Sveta noč, božična noč...
Sveta noč, božična noč je objela svet, blažena in vsa skrivnostna danes spet!
Svetle zvezdice pokojno z neba sijejo in v človeška verna srca radost lijejo.
In kot milo, rajsko petje blaženih duhov se razlega čez dolino glas zvonov:
Glej, Devica je spočela in rodila je Sinu. Pridi, človek in počasti Stvarnika miru!
Po delu jih boste spoznali!
(Poročilo o skupščini P. Z.)
soboto zvečer je prišel Hodnikov France utrujen od dela do*
mov. V večernem hladu je stopil pred vežni prag. Pred njim je drhtela domovina lepa kot paradiž, a ponekod skalnata in razrušena, čakajoč delavcev in motik, dežja in solnca.
Pa so se dvignili mahoma kot iz tal možje, ki so orali po ravnih poljih, kopali po strmih rebrih in grebli globoko pod zemljo celi dolgi teden. Pred njim so zrastla dekleta, ki so plela in žela od jutra do večera. Vse je poznal: saj je delal z njimi, ljubil jih je, saj je trpel ob njih. Z veseljem je sprejel sotrpine, ki so česali brazde njivam in ra* hljali zemlji srce. Tam pred pragom so posedli in zapeli pesem gora in polja, pesem solnca in teme. In ko so peli, se je zdelo, da se je na* smehnila domovina, da so z njimi zapele brajde in pognali vinogradi, da se je rahljala zemlja in zardela od radosti.« (Cankar: Sreča.)
Nedelja 29. novembra! Opisani prizor se je obnovil. V Gorici so se zbirali oni, ki so širom dežele kopali in rahljali narodno dušo ter kot minerji prodirali v zadnjo gorsko vas in pleii ter želi in upapolno trpeli za veliko idejo krščanske obnovitve in prave prosvete. Nad tristo jih je prišlo k občnemu zboru Prosvetne zveze. Med njimi jih je mnogo gazilo do pet ur novopadli sneg in žrtvovalo žrtve, ki jih sme zahtevati edinole ideja, ki je žrtev vredna. Zastopana so bila skoro vsa društva in vsa okrožja, izvzemši cerkljanskega.
Dvorana je bila slavnostno okrašena. Na odru je visela slika na* šega društvenega očeta dr. Kreka, čigar 60*letnico rojstva smo praz* novali iste dni. Ob 9. uri je v polni dvorani otvoril prosvetno skup* ščino g. zvezni predsednik dr. VI. Glaser. V prelepih besedah je po* zdravil delegate in se spomnil trojnega jubileja velikih mož: škofa Slomška, pesnika Prešerna in očeta Kreka. Svet molk je zavladal v dvorani, ko so v parminutni pavzi odhitele naše misli med te tri veli* kane in se združile v vročo molitev in zahvalo Vsevednemu, ki je na* šemu bornemu rodu naklonil duševno tako bogate voditelje. Pevski zbor »Mladike« je zapel učinkovito par krasnih pesmi, nakar je pred* sednik konštatiral sklepčnost, imenoval za zapisnikarja g. Krpana Iv. in prečital razne pozdrave, na katere so zborovalci navdušeno odgo* vafjali s pritrjevanjem.
Živahno pozdravljen je podal g. zvezni tajnik prof. Terčelj skrbno sestavljeno in statistično popolno poročilo o stanju in delovanju Pro* svetne zveze v poslovnem letu 1924.—25. Iz obširnega referata, ki je bil večkrat prekinjen s ploskanjem, povzamemo samo najglavnejše po* datke, ki so in ostanejo jasna priča, kaj premore resno delo, ki ga ne ostrašijo ovire, pa naj si bodo še tako močne.
Prosvetna zveza izkazuje koncem poslovnega leta 127 prosvetnih društev, 41 dekliških krožkov, 15 telovadnih odsekov in 8 fantovskih krožkov skupaj torej 191 udruženj, izmed katerih je avtonomnih 142, ali z drugo besedo: V 142 vaseh naše dežele živijo naša prosvetna društva.
Organizatorično delo.
Od lanskega leta se je pomnožilo število društev za 22, dekliški krožki so narastli za 27 novih krožkov in na novo se je ustanovilo 5 fantovskih krožkov. Prirastek izkazuje torej 54 novih udruženj. Eno društvo je zamrlo, enega je pa odbor izključil radi nenačelnosti in ne« discipline. Posebno razveseljiva je porast prosvetnih društev na Krasu, v goriški okolici in na banjški planoti. Le zapadna Brda in Notranjska čakati še delavcev, ki bodo gradili prave temelje ljudske izobrazbe.
Po tej statistiki je podal g. zvezni tajnik podrobno kritiko o de* lovanju društev v posameznih okrožjih. Skoro vsa društva so začela z notranjim delom in prirejajo redne društvene, fantovske in dekliške večere v smislu večernih šol. Veliko oviro pri poglobitvenem delu tvo* rijo splošne razmere, zlasti pomanjkanje izvežbanih društvenih vo* diteljev in težka borba s skritimi in očitimi nasprotniki, ki ie tem usodnejša, čim manjša je društvena zavest med članstvom.
Drugo večjo organizatorično edinico tvorijo prosvetna okrožja, katerih je 16 in sicer: gorenjevipavsko (12 društev), srednjevipavsko (8 društev), dolenjevipavsko (5 društev), mirensko (6 društev), go* riško (7 društev), brijsko (4 društva), Staničevo (9 društev), tolminsko (4 društva), kobariško (12 društev), baško (6 društev), planinsko (6 društev), cerkljansko (12 društev), idrijsko (4 društva), ustanavljajoče se bovško (3 društva). Izven okrožij je na Krasu in Notranjskem 7 društev, ki so naravnost podrejena Prosvetni zvezi v Gorici, dokler ne dobe lastnega tajništva.
V tekočem letu so bila ustanovljena naslednja okrožja: mirensko, kraško, goriško in poživljeno brijsko.
Skoro vsa okrožja so bila zelo delavna. Prevelika razsežnost okrožij ovira semtertja delo in upravno prožnost.
Vsi okrožni predsedniki so se zbrali dvakrat k Zveznemu svetu, kjer so podrobno razpravljali o poslovniku, večerni šoli, naraščaju in financiranju P. Z.
Da se uredi organizatorično delo, je sestavila in izdala Prosvetna zveza enoten poslovnik in priredila dvoje organizatoričnih šol in sedem organizatoričnih tečajev po okrožjih.
Da se organizacija razširi, je sklicala P. Z. informativni se* stanek v Trst in v Komen ter prisostvovala potom odposlancev ne* štetim sejam in sestankom po okrožjih.
Uspeh organizatoričnega dela je razveseljiv: Vsa Goriška je z malimi izjemami organizirana. Nato je poročal tajnik
o disciplini v naši organizaciji.
Vkljub raznim očitkom o mešanih vlogah, sestankih itd. z vese* ljem ugotavljamo, da so bila naša društva disciplinirana. Kar je pa še nenačelnega in krši disciplino, bomo z vso strogostjo izločili. Čista in jasna mora biti naša prosvetna reka; motne brozge prepuščamo onim, ki ne razlikujejo blata od kristalov.
Večje discipline zahteva redno plačevanje članarine, številnejša udeležba pri tečajih in naše prireditve po deželi. V poročilu o organi* zaciji se je referent dotaknil tudi našega stališča napram svobodomi* selnim udruženjem. Zbor energično obsoja neodkritost, breznačelnost in želi, naj vsakdo nastopa jasno s svojim programom. Mi ljubimo na* sprotnike, a bodo naj odkriti! Istotako je skupščina obsodila one in*
stitucije in liste, ki napadajo našo organizacijo v časopisju, ter jim je odpovedala vsako podporo. Zbor je z zadovoljstvom odobril taktiko Zvezinega odbora, ki je odklanjal vsako polemiko v političnem ča* sopisju.
Do verskih organizacij je gojila Zveza ne le simpatijo, temveč je skušala po svojih močeh sodelovati z njimi in jim pomagati, v zavesti, da nas vse družijo isti končni cilji. Povsod po deželi, kjer so nam gg. du* hovniki pomagali in se niso omejili samo na elito v Marijinih družbah, temveč so priskočili na pomoč tudi našim dekliškim krožkom, opažu*
Gospodinjski tečaj v Vrhpolju.
jemo najlepšo harmonijo med versko in prosvetno organizacijo ter izrekamo vrlemu svečeništvu najudanejšo zahvalo in javno priznanje za sodelovanje.
Prosvetno delo.
Vse stremljenje Prosvetne zveze je šlo za tem, da vlije včlanjenim društvom pravo vsebino. Naša organizacija je predvsem prosvetna organizacija, ki ima zlasti v današnjih razmerah velevažno zgodovin* sko nalogo, nele da širi prosveto, temveč da jo ohrani.
