266
Tržaška razstava.
V Trstu izhajajoča „Edinost" popisuje hrvatski pa-vilijon v tržaški razstavi tako-le:
Pred paviljonom nahajamo les, kateri predstavlja največe bogastvo in predmet najveće trgovine Hrvatske; tam so debla, dilje, doge iz različnega lesa; posebno pozornost obračajo na se hlodi hrastovega, bukovega, je-senovega, brezovega čisto zdravega lesa, debeli od 100, 127 do 162 centimetrov, potem hrastova debla po 15 in več metrov dolga in do 2 metra debela, skoro na obeh straneh enaka, to vam je les, kakor zvon, potem doge vseh vrst iz raznega lesa, deske, bordonali itd. Med razstavljalci lesa se odlikujejo posebno gg.: A. Tiikori iz Dombovara, grof Bombelles iz Opeke, Marović in Sipuš iz Siska, mizarsko društvo v Zagrebu, pl. Miškic iz Kostanjice,   Vidmar  in Rogič iz Šentjurja.
Ko si ta les ogledaš, nahajaš se nehote pred po-skuševalisčem sremskega vina; tam moreš dobiti kapljico vina , kakor si boljšega želeti ne moreš, posebno dobro je tako zvano vino Schiller, rudeče, 6- do 81etno, po 80 soldov liter, to je vince plemenitega okusa in se v obče tako dopada, da ga vse hvali brez razločka narodnosti. Poskušali smo tudi po 40-, 50- do 701etna črna vina, lastnino vinarskega društva v Iloku na Srem-skem; to vam je božja kapljica, ognjena in dišeča, kakor rožica, in pri vsem tem še ni tako draga, Če pomislimo, da veijd ena butelja iloškega vina od 1. 1811. samo 2 gold. Tudi moramo omeniti, da je iloško društvo razstavilo svoja vina tudi   v Beču,   Parizu in dru-
267
god po širokem svetu, in povsod je bilo odlikovano se zlato svetinjo. Kdor torej pride na razstavo, naj ne pozabi obiskati poskuševališča pod hrvatskim paviljonom, pred katerim vihra 14 metrov dolga zastava in vabi uže sama ob sebi slovanski svet pod svojo senco.
Kako pač dobro de Slovanu, ko vidi na tržaških morskih obalih vihrajoče slovenske zastave; veselilo pa nas je še posebno to , da je odbor tudi pri vhodu in blizu pilzenskega paviljona postavil velike zastave v slovanskih barvah, ter tako vendar tudi priznal našo zastavo.
Ko vstopiš v paviljon, očara te mnogobrojnost in okusna razvrstitev razstavljenega blaga. Pritličje je velika dvorana, katero v prvem stropu obdaja velika v najlepšem slogu napravljena galerija, visok strop je po stranćh krit se šipami; a odičen je ves s prekrasnimi preprogami in pregrinjali (tapeti), katere vse so razstavili narodni tkalci iz Rume in Komletice, vseh skup je teh preprog v raznih jako živih barvah nad 700, ker samo Ruma jih je razstavila nad 500, Komletica pa nad 200. Preproge so vse v znanem hrvatskem slogu in v živih barvah na roko tkane; jako lepe, iz dobrega blaga napravljene, toraj tudi jako trdne in trajajo navadno za vse življenje. Delo iz Rume je bolj solidno in trdno, a tudi draže, stane ena taka preproga od 30 do 60 gld., med tem, ko so Komletčani uže bolj posnemali okus in zahtevo časa, oni so razstavili preproge v modernejšem okusu, pa po jako nizki ceni, 10 do 40 gold.
Vidi se iz tega,   da hrvatska domača obrtnija tudi napreduje. — Kakor rečeno, notranjost paviljona po ta kem odičenji, v tako mnogih barvah in potezah, zadobila je mnogo   in   napravlja   na   ogledovalce lep vtisek, ter daje vsi reči tudi nekoliko orijentalnega lica.
