List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred '	*'Gorici
domu poslan : za celo leto M golil., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva ,,(I01I1( A*‘ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po (> sold. v tiskarni.
Naročnina in dopisi
naj se ldagovoljuo pošiljajo opnvništvu v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mai-ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., Če trikrat, 15 soldov.
Avstrijska vlada pa Primorsko.
lil.
Tedej ker je vlada s poitalijančenjem in polaščenjcm Primorskih Slovencev preveč zabredla v prid in korist Piemontežke pohlepnosti in Italijanske edinosti na škodo Avstrijskega cesarstva, luijd narobe ! treba je poprijeti se sopet ponemčevanja in sicer silnejšega kot nekdaj v Bach-ovih časih. Pa ne, da bi kedo mislil, da sc ima to goditi v prid Avstrijske monarhije. Ne, ne; tega ne sinemo od naših ustavoVcrcev in prusakov pričakovati. Vse to, kar se bo zdaj počenjalo na Primorskem in sploh v •deželah takraj Litave, ima pot pripraviti velikonemški, prav za prav, pruski državi, ki mora na jugu segniti do jadranskega morja. Da imajo ustavoverci le-ta namen se svojim liadgospodstvom in ponemčevanjem v Cislajtaniji, ve in zna vsak, ki je citai njihove govore pri strankarskih ustavover-skih shodih. Kedo se ne spominja drastičnega izreka nekdanjega kolovodje ustavo-verskih prvakov, zbranih v mestu Aussee pl. K a i s e r f e 1 d a, po domače Blagatinšeka — o avstrijskih «svinčenih4 podplatih? — Hotel je reči : Ustavoverska srca teži avstrijanski jarem kakor hi imeli svine na nogah, da ne zamorejo vzdigniti se do vzvišenega cilja — velikonemške e-dine države. Povedal je tudi pl. Kaisersfeld kar naravnost, da hočejo se znebiti „svinčenih 4 podplatov, ako ne bodo oni po svojih željah in vzvišenih idejah gospodovali v kronovinah takraj Litave. Vsak Avstrija-nec je pričakoval, da ho vlada tožila Kai-sersfelda zarad izdajalskega izreka in na-
LISTEK.
Čl» veš k« življenje
v štirih podobah.
Posvetuje svojim sošolcem, ki letos mesca sept. 251etnico svojega mašništva obhajajo,
JOSIP FURLANI.
(Tudi za petje.)
(Dalje.)
II« Podoba«
V v o d kakor s pričetka. (Na steni visi podoba, ki „dan“ predstavlja.)
Mojster :	Podoba druga čvrst dan risa,
Na mestu vsaka ji je lisa.
(Krepko :) Nakviško sobice uzletečc Mašino dneva zavrti,
Kolesom zob iz zoba meče In vsak po svojem se glasi. Pomočniki : Lopata klinka, strže pila,
Rat tolče, žvenka na vso stran, Konj rezgeta, mu žvižga žila, Odmev našteva tlak teptan.
mena in ž njim vse one, ki so mu ploskali. Kaj še ? — V vsaki drugi državi hi bil mož, ki tako govori, nekaj časa v temni ječi premišljeval, da izdajalstvo je ena nar večih političnih pregreh, ki se mora ostro kaznovati. V Avstriji pa se taki možje povzdignejo na naj više državljanske stopinje. Kaisersfeld je zasadal potem zaporedoma predsedniški stol v državnem zboru poslancev. Oni, ki so mu ploskali, zasedli so pa ministerske stole, koje imajo še zdaj v vlasti. Ko hi človek kaj enacega bral v zgodovini starodavnih časih, hi mislil, da to so le pravljice in izmišljenosti, nikakor pa resnična zgodovina. V Avstriji je vse mogoče.	(Dalje prih.)
Beseda našim kmetijskim posestnikdm zarad kmetijske šole!
Pozvedili smo, da se je v kmetijsko šolo do sedaj še vse premalo učencev vpisalo. Uže v predzadnji številki smo veliko važnost kmetijske šole razlagali, zato hočemo denes le poživljati naše gospodarje, ki imajo sposobne sinove, da naj ne rnudè vpisati jih v to šolo, ker uže pričel se je poduk. Sprejemajo se v šolo tudi mladenči, ki so dovršili s prav dobrim vspehom ljudsko šolo, kakor se je nam povedalo in slišimo, da sprejemni izpit ni preojster, ker ima hiti sedaj podučevanje bolj praktično, in zamore takemu poduku slediti tudi manj izobražen učenec. Ker so razpisane štipendije od vis. deželnega odbora po 80 gld», more tudi manj premožni posestnik posljati sina v šolo, ker s tako podporo more uže shajati mladencč, če le količkaj dobiva od
Tu pleše mlin, tam poka stopa,
Obema zrno se zori,
✓
Zvenkljaje oven možko stopa,
Iz turna glasno zabreuči :
Poldan zvonim,
Boga častim,
Boga, ki vžiga solnčice ;
Kdor se poti,
Naj le hiti
Pomagat zdaj si koliee ! Gledalci :	Pozdravljen bodi dan prelepi,
Moč čudna ti, ki barvaš cvet, Obračaš vse, če so tud’ slepi, Užigaš lice, stopljaš led.