Najvažnejše prosvetno delo je vršil »Naš č o 1 n i č «. Kdo ga ne pozna tega priljubljenega mladinskega glasila? Nešteto pohvalnih pi= sem je prejelo uredništvo od vseh strani. — Naloga naših društev bodi, da z vso vnemo in požrtvovalnostjo širijo to naše mladinsko glasilo in skušajo za Novo leto podvojiti število naročnikov.
Drugo sredstvo, s katerim je Zveza širila prosveto, so bili p r o* svetni tečaji. Taki tečaji so se vršili v Mirnu, Podgori in Gorici,
kjer je trajal pouk v materinem jeziku šest mesecev. En mesec smo vzdrževali tudi govorniško šolo z dramatičnimi vajami.
Širom dežele je prirejala Zveza predavanja. Vseh predavanj v preteklem letu je bilo 425. Število letošnjih predavanj presega lanska za 302 predavanji. Dekliški oddelek je imel sam zase 29 predavanj.
Največje težave nam je- povzročalo vprašanje knjig. Kar je imela Zveza knjig na razpolago, jih je razdelila v 15 oddelkov, ki kro« žijo kot potovalna knjižnica po deželi.
Prišli smo do spoznanja, da bo vse naše delo ostalo le odlomek, če ne bomo začeli z rednimi društvenimi, fantovskimi in dekliškimi večeri. V ta namen je Zveza začela priobčevati zasnutke, ki jih proti odškodnini dobivajo vsa društva.
S prireditvami smo se vkljub oviram letos postavili. Na« šteli smo 193 javnih društvenih prireditev, 5 koncertov, 4 telovadne nastope, 1 telovadno in 1 dekliško akademijo, 3 okrožne izlete itd.
Važni so t e č a j i, ki jih je v tekočem letu priredila P. Z. Med tečaji omenjamo: telovadni tečaj za člane (tridnevni, udeležba 25) telo« vadni tečaj za članice (tridnevni, udeležba 40), pevski tečaj (14 dnevni) za pevovodje (udeležba 20), gospodinjski tečaj v Gorici (enomesečni, udeležba 40) in gospod, tečaj v Vrhpolju (enomesečni, udeleženk 20).
Ena najhujših ovir, ki jih je občutila Zveza in društva je bilo težko pravno stališče društev z ozirom na oblastvene ukrepe. Zveza je toza« devno posredovala pri oblastvih v 51 slučajih.
Treba bo napraviti red pri društvenih nastopih in zlasti podpirati treznostno gibanje pri vseh prireditvah.
S tem niti zdaleka ni podana jasna slika o obsegu prosvetnega dela. Koliko sestankov, sej, predavanj in zasebnih prireditev, ki so jih imela društva, ni omenjenih v tem poročilu. Pa tudi ni treba, da bi svoje delo obešali na veliki zvon; zadostuje, da vsi, ki hočejo, lahko spoznajo odlično važnost in uspehe prsvetnega dela, ki smo ga izvršili v preteklem poslovnem letu. Zelo obširno pa je bilo
tehniško delo.
Tajništvo Prosvetne zveze je odposlalo tekom leta 3366 vlog in prejelo 2270 dopisov, skupaj torej 5636 vlog. Ogromna korespondenca nujno zahteva razbremenitve tajnštva. Pisarna Prosvetne zveze je-oskrbovala tudi prepisavanje vlog, partitur, pisarniških vzorcev itd.
Zvezni odbor je imel 44 s e j, pri katerih je obravnaval vse pojave v društvenem delovanju.
Delo za versko in moralno obnovo.
V zavesti, da je delo za versko in moralno obnovo predpogoj uspešnega prosvetnega dela, je Zveza ne samo podpirala delo za versko obnovo, temveč celo sama na lastno pobudo priredila dvoje duhovnih vaj, dvoje veličastnih romanj: fantovsko na Marijino Celje, kamor je poromalo nad 1000 članov in veličastno'svetogorsko romanje, kate« rega se je udeležilo nad 2000 deklet. Društva so večinoma vsa prazno« vala praznik svojega zavetnika in »Naš čolnič« je v posebnih člankih opozarjal neprestano mladino na nevarnosti ter jo bodril k verskemu udejstvovanju.
Dvigniti mladino iz mlačnosti in verskega indiferentizma. ki vlada vsepovsod, pa morajo v prvi vrsti verske organizacije, s katerimi bomo
radi sodelovali. Le večletno delo, h kateremu prožijo delavne roke vsi, ki so v to poklicani, more pričakovati uspehov. Nekaj pa lahko opazi vsak, kdor ima količkaj blage volje: V krajih, kjer delujejo naša dru* štva, katerim stoji ob strani duhovnik, izginjajo plesi in surovost. Komur je za to, da se ne povrnejo časi vaških pretepov, pijančevanj in surovosti, naj nam pomaga z delom! Le v delu, in ne v kritiki je zbolj* sanje moralnega stanja naše mladine!
Tajnikovemu poročilu je sledilo poročilo blagajnika, g. D. Doktoriča, ki je podal sliko gmotnega stanja P. Z. Ta slika ni razveseljiva; primanjkljaj je ogromen vsled ogromnega dela. Zato je g. Zvezni blagajnik nasvetoval ralične možnosti, kako bi se primanj* kljaj kril in zagotovilo ravnovesje v bilanci. Referentu je zbor izrekel zahvalo in njegove nasvete sprejel.
Zvezni knjižničar g. L. Sardoč je poročal o stanju potovalne knjiž* niče in nasvetoval društvom način, kako priti do knjig. — Predsednik dr. Glaser se je zahvalil poročevalcem in celemu odboru, poudarjajoč zlasti skrb za upostavitev denarnih sredstev, brez katerih Zveza ne more uspešno delovati.
Revizor g. Fr. Bitežnik je izjavil, da je pregledal tajniško pošlo* vanje in našel vse v vzornem redu. Celemu odboru je predlagal abso* lutorij s pohvalo, katerega je skupščina z odobravanjem vzela na znanje.
Poročila oddelkov.
Po ognjeviti pesmi, ki jo je zapel zbor »Mladike« pod veščim vod* stvom g. pevovodje Bratuža so podali svoje referate načelniki oddel* kov in sicer: za fantovski oddelek g. prof. R. Bednarik, za pevski g. D. Doktorič, za dramatski g. L. Kemperle, za dekliški gdč. G. Podob* nik, za telovadni gdč. Zala Vuk in za dijaški načelnik Dijaške zveze. Vsi oddelki so delovali, v kolikor so jim sredstva dopuščala, povoljno, nekateri vzorno. Občni zbor je vzel poročila oddelkov na znanje.
Sledila so	1
poročila okrožnih predsednikov.
Za gorenje*vipavsko okrožje je poročal g. Jos. Brecelj, za srednje* vipavsko g. S. Troha, za dolenje*vipavsko g. I. Bric, za mirensko g. L. Pelicon, za brijsko g. H. Hlede, za Staničevo g. A. Kovačič, za baško g. Fr. Humar, za kobariško g. Fr. Kurinčič, za kraško g. A. Petelin, za Gregorčičevo g. Fr. Valenčič, za planinsko g. Ig. Pisk, za idrijsko.g. K. Hrovat. — Iz poročil je odsevalo veliko delo in trdna zavest, da se da to delo izvršiti le v organizaciji kot je Prosvetna zveza.
Predlogi in sklepi.
Vnela se je živahna razjtrava, pri kateri je prišlo v pretres več predlogov. Predlogi, ki so obveljali kot sklepi, so:
1.	Naročnina za »Naš čolnič« se zviša na 10 L. Enoglasno sprejeto.
2.	Članarina društev Prosvetni zvezi znaša za bodoče leto od vsakega člana po 1 liro letno. Sprejeto.
3.	Da bodo tečaji Prosvetne zveze uspeli, naj se zavzamejo naše posojilnice ter oskrbe vsaj delno kritje. Sprejeto.
4.	Novoletni dan je določen kot propagandni dan za »Naš čolnič«. Vsak član in članica naših društev naj nakloni »Čolniču« kot novoletni dar 1 liro. Z zadovoljstvom enoglasno sprejeto.
5.	Otvori naj se zbirka za »Prosvetni sklad«. Vsako društvo naj se obveže, da ob vsaki priliki zbira prispevke v ta namen in naj čisti donesek vsaj ene prireditve pošlje za »Sklad Prosvetne zveze«. Omislijo naj se razglednice, cvetlični dan itd. Sprejeto.
6.	Vsako društvo je dolžno naročiti mesečno pri Zvezi društvene večere in plačati za osnutek po 1 L. Sprejeto enoglasno.
7.	Tajništvu naj se oskrbi vsaj ena pomožna moč. Sprejeto.
8.	Organizacije naj pazijo na disciplino in skušajo iztrebiti iz društva vsako nenačelnost..Sprejeto z viharnim odobravanjem.
