urejenost Trzina 32 prvosolčkov na/oti k znanju I ETNIK VII - 8, SEPTEMBER 2000 Vaš svetovalec za potovanje po naročilu: lelalske vozovnice hotelske rezervacije izposoja avtomobilov počitnice, potovanja in izleti sejmi in strokovna potovanja jezikovni tečaji v tujini zavaravanja za potovanja GOLFTURIST lK i JRIZEM IN RENT AGENCUA Trdinova 3, 1000 Ljubljana Tel.: 01/433 71 73, (aks: 01/433 ó2 05 E-pošta: in(o@golfturisl.si LJS ovenija / ■ m- naprej ípoM-flvane flbcanke in občan/ obane Trzin, letošnje volitve v Državni zbor 15. oktobra so pomembne za příhodnost in razvoj naše države. Liberalna demokracija Slovenije LDS je že dokazala, da zna pametno in razumno voditi državo, da se zna dogovarjati in sodelovali ter da ni obremenjena s preteklostjo. LDS ima dober, razvojno naravnan program in sposobno ekipo, da ga uresniči. Zato kandidirani na njeni listi. S svojirni izkušnjami, energijo in znanjem se bom trudila, da bomo v Državnem zboru sprejemali najboljše rešitve ter v njem zastopala tudi interese Vaše občine. Z /vienoj re bo v Državnem zboru rti/al tudi Vař glaf Vařa kandidata Cveta Zalokar-Oražem GSM: 030 362 636 LDS www.2000.lds.si PIZZERIA pitími da CMa&a Ofciíčeíe naj Eakfen iwak da n (tudi med ptaznifei) tažen et pweddjkik! Uabirne vus na pekuš'm. pvpwiB i« poitiegii um tem» itali,jonske specialUele: Vozanje, kuneleui. njeki. umicfi. testenine, pizze, salate, sladíce, (mul ík whnska vinu -130.000,00 SIT PONUJAMO VAM TRI PAKETI UGODNOSTI MED KATERIMI LAHKO IZBIRATE PRI NÁKUPU NOVE FORD FIESTE IN FORD FOCUSA: 1. NAKUP PO SISTEMU STARO ZA NOVO Z DODATNO PREMIJO. 2. BREZPLAČNA ORIGINALNA OPREMA. 3. UGODNO D0LG0R0ČN0 FINANCIRANJE NA 3 ALI 5 LET. Servis Trzin Triin, Ljubljansko 24, 1236 Trzin • SI, tel.: 01/72« 17 20, toi: 01 /72I 20 32 prodaja volil: 01/724 85 01, r»«r»ni deli: 01/722 58 10 POSEBNA PONUDBA VOZIL FORD FIESTA IN FOCUS /SMS M3 Cenovno ugodni, kvalitetni in uporabniku prijazni. mm Ls.5,,, ls"'0E Izberite svoj najljubii CANON* 1 tudentski ervis Domžale Ljubljanska 70, 1230 Domžale, tel. 72 11 790 * PODALJŠAJ ČLANSTVO. www.studenlski-servis.com 3 m OPTIKA v Martina Skofic Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006 Delovni čas: vsak dan 8.00 - 12.00 VRTNARSTVO GAŠPERLIN Moste 99. 1218 Komenda Tel.: 01/83-41-471 Fax: 01/83-41-692 Pestrá in ugodna jesenska ponudba • MAĆEHE po 90 SIT • TRAJNICE NISKE, VISOKE preko 20. vrst po 290 SIT • JESENSKE LEPOTICE po 450 Sir ,, ++ • RESA ^ /t^f^pTi ^ • iGLAVCi '-fjk. J'' _ * • LONĆNE KRIZANTEMEJ«*" M "l^n*» * • ČEBULNICE BOSftfeEZNPln.1 P^flfflhw • MARMOtfN^T ^ • V DRU® «0L ARAfilT • VEDNOiV PO^U ZA PRESAJANJE S illterm Podjetje za inženiring, svetovanje in nadzor, Trzin, Kidričeva 14/d, telefax: 061/719-980, 719-985, GSM 041/614-649. Želimo vam prijetne velikonočne praznike in čestitamo za občinski praznik! trgovsko podjetje d.o.o. K0PALNIŠKA OPREMA 1236 Trzin, Ljubljanska 42, SLOVENIJA TEL./FAX: .386 (0) 61 716-38S TRGOVINA: TEL./FAX: »386 (OJ 61 716-385 PRODAJA: • KERAMIĆNE PLOŠČICE, GRANIT0GRES ■SANITARNA KERAMIKA ■ SANITARNE ARMATURE • KOPALNIŠKO POHIŠTVO • KOPALNIŠKI OODATKI a lovek bi hotel včasih kar zaustaviti čas in ostati v lepem trenutku, ki ga doživ-|ja, a življenje teče dalje in treba se je so-očati z vedno novimi izzivi in nalogami. Nekatere trenutke, mogoče celo cele ure ali pa tudi daljša obdobja, pa bi včasih radi kar preskočili, vendar se ludi to ne da. Treba je pogoltniti grenko tableto, včasih upogniti hrbet, najpogosteje pa pomaga, če napnemo sile in kar sami opravimo s teža-vami in neprijetnostmi. Za