Nikdar ne nehaj nam sijati,
Pri delu nas usrčevati,
Vsak svetli žarek tvoj Poslati čelu znoj.
(Zagode se napev pesmi : «Zvonikerjeva**.)
Eden gledalcev: Sedaj nam mojster pa pristavi Kaj ta podoba v nauk nam pravi.
Mojster :	Prav zvesto poslušajte vsi,
Podoba ta vas to uči ;
doma. Ali bi ne mogle veče, premožniše občine napraviti štipendije po 100 gl. ktere bi podelile sposobnemu mladeniču iz občine, ki bi obiskoval kmetijsko šolo in potem vrnivši se v domači kraj z dobrim zgledom veliko koristil svojim rojakom. Glejte, tako ravnajo po drugih deželah, tako ravnajo tudi Hrvatje, kjer ima vsaka občina vsaj po eno štipendijo, ktero vživa mladenič, ki obiskuje hrvaško gospodarsko šolo, iz dotične občine. Da bi pri nas vsaj posamezni okraji take štipendije ustanovili !
Nikar ne bodimo mlačni v napredku in delajmo, da bo za našo lepo domovino plodonosna postala kmetijska šola, za ktero potrosi vsako leto naša dežela dokaj denarja. Le ko bo dobro obiskovana šola, zamorejo povrniti se stroški, z lepimi in bogatimi dobički, le potem, ko bo po celi deželi dovolj izšolanih umnih kmetovalcev, poznal se bo sad kmetijske šole, v kar pomozi Bog!
I>6pisi.
V Gorici 12. sept. Kdo ni uže skusil resnice Sirahovih besed: Oblačilo na životu, in srnéh na zobéh, in hoja človeka kažejo, kaj da je (Sic. XIX., 27.)? Wolfovo sv. pismo pristavlja k tem besedam to le raz-jasnjenje: „ Sveti Ambrož dveh mladenčev ni v duhovski stan sprejel, enega ne, ker se je nespodobno se životom obnašal, iu enega ne, ker ni imel prijetnega pogleda. In ni se motil, oba sta imela nesrečen konec.4 Od tega pripoveduje sam sv. Ambrož, kolikor se še spominjam, v svojem izvrstnem delu „de officiis.4 Tedaj
(Možko:) Vsi krepki vi, možje in žene, Življenje vaše je ta dan,
Toklic na delo zdaj vas žene, Vsak pleše, kot mu gode stan.
Pomočniki : Pastir na goro ovce vleče,
S svetilno lastno jim sveti, Ozdravlja oče rane skleče,
S popotno mano jih krepi.
Učitelj z navkom se napenja, Življenji stakne vsako stran,
Duh zmerom više se mu spenja, Stanove kliče vse na dan.
Uradnik tehta ino tuhta, Rešuje vozle zmedene,
Postavno spake vse frliuhta,
Ki paragrafe mu lomé.
Kovač se križa ino piha Iz meha škratelj mu frči.
In škrat, ko kladvo ga udriha,
Z ognjeno metlo vse škropi.