9.	Prevzvišenemu nadškofu goriškemu dr. Sedeju naj se pošlje udanosten pozdrav s prošnjo, da naše sodelovanje vsestransko podpira. Z navdušenjem sprejeto.
10. Duhovščini, ki sodeluje v Prosvetni zvezi, izreka občni zbor najlepšo zahvalo in javno priznanje. Enoglasno sprejeto z živahnim ploskanjem.
Volitve.
Po sprejetih predlogih so se vršile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili gg.: Dr. VI. Glaser, predsednik, prof. R. Bednarik, kurat St. Sta? nič, L. Sardoč, Iv. Krpan, Joško Bratuž, inž. J. Rustja, prof. F. Terčelj. Za revizorja sta bila predlagana gg. Fr. Bitežnik in Jos. Fegic. Listo je skupščina enoglasno sprejela. — Predsednik se je v imenu odbora za* hvalil za zaupanje, pozival vse k sodelovanju in zaključil občni zbor..
Po dvorani je zadonela pesem iz fantovskih grl in zdelo se je, da se je nasmehnila domovina, da so z njimi zapele brajde in pognali vinogradi, da se je rahljala zemlja in zardela od fadosti.. .
Dr. M. Brumat.
Nove steze.
Dolžnost.
Samo zato, ker smatram to svoje pismo za zelo važno, naj bo prav kratko.
V današnji dobi se veliko govori o pravicah in enakopravnosti posameznikov in celotnih družabnih tvorb. Koliko beremo o pravicah velikih in malih narodov, o pravicah višjih in nižjih slojev, o pravicah delodajalcev in delavcev, o pravicah staršev do svojih otrok in otrok do staršev, o pravicah članov te ali one družbe itd. In prav je, da se vsakdo poteguje za to, do česar ima pravico po božjem, naravnem ali družabnem pravu. Toda kaj rado se godi dandanes, ko vsakdo šumno zagovarja svoje resnične ali le namišljene pravice, da premnogi po* zabijajo na svoje dolžnosti. In vendar ne smemo pozabiti, da pravica, ali izvira iz izpolnjene dolžnosti ali pa nam dolžnost nalaga. N. pr.
Pravico do plačila imaš, če si vse naloženo delo izvršil; pravico do dobrega imena, ki si jo od Stvarnika samega že prejel, ki pa nalaga dolžnost, da varuješ svoje človeško dostojanstvo.
Res je torej, da je ni dolžnosti, ki bi nam ne dajala pravic; a res je tudi, da je ni pravice, ki bi nam ne nalagala dolžnosti. Iz te jasne misli povzamem zelo važno posledico, ki je ta, da popolna enako? pravnost in zato popolna človeška družba bo le takrat mogoča, ko bodo vsi ljudje enako vestno in natančno izpolnjevali vsak svoje dolžnosti.
Zdaj pa si zapomni za življenje tole:
Pravico do vsakdanjega kruha boš imel, ko boš natančno in vestno delal, da si kruh zaslužiš, ne pa, da samo čas potratiš, naj že bo ta čas osem — ali deseturni delavnik.
Pravico do narodnega razmaha boš imel, ko boš natančno izpolnil svoje narodne dolžnosti in boš končal pričakovati narodne pravice le od drugih.
Vso pravico člana kateregakoli društva boš imel, ko boš izpolnil vse članske d6lžnosti.
Popolno "»ravico v družini boš imel kot sin ali oče le tedaj, ko boš vse očetove ali sinove dolžnosti natančno izpolnil.
Le kdor tako pojmuje svoje pravice, sme pričakovati, da mu pra= vica prej ali slej zašije, čeprav mu jo kdo začasno tako ali tako krati.
Kdor si pravico krade, je sčasoma mora zgubiti, kdor pa si pravico z izpolnjevanjem dolžnosti vztrajno služi, si jo gotovo kdaj pribori.
In katera je naša največja pravica? Naša največja pravica je pravica do uživanja božjega. Tej naši pravici pa odgovarja naša najs večja dolžnost: skrb za zveličanje duše. Mnogo dolžnosti imamo in vse moramo točno in značajno izpolnjevati; vse dolžnosti so pa usmerjene k eni sami veliki dolžnosti, k skrbi za dušo, iz katere izvira naša največja pravica: pravica do blažene posesti našega Stvarnika.
Uspavanka božjemu Deteta
spančkaj, ne joči, Detece Ti! V sanjice sladke Dete nebeško mirno zatisni trudne oči! Spančkaj, ne joči Jezušček Ti!
Spančkaj, ne joči Jezušček mili,
Angelcev truma v svetlih višavah zvesto nad Tabo, Dete, bedi! Mamica zlata, sveta Devica pesem Ti poje: Detece spi! Spančkaj, ne joči Jezušček Ti!
Spančkaj, pozabi, da že ob rojstvu zvezda trpljenja Tebi žari! Spančkaj, ne joči! Glej, na obrazku Tvojem solzice Mraz ledeni — Spančkaj, ne joči, Jezušček Ti!
drobno in slabo vedno naj v Tebi, s Tabo živim ! ... Spančkaj, ne joči, Jezušček Ti!
tudi pri Tebi čuti želi. Srčece moje
Detece, spančkaj. srčece moje
61<529
R. Bednarik.
Pesnik France Prešeren.
/"I ovorim naj o možu, ki nam ni pustil za seboj ^ globoko zoranih brazd kot naš Evangelist in učitelj Anton Martin. France Prešeren ni z organi« zacijo, ni s poučno in vzgojno knjigo dramil naših očetov, a slovenski pesnik Prešeren je ustvarjal naš jezik; on je bil glasnik nove dobe, dobe slovenskega narodnega preporoda. In nehvaležni bi mu bili mi, in svoj spomin bi osramotili pri lastnih otrocih, če bi ne ene misli ne posvetili nesmrtnemu geniju pesnika Prešerna ob 125 letnici njegovega rojstva, ki smo jo obhajali v četrtek 3. decembra. Ali ni to nam, ki bivamo na teh s krvjo blagoslovljenih tleh in bijemo boj za svoj jezik in rod, dvakrat, trikrat naloženo?
Ko sem govoril v »Našem čolniču« o svetem spominu na Kreka, sem menil, da s svojo besedo zastrem njegovo jasno podobo. Še težje je govoriti o Prešernu, ki je položil temelje za ponosno stavbo slovenskega slovstva.
Pred Prešernom še ni imel slovenski narod pevca, ki bi pel tako, da »srce se navriska in izjoče«. Kamokoli, da bi imel pesnika, ki bi svoje zaklade topil v žlahtnem ognju prave, čiste, lepe in iz srca zrasle govorice.
125. leto tone letos v večnost, odkar je bila pri« jazna vasica Vrba pod gorenjskimi snežniki izbrana za rojstni kraj enega izmed velikih Slovencev. Pri« prosta kmečka bajta, videl sem jo, ko smo jo štu«
-v	sf**'''*". &	...
f" 'i 0 \ p 1
dentje hodili obiskovat kot svetišče. Oče Šimen je bil precej imovit, toda Francka le ni dal šolati. Šele stric Jožef, ki je župnikoval na Dolenj« skem, je poslal Franceta v ljubljanske šole. Ni morda le zgolj slučaj, da je mladi Prešeren imel v Ljubljani za ravnatelja prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, moža, ki se vredno druži drugim v gale« riji naših narodnih velikanov.
Na Dunaju, kjer je Prešeren najprej študiral modroslovje, potem pa pravo, so nastale njegove prve pesmi. Duševni Prešernov oče Ma« tija Cop, prvi slovenski slovstveni kritik, je kazal mnogoobetajočemu pesniku varno pot v nebeške višine poezije. Po dokončanih študijah je čakalo Prešerna še dosti težav. Te bridke ure bolesti in trpljenja so porodile prekrasne »sonete nesreče«, kjer toži pesnik o izgubljenem raju:
Oj Vrba! srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; Da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila, goljfiva kača! Ne vedel bi, kako se v strup obrača vse, kar srce si sladkega obeta;
In prav kakor za te dni je napisal najprej moško izpoved od* lcčnosti in krepkosti:
Navadile so butare se pleča, in grenkega so usta se bokala. Podplat je koža čez in čez postala.
Te ure trpljenja, ko se je pesnik ubijal po raznih kanclijah in odvetniških pisarnah za svoj borni kosec kruha, te ure, pravim, so ga gnale k viru utehe in pozabljenja, k njegovim pesmim: O, blagoslov« Ijene ure trpljenja, ker v vas je toliko blagoslova; priča naša preteklost in spričujemo mi zdaj za pozne rodove!
Sredi Prešernovega ustvarjanja je završala čez borni slovenski narod nevarnost, da izgine njegov jezik, da bodo o njem pričali le še prepereli pergameni. . . Takozvano »ilirsko gibanje« je žugalo, da zatre slovenski pismeni jezik, slovenska kultura je tedaj nekako zastala.
