša) in skorjevka (zasilno bivališče iz smrekovega lubja za gozdne delavce). BRANEJERANKO »Po mojem mnenju so hiške zelo dober občinski projekt. Nastale so, ker ima naša občina posluh za zgodovino in dediščino,« meni o luškem narodopisnem muzeju etno-loginja Ana Kaker, ki je tudi njegova občasna vodnica. Med mojim obiskom hišk si je muzej ogledovala mlada družina iz Španije, ki jo je pritegnila zgornjesavinjska kulturna dediščina. Zaradi turistov je vsaka od hišk pisno predstavljena tudi v angleškem in nemškem jeziku. In preteklost, ki je v njih predstavljena, je čisto blizu ... Od muzeja se namreč vidijo hiše, kjer sta nekoč v resnici delala »žnidar« (krojač) in mlinar ... Iz časa predpotrošniške družbe V krojaški hiški sem si ogledal star šivalni stroj, stare obleke, šivalni pribor ... »Ljudje so si novo obleko privoščili le za posebne priložnosti in za pot v cerkev. Ostala oblačila, ki so bila za vsakdan, so krpali, dokler se je dalo,« je povedala etnolo-ginja iz Luč. Še več, nekoč so vladala drugačna moralna Л . 11 r !, -■ • •.' • i*.. r t." . ." j- " L TM fegE-r ■>■" Kir, t ' ЈијЈГиЈ Domačinka etnolo- ginja Ana Kaker je v F ■ .:■ etno hiškah občasna r-:1 muzejska vodnica. merila. »Krojač je imel tudi šiviljo, v Lučah bi ji rekli >žnidarca<, ki mu je likala in pripravljala blago. Zanimivo je, da je ona merila ženske od pasu do kolen, saj se ni spo- dobilo, da bi to počel krojač,« je dodala Kakerjeva. V čevljarski hiški so predstavljeni njegova orodja, kopita in zakrpani čevlji. Nekoč, ko še ni bilo potrošniške družbe, so nosili lju- dje čevlje iz pravega usnja, ki so jih čevljarji krpali, dokler se jih je dalo. »Med letom je bil čevljar v svoji delavnici v vasi, pozimi se je odpravil do okoliških kmetij in na vsaki ostal dlje časa. V zameno za hrano in prenočišče je krpal ponošene čevlje,« je povedala etnologinja. Pozimi so podobno odhajali na pot krojači in šivilje. Tudi ivernih plošč in različnih novodobnih strojev nekoč ni bilo. V mizarski, »tišlerjevi« delavnici so tako mizarska miza, ki ji Lučani pravijo »virštat« ali »ponk«, lesena stružnica na nožni pogon in veliko ročnega orodja. V vasi je bil seveda pomemben tudi kovač z mehom. »Tam je kovač kuril žerjavico in vrtel ročico tako, da je zrak iz meha podpihoval ogenj ter višal temperaturo žerjavice. Ta je segrevala železo, da se ga je na velikem nakovalu dalo oblikovati,« je Kakerjeva povedala o kovaču, ki ga Lučani v kraju še vedno imajo. V luški mlinski hiški so predstavljeni novejši mlin na motorni pogon in žrmlje, nekdanji ročni mlin na kmetijah. Na slednjem, ki je bil sestavljen iz dveh mlinskih kamnov, so kolo poganjali starejši otroci. »Trajalo je kar nekaj časa, da se je namlelo količkaj moke, vendar otro- Dnevni sobi so naši predniki pravili »hiša«. REPORTAŽA 31 Od nekdanje črne do današnje kuhinje ... Berači so dobro vedeli, da je gospodinja tista, ki je pri hiši najbolj umazana ... kom nekoč ni prišlo niti na misel, da bi staršem oporekali in se naveličano odločili, da tega ne bodo počeli,« ve etnologinja o starih časih in drugačni vzgoji. Posebna hiška je namenjena nekdanji luški ljudski zdravilki Tereziji Kladnik, Jerčeli. »Nabirala je zdravilne rože, kuhala čaje in izdelovala maziva, ki so odpravila marsikatero preglavico,« je izvedela etnologinja. Jerčela je zdravila tudi z »zagovarjanjem«, s čudežnimi besedami. V eni od hišk je predstavljena tudi nekdanja »hiša«, kot so nekoč pravili dnevni sobi. »V »hiši« so jedli, se greli ob krušni peči, otroci so se igrali, mladeniči in hlapci so prebirali žito, babice so ple-tle ...« je prizore iz nekdanjih dnevnih sob pričarala etnologinja. In brez črnih kuhinj - z odprtim ognjiščem - seveda ni šlo, zato je ta tudi v eni od etno hišk. Poleg ognjišča so predstavljeni nekdanje lončeno in kovinsko posodje ter jedilni pribor. In berači, ki so v starih časih hodili od hiše do hiše, so gospodinje -zaradi črnih kuhinj - zlahka prepoznali. To je bila seveda tista, ki je bila pri hiši najbolj umazana ... Postopno nastajanje Osem etno hišk je postavljenih na obrobju občinskega središča, to je ob cesti proti Logarski dolini. Muzej je nastajal postopoma. Prvo leto je občina postavila štiri hiške in lani še štiri. Letos jih je nekoliko prestavila in dodatno Kot da bi delavnico pravkar zapustil »tišler«, mizar ... zavarovala proti vlagi, muzejski inventar je natančno popisala. Za hiške, ki so pomembne tako za ohranjanje kulturne dediščine kot tudi kot turistična privlačnost, je občina prvi dve leti namenila približno dvajset tisoč evrov. V začetku septembra bo občina poskrbela med hiškami II i ■ ti 1 Pribor iz nekdanje čevljarske delavnice še za urejene poti. V Lučah bo namreč 28. septembra mednarodno srečanje krajev z alpskega prostora, ki sodelujejo v projektu Gorniške vasi. Prihodnje leto želi občina hiške poživiti še z občasnimi predstavitvami starih poklicev v živo, za kar se pogovarja z domačimi upokojenci. Zamisel za muzej etno hišk je nastala pred leti med pogovorom med županom Cirilom Roscem in zbiralcem Jožetom Kakerjem. Slednji ima doma med drugim zbirko starih kašč, ki jih je pred propadom rešil iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline. Postavil jih je na kmetiji visoko nad Lučami, v kaščah pa so danes apartmaji, v katerih namenoma ni televizijskih aparatov. Kaker-jevo stavbarsko znamenitost - zasebni muzej na prostem, ki se imenuje Koklejske ka-šte - smo vam bralcem že predstavili. Foto: BJ Kovačevo delo je bilo težko 32 IZ SVETA ZABAVE Na Titovem trgu koncert ob 45-letnici predanih rokerjev Skupina Ave z glasbo rešuje svet Zasedba Ave v tem letu praznuje 45 let delovanja. Ob jubileju je pri založbi ZKP RTV SLO izdala dvojni album Rešimo ta svet. Ne gre za kompilacijo največjih uspešnic, vse skladbe so namreč nove. Pod njih se je podpisal Rajko Djordjevič, ki je v času ustanovitve zasedbe hodil še v šolo. Danes ga poznamo predvsem kot lastnika in direktorja VTV, prve zasebne televizije pri nas. Svež glasbeni material želijo stari rokerski mački med drugim predstaviti na Japonskem. Na domačih tleh jih bomo lahko slišali že to soboto, ko se jim bodo na brezplačnem koncertu na Titovem trgu v Velenju pridružili tudi gostje. TATJANA CVIRN , TINA STRMČNIK »Danes nihče več ne izdaja albumov, kaj šele dvojnih,« pravi Djordjevič, ki je avtor vseh skladb na sveži zgoščenki. Z ostalimi člani zasedbe jo je pripravljal dve leti in jo ocenil kot pravo mojstrovino. Tudi zato, ker vsi člani zasedbe niso več rosno mladi. »Skupina praznuje 45 let. Vprašanje je, kako dolgo bomo lahko še igrali. Smo pa zagotovo najstarejša pop rok skupina v Sloveniji, ki redno deluje, nastopa in hodi na turneje.