M i z a r zdaj žaga zdaj pa lika, Pohištvo stavi na noge ;
Kolar tesari ino lika,
Dok mu vozovi ne zletč,

- ! ■ -
<* s- “• - -f
to jc gotovo, da po teni, kar na človekovem zunanji vidimo, sodimo, kdo in kak mora biti človek v svojem znotranjem. V dokaz tega povem dva dogodka iz svojega življenja. Leta 1852 sem Sel o počitnicah glavno mesto našega cesarstva, Dunaj, pogledat. Bil sem sam brez to-
varša. Koj prvi dan si mislim: Ker nobenega
*
Se tu ne poznam, pojdem v predmestje «Land-strasse4 poiskat g. drja. Jožefa Kaerle, ki je bil takrat na tamošnji univerzi profesor izhodnih jezikov in bibliške eksegeze, kterega sem le še po imenu, ne pa osebno poznal. Na mostu mi pride duhovnik nasproti: jaz ga dobro pogledam, in si mislim: Ta je dr. Kaerle; stopim bliže, ga ogovorim in glej! zadel sem jo bil. Njegovo posebno zunanje onbašanje mi ga je bilo ovadilo. Nekaj enakega se mi je zadnji dan meseca avgusta letos prigodilo tu v Gorici. Spre-hajal sem se proti, večeru, kakor je moja navada, po novi prijetni cesti med Sočo in novim mostom. Kar zagledam še precej visokega in ži-votnega starega gospoda z bistrim pogledom iu dokaj prijaznim obrazom, ki se je počasi ondi sprehajal. Mislim si: Kdo utegne biti ta? Pogledam ga pazljivo v obraz, in koj mi pride misel: To mora biti naš slavni pesnik Koseski Drznem sc ga ogovoriti, in glejte, sam priljudnim prijazni Koseski mi roko poda. in tu, so vé da, se vname med nama govor o pesništvu, v kterem mi je vljudni starček (on šteje 7G let svoje starosti) povedal, kar sem uže v «Glasu* naznanil, o svojem najnovejšem delu, to je; o prestavi italijanskega mojstrskega dela «la divina commedia*, ktero delo, ako Bog da, v ne predolgem času zgotovi, ter je misli potem kmalu na svetlo dati. Pri isti priložnosti mi je tudi povedal, da ima zgo-tovljenih in pripravljenih druzih 25 pesniških, nekaj krajših, nekaj daljših del, med kterimi mi je posebno omenil prestavo Lessingovega «Zau-berring*. Škoda, da se je blagi gospod letos le malo časa med nami mudil, sicer hi bili njegovi znanci, prijatli in špoštovalci še marsikako prijetno urico pri njem imeli. Zgovoren je in v-strežljiv, da je veselje ž njim občevati. Bog ga nam ohrani zdravega in pri moči, da omenjeno imenitno delo dokonča, in zraven še več svojih izvrstnih izdelkov v blagor našega milega naroda na svetlo izda.
Zidar z nevarnostjo življenja Nastavlja hišam plajšč, klobuk; Kamnar, ko kamnu lice menja, Je tarča raznih pik in muk. Čevljar se ihta, vse odganja. Podplat še dobro ocmoka;
Šivar ko šiva, zmer se uklanja Ponižno vsajen križ ima.
Podobar kot ga poupliva Obraz znotrajni al’ okó Podobe žive tj e izliva,
Tu gaja cvet, tam pekla zlo. Težak uklenjen jarem vlači, Cel dan ga biča le gorje,
Naj Žakelj ga al’ kamen tlači, Ostanek sužnjih revnih je.
Kmet konje, vole si zapreže, Na delo ž njimi oddrdra,
Zlo trudi se, ko zemljo reže,
Ko seka, cepi, al’ kopa.
Ko kosec s koso se zasuče, Ves travnik se pred njim vali, Znoj teče mu, ko voda z buče, Vročina jaka ga suši. (Dalje.)
Vsako leto več ali manj je mesec september vajam odločen, ker tu poletna vročina pojema, in ni še nastopilo deževno jesensko vreme. Letos je v resnici mesec september mesec telesnih m duhovnih vaj tu pri nas na Goriškem. Vojaki, posebno brambovci so poklicani na tri tedne navadnih vsakoletnih vaj v orožji: to so telesne vaje. Ako bi hotel pa naštevati duhovne vaje, ker ima sicer ne odveč veliko mesto Gorica vendar veliko duhovnih zavodov, tedaj ne bi mogel na kratkem vsega povedati, kdaj, kako in s kakim vspehom so se duhovne vaje opravljale. Naj prej so bile duhovne vaje za tiste, ki so bili letos za mašnike posvečeni, konec pret. avgusta, kakor po navadi, v latinskem jeziku. Osmi dan t. m. septembra so bile dokončane cel teden trpeče duhovne vaje za gospé v Uršu-linarski crkvi, v italijanskem jeziku. Trinajst, septembra so se sklenile duhovne vaje, tudi v italijanskem jeziku, v sirotuici na gradu za take imenovane «figlie di Mariau, kterim so se tudi marsiktere druge gospe in gospodičine pridružile. Kvatérni teden so imeli duhovne vaje duhovniki v tukajšnem bogoslovskera semenišči, h katerim so prišli tudi nekteri duhovniki iz druzih bližnjih škofij, posebno iz Trsta. Se vé da so bile te vaje v latinskem jeziku. Vdeležilo se jih je vsili skupej duhovnikov 82. Poslednji teden septembra pa imajo biti duhovne vaje v nemškem jeziku za nune, ktere so večidel same Nemke, in se imennjejo „šolske sestretf. Bog daj, da bi vse to prizadevanje dober sad rodilo, in zaželeni uspeh imelo! Morebiti poreče kteri prenapetnež: V latinskem, italijanskem in nemškem jeziku — pa v slovenskem ne? I no, to je pri nas uže tako, in ne more drugače biti: v Gorici imamo babilonsko zmešnjavo jezikov, in tedaj moramo v latinskem jeziku posebno za nas duhovne vaje imeti, ker le ta jezik vsi duhovni umejo. Tukaj, kjer gre za blagor duše, se ne more jemati ozir na narodnostne nerodnosti.	K.