Toda Prešeren je, kakor sam poje:
dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal.
Te verze je napisal za uvod svojim poezijam, ki so izšle 15. de« cembra 1846 v Ljubljani.
Ko so »Poezije« raznesle po svetu slavo njegovo in slovenskega jezika, je bil Prešeren že posvečen smrti. Že bolan je komaj uspel, da je dobil advokaturo v Kranju, kjer si je lahko sam rezal kruha. Toda
dan jasni, dan oblačni v noči mine, srce veselo in bolno, trepeče vpokoj'le bodo groba globočine.
Labudji spev si je pesnik bolan na duši in na telesu, razočaran v najkrepkejši moški dobi, že spisal. Njegove strune so tožno zvenele, njegove pesmi žalovale. Komaj je zaživel, je začutil mrtvaški dih, ki ga je zval v grob. Ena njegovih zadnjih pesmi je bila nagrobnica naj« zvestejšemu prijatelju Matiji Čopu. Pel pa jo je pesnik tudi sebi in
svoji Muzi. Učakal je še tik pred smrtjo prvo svobodo svojega ljud* stva, ki mu je pel v trpljenju; le en svetel žarek je posijal skozi temne oblake njegovega življenja, ko je videl, da se njegovo ljudstvo po letu 1848. sme svobodneje gibati. Potem je končal... 8. februarja 1. 1849. ob osmi uri zjutraj je pesnik France Prešeren spravljen z Bogom umrl. Turobne melodije so se odbijale od temne gore Št. Jošta nad Kranjem, ko se je v soboto potem vil mrtvaški sprevod na pokopališče, priprost kamen s pesnikovimi besedami:
»Ena se tebi je želja spolnila: v zemlji domači da truplo leži,«
kaže danes kraj, kjer zemlja krije pesnika trpljenja, klicarja sloven* skega slovstva, ki je našemu maternemu jeziku vlil toliko lepote in miline.
Premalo časa mi je odmerjenega, da bi mogel pred Vaše oči pri« čarati sliko vredno tega moža, o katerem govori moj jezik. Ne dvo* mite pa, da je France Prešeren šel pred nami kot ognjen steber, da je on oral prve brazde, oznanjal tisti dan, ko bodo zaživeli vsi narodi, ki hrepene dočakat' dne, ko se združijo svobodni narodov vsečloveško družino.
Tam od mračnih lesov
vrši vihar
pol srditih gromov,
in izza megla zdaj pa zdaj vzplapola krvavordeč plamen kot meč — to dneva je novega žar.
V še ne izzvenelih strunah Prešernove lire so utajene skrivne me* lodije pesmi trpljenja in solz puntarskih sinov, v teh strunah pa že tudi vriskajo himne borb in vstajenja slovenskega ljudstva! Nesmrtne* mu geniju Franceta Prešerna zato hvala in slava!
Milko B.. Podgora:
Posnemajte!
Z veseljem in navdušenjem smo šli od letošnjega občnega zbora Prosvetne zveze. Videli smo lepe uspehe in veliko delo. Toda z nami ni šlo le veselje in navdušenje — z nami je šla odločna zavest in močan sklep, da hočemo in zopet hočemo dejansko podpreti našo delavno Zvezo in naše lepo glasilo „Naš čolnič".
Kaj smo ukrenili glede Prosvetnega sklada ? Obljubili smo da hočemo pri vsaki priliki nabirati prispevke za našo Matico, ki je brez podpore. V našem društvu smo šli takoj na delo. Na Miklavževo smo nabrali 100 lir in jih poslali v Prosvetni sklad. V društveni sobi smo napravili nabiralnik, kamor člani prispevajo manjše zneske, ki jih odpošljemo Prosvetni zvezi. Kaj pa bratska
društva, ali ste že začela z nabirkami? Sramota za vsako društvo, ki ne podpira svoje Matice !
In še nekaj smo sklenili na občnem zboru! „Našemu čolniču" hočemo dati novoletni dar. Čimbolj ga nekateri po strani gledajo, tem rajše ga imamo mi! Za Novo leto naj vsak član in članica darujeta za „Čolnič" eno liro. Ni veliko, a če bo vsak storil svojo dolžnost, bo „Čolnič" plaval! In mora, ker je naš! Res, da se je naročnina povišala za 4 lire in stane „Čolnič" letno 10 lir. Kje pa dobite vprašam vas, lepšega lista za ta denar?
Pri nas smo že določili dve članici in dva člana, ki bodo hodili za praznike okrog in nabirali novih naročnikov in naročnic. Nikogar naj ne bo med nami, ki se ne bi naročil na naš list. Za vse izdatke dobimo denar, za „Naš čolnič" ga bomo tudi. Fantje, dekleta! Potrojimo število „Čolničevih" naročnikov! Na delo! Vesele praznike vsem!
Dr. VI. Glaser.
Novi društveni zakon.
Ravnokar smo prejeli Uradni list (»Gazzetta Ufficiale«) štev. 277 z dne 28. novembra 1925, v katerem je objavljen nov zakon št. 2292, ki se tiče društev in sploh združenj. Ta zakon je stopil v veljavo 15 dni potem ko je bil objavljen torej 13. decembra 1925. Potrebno je, da spoznamo namen in zmisel omenjenega zakona, ker se moramo za* vedati njegovega obsega in njegovi posledic, kar je zlasti potrebno za predsednike in odbornike društev.
Namen zakona.
Znano je, da je oblastvo javne varnosti že dolgo prej, ko je stopil v veljavo novi zakon, nadzorovalo društva in da je zahtevalo glede njih vse mogoče podatke, akoravno še ni bilo zakona, ki bi opravnikom (funkcijonarjem) javne varnosti to postopanje izrecno dovolilo ali to od njih izrecno zahtevalo. Manjkalo pa je doslej oblastvu učinkovito pravno orožje, s katerim lahko izsili na dan vse notranje razmere vseh združb, ki so ustanovljene ali delujejo v državi (v kraljevini in v ko* lonijah). Tako pravno orožje stavi oblastvu javne varnosti na raz* polago dotični zakon v obliki izredno strogih kazni, kakor bomo sp >..aj še čitali. (Člen 1. zakona o združenju).
Nadalje ima novi zakon namen izločiti iz državnega, deželnega in občinskega uradništva oziroma iz uradništva zavodov, ki so podvrženi državnemu deželnemu ali občinskemu nadzorstvu vse one osebe, ki pripadajo kot člani popolnoma ali deloma tajnim združbam, katere so ustanovljene v kraljevini ali zunaj iste in delujejo v njej. Konečno
hoče zakon dajati pravico pristojnemu ministru, da zahteva od dr« žavnih uradnikov, ki spadajo pod njegovo ministrstvo, izjavo, da so bili sploh kedaj v svojem življenju ali so še člani kakih in katerih združenj. Isto pravico ima v smislu novega zakona prefekt napram uradnikom dežele, občine ali zavodov, ki stojijo pod nadzorstvom dežele oziroma občine. Na ta način hoče torej vlada ugotoviti vse vezi, katere so razpredla društva in sploh združbe v državi med posamez« nimi osebami, na drugi strani pa pretrže država s tem zakonom vse vezi, ki vežejo javno uradništvo s kakimi tajnimi ali deloma tajnimi udruženji.
Na podlagi novega zakona bodo krajevna oblastva javne varnosti zamogla pripraviti vse podatke glede združb, ki obstojajo ali delujejo v državi in na podlagi tega razvidnega gradiva bo šele vlada sestavila in predlagala — kakor je napovedal minister pravosodstva v senatu — obem državnim zbornicam zakon, ki bo določil kako naj se društva ustanavljajo, kako naj delujejo in kedaj se morajo razpustiti.
Zakon besedila.
Zakon sestoji iz dveh členov in se glasi v slovenskem prevodu tako le:
VIKTOR EMANUEL III.
po milosti Božji in po volji naioda kralj Italije.
Starejšinstvo (senat) in poslanska zbornica sta odobrila;
Mi smo potrdili in objavljamo sledeče:
Člen. 1. druženja, pravna bitja in zavodi ustanovljeni ali delujoči v kraljevini in v kolonijah so dolžni naznaniti oblastvu javne varnosti ustanovno listino, pravila in notranje poslovnike, imenik odgovornih činiteljev društva in članov istega kakor tudi vse druge podatke glede njih ustroja in delovanja vsakikrat, ko bo to od njih zahtevalo gori omenjeno oblastvo radi reda in javne varnosti.
Naznaniti so dolžni vsi oni, ki so na vodilnih mestih združenj, pravnih bitij ali zavodov ali vsi oni, ki zastopajo slednje navedene, bodisi na osrednjem ali krajevnem mestu organizacije. To dolžnost je treba izvršiti tekom 2 dni po dostavitvi poziva.