naini je poletje, ko je prav gotovo vsak imel priložnost uživati v lepili trenutkih, ki bi jili rad še podaljšal. Pa kaj, ko vse lepo lako hitro mine! Se sreča, da ostanejo spo-mini in da ti najraje brišejo slabo, prijetnej-še stvari pa se zapišejo globlje, da jili lahko v mislih še podoživljamo. O nekaterih do-pustniških puslolovščinah poročamo ludi v tej številki Odseva. Če ste med počitnicami doživeli kaj takega, kar bi želeli povedati še drugim, pa vas vabimo, da nam pošljete kakšen zapis ali pa nas povabite na klepet. Preden smo z Odsevom odšli na počitnice, ODSEV - glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Namestnik odgovornega urednika: Joie Štih Tehnični urednik: Emil Pevec Urednica fotografije: Mojca Trček Trženje: Tone Ipavec. Jožica Valenćak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali člani uredništva: Mateja Erřulj. Urša Mandeljc, Nuia Matan, Viktorija Pečnikar - Oblak, Tanja Prelovšek Marolt. Kalja Rebec, Jože Seljak. Tanja Turk Tisk: Marko Ravnikar s.p., Domžale Naklada: 1500 iřvodov Glosilo Odsev izhaja enkrat mesečno in ga dobijo brezplačno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. oktobra 2000 Vaše prispevke prićakujemo v uredništvu naikasneje do 5. oktobra na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236 Trzin ali na elektronski naslov (s pripisom "za ODSEV") info@obcina-trzin.si hSSN 1408-4902 smo pisali o težavah, s ka-terimi se srečuje občina pri uresničevanju zastavl-jenih nalog, Tokrat pa lahko pišemo tudi 0 nekaterih pridobitvah in uspe-lili občinskih posegih -med drugim je tudi naše uredništvo končno dobilo svoje prostore. Ti še niso povsem zaživeli, verjetno pa vam bomo v naslednji številki že lahko sporočili, kdaj bomo v redakciji Odseva imeli uradne ure in bomo objavili tudi telefonsko številko uredništva, upamo, da tudi nov elektronski naslov. Žal pa nekaterih zelo pe-rečih problemov v občini še vedno ni bilo mogoče rešiti. Verjetno je največji problem varstvo predšolskih otrok. Oddelka Palčića še niso mogli odpreti, vendar so vsaj za silo rešili težave enega oddelka malčkov, ki bodo zdaj obiskovali malo šolo. Priprave za začetek obnove Jemčeve cesle še vedno tečejo zelo po-časi, tako da lahko samo držimo pesti za pri-pravljavce vsega potrebnega za vse bolj nujno uredilev le ceste in komunalnih vodov ob njej in pod njo. Za marsikoga je bil pravi šok, ko so prekinili makadamsko povezovalno pot med obrtno cono in preostalim delom občine. Zdaj so preliod omogočili vsaj pešcem in kolesarjem, za odgovor, kdaj bomo dobili povezovalko, pa "šlogarce še gledajo v kofe". Je že tako, da se moraš včasih še vedno zateci k cigánkám. Med dogodki, ki bodo dolgoročno prav gotovo vplivali tudi na življenje našega kraja, pa je treba posebej izpos-taviti prihod novih pri-seljencev v Trzin. V bloke, ki so zrasli na območju bodočega centra Trzina, se je v poletnem času vselilo že kar precej novih stanovalcev. Te s to številko Odseva tudi pozdravljamo. Z njimi smo želeli narediti tudi anketo, pa nam lo enostavno ni uspelo. Več sreče pa smo imeli s predstavitvijo dveh novih občanov Trzina. Kot vsako jesen pa je tudi tokrat v septembru največ pozornosti veljalo začetku novega šolskega leta. Prag trzinske osemletke je tokrat prvič preslopi-lo 32 nadebttdnih glavić in upamo, da jim 11a poti k učenosti ne bo pretežko. V šoli in nekateri predstavniki družabnega življenja v občini so se potrudili, da so jim prve dni naredili kar se da prijetne in varne, kmalu pa bodo morali že tudi sami pokazati, koliko so sposobni. Omeniti moramo tudi