Ko se tako oziraš po dvorani, zapaziš najprej veliko osernoglato polico v sredini dvorane, na tej so razstavljena vina od vseh krajev obširnega kraljestva; tam je izvrstna vodica iz Bakra, katero je razstavil nek Andrijanič, potem razna bela vina risling od grofa Bom-belles-a, nadalje nad 80 butelij vina Schillerja, belega, črnega od kneza Odescalchi-ja iz Iloka , med temi vini so nekatera blizo stoletna in tako fine vrste, da se smejo meriti s francoskimi in renskimi vini in morda jih tudi prekose; knez Odescalchi ima v Iloku nad 2000 oralov samih vinogradov, in tako velike kleti, da potrebuje samo za uredovanje kleti več uradnikov in izkušenih vinoznancev; on pošilja svoja vina na Francosko, v Anglijo in v rasne severne kraje.
Mnoge podružnice hrvatskega gospodarskega društva so razstavile mnogo različnih vin in žganja, posebno omeniti moramo še zelenike iz Zagorskega okraja, katero vino je veliko fineje od najboljšega renskega rislinga, potem nam je omeniti siemske slivovice, ki je pravi liker, in ni oni, katero pri nas delajo, niti podobna. Tudi tropinovec smo pokusili , a to je pravi nektar proti našemu domačemu tropinovcu, Hrvatje pravijo temu tropinovcu ,,komaviea", in je ta „komavica" bolj podobna najfinejemu Chartreux, nego pa našemu tropinovcu, tako fin okus ima to žganje.
Omeniti nam je še vinajn likerjev g. Pokorny-ja iz Zagreba, kateri je dobil nad 20 odlikovanj iz Evrope, Amerike in Avstralije, potem vina g. Arkota iz Zagreba, kateri, rodom Slovenec, dospel je do velikega vinskega trgovca, ki dela po vsem širokem svetu; ko-nečno pa moramo priznati, da je Hrvatska, kar se tiče vinarstva, jako bogata, srečna, tudi napredujoča dežela; to mora reči vsak, kdor si reč količkaj opazuje.
Ko se tako po dvorani oziramo, zapazimo veliko polico, na kateri so razstavljeni jako lepi predmeti iz stekla; te lepe in primerno cene izdelke je razstavila tovarna stekla iz Osredka, na kranjski meji.    O tej to-
varni so naši čitatelji uže gotovo kaj slišali, ona dela mnogo v naše kraje in more konkurirati s prvimi tovarnami stekla.
Pohvalno moramo omeniti obrtnije kotlarske, katera posebno cvete v Varaždinu, v dvorani nahajaš po g. Petročiju iz Varaždina razstavljen aparat za distili-ranje žganja in špirita; to je jako umetno in lepo izvršeno delo, vse iz bakra in stane primeroma prav malo, namreč 1000 gold., v Trstu bi bil tak aparat najmanj 300 gold. draži; blizo tega aparata rasstavil je g. Josip Polanec, Slovenec iz Varaždina, tudi jako lepe žganjar-ske aparate, kotle in drugo orodje iz bakra, vse prav okusno, solidno in ceno.
Zanimiva je potem izložba različnega semena gospodarskega društva iz Zagreba, katero je uredil gosp. tajnik Kuralt, potem druga enaka zbirka više šumarske šole v Križevcu, in izložba rudnikov hrvatske eskomptne banke v Zagrebu, v kateri nahajaš vse različne rude in statistične podatke; nadalje je razstavil parni mlin iz Oseka vse svoje izvrstne izdelke, Ivan Krajac iz Senja je izložil prav lepe in cene izdelke nožarstva, potem L. Hagenauer iz Zagreba razne skopce nove iznajdbe, potem avtomatičen aparat za napajanje konj, razne mreže in drugo orodje za ribji lov, med vsemi temi mnogimi objekti je gotovo dokaj zanimivega.