BIÌZO Črnič, 10. sept. Bliža se nam čas volitve novih srenjskih očetov, od kterih prav željno pričakujemo, da bodo bolj po očetovsko gospodarili, nego gospodarijo sedanji naši stari očetje.
Da se nam to uresniči, moramo biti bolj previdni, nego smo bili pri večkratnih volitvah, kajti «politika* po slovensko prekanjenost se* je začela vrivati tudi med prosto ljudstvo.
Glejte naše stare očete, kako rabijo «politikow za sredstvo, da bi pri novih volitvah zopet voljeni bili ! Eden pravi : Jaz bi rad dal dvajset gold., da bi le več v tej službi ne bil. Drugi trdi : Jaz ne maram biti več starešina, dajte mi počitek. Preveč zamude je, zdaj me pride kdo vprašat za dober svet, zdaj treba iti na kako komisijo, zdaj po najmanj tri ure na dan pisariti, ker nam te presnete uradnije zmirej več dela nakladajo, sebi pa butaro zlajšujejo. Zraven omenjenih srenjskih opravkov imam pa veliko posestvo, krčmar sem, «botegar* sem itd.
Pozor dragi čitatelji in možje, kterim je blagor občine pri srcu, ne verujte ! kajti taki bahači z njih «politiko* prostega in neskušenega kmeta slepijo, češ da srenja mora propasti, če oni ne pridejo v kolo pri novih volitvah. Lepa doslednost njih «politike“. Vprašam takega bahača, kdaj je neki kako naznanilo uradniji poslal, da odstopi, ali pa da ga nihče ne sme več voliti ? Cas je pred durmi, torej na delo, Če se vam pa kolek smili, vam ga jaz rad podarim. Ako hočeš to „politikoM prav dobro opazovati in
spoznati, idi na pr. k enemu, ki pravi, da noče biti več občinski mož, prosit denar na posodo ; namesto dvajset gold., ti bo ponudil trideset in tudi več. Prašaj na upanje polič vina, precej boš uslišan, tudi brezplačno ga kak kozarec vdo-biš. To vse zarad tega, ker nočejo biti več voljeni. Ako bi jim kedo verjel.
Kar ne morejo taki sami storiti, imajo še svoje agente, da bobnajo okoli in jih volilcem priporočujejo. Vsak dobro ve, da je ni veči nesreče in bolezni za srenjo, kot če je velik posestnik, krčmar, ali pa «botegar* župan, in da ima starešinstvo v svoji oblasti, t. j. da je veči del starešinstva od njega odvisno.
Ce noče kak sosesčan po njegovi godbi plesati, kmalo se najde povod za kako kazen in odvisni starešine radi ali ne radi pritrdijo, ker drugače ne morejo. Imam še marsikaj na srcu, pa na enkrat ne smem vsega smodnika porabiti. Naj še omenim, da pitamo prav debele gosi, s kterimi bodemo pri priliki nekterim postregli.
Iz Brd, 15. sept. — Pisatelj teh vrstic je poslal nedavno nekemu c. k. uradu, kakor vselej slovensko pisanje. Nedolžna in naravna reč, ali ne? Plesnjevi birokrat sodi drugače. Celo se mu pooblači in z grmečim glasom vpraša nosilca: «Ali nij bil v šoli (pisatelj)? Ali se nij naučil nemškega ?“
Ta dogodbica bi ne bila vredna spomina ; pa ker nam kaže nesramno neotesanost nekaterih zagrizenih birokratov 1. 1874., naj bode tu zabilježena in perpetuam reimemoriam. Oni ne-čejo poznati §.19., in bi kaj radi še «paševali*, ker mislijo, da je človek — misera contribuens plebs — le zanj na sveti.