začetek predvolilne-ga cirkusa. Politične stranke se zdaj spet spominjajo svoje baze in v borbi za stoičke v parlamentu lahko poslušamo res sijajne obljube. Če pa se sponmimo, koliko so naši politiki pokazali v preteklih štirih letih, pa pristanemo na bolj trdih tleh. Dosedanji predstavniki ljudstva v parlamentu so 11a ljudstvo vse preveč radi pozabljali. Bolj so jih zanimale osebne koristi in posredno koristi njihovih strank. Viděli in slišali smo toliko preigravanja in zapravljanja časa, da se je marsikomu od volivcev obračal želo-dec. Lahko upamo, da bomo imeli pri tok-ratnih volitvah bolj srečno roko pri izbiri. Poskusiti ni greh, vsak pa lahko vsaj z enim glasom pomaga pri odločitvi za najprimer-nejše. Držimo pesti! Svet se vrti naprej in čeprav so težave, s katerimi se ubadamo, neprijetne, skupaj z uspehi vendarle pomenijo razvoj. Predstava naj se nadaljuje! Urednik fu-r Prvi blok bodočega centra se počasi polni! (foto: Mojca Trček) Satire, ki jih cenzura dojema, so upravičeno prepovedane. (Karl Kraus) / zlekli so se vroči nieseci in z njimi tudi večji del lelošnjih dopustov in počitnic. Upam, da sle jih čim bolje izkorislili in se vrnili domov 1er na svoja delovna města spočiti in dobre volje. Naj vas dobra volja spretnija tudi čim dlje v megleno in vlažno jesen, ki se prav v dneh, ko to pišem, že napoveduje z všemi hladno otožnimi poseb-nostmi vred. Na naših ulicah in cestah ter pešpoteh so se spet pojavili šolarji in med njimi kol vedno tudi plašni drobiž z rumeni-mi ruticanii okrog vratov. Upam, da se bodo čim prej privadili novim razmeram in ob-veznostim, ki so jih nenadoma dobili, ter se otresli bojazni in zadreg, s katerimi se ote-pajo v teli prvih šolskih dneh. Začetek pouka je tudi nam na občini prinesel nalogo, ki smo jo morali kar na vrat na nos izpolni-li. Potrebno je bilo na novo utreti pot za šo-larje, ki prihajajo v šolo iz OIC Trzin, in to srno tudi storili. Nič posebnega, poreče kdo. Pa vendar je važno, da imajo mladi kolesarji in pešci primerno pot med OIC in Mlakami. Upajmo pa, da jih ne bodo tudi ste pešpoti skušali zriniti osebni avtomobili in morda celo kak tovornjak. Do dne, ko bo med Mlakami in OIC zgrajena povezovalna cesta, pa bo žal treba še nekoliko počakati. Zagotoviti moramo pogoje, da bo občina imela pravico graditi na tem območju in to (pridobivanje zemljišč) bo še nekaj časa trajalo. T 5 Zelo vesel bi bil, če bi Vas lahko v tem prvém jesenskem kotičku obvestil, da je občini uspelo čez poletje rešiti vsaj večino prob-lemov, ki Vas tarejo, a žal se vsaj z nekate-rimi še vedno ubadamo in kaže, da se še nekaj časa bomo. To velja tudi za gradnjo na pobočju Ongra, ki zelo počasi napreduje, stanovalci oziroma lastniki hiš v bližini gradbišča pa se še niso řešili blata ob dežju, prahu ob suhih dneh, hrupa in vseh drugih tegob, ki se že vse predolgo vlečejo. Tudi mi z občine vedno znova skušamo spodbuditi investitorja in izvajalce, naj pospešijo delà in zagotovijo uresničenje obljub, da bodo naj-večja gradbena delà to jesen zaključena, da bo tudi razdrta Partizanska ulica že asfaltirana. Prav v prvih septembrskih dneh smo spet poskusili doseči, da bi delà, če že morajo biti, vsaj hitreje tekla. Stanovalci ob gradbišču pa vedo, da smo organizirali več sestankov s predstavniki investitorjev in izva-jalcev ter lastniki hiš ob gradbišču, ki so utrpěli tudi poškodbe na liišah, in skušali pomagati, da bi prišlodo dogovora, kako rešiti probleme, do katerili prihaja. Zdaj želimo in-vestitorje in izvajalce spodbuditi, da vsaj do zime naredijo toliko, da bodo razmere