« Naslov vašega albuma Rešimo ta svet je zelo ambiciozen. Album nosi naslov po istoimenski skladbi. Čutil sem, da moram z glasbo ljudi pozvati k ukrepanju. To, kar se dogaja danes, se ne bo dogajalo nikoli več. Zemlja ne bo nikoli več, kot je bila. Album je zelo aktualen, sploh naslovna skladba poziva k ukrepanju. Besedilo pravi: »Ko bo padel »Na turnejah prodamo več plošč kot v trgovini. V Avstraliji smo prodali približno dva tisoč izvodov prvega albuma Igral bom za zabavo, čeprav ljudje pred koncertom še niso niti slišali za nas. Po turneji smo dobili odlične odzive. Organizatorji avstralske in južnoameriške turneje bodo prišli zdaj na koncert ob naši obletnici.« na Zemljo komet, kam bomo šli mi živet, hudič nam bo poslal paket.« To se danes že dogaja. Sami sebi pošiljamo paket. Poglejte goreč amazonski gozd, segrevanje ozračja, onesnaženje, Kiot-ski protokol ne deluje. Vse to vodi v katastrofo. Naslov Rešimo ta svet opozarja tudi na druge nepravilnosti, ki jih počnejo nekateri, in govori o naši deželici, ki je bila nekoč lepa in bogata. Ob osamosvojitvi smo jo opevali, pričakovali, da bomo druga Švica. To bi Slovenija res lahko bila, a kje je zdaj pokraden denar? Še ena družbeno angažirana pesem je Ladja norcev. Govori o dveh svetovnih voditeljih. Z enim samim pritiskom na gumb sta pripravljena spremeniti usodo vseh nas. Druge pesmi, kot je na primer Ljubezen za vse, zbližujejo ljudi. Avtor skladb ste vi, a kako pride do končnega izdelka? Skupina Ave sodi med najstarejše slovenske pop oziroma rok zasedbe. Njeni začetki segajo v leto 1971, ko sta skupino ustanovila Rajko Djordjevič in Mišo Melanšek. Že leta 1973 je skupina nastopila na ljubljanskem Boom festivalu, leta 1974 pa je s skladbo Vračam se, vračam zastopala Slovenijo na Mladinskem rock festivalu v Subotici. Leta 1975 je prišlo do kadrovskih sprememb, skupina se je obrnila v bolj rokovsko smer. Kot prva profesionalna slovenska rok zasedba je potovala po nekdanji skupni državi in nastopali v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah. Prebliski so nepredvidljivi, porodijo se mi med drugim, ko sem na sestanku. Takrat pohitim iz pisarne in si zamisel za refren, kitico ali uvod skladbe hitro posnamem na telefon. To se mi dogaja tudi ponoči, med spanjem. Nič nenavadnega ni, da ob treh ponoči skočim pokonci in snemam ideje. Prava sreča je, da imamo snemalnike že na telefonih. Ker si ideje lažje shranjujem, sem v dveh letih lahko ustvaril dvajset novih pesmi, za snemanje pa smo jih s člani zasedbe izbrali osemnajst. Aranžmaje za tri pesmi je pomagal ustvariti naš pevec Sergej Škofljanec. Vse skladbe smo posneli v studiu MK audio. Gre za studio kla-viaturista Mateja Kovšeta, kjer snemamo vse svoje izdelke. Matej ima zlate prste in ušesa, malokdo ve, da je tonsko produkcijo študiral na kolidžu Berklee. Kot glasbeni produ-cent in snemalec je res odlično opravil svoje delo. Z zvokom namreč najprej nismo bili najbolj zadovoljni, zato smo »mastering« ponavljali tako dolgo, da smo dobili ton, ki smo ga želeli. Zasluga za to gre predvsem Mateju. Glede na to, da zasedba praznuje 45 let, vsi člani najbrž niste enaki kot na začetku ustvarjanja. Kakšne izzive še imate? Od začetka smo člani Mišo Melanšek (bas, vokal), Leon Ferme (bobni) in jaz (kitare, vokal), petnajst let sta z nami Matej Kovše (klaviature, vokal) in pevec Sergej Škofljanec. Pred časom smo imeli turnejo po Južni Ameriki. Vedno, ko gremo na turnejo, najprej naredimo izdelek, da ga lahko predstavimo na koncertih. Naslednjo leto načrtujemo turnejo po Japonski. Smo namreč avtorji himne slovenskega olimpijskega komiteja, ki nosi naslov Vi ste heroji. Skladba govori o naših športnikih, ki našo državo v svetu zastopajo bolje kot politiki. S komitejem se dogovarjamo, da bi skupina Ave nastopila ob odprtju slovenske hiše v olimpijski vasi v Tokiu. Morda bomo imeli tudi nekaj drugih koncertov, o čemer se dogovarjamo z domačimi gospodarstveniki, ki sodelujejo z Japonsko. Album bomo predstavljali tudi na različnih dogodkih po Sloveniji in Evropi. Prvi med koncerti bo že sobotni na Titovem trgu. Koga ste povabili v goste? Z nami bo vitanjska skupina Power šok, ki igra dobri ameriški rok. Povabili smo primorsko skupino Prizma, ki je pri nas pustila pečat s svojo glasbo in prav tako praznuje 45 let. Z nami bo še italijanska skupina Tumbling Dice. Gre za eno najboljših skupin, ki igra priredbe hitov skupine The Rolling Stones. Nastopila bo tudi skupina San Di Ego, s katero smo dobri prijatelji in v kateri igra tudi naš pevec Sergej Škofljanec. Foto: arhiv zasedbe »Ne igramo, ker bi morali ali zato, da bi preživeli. Glasbo ustvarjamo, ker nam je to v veselje in ker smo dobri prijatelji.« od m d0dz3et Yesterday »V svetu brez Beatlov se le en glasbenik spominja njihovih pesmi.« Recite mu zelo angleška romantična komedija z glasbo Beatlov v ospredju - namesto filma Pravzaprav ljubezen je to Pravzaprav Beatli. Izredno pop film z nekaj izrednimi igralci - in moč glasbe štirih Liverpoolčanov je predstavljena tako, da se ji je težko upreti. Toda scenarij si ne drzne iskati neke posebne logike vseh stvari, ki so izginile iz tega »sveta druge dimenzije« niti ga ne zanimajo drugi dejavniki, ki so pripomogli k uspehu slavne zasedbe. Recimo to, da so tedaj prvič v zgodovini mladi želeli kupiti albume ter imeli zanje denar. OCENA: 6 / 10 Strašljive zgodbe »Knjiga, ki ti napiše smrt.« Filmu Strašljive zgodbe gre v prid, da se grozljivosti ne naslanjajo na scene v stilu »ne vidim natančno, nekaj se premika v temi, ups«. Namesto tega se skozi film sprehodi kar nekaj dobro zamišljenih pošasti. Prav tako, na srečo, strašenje ni odvisno od religije, temveč od bolj abstraktne ideje, kako »zgodbe vplivajo na nas.