Prestopniki se kaznujejo z zaporom najmanj treh mesecev in z globo 2000 do 6000 lir.
Ako so bili dani vede krivi in nezadostni podatki bo kazen ječe najmanj 1 leta in globa od 5000 do 30.000 lir, poleg tega mu bo prepo-s vedano izvrševanje vsakršne javne službe za dobo petih let.
Prefekt lahko razpusti z odredbo združbe, v slučaju ako bi se do-tična izjava opustila, če bi bila ista kriva ali nedovršena.
Člen 2. Ne glede na določbe navedene v prejšnjem členu 1. so odstavljeni ali odstranjeni od činovega reda ali od službe ali kakor« sibodi odslovljeni opravniki, uradniki, civilni in vojaški uslužbenci vseh vrst in činovnih redov države kakor tudi opravniki, uradniki in uslužbenci dežel in občin ali zavodov, ki spadajo po zakonu pod varstvo države, dežel in občin, — ako pripadajo tudi le kot navadni člani združbam, pravnim bitjem ali zavodom ustanovljenim v kraljevini ali zunaj — ali delujočim, tudi le deloma, na tajen ali skriven način ali pa takim, čigar člani so vezani na tajnost na kakršensibodi način.
Ako bi bili posamezno vprašani gori navedeni opravniki, uradniki, civilni in vojaški uslužbenci, so dolžni izjaviti ali so kedaj pripadali ali pripadajo — četudi kot navadni člani — združbam, pravnim bitjem in zavodom vsakršne vrste, ustanovljenim ali delujočim v kraljevini ali zunaj iste, in sicer ministru v slučaju, da so od države odvisni, v vseh drugih slučajih pa prefektu dežele.
Gori navedenim opravnikom, uradnikom, civilnim in vojaškim uslužbencem, kateri bi se ne odzvali pozivu tekom 2 dni od dostavitve poziva — bo ustavljena plača za vsaj 15 dni in kvečjemu za 3 mesece. Ako bi bili podani podatki vede krivo in pomanjkljivo, se bo za kazen ustavila plača vsaj za 6 mesecev.
Naročamo, da se ta zakon opremljen z državnim pečatom uvrsti v uradno zbirko zakonov in naredb kraljevine Italije in zapovedujemo vsakomur, ki je zato vpoklican, da ga sam izpolnjuje in skrbi za to, da se kot državna postava izpolnjuje.
Dano v Rimu, dne 26. novembra 1925.
Viktor Emanuel.
Videl »pečatnikar«: Rocco.	Mussolini.
Kdo je dolžan dati podatke v smislu novega zakona?
Vsi oni, ki vodijo ali zastopajo na zunaj združenja, pravna bitja ali zavode, in sicer osrednje vodstvo kakor tudi krajevno vodstvo or* ganizacije. Pri naši kulturni organizaciji torej predsednik in osrednji odbor »Prosvetne Zveze« kakor tudi predsedniki in odborniki vsakega prosvetnega društva, vsaki za svoj delokrog.
Kaj je treba javiti?
Zakon navaja primeroma, kaj je treba oblastvu naznaniti. In sicer: ustanovno listino (zapisnik ustanovnega občnega zbora), pravila, po* slovnik, imenik vseh odgovornih činiteljev, t. j. predsednika, odbor* nikov, in če so, tudi nadzornikov in drugih poslovodij, kakor tudi imenik članov. Poglejmo n. pr. kako sestavijo društva zapisnik usta* novnega občnega zbora.
Processo verbale
deli' assemblea generale costitutiva della Societa Cattolica di Coltura
in......... tenutasi addi .... 1925, nei locali della Societa in ......
col seguente
ordine del giorno:
1.	Elezione del presidente deli' assemblea del protocollista e di 2 verificatori del processo verbale e del scrutinio;
2.	Lettura e interpretazione degli statuti della societa costituenda;
3.	Costituzione della societa cattolica in........
4.	Elezione del presidente e del comitato direttivo;
5.	Eventuali.
Presenti: Arčon Pietro fu Valentino, possidente, Comeno 20; Kle* menčič Giuseppe di Marco, operaio, Comeno 18 (itd. tu se navede imena vseh navzočih pri ustan. občnem zboru.)
Tutti i presenti sono stati invitati ali'assemblea con inviti personali.
Ad 1. Viene eletto ad unanimita di voti a presidente deli' assemblea generale Klemenčič Giacomo di Antonio, a protocollista Boltar Michele ed a verificatori del processo verbale Marjaž Luigi e Bratuž Virgilio.
Ad 2. Dopo inaugurata /' assemblea con un cordiale benvenuto a tutti gli intervenuti H presidente deli' Assemblea spiega ai presenti lo scopo della societa da costituirsi; legge ed interpreta ad essi lo statuto, il quale viene poi approvato unanimamente.
Ad 3. Su proposta del presidente si delibera con tutti i voti degli intervenuti di costituire in .... (Comeno) .... la societa cattolica di coliura sulla base del contratto sociale sopra approvato.
Ad 4. Vengono eletti con assoluta e pieponderante maggioranza di voti:
A presidente: ...........
A vicepresidente: ........
A segretario: ..........
A cassiere:............
A bibliotecario:...........
A economo:............
Ad 5. Non chiedendo nessuno dei presenti la parola il presidente ringrazia i presenti per la fiducia dimostratagli ed esortando tutti i soci di tener ferma le meta sublime della nobil missione di ogni singolo di essi, che consiste appunto nel dedicarsi alla vera coltura cristiana e nel diffor.dere la medesima dichiara tolta V assemblea.
........ li.....192 . .
II protocollista:	11 presidente della Societa:
.........m. p.	..........m. p.
I verificatori del verbale e dello scrutinio: m. p.
........m. p.	.........m. p.
(Nadaljevanje.)
J. Kralj.
Da bomo vsi - eno!
T/" o je Gospod poslednjič zbral dvanajstero Apostolov krog sebe, jim ' je izročil oporoko svojo: »Pojdite in oznanujte evangelij vsem stva* rem!« Vsem ljudem naj prinesejo veselo oznanilo, da je Kristus osvo* bodil človeško dušo, da ni umrl, ampak da živi in preraja globočine človeškega srca . . . Kristus išče duš, hoče jih rešiti, dvigniti k sebi.
Apostoli so izpolnili Učenikov ukaz. Njih govori in pisma, njih potovanja po tujih deželah črez morja in otoke, vsa dramatična zgo* dovina njihovih življenj nam pripoveduje, kako jih je gnalo hrepenenje, izvršiti veliko povelje Gospodovo in razširiti božje kraljestvo po vsej zemlji.
Ko so apostoli ugasnili — tako kot ugasne sveča, ki jo je ogenj použil — so se iz krščanskih občin dvignili novi bojevniki za božje
kraljestvo. Vsako stoletje je prišlo nekaj novih ljudstev v naročje Kristusove Cerkve. Iz središča krščanstva so potovale vedno nove četice pogumnih in svetih mož v dežele, kamor ni še posvetila zarja Križa, — in so nosili paganskim narodom najvišjo resnico, pa tudi globoko in zdravo prosveto. Iz mogočnega krščanskega cesarstva gr? škega sta prišla k slovanskim rodovom blagovestnika sveta Ciril in Metod. Pustila sta odlične službe in bogastva, ker sta hotela utešiti veliko žejo Kristusovo po dušah, in rešiti nesmrtne duše naših prade* dov za Gospoda.
Ko pogledamo na slovensko vas in mesto, pa vidimo cerkev, ki se dviga sredi domov in se spomnimo, da vse, kar je najlepšega in naj? dragocenejšega v življenju našem, izvira iz večnega vrelca Kristu* sovega — nas objame globoka hvaležnost do misijonarjev, ki so prvi prinesli blagovest božjo v naše kraje. Radi bi se sklonili nad grob svetega Metoda in bi ga prašali: Kako naj se ti zahvalimo, veliki naš brat?
In vse njegovo življenje, trpljenje v verigah, pregnanstvu in ječi, vse njegovo delo izzveni v odgovor, ki odmeva iz groba: »Sledite mi! Širite božje kraljestvo!«
* fc sf:
tudi v naši dobi se kaže notranja sila Cerkve posebno v tem, da krepko in vztrajno širi resnico med narodi, kamor nista še segla evan? gelijski duh in nauk. Tridesettisoč katoliških misijonarjev dela za 'zmago božjega kraljestva. Delajo v pragozdih in v puščavah, v pokra? jinah večnega ledu in pod tropičnim solncem; delajo v cerkvah in v šolah, v bolnicah in pri sirotah, na vseučiliščih, ki se dvigajo sredi po? ganskih mest in v tiskarnah! Največ pa delajo, ko širijo z živo besedo božji nauk med revnimi in bogatimi in z lastnim zgledom pričajo, kako Gospod svoje zveste prerodi in okrepi.