za življenje ob gradbišču znosne. Mengeška cesta Mnogi občani in tudi občinski svetniki ter člani odborov občinskega sveta nas opozarja-te na nemogoče prometne razmere na Men-geški cesti, čeprav seveda te razmere poznamo tudi sami. Zatorej še enkrat poudarjam, da tako rekoč nenehno pritiskamo na Direkcijo za ceste, naj vendar kaj stori za izboljšanje raz-mer, kajti gre za državno cesto in občina ne more posegati vanjo, razen s soglasjem države. Toda na Direkciji so prepričani, da bo po izgradnji av-toceste med Sentjakoboin in Zelodnikom 1er obvoznice med Želodni-kom in Vodicami promet na Mengeški bistve-no zmanjšan, in da torej posegi na Mengeški niso upravičeni in zato v državnem proračunu tudi ni denarja zanjo. Sam sem že imel ses-lanek z direktorjem Direkcije na to temo, pisali smo jim že tri dopise in ponudili tudi možnost, da občina financira izgradnjo vsaj enega semaforja na Mengeški, vendar bi morali za to dobiti njihovo soglasje. Oni pa imajo pomisleke, češ da bi še en semafor pred križiščem z G 10 povzročil še večje prometne zamaške. A tudi teh prizadevan nismo opustili in vztrajamo. Ponovno smo jim poslali dopis z zahtevo po dodatnih znakih za omejitev hitrosti, za opozorilne oznake, da je v bližini šola itd. Vrtec Palčića O težavah, ki jih imamo z enimi od sosedov stare osnovne šole, v kateri želimo odpreti dva oddelka vrtca, ste gotovo že kaj preb-rali. Med poletjem smo se zaradi tega lotili še ene spremembe projekta in spet morali pridobivati soglasja inšpekcij 1er cestarjev za ta spremenjeni nacrt, s katerim smo se izognili spornému delu dvorišča pred šolo, ki je po trditvah teh sosedov njihov. Zdaj torej tega razloga za to, da ne dajo soglasja, ni več. Če ga še vedno ne bodo dali, potem preprosto ne vem več, za kaj gre. Ali za čisto nagajanje, pri čemer stiska staršev, katerih otroci čakajo na sprejem v vrtec, za te ljudi sploh ni pomembna. Ne vem. Smo pa, kot kaže, rešili problem vsaj enega dodatnega oddelka. Ob dobri volji vodstva Osnovne šole Trzin, staršev otrok, ki obiskujejo malo šolo, in vodstva vrtca, bomo menda uspeli en oddelek male šole preseliti v šolo in tako dobiti v vrtcu prostor za sprejem vsaj enega oddelka malčkov, ki skupaj s svojimi starši že leto dni čakajo na to. Vesel sem, da smo naleteli na to ra-zumvanje šole in staršev, in naj končani ta zapis z upanjem, da bomo postopoma tudi vse druge probleme uspeli rešiti, kajti naposled se vendarle izkaže, da skupaj to zmoremo. Naj omenim še to, da smo končno uspeli društvom, ki doslej niso imela svojih pros-torov, in so se njihovi člani morali sestajati po gostilnah ali domovih oziroma v prosto-rih občine ali KUD Franc Kotar, zagotoviti ustrezen prostor. Po izselitvi najemnika, podjetja Ricopy, iz stare OŠ smo uredili zgornje prostore in pridobili zelo primerno sejno sobo za potrebe občinskega sveta, društev in vseh drugih zainteresiranih, prostor za uredništvo Odseva ter, kot rečeno, prostor za društva. Prostor je opremljen z zadostnim številom miz in omar, da bo vsako društvo imelo dovolj prostora tudi za svoj arhiv in druge potrebe. Samo za urnik, kako si bodo društva prostor dělila, se morajo še dogovoriti. Trzin, 5. septembra 2000 Župan Tone Peršak Telefonske stevilke Občine Trzin so: 72 - - lOO 72 - 26 -11© 72 - 1 1 - 06Û Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si ZA VEČJO UREJENOST TRZINA 20. redna oziroma prva letošnja jesenska seja občinskega svela je prvič potěkala v novi sejni sobi, ki so jo uredili v prvem nadstropju stare trzinske osnovne šole. Soba je prvo preizkušnjo v novi