« Tudi politične. A podobno kot v drugem filmu (tokrat producenta) Guilerma del Tora, Oblika vode (Shape of Water), a še bolj, so namere scenarija preočitne, zgodba - ali pravila igre - pa se nikoli zares ne sestavi skupaj. OCENA: 5 / 10 PETER ZUPANC V KINO PRIHAJA Nikoli ni prepozno Martha se upokoji in živi v čudovitem ... in nadvse dolgočasnem domu za upokojence. Da razbije spokojnost in skrije svojo skrivnost, zbere skupino (ostarelih) navijačic ... Pomembno: v ameriški komediji med drugimi igra Diane Keaton. t- Angel je padel Agentu Banningu tokrat podtaknejo umor predsednika . Pomembno: v nadaljevanju serije Padec Olimpa (Olympus Has Fallen) igrata Gerard Butler in Morgan Freeman. Zmajček Tabaluga Zmajček Tabaluga se odpravi na Islandijo, da bi odkril, kako bruhati ogenj . Pomembno: animirani film za otroke je ponasnetek TV-serije iz leta 1994. novi tednik radio celie REPORTAŽA 33 Pomoč za Duška Supića zbirajo tudi na računu Društva paraplegi-kov jugozahodne Štajerske. TRR: SI56 6100 0001 5032 243, sklic: SI00 1995-18 namen: DUSKO SUPIC. Duško Supić (desno) in Miro Škorjanc, predsednik ŠD Zoo station, ob supu, ki ga je za dražbo poslikala Maja Lesjak Gavriloska. Velenjsko jezero gostilo dogodek Paddle the lake Prijeli za vesla in podarili košček srca Velenjsko jezero so minulo soboto preplavila najrazličnejša plovila z vesli. Tam je bil namreč že peto leto zapovrstjo dogodek Paddle the lake oziroma Zaveslaj-mo po jezeru, ki ga organizira Športno društvo Zoo station. Prireditev ni bila namenjena le druženju in spodbujanju zdravega duha v zdravem telesu. Imela je tudi dobrodelno noto. Sodelujoči so namreč zbrali več kot tri tisoč evrov za Duška Supića, ki po težki nesreči potrebuje operacijo rok. TINA STRMČNIK Peti veslaški praznik je privabil številne navdušence, ki s pomočjo svojih desk radi pobegnejo od ponorelega sveta. »Ko prideš ob jezero in si izposodiš desko, si po petih zamahih stran od vrveža in sam s sabo. Supanje je zelo enostavno. Kdor zna hoditi ali voziti kolo, na supu zagotovo ne bo imel težav,« je pojasnil Miro Škorjanc, predsednik športnega društva Zoo station. Omenjeno društvo zadnjih pet let jezero oživlja tudi z jadranjem na deski. Za jadranje je najbolj primerna polizpodrivna deska, ki dobro pluje tudi ob rahlih vetrovih. Za supanje so pogoji po besedah sogovornika naravnost odlični. »Jezero je veliko, ne presenečajo nas pretirani vetrovi. Voda je čista, okolica je krasna.« Vreme jo je udeležencem sicer nekoliko zagodlo, da s plovili na vodni gladini niso uspeli izrisati oblike srca, simbola mesta Velenje, ki letos praznuje 60 let. Zato so srce »naslikali« v travi, svojo srčnost pa pokazali z donacijami za domačina Duška Supića in z odkupom supa, ki ga je poslikala Maja Lesjak Gavriloska. Supić je po poškodbi s kolesom leta 2017 postal tetraplegik in je pristal na invalidskem vozičku. Velikemu ljubitelju narave, strastnemu športniku, bančniku in očetu dveh fantov se je življenje obrnilo na glavo. Premika lahko le zgornji del rok, fine motorike prstov nima več. Do tega, da bi zmogel vsakdanja opravila, mu lahko pomaga operacija v Švici. Po sobotnem veslaškem dogodku ji je še korak bližje. Foto: GrupA Srce na travniku kot simbol mesta Velenje in srčnih ljudi Supanje je šport, ki zaposli vsako mišico našega telesa. Paddle the lake je gostil eno od državnih prvenstev v supanju, in sicer sup sprint na 200 metrov. Manjkalo ni tudi nekoliko bolj sproščeno in zabavno sup tekmovanje. 34 NA POTEP Z DRUŽINO PEPERKO Po poteh Ferenca Peperka Polet s Poljske Smo že doma. Težko verjamem. Tik pred slovensko mejo sem prebrala še zadnjo Vonnegutovo zgodbo in tako končala branje vseh (treh) knjig, ki sem jih imela s seboj. 26 dni na poti? Ko želimo bližnjim podati prvi vtis o popotovanju, so besede tako uborne in je jezik tako okoren. Ali smo res bili toliko časa odsotni ali so bile le sanje tako žive? NUSA KOMPLET PEPERKO Zadnji ovinki Zadnji ovinki Poljske so bile najbolj vaške ceste, ma-kadam in prvi hribčki, ki naznanjajo Tatre. Meni je pripadla čast vožnje in Miha je navigiral, saj mi do zadnjega ni najbolj zaupal pri tem opravilu. »Čakaj, čakaj, ne zavijaj, ne še tu ... Ojoj, smo že mimo,« je bilo kar pogosto mogoče slišati iz mojih ust, dokler nisem ugotovila, da je treba enostavno le še bolj in bolj približati zemljevid, da vidiš pravi izvoz in se odzvati nekaj trenutkov prej. Zato je navodilo - »Zoomiraj, Nuša, zoomiraj!« - postalo stalnica v najini komunikaciji. Miha res ni nikoli izgubil živcev ob mojih navigacijskih napakah, a je zato mene strašansko jezilo to nenehno zbijanje šal na moj račun. Mogoče sem zato na tej vaški prašni cesti skoraj skurila sklopko s speljevanjem v makadamski hrib. Sredi hriba smo se pač srečali z našim zadnjim bagrom v akciji na Poljskem. V mislih že v slovaških Tatrah smo se vseeno ustavili na njenih obronkih ob jezeru Czorsztynskie še na Poljskem, kjer se nam je uspelo drugič voziti s čolnom, ki smo ga ves čas potovanja prevažali s seboj. Je bilo pa tokrat res zelo lepo. Neke čudaške ali izjemno radovedne ribe je premoglo to jezero. Glisirale so poleg nas v čolnu in smo jih lovili skoraj na veslo. In po vsem poljskem pesku je bila plaža tega jezera končno travnata in Rosa in Ja-roš sta si naredila blatno lužo in se spremenila v divji svinji z nalakiranimi nohti, ki se radi umivata (prosto po Rosi). »Kdaj gremo na letališče?« je spraševal Jaroš. Slovaška Naslednji dan so končno sledile Tatre. Prvi cilj je bil seveda Chodnik korunami stromov v Bachledki - gondola in pot med krošnjami dreves ter razgledni stolp s 70-metrskim spustom po toboganu. A ko smo parkirali v nori gneči in začeli blejati namesto govoriti, smo se hitro obrnili in šli spet po svoje. Na bližnji prelaz in potem v dolino pravih ovc in naprej v gozd po borovnice in gozdne maline. Ves dan nismo srečali nikogar (razen pravih ovac in pastirja). V gozd smo šli z obilno malico in visečima mrežama za počitek. Rosi najprej ni bilo najbolj prav, a ko sem ji povedala, da je tako sredi gozda (no, džungle) po- Vsi na čmelaka! Neizmerno veselje čival tudi Che Guevara, se je zazibala v mirne sanje. Drugi dan hribov smo uradno kampirali v narodnem parku Nizke Tatre s pojočimi taborniki, s katerimi smo preživeli večer ob ognju. Po dolgem času smo končno na-točili pitno vodo iz pipe. »Kdaj gremo na letališče?