Včasi pa tudi tem junakom upade pogum. Oni so prednja straža krščanskega občestva. Pa se jim zazdi, prednji straži, da so katoliška ljudstva nanjo pozabila, da nima srca za junaško delo misijonarjev. In iz srede zapuščenih čet se od daleč, daleč začuje otožen klic:
Katoliška družina narodov, ne pozabi na nas! Radi sirot, ki mro na cestah, radi žena, ki v suženjstvu paganstva žive, radi ubogih bra? tov gobavcev — zavoljo duš, ki so od zlega duha omrežene — zavoljo Kristusa, ki nas je sem poslal, ne zapustite nas! Ne pozabite na prednjo stražo božje vojske! Spomnite se, da so tudi vašim pradedom pred stoletji prednje straže krščanstva prinesle evangelij in prosveto!
Ta obupni klic katoliških junakov, ki delajo v misijonih, je zbudil živahno in mogočno misijonsko gibanje v katoliškem svetu. Hvala Bogu, tudi Slovenci se ga v odlični meri udeležujejo. V sami primorski deželi se je misijonsko gibanje predramilo. Želimo, da bi se razživelo in prineslo vidnih uspehov ter blagoslova na našo deželo.
Na veliki misijonski dan, dne 6. januarja, bomo slovenski katoli? čani izpričali, kako nam je pri srcu, da se božje kraljestvo razširi. V duhu velikih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda naj se tudi naša pro? svetna društva z vso vnemo zavzamejo, da se misijonska misel med nami vkorenini ter razcvete.
		'Dekliška greda.		
Glej, Devica je spočela in rodila Sina!
Iz dekliških krožkov.
Vigred! Vsi oni dekliški krožki, ki še niso dobili decemberske šte* vilke, naj javijo Dekliškemu oddeb ku v Gorici, Corso Verdi 37. V bo* dočem letu stane »Vigred« 10 lir, katere naj naročnice vplačajo De* kliškemu oddelku. — » O r 1 i č « list za otroke stane 6 lir in se naroča istotam.
Dekliški krožek Cerkno.
Lokovec. Po poletnem počitku smo se zopet jeli zbirati v našem priljubljenem društvenem prostoru. Imeli smo že več sestankov, sklenili živahno propagando proti pijanče* vanju ter sestavili obširen program, katerega bomo skušali udejstviti v tem zimskem času. Na dan oblet* niče ustanovitve društva, dne 8. decembra smo ustanovili dekliški krožek; v kratkem pa začnemo tu* di z naraščajem. — Za Silvestrov večer pripravljamo društveno pri* reditev. Živahno deluje tudi knjiž* niča S tega mesta se iskreno zahva* ljujemo Prosv. zv. za poslane nam knjige. — Bog živi!
Cerkno. V dvorani Gospodarske* ga doma se je vršila 8. t. m. dekli* ška akademija vseh dekliških krož* kov cerkljanskega okrožja. Pri bo* gatem sporedu akademije so sode* lovale dekleta 8 naših prosvetnih društev. S sporedom akademije smo si začrtale pot za bodočnost. Na svoj prapor smo si pripele tri
bleščeče vzvišene cilje: ljubezen do nebeške Matere, do svetne mamice in do reve zapuščene — do domo* vine. Ljubke deklamacije, par kras* nih solospevov, trije veseli prizor* čki, par navdušenih pesmi zapetih od cele dvorane je napolnilo naša srca z novim navdušenjem za na* daljno delovanje. Prava sestrska vez z vsemi dekleti naših krščan* skih društev se je še bolj utrdila. Hvala vsem za sodelovanje.
Števerjan. V našem društvu vlada živahno življenje. Dekleta iz De* kliškega krožka so zbrale prispevke, s katerimi so kupile cvetlice in ven* ce za blagoslovljenje kipa, ki smo ga prenesli v novoposvečeno cerkev. Praznik je bil najslovesnejši; pri procesiji je sodeloval tudi Godbeni krožek in vrli cerkv. pevski zbor, ki je vse hvale vreden. V torek na praznik Brezmadežne je nastopil Sv. Miklavž s spremstvom. Obdaro* val je 19 revnih otrok in dve ubogi ženski. Društveni zbor je zapel pe* sem »Ptički«, deklamatorji so pa lepo prednašali primerne pesmice. Prostor * baraka * je bil poln otrok in starejših, ki so bili pa manj di* sciplinirani kot otroci. Klicu De* kliškega krožka naj bi se odzvala tudi dekleta iz drugega konca vasi, da bi vzajemno delali in se izobra* ževali pri tedenskih predavanjih, ki so j ako poučna. Pripravljamo Silve* strovo za društvenike in vabljence.
[=1 Dijaški vestnik. c=i
Lojze:
Na božični večer k mamici...
7 opet me žene hrepenenje domov k mamici. Ali naj ihtim tu t-* v mrazu, daleč od tvojega zglavja, mamica? . . . in naj podrhtevam vsak večer in še v noč brez spanja?
Nocoj je zopet prišlo od nekje tisto nemirno in brezpokojno, ki me zove na mamin — g rob.
Za nekaj dni bo božični večer — in grem.
*
Za bratca Janka in Tončeta in sestrico Tinko sem nakupil rožičev in iz šibja zrezljanih pastircev. Vem, da so njih sanje zadnjih dni pri meni — in strme na vrata: zdaj, zdaj se odpro in bo vstopil Lojze . . . Pobožal nas bo po laseh in nam dal darov. Potem nam bo povedal o mamici...
In bomo pri njem — in bo lepo.
Sirotice male . ..
*
Noč se je splazila v našo sobo in je zlezla prav na peč k nam, kjer smo sedeli: Janko, Tonče, Tinka... Tema je bila kraj nas, v naših plahih srcih strah — zunaj pa je bil božični večer...
Naša druga mati je vzela dete svoje krvi in odšla v vas; oče se še ni povrnil iz mesta.
»Lojze, pa kaka je bila naša mamica? Ali je bila lepa? Ali je imela laske kakor Mamica božja na vrtu?«
Tinka mi je zlezla na kolena in mi glavico naslonila na lice: »Povej, Lojze . . .«
Janko in Tonče sta se stisnila k meni in me držala za roki. Šest? letnemu Janku se je iztisnil vzdih: »Pa zakaj je oni dan mamica plakala; in so potem sveče gorele in si ti plakat? In so mamico odnesli in se ni več povrnila... Povej nam, Lojze! Lojze, naš bratec, sedaj si ti naša mamica, povej nam!
Božal sem nedolžne dušice, ki so rasle v žalosti. »O, lepa je bila naša mamica, lepa kakor Božja na vrtu. Vodila nas je na vrt med rože in nam prepevala pesmice; podili smo se z mamico za metulji in se igrali slepe miške — aj, kako je bilo lepo!
Nekoč smo odhiteli h potoku. S peščevja smo metali kamenčke Malčka, naša sestrica, je splezala na skalo; zvinila si ie nožico — vzkrik! in ni je bilo več. Z grozo je mamica planila za njo.
Čakali smo in jokali na bregu.
Pa se je mamica vrnila in je prinesla Malči. Malči pa je bila — mrtva...
In od tedaj se ni mamica več nikdar zasmejala: utonila je v žalost brez dna.
Nekoč sem čul, ko je bolna na večer plakala: »Grem k njej, moji revici, ki nima več življenja ... in jaz sem bila zraven, ko ji je ods bežalo — o uboga!«
In ni več odšla bolezen od nje. Plakali smo, prosili jo, naj ostane: sredi noči je odšla mamica in ni se več povrnila . ..«
»Jo j, jo j, Lojze!«
Tinka me ie objela okrog vratu: »Joj, v kotu, glej... ali je tami naša mamica?«	J
Božični večer je bil — in v kotu ni bilo jaslic in pri nas ni bilo očeta, ni bilo matere . . .
Tam v kotu, tam, glej — stoji bela senca, kakor iz mesečine stkana . . . Aj, tam je naša mamica in nas — blagoslavlja . . .
»Janko, Tonče, Tinka, da, mamica je in nas blagoslavlja. . .«
Hiteli smo s peči, klicali jo, dvigali roke, stegali jih k njej . . .
Ugasnila je sanja, mamice ni več. Tema nas je zagrnila, mi pa, smo zaihteli — zapuščeni in žalostni kakor noč. ..
Dijaško gibanje. O božičnih po* čitnicah prirede posamezna okrožja D. Z. okrožne sestanke, kjer se bo* do dijaki v božičnem razpoloženju, ob toplih razgovorih, pomenili ter poživili vnemo za naš pokret. Kje in kako se bodo sestanki izvajali, bodo obvestili okrožni tajniki svoje člane. Ob tej priliki naj se tudi ure* di zadeva glede članarine. Po sklepu zadnjega občnega zbora znaša čla* narina 2 liri za člane, ki so organizi* rani v posameznih okrožjih, 5 lir za člane, ki niso organizirani. Ker je D. Z. v finančnih stiskah, naj vsak član poskrbi, da bo naredil svojo doU žnost! Nabrane svote naj pošljejo okr. blagajniki centrali v Gorico.