vlogi dobro přenesla in svetniki so pridobitev ugodno ocenjevali, le govorniškega odra niso upo-rabljali. Raje so se vključcvali v razpravo kar s svojih sedežev, kar je, ker je trzinski občinski svet sorazmerno majhen, tudi razumljivo. Odlok o javnem redu in miru Seja pa je bila v precejšnji meri posvećena urejenosti Trzina. Kar precej časa so ob-činske svetnice in svetniki namenili prvi ob-ravnavi odloka o javnem redu in miru. Gre za odlok, s katerim naj bi nadomestili to-vrstni předpis občine Domžale, ki začasno še velja v naši občini, z njim pa naj bi dolo-čili ukrepe za vzdrževanje javnega reda in miru. Posamezna dotočila v odloku govori-jo o varovanju občanov in njihovega premo-ženja, zdravja in čistoće, zunanjega videza naselja, zelenih in javnih površin, govorijo o varslvu pred hrupom v naselju in okoliški naravi in o javnih prireditvah. Za nekatere občane bodo še posebej zanimiva določila, ki urejajo problematiko psov in mačk in mogoče tudi tista, ki govorijo o parkiranju vozil ter o ravnanju z opuščenimi vozili. Odlok je sorazmerno obširen, v nekaterih delih pa se zdi, da so predlagatelji za osnovo vzeli podoben odlok, ki je veljal za večje območje z več naselji. Svetniki so na predlog odloka dali kar nekaj pripomb, ki jih bodo v pripravi predloga za drugo branje poštevali. Odlok bo nudil pravno podlago občinskim nadzornikom in drugim inspekcijskim službám za ustrezno ukrepanje. Za-nimivo je, da so predvidene kazni za tište, ki se določil odloka ne bodo držali, sorazmerno visoke. V gradivu sicer piše, da so kazni glede na določila Zakona o prekrških nizke, vendar bodo morali kršitelji odloka, če bo šio za posameznike, za svoje prekrške plaćati do 60.000 SIT, če pa bo šio za pravne osebe, pa do 200.000 SIT. O usodi nekaterih parcel Več točk dnevnega reda se je nanašalo na nadaljnjo usodo nekaterih parcel v občini. Svetniki so bili pred dilemami, ali naj do-volijo prodajo občinske zemlje, za nekatere spremembe namembnosti zemljišč in dodatne gradnje tam, kjer niso predvidene. V posameznih primerih bi lahko pristali na zahteve in želje posameznih občanov, vendar bi včasih kakšen tak pristanek lahko pomenil, da bi tudi drugi lahko zahtevali enako za manj primerne dodatne posege v prostor. Svetniki so opozarjali, da želijo Trzin ohraniti urejen in da ne želijo anarhije, končne rešitve pa so bile od primera do primera različne. Prizadevno delo nadzornega odbora Poseben sklop tematike, ki jo je na 20. seji obravnaval občinski svet, so bila poročila nadzornega odbora Občine Trzin. Odbor je pregledal finančno poslovanje PGD Trzin in PD Onger Trzin in pri tem ugotovil, da so bila sredstva, ki sta jih društvi přejeli iz občinskega proračuna povsod porabljena racionalno in namensko ter da nikjer ne prihaja do namernih kršitev predpisov v zvezi s po-rabo proračunskih sredstev. Tudi pri delnem nadzoru sredstev proračuna občine Trzin za leto 1999 niso odkrili nepravilnosti. Ker pa je lani del lela financiranje občine potěkalo preko strokovnih služb občine Domžale, so opozorili na nekatere nejasnosti, za katere pa so že na seji občinskega sveta dobili pojasnila, izvedeli pa so tudi, da je občina skle-nila nekaj novih pogodb z izvajalci na področju vzdrževanja infrastrukture, nekaj pogodb pa je še podedovanih. Svetniki so ugodno ocenili tudi polletno poročilo o delu občinskega nadzornega odbora. Višje cene čišćenja odpadnih voda Ker je trzinska občina v skladu z delitveno bilanco med občinama Domžale in Trzin so-lastnica in hkrati tudi souporabnica centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, je