« je spraševal Jaroš. Naslednji dan smo se opremili za pohod, a smo ga končali ob prvem jezeru za ovinkom. Miha je prvič našel priložnost tudi za rolkanje -tudi rolko smo vse dni prevažali s seboj - in kdo bi pričakoval, da prav med hribi. Nitra Bolj ko smo se premikali proti letališču v Nitri, bolj je Miha obujal spomine na letenje na Slovaškem (Pribina Cup v Nitri 2016, svetovno prvenstvo v Previdzi 2010). Hribi, nad katerimi je letel, »peglal«, kje se je pobiral ... In ko je zato bolj sanjavo vozil po cestah in so mu vozniki trobili, je brez cinizma odvrnil: »Co to gledate, mi blodimo.« Jaroš je še vedno spraševal: »Kdaj gremo na letališče?« Prespali smo pri ribiškem jezeru pod planoto Veliki Tribec, pomagali domačinu s praznim akumulatorjem, zjutraj pa nas je prišel pozdravit labod. »Mitja, glej, labod Mitja, tisti, ki nas je pozdravil prvi dan poti, se je zdaj prišel poslovit!« Dopoldne smo jo mahnili na pohod do ruševin srednjeveškega gradu Gymeš. Strastne muhe v pomanjkanju človeške bližine so nas na poti skoraj požrle od veselja in gospodič Jaroš je večino časa prejezdil na najinih ramenih, a kljub temu je grajski cilj opravičil vse napore. Popoldne smo se premikali proti Nitri. V mestni restavraciji Hofferka, znanem zbirališču slovenskih pilotov, smo pojedli kosilo, se peljali še mimo Obija, kjer sta Miha in Nik eno deževno popoldne, ko je bil jadralski dan odpovedan, natančno in v miru preučila vse izdelke. Se mi zdi, da je ta spomin v Miha vpisal v sekcijo: čista romantika. Ko smo prispeli na le- tališče v Nitri, je Jaroš - najprej se je od sreče ob toliko čmelakih polulal - skakal in prepeval: »Melakmelak.« Če smo na Češkem v Zlinu zaman trkali na vrata tovarne, kjer čmelake izdelujejo, smo zadnji dan našega potovanja prespali na letališču, kjer jih popravljajo. To je to. Zdaj smo lahko šli mirno domov. Res smo doma. Težko verjamem. Na mizi nas je pričakala Rosina rojstnodnevna torta in oba otroka sta v en glas komentirala: »Barzo dobre.« Očitno smo nekaj poljščine prinesli s seboj. Zunaj dežuje in z Mihom pregledujeva fotografije ... Prihodnje leto, ko bomo našli novo potepinsko zgodbo, pa boste spet lahko prebirali o naših dogodivščinah. Jaroš v Tatrah Družina Peperko (Miha in Nuša z Bino Roso, 5 let in Jarošem, 2 leti in pol) se je po lanskoletni World clean up day odpravi do Črnega morja letos odpravila na Poljsko in se medtem že vrnila domov. Letošnja odprava je bila zelo intimne narave. Šli so namreč po poteh očeta, tasta, dedka Ferenca, mojstra jadralnega letenja, ki je pred skoraj pol stoletja prav na Poljskem opravil za Celje prvi 500-kilome-trski prelet z jadralnim letalom. Še nekaj statistike za konec: Nočitve: 26 noči na poti - 5 noči v kampu, 4 dni v stanovanju, 7 dni na letališču, 2 noči na parkirišču, 8 noči »na divje« Hrana: 6-krat smo jedli zunaj (1-krat na Češkem, 4-krat na Poljskem in 1-krat na Slovaškem), 4-krat sem skuhala pašto. Prevozna sredstva: 72 ur vožnje z avtomobilom (11 odstotkov potovanja) - 6 ur z letalom - 3 ure s tramvajem - 2 uri s čolnom Pot: 4.352 km Denar: 1.473 evrov (od tega 560 evrov za gorivo) Otroka sta se igrala na 20 igriščih, kopali smo se v 7 jezerih (in spali ob devetih), 4 večere zakurili ogenj ... Kako čim bolj uspešno začeti srednješolsko izobraževanje Nasvet: redno delo in dovolj spanja Prehod iz osnovne v srednjo šolo je zagotovo med težjimi preizkušnjami v življenju mladostnikov. Pri tem so jim v pomoč in oporo predvsem starši. Veliko usmeritev in napotkov, kako čim bolj uspešno zastaviti novo pot, slišijo tudi v šoli od učiteljev in šolskih svetovalk. Mag. psihologije Helena Maher Resinovič je v tej vlogi na Gimnaziji Celje - Center že 17 let in dobro pozna začetne težave mladih. V teh dneh ima s sodelavko veliko pogovorov predvsem s starši in z dijaki, ki imajo odločbo o usmeritvi oziroma imajo posebne potrebe. »Veliko otrok se ob šoli ukvarja še s čim drugim. Zelo dragoceno je za vsakega mladostnika, da počne še kaj drugega in da ima še kakšno delo tudi doma v gospodinjstvu. Še zdaleč ne bi trdila, da so zato mladi preobremenjeni,« pravi mag. psihologije Helena Maher Resinovič z Gimnazije Celje - Center. TATJANA CVIRN »Otrok s prepoznanimi posebnimi potrebami je vedno več tudi v gimnazijskem programu. V tem ni nič slabega. Ti otroci imajo dobre ali nadpovprečne intelektualne sposobnosti in jih nek primanjkljaj zavira, da bi te sposobnosti lahko pokazali ali razvijali. Če prilagoditev dobijo, se marsikaj da. Zahteva pa to sodelovanje vseh nas. Na začetku leta posebno pozornost posvetimo novincem, ki že imajo odločbo ali so v postopku njene pridobitve. Na sestankih sami povedo, kakšne so njihove težave. Strokovna mnenja so sicer napisana, a v pogovoru se lahko pokaže, da morda nekaterih prilagoditev otrok ne potrebuje ali da mu koristi kaj drugega. Starši in učenci si kar oddahnejo, ko vidijo, da se tudi v srednjih šolah ukvarjamo z njimi in vemo, da jim prilagoditve pripadajo,« pojasnjuje sogovornica. Pri začetnih korakih v srednji šoli pomagate tudi vsem ostalim dijakom. Ali opažate, da so se generacije v zadnjih letih močno spremenile? Ne bi mogla reči, da sem opazila očitno razliko. Pridejo pa iz osnovnih šol različno opremljeni in pripravljeni na srednješolska leta tako po znanju kot po osebnostni zrelosti, samostojnosti, pričakovanjih ... Zato je težko nagovoriti vse v razredu oziroma celo generacijo. Razrednikom damo splošna priporočila, ki jih predajo otrokom - od tega, naj čim bolj redno delajo, prihajajo k pouku in ukrepajo, če pri katerem predmetu ne morejo slediti, in nenazadnje do tega, naj hodijo dovolj zgodaj spat. Pri vsem, kar želijo zvečer še početi, pozabijo na uro. V zimskem času imamo veliko pogovorov in povedo, da so utrujeni in nenaspani. Veliko jih spi le pet ur na noč, tisti, ki se vozijo od dlje, vstajajo pred peto... S celimi razredi poleg tega izvajamo notranji šolski progam motivacije za učenje, da jih opremimo z znanjem, zakaj se je treba učiti, kako si postavljati cilje, kako sprejemati tudi slabše ocene, saj so bili navajeni na boljše ... Zagotovo je ena od značilnosti generacij v zadnjih letih, da so mladi zelo ambiciozni in preveč kritični do sebe, da se doživljajo kot premalo uspešne, kar se razvija na različne načine: več je samopoškodbenega vedenja, čustvenih težav, motenj