Zato pa povzdignem zopet svoj caeterum censeo! Zarotimo in maščujmo sel kako?
Karkoli je neodvisnih uradov duhovskih in srenjskih itd.— vsi naj pahnejo enkrat za vselej tujščino pred vrata! Ne zametujmo sami sebe! Ne pomagajmo tužni narod vklepati v jarem duševne sužnosti, kakor delajo žalibože nekaj časa sem takozvani «liberalci* naši ! Srcé in glavo za mili narod! Koga nij sram, biti listonoša staremu Bismarku, ki se je zaljubil v lepo Adrijo?
Iz Zagreba, 5. sept. (Veličastni kip Jelačiča bana.) Marsikdo slovenskih rojakom rad potuje po ptujih nemških mestih, ne pomisli pa, da je tudi truda vredno nekoliko bolj natanko ogledati si širijo svojo slovansko domovino. V mislih imam trojedino kraljevino, kjer prebivajo naši bratje Hrvati.
Kot Slovenec sem si omenjeno nalogo pred oči postavil ter se podal na pot, najprej v belo Ljubljano, da si to prihodno stolico «zedinjene Slovenije* bolj na tanjko ogledam. Rekel sem prihodno stolico, ker prihodnost sliši Slovanom. Kar sem v Ljubljani posebno nepriličnega zapazil, je nemškutarija, ktero obdelujejo tudi v čitalnici taki možje, ki se štejejo med veljavne narodnjake. To je bila pega, ktero sem na beli Ljubljani zapazil.
Kot slovenskemu touristu mi bodi dovoljeno, da grem po tem vvodu brž k spominku slavnega bana Jelačiča, kterega sem na čelu dopisa o-menil. — 4. septembra o pol šestih me je privlekel vlak na postajo in slišal sem — Zagreb-Agram kričati kondukterja. Ne obotavljam se dolgo, zapustim kupé in dolgočasno tovaršijo in napotim se v mesto ter ostanem v svratišču «hotelu* pri «avstrijanskem čaru*. Ko se pripravim, kaj meniš, da sem najpred svoje korake in oči obr-I nil ? Najpred tje na tisti trg, kteri daja Zagrebu
posebno važnost in narodni ponos, na trg »Ilico44 k spominku Jelačiča bana, junaka in v svojem življenju (od 1850—59, do dne 19. maja tistega leta) od najbolj črne človeške nehvaležnosti u-darjenega narodnega mučenika, kterega je tedaj žalibog neizogibljiva reakcija in nehvaležnost do groba (1859) spremljevala. Oj kako milo britki občutki morajo slehernega rodoljuba jugoslovanskega prešinjevati, komur so znane blage težnje njegovega požrtvovanja za svoj vojaški in junaški narod!
Približuje se njegovemu veličastnemu spominku, ki je iz bronca vlit, (Zagreb in domoljube je to krasno delo stalo celih 108.000 gl.) sem si
ki jc iz zapora ušel. Umrl je sloveči Gui-zot, učenjak, pisatelj in minister za časa kralja Lud. Filipa, blizo 90 let star.
Na Špmjskem išče Bismarck prilike mešati se v tamošnje homatije, menda bi rad kakega pruskega princa posadil na španjski tron. Francozka se kaže pravo služabnico Bismarckovo. Karlisti pa le napredujejo.
Turška se pripravlja za vojsko.
Hazne vesti.
— Fr. Forse-tov „ Umni kmetovalecu — V
11 u i seji družbe sv. Moliora so odborniki po verujte mi ! — prav nehote svoj klobuk raz i	,	.
u™«* .i	tajnikovem poročilu enoglasno spreje-
glave snel. Sleherni prosti Hrvat si Zagreba brez tega spominka niti misliti ne more. Nisem imel ravno časa opazovati, kar so drugi ogledo-vaje ga, govorili in kako ga sodili, kajti ves sem bil utopljen v misli krvavega leta 1848—49. Na krasnem Šarcu sedeč v velikanski podobi, zmečem proti velikemu Magyarorozagu kazaje, mi je zbujeval misli, kterih si ne upam na papir postavljati. Ko bi razun tega spominka nič znamenitega v Zagrebu ne bil vidil, bi ne imel vzroka svojega potovanja obžalovati, le edino to obžalujem, da nisem že kdaj pred v Zagreb do-šel. Še bi rad kaj pisal o Zagrebu, pa ker se mi mudi iti k saborski sjednici na trgu sv. Marka, ki se bode ob 11. uri sešla, in ker bi si še druge zagrebške znamenitosti rad ogledal, kakor n. pr. prekrasno katedralno cerkev sv. Stefana, zidanje poslopja jugoslovanskega vseučilišča itd., hitim h koncu tega kratkega dopisa z opazko, da bom v prihodnjič morda zopet kaj poslal.