Kdor bi se sestanka ne mogel ude* ležiti, naj skuša na kak drug način poravnati članarino. Naj se takrat tudi uredi zadeva glede naročitve »čolniča«. Okrožni referenti naj na* berejo naročnike svojega okrožja in naj sporoče imena osrednjemu taj* niku. Kot smo že zadnjič poročali, za člane D. Z. naročitev ni obvezna, pač ga je vsak dolžan obdržati in to tem bolj, ker imamo v njem Dijaški vestnik. Glede Dijaškega vestnika bi bilo želeti, da bi se člani v njem kaj bolj udejstvovali s kakimi lite* rarnimi proizvodi in dopisi. Tudi se dijaki prosijo, naj širijo ta list pred vsem med tovariši in sploh v svo* jem obližju.
„J\faš čolnič"
bo izhajal v novi obliki začetkom vsakega meseca in bo stal celoletno
deset lir.
Naročnino je treba poslati: Upravi „Našega čolniča", Gorizia
Via Mameli 5.
Dopise sprejema pa: Uredništvo „Našega čolniča" Gorizia
Corso Verdi 37. Uganke in rešitve pošljite na uredništvo v zaprti kuverti. Za inozemstvo stane „Čolnič" 13 Lir.
Glasbeni vestnik.
Pevskim zborom. Leto 1925. se bliža koncu, čas beži. Predno si mi« slimo, bosta prišla spet pomlad in poletje — čas, ko bodo naši pevski zbori spet nastopali Nekateri zbori vežbajo pridno in vztrajno, drugi pa spe. Povdarjamo, da je čas za vaje najbolj prikladen jirav sedaj v dob gih večerih in poživljamo vse zbore k resnemu delu ter jim želimo, da bi bili njihovi uspehi čim lepši.
Odbor P. O.
Glasba in petje v Jugoslaviji, sto« pata leto za letom vedno bolj v os« predje in to ne le po mestih in pri podeželskih društvih, ampak tudi po vseh ljudskih in srednjih šolah. Tako stremijo v zadnjem času po enotnem sistematičnem pouku na vseh srednjih šolah. Pouk v glasbi bo nadzoroval zato določen nadzor« nik. — Društvo učiteljev glasbe v Mariboru je razposlalo potom okrožnic vsem osnovnim šolam »Učni načrt za petje na osnovnih šolah«, iz katerega je razvidno, da uveliavljajo tudi na teh ideio siste« matičnega pevskega poduka. Zani« mive so zlasti opombe k učnemu načrtu. Deveta izmed teh točk ome: nja nespodobno pesem in pravi: »Ravno Slovenci imamo neko vrsto »šundliterature«, ki bi rada prodrla v narodno pesem, ki se je v gotovih krogih ukoreninila in ji žal tudi šolska mladina večkrat prisluškuje. Zastaviti je vse sile, da se iztrebi to petje in v šolski mladini vzgojno obudi gnus in stud pred posurove« lim popevanjem dvomljivih in ne« spodobnih pesmi, to je dolžnost vsa«
kega učitelja. Petje je dar božji in naj se ne sramoti.« Tako pravi torej ta točka. — Slovenci v Jul. Krajini imamo poleg »šundliterature«, ki smo jo imeli že prej, še novo tako literaturo, ki hoče prodirati v našo domačo pesem, zato velja oni opo« min še jtosebno našim učiteljem in pevovodjem.
Nova glasb, revija. Ljubljanska »Glasb. Matica« bo začela izdajati že v tem mesecu novo glasbeno re« vi j o po vzorcu »Novih akordov« ki so izhajali do 1. 1916. Revija bo iz« šla šestkrat v letu na 16. straneh v velikem notnem formatu in bo ime« la tudi glasbeno literarno prilogo. — Kakor smo že poročali, dobe tudi »Zbori« svojo prilogo in tako bomo imeli v Sloveniji štiri glasbene li« ste. »Pevec«, ki je glasilo »Pevske zveze«, bo imel odslej še večjo važ« nost, kajti čim več glasb, izdaj bo izšlo, tem več in vstrajnejše bo mo« ral delati, da bo mogel zanesti nove skladbe na deželo in skrbeti za lepo proizvajanje pri podeželskih zborih.
Gojenci pevske šole gospe Vittv Gollmayer v Gorici so priredili 14. t. m. v gledišču Verdi koncert, pri katerem so nastopili tudi gdč. Marta Dominko, g. R. Nadaja in g. J. Bra« tuž.
Muzikologija na ljubljanski unU verzi? Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani je zaprosilo na pristojnem mestu, da bi se osnovala na ljubljan« ski univerzi stolica za muzikologijo. Lep načrt, a težko izvedljiv v času, ko skušajo z druge strani ljubljan« sko univerzo odpraviti.
SVabirajte ob] vsaki j priliki [za \,3*ro svetni [s klad"! Če vam je kaj na tem, da bo obstal „Naš čolnič", ga razširjajte in podpirajte z darovi!
Naše prosvetno delo.
lagoslovljene božične praznike in srečonosno Novo leto želi vsem naročnikom, članom in člani* cam, kakor tudi vsem prijateljem našega lista in gibanja
Naš Čolnič.
Dr. Janko Kralj sotrudnik »Čolni* ča« in naš prijatelj je bil v Padovi promoviran za doktorja pravnih ved. Iskrene čestitke!
Vsa društva naj pazljivo prečita* jo navodila glede novega društve* nega zakona ter se po njem ravnajo. Formularje, ki smo jih poslali, naj pravilno izpolnijo in en izvod hra* nijo vedno v arhivu. Društva, ki niso še poslala pristojbine za for* mularje, naj to takoj store!
Važni sklepi občnega zbora P. Z. so naslednji: 1. Vsako društvo pla* ča letno od vsakega člana in članice po 1 L kot članarino Prosvetni zve* zi; 2. Naročnina za »Naš čolnič« se zviša na 10 L; 3. Ob vsaki priliki naj društva nabirajo za Prosvetni sklad; 4. Za Novo leto naj vsak član in članica daruje 1 L kot novo* letni dar »Našemu čolniču«; 5. Vsako društvo je dolžno naročiti zasnutke za društvene večere, ki se morajo povsod vršiti vsaj mesečno.
Kakšen bo »Čolnič« prihodnje leto? Odgovor jfe odvisen predvsem od števila naročnikov. Zato naj vsa* ko društvo ob vsaki priliki vneto agitira za naše mladinsko glasilo, ki je neprimeroma vrednejše, kot zna* ša naročnina. List bo dobil prihod* nje leto lepo, novo obliko. Slikar Domen ga je vzorno okrasil. Sku* šali bomo tudi vsebini dati lažjo, zabavnejšo obliko. Prva številka bo izšla začetkom januarja. — Člani, članice! Zavedajte se v polni meri dolžnosti, ki jo imate napram svo* jemu glasilu in takoj nabirajte na* ročnike! Posebno pridne agitatorje
in agitatorice bomo imenoma po* hvalili!
Odbor Prosvetne zveze se je v prvi seji konštituiral sledeče: Dr. VI. Glaser preds., prof. R. Bednarik podpr., Al. Sardoč blagajnik, Ivan Krpan, Joško Bratuž in St. Stanič odborniki. Tajništvo in uredništvo »čolniča« je izročeno prof. F. Ter* čelju.
Nova društva, ki so v tekočem poslovnem letu pristopila k Pro* svetni zvezi, so: Smast, Kanal, Krn in čezsoča. V nedeljo dne 20. dec. je bilo ustanovljeno društvo v Kalu.
Akademijo v proslavo stopetin* dvajsetletnice rojstva pesnika Pre* šerna in škofa Slomška ter rojstne šestdesetletnice dr. Kreka je prire* dila Prosvetna zveza dne 29. novem* bra v Marzinijevi dvorani. V treh globoko zasnovanih govorih so se govorniki spomnili treh velikih slovenskih mož. Prosvetno društvo iz Mirna je ob tej priliki mojstersko uprizorilo Funtkovo »Tekmo«. Aka* demija, katero so številno obiskali tudi udeleženci občnega zbora, je vzorno izpadla.
Nove igre, ki jih je nabavila Pro* svetna zveza ter jih proti odškod* nini 10 L posoja društvom, so na* slednje: Zupan, Mojega brata brat, Skrivnostna noč ter Oderuštvo in dobrota.
Predavali so: gg. dr. Glaser v Ba* tujah, R. Bednarik v Solkanu, inž. Rustja na Gorjanskem in zvezni tajnik v Kalu. Na Marijinem Celju je imel predavanje g. L. Nanut, v Mirnu in Vrtojbi g.a Glaserjeva.