razpoloženja, tesnobnosti. To je povezano tudi s klimo v družbi, češ da ni zaposlitev, sploh za družboslovce, ki o pomanjkanju služb poslušajo tako v šoli kot doma. Tudi uspešni mladi zato čutijo strah pred prihodnostjo. Je torej vloga svetovalne službe tudi, da jim pomaga? V svetovalno službo pridejo ne samo tisti, ki imajo učne težave, ampak tudi dijaki, s katerimi počasi vzpostaviva odnos, povezan s pestro dinamiko odraščanja. Veliko jim pomeni, da jih odrasla strokovna oseba prizemlji, da jim pokaže drugačno sliko, da jim morda tudi pove, da se ne strinja z njihovo mamo glede izbire študija ali da prijatelj ali prijateljica morda ni imel/-a določenega namena v situaciji, ki je mladostnika prizadela... Poti do naju so različne, včasih mlade v smislu raziskovanja študijskih interesov pošljejo starši, ko gre za bolj osebne težave, pa so zadržani in se včasih ustrašijo, da je z otrokom nekaj narobe, če bo šel k psihologu. Zato imava z dijaki v začetnem obdobju včasih tudi dogovor, da na začetku ne povedo, da prihajajo, saj jih skrbi, da starši tega ne bodo dobro sprejeli. Pogosto dijaki z dobro izkušnjo pogovorov tudi spodbudijo prijatelje oziroma sošolce k temu, da pridejo na pogovor v šolsko svetovalno službo. To je najboljše priporočilo. Se torej mladi bolj iščejo, kot da bi imeli težave z učenjem, s predmeti...? Slednje je bolj kratkega roka. Na daljši rok so težave v odraščanju, identiteti, čustvene težave, družinski odnosi... Za vse to potrebujejo svetovalne pogovore na daljši rok. Kaj bi svetovali novincem, kako naj se lotijo dela, da ne bodo imeli težav? Tisti, ki še nimajo dobrih delovnih navad oziroma se jim osnovni šoli ni bilo treba veliko učiti, da so imeli lepe ocene, naj v prvih mesecih delajo vsaj domače naloge in vsak dan na hitro ponovijo snov. Nevarnost v prvih mesecih je, ker še ni ocenjevanj in jih čas lahko povozi. Marsikdo potem obupa, ko se snov na- bere in ko dobi slabo oceno, bi kar zbežal. Takrat jih moramo podpreti. Pomembno je torej redno delo. Opozorimo jih, da je smiselno ukrepati takoj, ko vidijo primanjkljaj v predznanju. Možnost je dopolnilni pouk, kamor ne hodijo le tisti, ki jim gre za dve, pri večjih luknjah pa so koristne tudi in-štrukcije, da dobijo sistematično razlago in temelje. Dobro se je pogovarjati o pričakovanjih, sposobnostih in interesih ter o tem, da ocene ne odražajo vedno znanja in še manj vrednosti človeka. Včasih mladi pretirano doživljajo nekatere stvari. Mislijo, da se z eno trojko ne bodo mogli vpisati na želen študij. Zato moramo biti pozorni, saj lahko to nekoga zavre v smislu motivacije. Je pa res, da si mora zaradi ocen marsikdo tudi premisliti glede študijskega cilja. A poti so vedno odprte tudi v primerljivih študijih, prehodi so možni na drugi stopnji ... Možnosti je več, kot jih je bilo nekoč. Foto: osebni arhiv Zakaj študirati varstvo okolja na VŠVO v Velenju? Področje varovanja okolja postaja eno ključnih izzivov sodobne družbe. Okoljska zakonodaja se zaostruje. Osveščenost kupcev se viša, zato ti želijo trajnostne in okolju prijazne izdelke. Izčrpavanje naravni virov je prekomerno. Vsako leto izumre 27.000 rastlinskih in živalskih vrst. Razviti in uvesti jetreba izboljšane postopke reciklaže in ravnanja zod pad ki.Treba je popraviti škodo, ki je nastala zaradi netrajnostnih rešitev v preteklosti in zmanjšati količine mikroplastike v vodah. Priča smo klimatskim spremembam in stem povezanim ekstremnim vremenskim pojavom. Zaradi naštetih razlogov narašča potreba po kakovostno usposobljenem kadru s področja varstva okolja. Visoka šola za varstvo okolja (VŠVO) s sedežem v Velenju izvaja študijski program Varstvo okolja in ekotehno-logije na dodiplomski in magistrski stopnji. Pogovarjali smo se z direktorjem šole, doc. dr. Gašperjem Gantarjem. Kakšne so značilnosti vašega študijskega programa? Jeseni bomo začeli izvajati posodobljen študijski program, ki smo ga pripravili v sodelovanju s potencialnimi delodajalci naših diplomantov: gospodarskimi družbami in podjetji, ki razvijajo okolju prijazne izdelke, se ukvarjajo z zbiranjem, obdelavo, reciklažo ali odstranjevanjem odpadkov, izvajajo okoljski monitoring VISOKA SOLA za varstvo okolja ali pripravljajo okoljsko dokumentacijo ipd., ter z javnimi ustanovami za izvajanje upravnih in nadzornih nalog na področju varstva okolja, občinami, komunalnimi podjetji, upravljavci čistilnih naprav, centri za ravnanje z odpadki, izvajalci sanacije degradiranih območij, urbanističnimi zavodi ...Vsebine študijskega programa smo prilagodili potrebam delodajalcev. Katere so prednosti študija na Visoki šoli za varstvo okolja? Študij je praktično naravnan in učinkovit. Izvajajo ga visokošolski učitelji z izkušnjami iz praktičnega okolja, ki pri strokovnih predmetih študentom predavajo vsebine, s katerimi se ukvarjajo pri matičnih delodajalcih. Študentom uredimo sodelovanje pri projektih, podporo pri načrtovanju kariere in najboljšo mednarodno izmenjavo. Študentom z lastnimi podjetniškimi idejami nudimo podporo pri njihovi izvedbi. Promocijsko besedilo 36 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Prenovljeno igrišče za dijake in občane Na I. gimnaziji v Celju so poletne počitnice izkoristili za temeljito prenovo kemijskega laboratorija in shrambe za kemikalije, kar je stalo 25 tisoč evrov. Še večja naložba je bila obnova športnega igrišča, saj je stala skoraj sto tisoč evrov. Igrišče je šola leta 2010 že obnovila in ga deloma prestavila zaradi gradnje nove telovadnice. A se je v teh letih obrabilo in je bilo potrebno temeljite prenove. Namenjeno je namreč tako dijakom šole kot drugim uporabnikom, zato bi bila šola po besedah ravnatelja dr. Antona Šepetavca vesela kakršnekoli pomoči občine pri urejanju igrišča. Večino denarja, 80 tisoč evrov, je tako zagotovilo ministrstvo za izobraževanje, ostalo je prispevala šola. Novo podobo imajo atletska steza in vsa tri igrišča: za košarko, odbojko ter mali nogomet z umetno travo. Slednje je zaradi uničevanj v preteklosti namenjeno le organiziranim skupinam, ostala so dostopna vsem in so zelo obiskana. TC, foto: SHERPA V novem šolskem letu ostaja osem oddelkov v vsakem letniku, kar pomeni malo več kot 830 dijakov. Novost je alumni klub za gimnazijce, s pomočjo katerega bo šola imela boljši pregled nad tem, kdo vse je bil njen dijak. Na vprašanje o vsebinskih spremembah v novem šolskem letu ravnatelj Šepetavc odgovarja: »Kot vsako leto bomo delali po zdravi pameti, kar je najboljši recept.