____________ Slov. tourist.
Ogled,.
Avstrija. Presv. cesar se je po končanih manevrih v Brandiži vrnil v Schon-brunn. Cesarskemu namestniku Weber-u in vojaškemu poveljniku za kraljevino Češko je poslal cesar lastnoročna pisma, v kterih se zah valuj e za slovesen sprejem in za čvrsto in izurjeno obnašanje poveljnikov in vojakov pri manevrih. Nar več dajo opraviti časnikarjem deželni zbori. P o r e š k i je svoje delo že končal. Tržaški in naš že zborujeta skoraj mesec dni, vsi drugi zbori so bili 15. t. m. odprti. Naš dež. zbor je imel že 4 seje. Zadnja je bila nekaj bolj važna. Na dnevnem redu je bila razprava o napravi novih zemljišči-nih knjig. Splošnega razgovora sta se u-deležila dr. Lavrič in vladni zastopnik dr. Defacis. Prvi tarna, v kaki „zwangslage“ se znajdejo poslanci, ali naj sprejmejo od ministerstva predlagani načrt, ali pa — nič. Ker je tako silna potreba nove zemlj. knjige upeljati, glasuje tudi dr. L. za predlog, ki se sprejme en b 1 o c.
Na Češkem je šlo sedem „mladih44 v dež. zbor, akoravno so sveto prisegali svojim volilcem, da brez starih ne pojdejo. Punica fides.
Zunanje države. Na Nemškem cvete preganjanje cerkve. Znanemu škofu v Pa-derbornu Konrad Marti n-u je prišel ukaz, da naj se v 10 dneh škofovski službi od-pové, drugače, ga sodnija obsodi in odstavi.
Na Francoskem potuje Mac Malion, gotovo ne brez namena. Pričela se je sodčka obravnava zoper maršala Bazaine-a,
li obširni pa v vsakem obziru izverst-ni rokopis:	„Umni kmetovalec14, ki ga
j e spisal in druž bi v natis ponudil po vsej Sloveniji sloveči vodja slovenske kmetijske šole v Gorici in vrednik »Gospodarskega lista44, gosp. Frjanc Po v še. Cela knjiga utegne s podobami vred obseči blizo 30 tiskanih pol in bode doveršena v treh letih. Vsako leto zaporedoma izide en zvezek po 10 tiskanih pol. Pervi zvezek je družbenikom namenjen prihodnje leto in obsega: I. Poduk o zemljišči, obnebji in ob živenji rastlin. 11. Kmetijska orodja in kmetijske stroje (s podobami). III. Kako zemljšče gnojiti.
Drugi zvezek razlaga, kako se rastline sploh pridelujejo in kako posamezni poljski pridelki.
Tretji snopič pa podučuje, kako ravnati s travniki, verti in gozdi.
Že iz tega poveršnega zapopadka razvidijo družbeniki, kako ugodna in koristna jim bo knjiga, katero je s posebnim ozirom na razmere naših kmetov in poljedelcev z vse hvale vredno skerbjo uravnal in vredil strokovnjak, kateri kot učitelj poljedelstva slovi med nami.
Ne dvomimo, da bode ravno ta knjiga, ki se bode tiskala in razširjala v 27—28.000 izti-sih med naše poštene in marljive kmetovalce s kmetijskimi šolami vred uzajeimio pripomogla, da se zboljša in bolj razvija umno kmetovalstvo in pospešujo narodno gospodarstvo v mili naši domovini.
— Iz Vipave. — Novega poslanca imamo ! Gosp. L a v r e n č i č, od preč. gosp. dekana nasvetovan, je bil 12. t. m. izvoljen s 30 glasovi. Priporočanec mladoslovenski Plešnar vjel je celih G glasov, in oče Mulej, znani barantač in c. kr. sodnik Vrhniški, pa 2 ; enega mu je dal mladoslovenski kandidat Plešnar, in to je spet živ dokaz, da mladoslovenci in najbolj zagrizeni nemškutarji so si v tesni zvezi. — Pohvaliti pa moramo volilce, da so se tako iskreno udeležili volitve, kajti razen 8 prišli so vsi, in s tem, da so volili Lavrenčiča, častno zaupnico dali našemu velezasluženemu dekanu Gabrijanu. Slava jim !	(Novice.)