Omena vredna so tudi sodarska dela firme A. Bu-dicki iz Zagreba, posebno se dopada okusno sestavljena garnitura sodov za vino, sodov je 6 in vsi so tako med seboj vezani in v taki obliki napravljeni, da vsa ta garnitura ne jemlje več prostora, nego navadna omara; potem elegantna oblika, materijal, kakor zvon, vrhu tega še cena le 120 gold., to so faktorji, ki govore za to, da more g. Budicki tukaj se svojo posodo dobro kupčijo napraviti.
Omena vredni so v pritličji še drugi mnogi izdelki, kakor na pr. razstavljeni makaroni, izdelki iz voska, in še drugi mnogo zanimivi objekti; a prostora nam manjka za tako obširno popisovanje in zapustimo toraj pritličje, ker preprijazno nas vabi galerija, s katere nam doni na uho veličasten glas orgelj, saj to je le bolj prozaičen del razstave, po stopnicah gori, pa smo precej na galeriji, kjer nas navdušuje leposlovje in umetnost Gremo toraj po stopnicah gori in uže na teh si ogledamo prekrasne stavbene modele iz železa in mavca, katere je razstavil gosp. A. Bestebner.
Na prostorni galeriji nas pred vsem vabijo krasni predmeti mizarstva, kiparstva , zlatarstva, knjigovezar-stva, s kratka, predmeti raznih umetnosti.
Pred vsem so se nam dopadle na galeriji nekatere lepo rezljane omare, stolice, mize, vse iz lepega hrastovega lesa, slog vsega tega pohištva je jako eleganten, brez vsake prenapetosti. To vse so izdelki gosp. Hekera iz Zagreba. Ta gospod je izložil tudi eno celo sobno garnituro iz masivnega hrastovega lesa, lepo delo, trdno za večnost, slog „renaissance", in vsa ta garnitura (14 komadov) stane le 300 gold.
Na omenjenih omarah in mizah se nahajajo povsod mnoga druga umetna dela, namreč dva dobra kipa od Moretti-ja (pogrešamo pa Rendičevih umotvorov, kateri na vsak način za mnogo presezajo Moretti-jeve), potem različnih stavbarskih načrtov od g. Bolle ta in drugih, in vse polno krasno vezanih knjig, katere so izložili knjigovezi gg. Osek iz Zagreba, Schneider iz Zagreba, Luster iz Siska, in drugi. Vsa ta dela so tako elegantna, ob enem pa tudi trdna, da jih hvalijo vsi strokovnjaki; v Trstu, na priliko, nimamo tako izvrstnih bukvovezov. Omeniti moramo tudi prekrasne omare za knjige, v kateri je razstavila „Matica Hrvatska*' vse dosedaj izdane svoje knjige, prekrasno vezane; ta omara dela veliko čast gosp. J. Budicki-ju iz Zagreba, kateri jo je izdelal.
268
Na umetao rezljani in vdelani mizi leži steklena tružica in v tej tružici je razstavljena razna zlatenina gg. Balvan in Pečak iz Zagreba; oni diadem, oni uhani, one zaponke, zavratnice, ali niso to umotvori prvega reda ? Kar je razstavila ta firma, vse je okusno in jako umetno, pa kar je najboljše, vse to je izdelano v čisto hrvatskem novem slogu, uvedenem po g. Bolle-tu, kakor so tudi uže omenjena mizarska dela gotovo inspiracija tega umetnika.
Nadalje so posebne omembe vredni tudi tiskarski izdelki, in med temi moramo vzlasti pohvaliti dela razpostavljena po G. Albrechtovi tiskarni v Zagrebu. Ta tiskarna je na vsak način na stala najboljših dunajskih tiskarn. — Kaj pa oni prekrasni „service" za kavo, katerega je razstavil trgovec Hochstatter iz Zagreba, in kateri je imitacija onih malih buČic, katere hrvatski kmetje tako lepo dičijo z majhnimi slikami v raznih barvah! Takih bučic je tudi vse polno izloženih in občudovati moraš na njih umetnost prostega hrvatskega seljaka .