« Ravnatelj Anton Šepetavc na prenovljenem igrišču NAJ BO ŠOLSKO LETO 2019/20 USTVARJALNO, VESELO IN USPEŠNO želi vsem učiteljem, učencem in staršem I. gimnazija v Celju. www.prvagim.si , Šola za strojništvo, geotehniko in okolje Elektro in računalniška šola Šola za storitvene dejavnosti Gimnazija Višja strokovna šola Medpodjetniški izobraževalni center Dijaški in študentski dom V Šolski cehies velenje mavrica znanja ZAKAJ SE JE DOBRO VPISATI NA ŠOLSKI CENTER VELENJE? • ker je na Šolskem centru Velenje pomemben vsak posameznik • ker imamo dobro klimo, prijazne odnose in smo med seboj povezani • ker imamo dobro opremljene učilnice z najsodobnejšo opremo • ker imamo kvaliteten pouk • ker imamo sodobno opremljeno športno dvorano s fitnesom • ker imamo široko vzpostavljeno mrežo povezav gospodarstva in izobraževalnega sistema, kar dijakom že med šolanjem omogoča navezovanje stikov z delodajalci in pridobivanje delovnih izkušenj • ker dajemo možnost pridobitve različnih štipendij kadrovske štipendije - Premogovnik Velenje...) • ker dijakom omogočamo prakso v tujini, vključevanje v različne projekte, izmenjave... • ker imamo širok nabor različnih strokovnih ekskurzij • ker sodelujemo in imamo izjemne uspehe na različnih tekmovanjih • ker imamo nadpovprečni uspeh na poklicni in splošni maturi • ker organiziramo in subvencioniramo prevoze iz drugih občin • ker skrbimo za varnost in zdravo ter toplo prehrano. Trg mladosti 3,3320 Velenje, Tel.: 03 896 06 00, Internet: uuuuiju.scv.sI m šola za HORTIKULTURO in VIZUALNE UMETNOSTI Celje SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNAŠOLA E Cvetličar ^ Vrtnar Aranžerski tehnik Ш Hortikuiturni tehnik VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Hortikultura 12 Snovanje vizualnih komunikacij in trženja ŠOLA, KJER JE LEPO DOMA. ZNANJE IN TRADICIJA STA NA NAŠI STRANI. Podrobne informacije na strani www.hvu.si in na tel.: 03/428 59 00 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje - sodobna šola s tradicijo Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje je ena izmed naslednic prve vrtnarske šole v Sloveniji z letnico ustanovitve 1946. Šola izhaja iz dediščine nekoč mogočnega Kvaternikovega posestva, ki je slovelo v času avstrijskega cesarstva in je imelo številne vrtnine in okrasne rastline. Prednosti šole: • tradicija s področja hortikulture, • odlični učiteljski kader, majhna šola - individualni pristop, • bogat izbor krožkov, • usmerjenost v vrtni dizajn in oblikovanje notranjega in zunanjega prostora, • park z bogato zbirko okrasnih zelnatih rastlin, drevnin, vrtnin, zelišč in dišavnic ter redkih fosilnih rastlin, • lokacija v prijetnem predmestnem okolju - varno in lepo, • mednarodni projekti (Flornet, Erasmus, Leonardo da Vinci partnerstvo, Carski vrt - Swiss Contribution, Norveški finančni mehanizem), • dobra organiziranost formalnega in neformalnega izobraževanja: vsi redni programi, NPK, šola vožnje, FFS-tečaji..., • različni tečaji, seminarji, delavnice, posveti in tekmovanja s področja hortikulture in oblikovanja, • vzpostavljen raziskovalni center v hortikulturi in oblikovanju s poudarkom na avtohtonosti in unikatnem oblikovanju VSEŽIVLJENJSKO UČENJE VIŠJA STROKOVNA SOLA Šolski center Šentjur, Višja strokovna šola vabi k vpisu z drugo prijavo v višješolske študijske programe: • NARAVOVARSTVO • UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE • ŽIVILSTVO IN PREHRANA • GOSTINSTVO IN TURIZEM Drugo prijavo oddajte 26. do 30. avgusta na spletni strani Višješolske prijavne službe Celje. Informacije: Šolski center Šentjur www.sc-s.si Druga prijava za vpis v višješolsko izobraževanje na Šolskem centru Šentjur Na Šolskem centru Šentjur, Višji strokovni šoli je avgusta mogoča druga prijava za vpis. Na prosta mesta se kandidati lahko prijavljajo od 26. do 30. avgusta 2019,insicerzelektronskimprijavnim obrazcem na spletni strani Višješolske prijavne službe v Celju, http://vps.vss-ce.com/VPS/. Izpolnjen prijavni obrazec, natisnjen s spletne strani ter podpisan, pošljite s priporočeno pošiljko Višješolski prijavni službi na naslov: Šolski center Celje, Višješolska prijavna služba, Pot na Lavo 22, 3000 Celje. Oddati smete samo eno prijavo. Višješolska prijavna služba bo do 23. septembra kandidate, ki so se za vpis prijavili z drugo prijavo, pisno seznanila z izidom izbirnega postopka. Kandidate, sprejete v drugem prijavnem roku, bo višja strokovna šola vpisovala do 1. oktobra 2019. Bodoči študenti se lahko odločijo tudi za izredno izobraževanje. Za izredni študij se prijavljate in vpisujete po enakem postopku in v enakih rokih kot za redni študij. Na še prosta mesta za izredni študij se lahko po drugem prijavnem roku vpišete neposredno na višjo strokovno šolo do 30. oktobra 2019. Vseživljenjsko učenje prinaša pomembno dobrobit za stranke Delo v optiki je dinamično in zahteva odlične analitične ter komunikacijske spretnosti, medtem ko steklarstvo posamezniku odstira neslutene možnosti razvoja njegove ustvarjalnosti Imate dobrega optika? Pozna smernice in tehnološke novosti? Razvoj optične stroke je namreč izrazito hiter in največji proizvajalci vsako leto na trg pošljejo nova, izboljšana korekcijska ter sončna stekla. Zna vaš optik prepoznati posebnosti vašega življenjskega sloga, vam zna svetovati, katera stekla bi bila za vaše potrebe in morebitne težave najbolj optimalna? Seveda je pomembno, kakšne okvirje izberemo - ti vplivajo predvsem na modni videz, a brez kakovostnih korekcijskih ali sončnih stekel očala niso veliko vredna. Vam zna vaš optik ponuditi najboljše? Ker se hitro in intenzivno spreminjajo tudi naše življenjske navade, je za optika vseživljenjsko učenje izjemnega pomena. Po drugi strani si življenja brez stekla ne moremo niti predstavljati. Ne danes ne jutri ne čez 50 let. Zato ne preseneča pobuda, ki jo je na Združene narode naslovila Mednarodna komisija za steklo (ICG): leto 2022 naj postane mednarodno leto stekla. S svojo neprimerljivo vsestranskostjo in z izjemnimi tehničnimi zmogljivostmi je steklo spodbudilo številne kulturne