— Utopil se je v Idrijci nad dol. Tribuso neznan človek. Zdi se, da je bil berač in da je na neki prav nevarni brvi čez Idrijo nad dolje-no Tribušo po nesreči v vodo padel. Morda bo ta nesreča vender pripomogla, da javni organi take brvi ali popravijo ali pa odpravijo.
— Blagoslovljenje popravljene cerkve na Libušnem bo prih. nedeljo 20. t. ni. po vis. čast. g. dekanu Tominskem.
v
— Spominek besede v Z atei, brošurieo, kteri je izdavatelj in spisatelj gosp. A. Bezenšek, osmošolec v Celji, prodaja čitalnični čuvaj v Golici po 20 soldov iztis,
— Banka Slovenija. Iz rok velecenjenega strokovnjaka prejeli smo — žalibog za danes prepozno — spis zadevajoč imenovano banko, kterega prinesemo prihodnjič. DotiČne gosp. delničarje pa zagotavljamo, da naj stavijo vse zaupanje v banko, in naj doplačajo odstotke, ker na ta način koristijo banki, sami sebi in slovenskemu zavodu in tako usta zamašijo našim sovražnikom, ki ničesar bolj ne želijo, kot to, da bi domač zavod domačini pokopali.
Domače stvari.
(Duhovnih vaj) se je vdeležilo 82 duhovnov, med njimi nekteri gospodje iz Trsta. Vrh tega so nagovore obiskovali še tudi posamezni duhovni iz mesta. Sklep je bil danes v petek.
(Monsig. dr. Janez Hrast) vodja semeni-ški itd. je nevarno zbolel. Vabimo posebno častito duhovščino, naj prav goreče prosi v svojih molitvah Boga, da toliko spoštovanemu in nenadomestljivemu duhovnemu bratu zopet ljubo zdravje dodeli. Nevarnost je velika.
(Katoliška družba v Gorici) imela je 14. t. m. občni zbor, v kterem je bilo govorjenje o spominku, ki naj se postavi na sv. Gori, da se še potomci spominjajo velikanske procesije leta 1872. Do sedaj je prišlo kakih 500 gld. za ta spominek. Gosp. Barbujani pa predlaga, ker se odsek do sedaj in še za nikakoršen načrt spominčka odločil, naj se postavi poseben aitar*? cerkvi na sv. Gori: Predlog je bil sprejet.
(Žitni trg). Mestno starešinstvo je v seji 12. t. m. sklenilo, da se bo od 1. novembra naprej prodajalo žito na Pl acuti in ne več ca *
Travniku.
(Dr. Aloji Luber), gimnazijalni suplent, je imenovan za stalnega učitelja gimnazijalnega v Gorici.
(Naznanilo). —* Bukve družbe sv. Mohora so ravnokar za go riško dekanijo došle, in se pri podpisanem v tako zvanem farovži h. štev. 34 poleg velike cerkve vdobivajo. Ustreženo bode, ako se pri sprejetji bukev zadevni gold. za prih. leto blagovoljno odrajta. M. Pirc.
»«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
LISTNICA UREDNIŠTVA : Gg. dopisovalcem : srčna hvala : kar ni bilo mogoče danes — prih. — G. A. T. u. Sr. Ako je dopis /a list, sodimo mi, ako ni, gre. kamor porabljeni rokopisi. Prosimo pa, da nam kot omikanec, ne pišete trivijalno. Sicer pa je stvar končana. — Soči : Gimnazijaleem so imeli ob nedeljah trije duhovniki govore. Vi pravite, da so jih vohunstva učili ; povejte nam. kedo in v kaki zvezi z „G1.“ je dotični?
Poslano.
Slavna c. k. okrožna sodnija !
Ker so mi Marija Trampuš, kakor tudi France Trampuš in Sebastjan Urdih iz Kostanjevice zarad obrekovanja in razžaljenja časti popolnoma zadostili in ker sem že pravdno pot, katera je bila proti Mariji Trampuš-ovi pri c. k. okrajni sodniji v Komnu vpeljana, popustil, iz-rekujem da odstopim tudi od pravde zarad pre-greška ali prestopka postave za tisk, ktera je pri slavni c. k. okr. sodniji proti Francetu Tram-puš-u in Sebastjanu Urdih-u zarad njih grdih inseratov v časopisu »Soča44 že začeta. To naznanjam sl. c. k. okr. sodniji vsled zapisnika poravnave pri c. kr. sodniji v Komnu od 29. avg. 1874. in prosim, naj bi omenjeno pravdo proti Francetu Trampuš-u in Sebastjanu Urdih-u iz Kostanjevice ustaviti blagovolila.