Dobro lesno obrtnijo zastopate tvornici Kornitzera v Brodu na Kulpi in pa Radoseviča iz Lokve; prvi je razstavil klinčke za trebljenje zob, druge razne malenkosti za hišno porabo, kakor so male pušice, galanterije, palice itd., vse iz lepega lesa, dobro delano in po jako nizkih cenah. To je zopet dokaz, da so začeli na Hrvatskem upotrebljati tudi delalne moči naroda na fa-briški način.
Kaj krasna so tudi vezniška dela (štikarije); naj omenim na prvem mestu prekrasne zastave, katera je na oba kraja čisto enako nacifrana, tako, da je videti, kakor da bi bila svila in zlato v svilo prav vloženo ali tkano. — To delo so razstavile milosrčne sestre v Zagrebu; nekatere enake predmete razstavile so tudi učenke preparandije v Zagrebu, in obrtna šola v Zagrebu izložila je prav praktična pa lepa šarila; ta zadnja dela so bila vsa napravljena pod vodstvom učiteljice, gospodične Ettinger-ove, ki gotovo zasluži vse priznavanje. Čestitati moramo tudi gospej Boiletovi za prekrasna ročna dela, in omeniti moramo, da je še veliko drugih hrvatskih dam razstavilo prav efektna ženska dela. — Večinoma so ta dela napravljena po hrvatskem okusu in nahajamo v nekaterih tudi duh večkrat omenjenega slavnega arhitekta. — V tej stroki so torej Hrvatje tudi pokazali dober okus in tehnično spretnost.
Kdor hoče še kaj lepega in solidnega videti na polji lesne obrtnije, ta naj si ogleda parkete iz Pon-gratzove fabrike iz Zagreba, tako solidno in okusno delo zasluži na vsak način priznavanje. — Kaj pa one orgije in oni glasovir? Mislil bi človek, da je glasovir dunajsko delo; Bosendorfer tudi boljše ne dela in njegovi izdelki gotovo nimajo boljšega glasa, nego ta, ki je pa veliko ceneji; prav tako so orgije kaj dobre ne samo za salon, temuČ tadi za manjšo cerkev. Gosp. Miju Hefferer u iz Zagreba smemo po vsej pravici čestitati; njegovi instrumenti so na površji tirjatve.
Da je nek zasebnik razstavil tudi lepo delane tamburice za cel koncert, bila je dobra misel, ker Hrvatov brez tamburice si ne moremo misliti.
Pohvaliti nam je še gosp. Pospišila, ki je razložil 3 peči v najlepšem slogu „renaissance"; občudovali smo pri teh pečeh ne samo slog, temuč tudi gradivo, posebno pa fino glažuro.
Strojarstvo je tudi jako dobro zastopano; gosp. Gjuro Lazar iz Varaždina, pa strojarsko društvo iz Zagreba razstavila sta prekrasne kože in razno usnje, katero išče para.
Omeniti nam je še elegantne konjske oprave gg. Ivana Matica in Ferko Moriča iz Zagreba, potem narodnih malih krznarjev, ki so razstavili polno lepih na-
rodnih kožuhov, nadalje vrtnarja Pekljarja iz Zagreba, ki je razstavil krasne cvetice in drug vrtnarski kinč, in tudi lončarskih izdelkov g. Sonnenberga iz Krapine ne moremo zamolČati. Bilo bi še mogo druzega posebne omembe vrednega, a mi smo le najboljše stvari natančneje opazovali in nam tudi primanjkuje prostora, da bi še bolj obširno popisovali hrvatsko izložbo v prekrasnem pavilonu.
Glavni vtisek hrvatske izložbe je ta, da je Hrvatska v kratkem času silno napredovala, da je jako bogata dežela in da ima veliko prihodnost, ako bode odslej vstrajno napredovala na začetem potu. Nas pa iz srca veseli, da moremo to konstatirati in da to ni samo naša sodba, temuč da so enacega mnenja tudi obiskovalci in časniki nemški in italijanski nam Slovanom gotovo ne posebno naklonjeni. Živela torej napredovalca Hrvatska!