in znanstvene dosežke na področju komunikacij, optike, energetike in medicine. In ne le to, steklo namreč ni le znanost. Peskanje, vitraž, poslikave, fuzija, oblikovanje vročega stekla, gravure ... Steklo je lahko čudovit konjiček,lahko pa je resen posel, ki omogoča gradnjo trajnostnega planeta z razvitejšimi in s pravičnejšimi družbami. Zato je tudi na področju steklarstva vseživljenjsko učenje nuja. Nova spoznanja in veščine spreminjajo naš odnos do strank in okolja. Znati prisluhniti potrebam našega klienta, znati opazovati, analizirati in nenazadnje svetovati moderne in učinkovite rešitve - vse to ni mogoče brez stalnega izobraževanja in sledenja novostim. Preverite ponudbo izobraževanja za odrasle na www.scrs.si. Zlati maturantje v programu tehnik optik, med njimi tudi kandidatka v izobraževanju odraslih Klavdija Zver. M MUNERA3 Šolski center Rogaška Slatina v IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Postani TEHNIK OPTIK ali TEHNIK STEKLARSTVA! Možnost brezplačne prekvalifikacije za vas in vaše zaposlene. Informativno-vpisna dneva: sobota, 14. 9. 2019, ob 10. uri Več informacij na www.scrs.si oz. eabriiela.fuerlingerPscrs.si. VPISUJEMO V BREZPLAČNA OBRAŽEVANJA Podelitev priznanj udeležencem brezplačnih tečajev (Foto: Andraž Pušnik) Brezplačni tečaji za nove priložnosti v življenju Se želite naučiti osnove angleščine ali nemščine? Jo že znate, pa bi znanje samo osvežili? Bi radi brskali po spletu, si ustvarili elektronsko pošto, delali s preglednicami in urejali fotografije, vaši otroci in vnuki pa so za vas prehitri in nepotrpe-žljivi? Imate v službi veliko opravka z ljudmi, pa bi vam prav prišel kakšen trik komuniciranja? Na Šolskem centru Celje že od leta 2016 izvajamo projekt Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc. Osnovni cilj projekta je izboljšati nekatera osnovna znanja odraslih, da bodo lažje opravljali svoje delo v službi, si morda poiskali novo delo ali pa samo zato, da bodo lažje delovali v današnji tehnološko napredni družbi. Vzporedno izvajamo tudi projekt Svetovanje zaposlenim. Namenjen je vsem, ki sicer vedo, da potrebujejo nova znanja, a se ne znajo odločiti, kakšen program potrebujejo, kam naj se vključijo, ki potrebujejo pomoč in spodbudo, da se po dolgem času spet vključijo v izobraževanje. Oba projekta financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. Kdo se lahko udeleži brezplačnih izobraževanj? V programe se lahko vključijo zaposleni ali brezposelni z nizko stopnjo izobrazbe, prednostno starejši od 45 let. Kje in kdaj bodo potekala izobraževanja? Večina programov poteka v popoldanskem času na Šolskem centru Celje, Pot na Lavo 22. V kolikor se zbere skupina v podjetju, krajevni skupnosti, društvu ..., lahko izobraževanje izpeljemo v vaših prostorih, saj imamo med drugim mobilno računalniško učilnico. Termine izvajanja poskusimo čim bolj prilagoditi željam večine udeležencev. Kako pridobim Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK)? Nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK) je jav-noveljavno potrdilo, ki dokazuje vaše neformalno pridobljene spretnosti in znanja. Primerna je za vse, ki neko delo že opravljate, pa zanj nimate ustrezne izobrazbe oziroma bi svoje znanje želeli potrditi s certifikatom. Trenutno ponujamo priprave za pridobitev NPK za naslednje programe: - Hišnik/hišnica, - Vizažist/vizažistka, - CNC-operater/CNC-operaterka, - Varilec/varilka, - NPK v gospodinjskih in podobnih storitvah. Katere pogoje moram izpolnjevati za pridobitev NPK? Biti morate biti zaposleni in imeti končano osnovno šolo. Potrebujete še kakšno informacijo? mic@sc-celje.si/03 42 858 26 www.sc-celje.si/FB stran Medpodjetniški izobraževalni center ŠPELA KUMER Jjnalništvo ■fnun\kac\\a Za zaposlene: ffiV hišnik, vttaast , pogoj' lVWjucrtevje končano največ poklicno izobraževanje- REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT ** *• EVROPSKA UNIJA V * EVROPSKI _t_ SOCIALNI SKLAD NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST 38 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Obetavna hokejistka potrebuje pomoč za študij in trening čez lužo Na ledeno ploskev bi rada stopila v ZDA Julija Blazinšek iz Vojnika je na led prvič stopila pri petih letih. Niso je zanimale svetleče obleke, piruete in plesne koreografije, njen cilj je bil trening hokeja. Skromna in umirjena najstnica je s slovensko žensko hokejsko reprezentanco letos dosegla prvo mesto na svetovnem prvenstvu divizije II-A na Škotskem. Opazili so jo tudi čez lužo. Akademija Gilmour iz ameriške zvezne države Ohio ji je ponudila šolnino za obiskovanje srednje šole, postala bi tudi članica šolske hokejske ekipe. Od sanj jo loči več tisoč dolarjev, ki jih mora prispevati za del šolnine in za ostale stroške. TINA STRMCNIK Hokej jo je začel zanimati, ko je prijatelj v vrtec prinesel hokejsko opremo. Bila ji je všeč. Rolerje je kmalu zamenjala za drsalke in stopila na led. Prva leta je to disciplino pod trenersko taktirko Tomaža Felicijana osvajala v celjskem hokejskem klubu skupaj z dečki, kasneje je bil njen trener Jure Gajšek. Za plošček in hokejsko palico se je v tem času zanimala le peščica deklic. »Včasih se je bilo težko kosati s fanti, če so mi nasproti stali močnejši igralci. A strah me je bilo res malokdaj. Hokej izgleda kot groba igra. Včasih je res tako, a ne vedno. Udarcev doslej ni bilo preveliko,« je opisala. Pri dvanajstih letih so jo v žensko člansko vrsto sprejeli v Kranju, eno leto je ženski hokej živel tudi v Celju. V zadnjem času je bila šestnajstle-tnica, ki se v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko ŠC Celje uči za frizerko, desno krilo v mariborskem hokejsko-drsalnem klubu. Pod vodstvom Denisa Kadića je trenirala vsak dan, konce tednov je posvečala tekmam, tako da je bil njen urnik precej zapolnjen. »Po pouku sem imela le kakšno urico časa, nato sem se odpravila na trening. Ta se je končal šele zvečer. Kljub temu da je bilo naporno, je šlo. Je pa res, da se na povabila prijateljic, da bi se kam odpravile skupaj, nisem mogla odzvati,« je pojasnila. Večkrat med najboljšimi Med vsemi dosedanjimi uspehi ima zanjo največji sijaj zmaga s slovensko žensko hokejsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu divizije II-A proti