Gabrije 30. avg. 1874.
Z vsim spoštovanjem _________JAKOP VISENTINI l.r. vikanj
&J
Ker si se v kratkem <+jl *0 času veči dobitki pri sreč- <5® Sjg kanju loz pripetili v moji
fc«
«2 kupčiji, priporočim in ponu- Vi' (liib dim p. t. občinstvu spet '
jJHj Braunšvajske
Si 20 tolar, lože
g®
«0
(f®
®sj
t£iB
<% C® ®S>
C®
e®
trf-'
e®
fcR
e®
En cel original loz stoji gl.
140. a. v; deli loža :	|jj^
gl. 75.— dfc
v po sledečem kupu : jH,) Glavni dobitek je
m ms>
a®
fgpi
a®
ali
#
60000. for. a. v. v srebru
a®
m
Vi loža
•m*
M Mo Mo
??
»?
?»
e®
»?
?»
?»
40 —
io.- em
s—
(*HTt
Glavni dobitek je 40.000, mi 6000, 4000 itd, 50 velikih dobitov mora vlečenih biti, zategadel vsak z serijo sreč- *U|' kani loz in del loža more vdobiti.
Srečkanje bode že 30. Š® septembra 1874. Naročila ®jj? in pisma z novci se koj rešijo. Liste po srečkanju ešb se razpošilja prosto in franco, ti®
g®
J. Brod,
@5
0®
Bank & Wechselgeschaft, Prag Wenzelplatz 3 neben „Spinkaw.
a prodaj je mnogo botilij prav
Izvrstnega herzamlna In plkollla
po 70 kr. botiljo. Kdor želi kupiti naj se oglasi pri opravništvu „Gla-sa“ — v Mailing-ovi tiskarni. —
li
Od leta 1707
IR
Svetinja za napredek
Svetinja za zasluge
C. KR. DVORNI ZVONAR,
izdeljevalce strojev in raznoterega orodja pri gašenji ognja
Y Ljubljani
priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim nastopom :
Vbrana zvonila
z vso potrebščino, kakor jarmi, oj-nice, okovi. Zvon tudi 40 centov teže zamore en mož zvoniti ; dalje priporoča vse vrste
brizgalnic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile, šravbe itd. itd. po naj nižji ceni,
Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko omislijo, privolim plačevanje v obrokih.
Diploma pripoznanja
Diploma pripoznanja
ll
14 svet tuj
I
POJASNILO.
Ker je več družin z imenom JAKONČIČ v Brdih, neznanja se s tem, naj se tisti posestniki iz Brd in okolice, ki hočejo zavarovati se pri banki rSlovenija", oglasijo v Šlovrenci (pri Neblem) pri
Antonu Jakončič-u
ki je za-njo pooblaščen agent črez cela Brda in okolico.

Št. 534.
Razpis služeb.
V šolskem okraju go riške okolice razpisujejo se s tem :	a.) Učiteljske službe
v občinah III. vrste v Pevmi in Batah, v občinah IV. vrste v Kozani in Gabrijah. b.) podučite!)sko mesto v občini II. vrste v Černičah, c.) Služba uči tel j ce v šol. občini II. vrste v Ajdovščini, in č.) službi učiteljic v šol. občinah III. vrste v Mirni in v Solkanu.
Dohodki tih služeb so določeni v §§. 22, 30, 33, 36 in 39 dež. šol. postave 10. marcija 1870. V pomanjkanji sposobnih ponudnic po č) razpisanih služeb, namestili se bodo tudi podučitelji z letno plačo f. 300.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje previene z dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja, naj dalj e do 25. oktobra 1.1. pri dotičnih krajnih šol. svetih.
Prosilci, ki ne služijo v tem okraju, naj vložijo prošnje po njim predpostavljenih dolskih občinah.
C. K. OKRAJNI ŠOLSKI SVET v Gorici 12. septembra 1874.
Nr. 331.
N a t e č a j.
V šolskem okraju Koprske okolice so razpisane sledeče službe :
Učiteljske službe v šolski občini III. vrste v Ospu, Borštu, Boliunzu, Rezmanje in Lonke.
Dohodke teh služeb naznanja deželna šolska postava od 30. marcija 1870.
Prosilci naj svoje prošnje vložijo pre-videno dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja noj dalj e do 30. septembra t. 1. pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
C. K. OKRAJNI ŠOLSKI SVET v Kopru 20. avgusta 1874.*
Odgovorni izdavutelj in urednik: ANTON VAL. TOMAN. — Tiskar: MAILING v Gorici.