Okrožja.
Okrožnim odborom je poslalo zvezno tajništvo okrožnico, katero naj natančno obravnajo pri prvi okrožni seji in o sklepih poročajo.
Staničevo okrožje je sklicalo dne 13. decembra v Avče občni zbor prosvetnega okrožja, h kateremu so prišli zastopniki vseh društev v okrožju. Okrožni predsednik A. Kovačič se je v lepih besedah spom* nil treh slovenskih odličnih mož: Prešerna, Slomška in Kreka, ter otvoril občni zbor s pozdravom na vse udeležence, zlasti na g. zveznega tajnika, ki je kot odposlanec P. Z. prisostvoval občnemu zboru. Tajnik V. Kolenc je podal vzorno tajniško poročilo, katerega je zbor vzel eno? glasno na znanje. Blagajniško poro* čilo je podal Al. Vuga, o dekliških krožkih pa je poročala Marica Gaš* peršič. Po nagovoru zveznega tajni* ka, ki je razvil jasen in izvedljiv načrt o bodočem delovanju, je ob* čni zbor sprejel naslednje sklepe: 1. Okrožje se razdeli v Staničevo okrožje, kamor spadajo društva: Kanal, Avče, Gorenjepolje, Plave in Marijino Celje ter v banjško okrož* je, h kateremu pripadajo društva v Lomu, Lokovcu, na Banjšicah in v Kalu. 2 Povsod naj se uvede naraš* čaj, in kjer le mogoče dekliški kro* žek. 3. Okrožja si nabavijo lasten skioptikon. Pri volitvah, so bili iz* voljeni v okrožni odbor Staničevega okrožja gg. A. Kovačič preds., L. Nanut podpr., Fr. Segalla taj. in Fr. Vuga blagajnik. Revizorja sta V. Kolenc in Krašček Jož. Za predsed? nika banjškega okrožja je bil izvo* ljen g. Franc Pirih iz Lokovca.
Skioptikon naj bi si nabavilo vsa* ko okrožje. Aparat stane od 400 do 600 lir in zelo pomaga pri predava* njih, katera vrše lahko tudi okrožja sama.
Društva.
»Mladika« v Gorici je živa. Za Miklavževo je priredila ljubko iz* virno predstavo »Skrivnostna noč« z lepimi deklamacijami, pesmimi, ki jih je pel g. Joško Bratuž in obdaro* vanjem. Zdaj pripravlja božičnico, pri kateri obdaruje revne otroke.
Smast. Rekli smo takole: »Zadnji pa res ne maramo biti! Tudi pri nas je potrebno društvo!« Kar smo skle* nili, smo storili: ustanovili smo Pro* svetno društvo, ki šteje 40 članov in ga priključili Prosvetni zvezi. V od* bor so bili izvoljeni: Koren A. preds., Fon Franc podpr., Golja Ivan tajnik, Kurinčič Iv. blag., Volarič Ign. knjižničar in Golja Marija. Bog daj, da bi ostali vztrajni!
Čezsoča. Pri ustanovnem občnem zboru našega društva »Zlatenik« smo izvolili naslednji odbor: Ivan Šuler preds., Ciril Berginc podpr., Ciril Kravanja taj., Štefan Lici, Jo* žef Čop in Andr. Klavora odborni* ki. Naj društvo živahno procvita!
Ponikve. Povsem nekaj novega a zelo potrebnega, za naše kraje je ab* stinenca. Zdi se nam, da bo tudi Prosvetna zveza vkljub ogromnemu delu, ki smo ga imeli priliko videti na občnem zboru, z veseljem spre* jela tudi abstinenčno gibanje med svoje načrte. Pri prireditvah bo tre* ba nekoliko manj gledati v kozarec. Pri nas smo započeli treznostno gi* banje in dosegli lepe uspehe. Precej fantov se je popolnoma odpovedalo alkoholu ali vsaj zelo omejilo pijan* čevanje. Prav bi bilo, ko bi bratska društva posnemala naš zgled!
Idrija ob Bači. Na občnem zboru dne 6. decembra smo pregledali delo v preteklem letu in bili smo z njim zadovoljni. Izvolili smo naslednji odbor: Fr. Kovačič preds., L. Kočar podpr., Rozina Leban tajnik, L. Grossar blag., Marija Kovačič knjiž , Feliks Bavdaž gosp., Lucijan in Joahim Kovačič, revizorja.
Solkan. Društveni razmah je raz* veseljiv. Najlepši dokaz je priredi? te v »Miklova Zala«, ki je privlekla toliko ljudi, da je bila dvorana vsa* kikrat polna. Pevski zbor napreduje, predavanja se vrše redno. V torek je obiskal Dekliški krožek g. R. Bednarik in imel lepo predavanje. Vsem bratskim društvom želimo ve* selih praznikov!
Sovodnje. Veliko ne pišemo o na* šem društvu, pač pa pridno delamo. Uprizorili smo burko »Poštna skriv* nost«. Zlasti nas veseli, da imamo tedenske fantovske in dekliške ve* čere; žalibog, da nimamo knjig.
Kanomlja pri Idriji. Devetinštiri* deset nas je, ki vztrajno držimo pokoncu naše društvo. V knjižnici imamo 153 knjig, katerih se člani pridno poslužujejo. Nabavili smo si harmonij in v kratkem začnemo z društvenimi večeri. Tudi igre lju* bimo. Uprizorili smo »Tri sestre«, in »Damoklejev meč« in »Ne kliči vraga'« Priredili smo lep Miklavžev večer. Poročil se je naš član Vonči* na Janez. Vso srečo!
Za »Prosvetni sklad« so poslali: Prosvetno društvo v Podgori 100 L 70 stotink, Bralno društvo v Idriji ob Bači 15 L, Kat. delavska družba v Idriji 45 L, Prosvetno društvo v Pliskovici 16 L 40 st. Prisrčna hvala! Bog živi posnemovalce!
Dornberg. Že dolgo se nismo ogla* sili v »Našem čolniču«, ni pa še znak, da smo postali manj delavni. Poročali nismo o dobro upelih igrah »Poslednjega moža«, ki smo ga upri* zorili o pustu. — O »Domnu« iz pro* šlega junija in o drugi uprizoritvi »Mlinar in njegova hči« za vse sve* te. Enako se pripravljamo za nadalj* ne nastope. Tudi notranje naše delo ne zaostaja Naši tedenski fantovski večeri so dobro obiskani. Znak, da hočejo fantje izobrazbe in napred* ka. Tako je prav! Dne 28 novembra se je poročil naš blagajničar Janko Kralj 7. požrtovalno članico Viktor* jo Kavčič. Mlademu paru je voščilo društvo potom svojega odposlanca obilo sreče v novem stanu Pevski zbor jima je zapel na predvečer podoknico in voščilo. Dne 4. de*
cembra nas je zapustila naša pridna pevka in igralka Josipina Pavlica. Šla je začasno čez morje. Želimo ji skorajšnjo srečno vrnitev, kot nam je obljubila. Kajti zelo jo pogreše* mo. Ko bo spet kaj novega Vam bom gospod urednik — in vsi brav* ci »Čolniča«, spet pisal. Bog živi!
Lom. Živimo in delamo! Naša družina šteje 155 udov in še raste dan k dnevu. Nudi se nam izobraz* ba v velikih dozah: redni mesečni sestanki, domače prireditve, razne vaje ter knjižnica.
Akademija dne 15. nov. je bila z resnostjo zasnovana in dobro izvr* šena. Recitacije iz Cankarja, ka* kor: »Gospod stotnik«, »O domo* /ina, ti si kakor zdravje« ter »Tu* j a učenost« so bile recitirane s pri* srčnostjo in vživetjem. Posebno »Tuja učenost« je bila podana z ve* liko ljubeznivostjo, preprosto in brez tistih afektiranih naglasov in povdarkov, katerih se radi poslu* žujejo tisti, ki duševno ne doživ* ljajo. Med številnimi deklamacija* mi in recitacijami so se glasile na* rodne pesmi, ki jih je pel cerkveni pevski zbor. Iz modernejših je bila »Nekje v Franciji«. Petje je bilo v splošnem dobro. Pozna se zboru napredek v lepem prednašanju. Ljubek in prisrčen je bil zapeti so* pran*solo »Ti plakaš«. — Vseh točk je bilo 23.
Pod okriljem našega društva se je ustanovil v Gor. Lokovcu od* sek, ki šteje 30 članov. Pripravlja* mo odsek za naraščaj, za katerega naj bo vsakega društva posebna skrb, ker iz naraščaja postanejo tudi dobri člani. Dekliški krožek je priredil »Miklavžev večer«. Na krožek gledamo s ponosom in mi fantje Vam kličemo: Bog Vas živi, dekleta!
CDajte „Čolniču" novoletni dar!