Mehiki. Reprezentanca je na Škotskem osvojila prvo mesto v končni razvrstitvi ter uvrstitev v divizijo I-B, kar je največji uspeh slovenskega ženskega hokeja v zadnjih petnajstih letih. Julija je bila prva strelka turnirja. Precej nazivov najboljše strelke ali najboljše igralke je zbrala tudi, ko je s celjskim klubom igrala na turnirjih doma in v tujini. »Če vem, da imamo na ledu močnega nasprotnika, mi pred dvobojem močneje razbija srce. Vendar prav na tekmah dobim ogromno znanja. Na ledu uživam, rada drsam. To, da lahko tekmujem, mi veliko pomeni,« je dejala. Kako se je ponudila priložnost za šolanje in trening v Združenih državah Amerike? Eden nekdanjih hokejistov je posnetke njene igre z letošnjega svetovnega prvenstva poslal ameriški akademiji. Ta je kmalu navezala stik z Julijino družino. Prosto mesto v tamkajšnji šoli jo čaka že septembra. Celotna šolnina znaša 52 tisoč dolarjev. Večino bo krila ameriška akademija, Julijina družina mora zbrati 6.700 dolarjev. Na njenih plečih so tudi stroški prevoza in stroški učbenikov ter šolske uniforme. Vse to je za očeta samohranilca s tremi otroki precejšen zalogaj. Da bi Julija dobila priložnost igranja z najboljšimi igralkami v najmočnejši hokejski ligi na svetu, z družino upa na pomoč. Foto: osebni arhiv Juliji lahko pomagate pri zbiranju denarja pod okriljem dobrodelne organizacije Karitas Celje na tekoči račun SI56 0510 0801 5567 619, sklic 29368, namen hokejistka Julija. Hokeju je predana od malih nog. »V tem športu sem srečna in moje trdo delo je že nagrajeno z rezultati. Če bom dobila podporo pri naslednjem koraku v športni karieri, bom trdo delala naprej in vedno z veseljem zastopala našo državo,« pravi Julija Blazinšek. SIMj Џцт um \\ OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Z VAMI ZE 25 LET od 2. do 20. septembra 2019 več informacij: 03/426 17 60 Knjižnica Celit VSEŽIVLJENJSKO UČENJE 39 Ženski hokej v Sloveniji ni najbolj razvit, saj ga spodbujajo le v treh klubih, igralk je približno 60. Zato bi Juliji selitev na drugo stran Atlantika odprla številne nove priložnosti. Igrati si namreč želi v profesionalni ligi. 3 VISOKA PALEATIVNA OSKRBA Magistrski študijski program PaLiativna oskrba Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim. Je relativno novo strokovno področje medicine in zdravstvene nege in do sedaj v Sloveniji, pa tudi v širši regiji, formalni študij na tem področju ni bil možen. Vrzel zapolnjuje Visoka zdravstvena šola v Celju z magistrskim študijskim programom Paliativne oskrbe. Studijski program, ki odgovarja na izzive in potrebe stroke, je mednarodno primerljiv. INFORMATIVNI DAN 12.9. 2019 OB 16. URI Dodatne informacije: Visoka zdravstvena šola v Celju Mariborska cesta 7, Celje VISOKA SOLA ZA PROIZVODNO INŽENIRSTVO Julija Blazinšek igra v napadu, in sicer na položaju desnega krila. Njena mlajša sestra se ukvarja s plesom. Starejši brat je hokejsko palico odložil v kot in se v prostem času posveča kitari. www.vzsce.si 2. prijavni rok 0з 428 79 00 15.9. do23.9.2019 'nfo@vzsce.si Visokošolski študij strojništva v Celju Visoka šola za proizvodno inženirstvo s sedežem v Celju izvaja študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo. Nastala je na pobudo gospodarstva, ki se sooča s pomanjkanjem usposobljenih kadrov na področju tehniških ved, letos pa bo s študijem pričela deseta generacija študentov. Študij traja 3 leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti, pa je diplomirani inženir strojništva. Po mnenju diplomantov so ključne prednosti študija na Visoki šoli za proizvodno inženirstvo: 1. Študij je praktično naravnan Praktično znanje, podprto s teorijo. Vsebina študijskega programa in kompetence diplomantov se prilagajajo potrebam gospodarstva in (potencialnih) delodajalcev. 2. Študij je učinkovit Delo poteka v manjših skupinah. 3. Študij izvajajo visokošolski učitelji z izkušnjami iz industrijskega okolja Visokošolski učitelji iz gospodarstva z bogatim znanstveno-razi-skovalnim delom 4. Študij poteka v odlično opremljenih predavalnicah, računalniških učilnicah in laboratorijih Dobro opremljeni laboratoriji in računalniške učilnice. Tesna povezava z razvojno-raziskovalnimi centri v regiji. 5. Prijazne in dostopne strokovne službe, ki so pomembna podpora pri vašem študiju. 6. Odlične zaposlitvene možnosti Diplomirani inženirji strojništva spadajo med deficitarne poklice, tako na ravni regije kot v celotnem slovenskem prostoru. 7. Razumni in transparentni stroški študija Ni neprijetnih presenečeni zaradi nepričakovanih dodatnih stroškov med študijem. iiejPI na inllrmat|vi|uB^ ek, 12. seotdBira 20fllob 16. uri.'. Mariborska cesta 2 / 3000 Celje Telefon: +386 3/428 79 00 E-mail: info@vspi.si Internet: http://www.vspi.si H/ VPISI V ŠOLSKO LETO 2019/2020 L J U D S K A UNIVERZA ROGAŠKA S LATI NA Ж +3B6 41 415 635 +386 3 81B2440 mfo@)u-rogaslarema,si www.arema.si 9 Središka 4, Ljubljana V Kidričeva 28, Rogaška Slatina Najbolj praktično naravnana in edina zasebna šola za logistiko v Sloveniji! 40 VSEZIVLJENJSKO UČENJE 1 ^ii» HKW1 knjigarna in antikvariat Antika knjigarna in antikvariat, d. o. o., Celje Kocbekova 6 3000Celje tel.:03 490 8990 mob:031 399 570 e-ma il:antika.book@s i ol.net;i nfo@antika.si wvwvwv: antika.si delo\/ni čas: ponedeljek-petek 8.00 dol 7.00 sobota: 9.00-12.00 V Antiko po knj.ge in na prireditve Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev/ in ostale strokovne literature za osnovne in srednje šole ter fakultete. V Inomiaijsko prodajo šejemljemo rabljene učbenike in delovne zvezke na osnovno in srednjo šolo, prav tako pa tudi Ieposlovie. Po naročilu naročamo knjigeiztujine,ki jihpriskrbimo po najbolj ugodni ceni Na policah imamo več kot 20.000 naslovov antikvarnih in novih knjig, ki so dosegljive tudi v naši spletni tagovini. V našem antikvariatu imamo tudi kotiček za zbirateije znamk,bankovcev, kovancev, vinilnih plošč, DVD, razglednic, stripov. Z organizacijo literarnih večerov in prireditev nomagamo promovirati že uveljavljene pesnike in pisatelje ter branje in bralno kulturo. cc celjski mladinski center prostor svobodnih idej in druženja - PROSTO VOL J STVO - OBSOLSKE DEJAVNOSTI - IZOBRAŽEVANJA - DELAVNICE - KONCERTI - INFORMACIJE O EU Celjski mladinski center, Mariborska cesta 2, 3000 Celje •