pristojna tudi za soodločanje o cenah storitev centralne čistilne naprave. Kot je na seji občinskega sveta povedala gostja, direktorica CČN Domžale-Kamnik Olga Burica, se cene čišćenja komunalnih odpadnih voda od januarja 1998 zaradi državnega nadzora cen niso spreminjale. Ker so v tem času stroški čišćenja zelo narasli in ker se je povećala tudi inflacija, je zdaj vodstvo CČN predlagalo povišan-je cen čišćenja odpadnih komunalnih voda. Cenik, ki so ga pripravili, predvideva postop-no zviševanje cen. S I. oktobrom naj bi se dosedanje cene povišale na 34 SIT/m3, s 1. 1. 2001 pa naj bi bilo treba plaćati po 53,7 SIT za m3 odpadnih komunalnih voda, ki se stekajo v CČN. Čeprav so imeli svetniki kar nekaj pomislekov, so na koncu pristali na predlagani cenik in zvišanje cen čišćenja odpadnih komunalnih voda. Začetek priprav za ureditev ŠRC Precej bolj spodbudna točka dnevnega reda je bila lista, ko so obravnavali priprave na sprejelje odloka o ureditvenem nacrtu šport-no rekreacijskega območja Trzin. Kot smo izvedeli, bodo priprave za sprejem odloka kar dolge, saj bo najprej treba opraviti izbor ponudb, zbrati vsa soglasja, pripraviti osnutek odloka in o njem pripraviti javno razpravo in razgrnitev načrtov, po upošte-vanju stališč udeležencev javne razprave pa bodo šele lahko sprejeli odlok in prešli na njegovo uresničevanje. Župan je ob tem opozoril, da obstajajo tudi težnje, da bi se območje, ki je zdaj rezervirano za športno-rekreacijsko dejavnost pozidalo s stanovanj-skimi zgradbami in da bodo svetniki v pri-hodnje pod pritiski zasebnih interesov v zvezi s tem, vendar so se strinjali, da spro-žijo priprave za uresničitev ureditvenega nacrta za ŠRC. Svetniki so med drugim predlagali, da bi pogovore z lastniki parcel na tistem območju začeli šele po sprejemu vseh potrebnih aktov in izbranem idejnem nacrtu, ki bo izbran po javni razpravi. Sli-šati e bilo tudi predlog, da bi urejanje ŠRC potěkalo fazno in da naj bi tam zagotovili »mehak« prehod med stanovanjskim naseljem in gozdom. Odpisali dolg Sportnega društva Športno društvo je Občino zaprosilo, naj mu odpišejo 250.000 SIT dolga, ki ga je društvu za ureditev brunarice ob trzinskem smučišču nakazala še bivša KS. Ker je šio za posojilo, namenjeno dograditvi brunarice, ki so jo postavili v korist vseh občanov in ker Športno društvo denar za svojo dejavnost dobiva predvsem od Občine, so se svetniki strinjali, da znesek neodplačanega posojila spremenijo v nepovratna sredstva. Ob koncu seje so člani občinskega sveta potrdili še 7 kandidatov za sodnike porot-nike in imenovanje Marjana Gujtmana na mesto ravnatelja Knjižnice Domžale. Pred redno zadnjo točko vseh sej občinskega sveta Vprašanja in pobude je podžupan občinski svet na kratko seznanil, kako pote-kajo priprave na odprtje dodatnih oddelkov WZ Vrtec Trzin. Povedal je, da bi vrtec Palčića lahko zelo hitro odprli, če bi dobili še soglasje enega od sosedov. Če tega ne bo, se bo treba sprijazniti z bolj dolgotraj-nim postopkom, ki bo na koncu omogočil odprtje vrtca ne glede na soglasje soseda. Žal bo ta postopek, če bo sosed želei na-gajati, lahko trajal kar nekaj časa. Miro Štebe Ne meči kamenja v potok, kjer bi rad ribe lovil. Ruski NOVIČKE IZ OBČINSKEGA URADA Tudi tokrat smo g. županu Antonu Peršaku zastavili nekaj vprašanj o dogajan-jih in načrtih za izboljšanje življenjskih razmer v Trzinu Odpravljanje dolgov v coni Letos smo se dokaj odločno lotili odpravl-janja dolgov pri urejanju industrijske cone. Gre za dolgove, ki bi jih pravzaprav morala poravnati že prejšnja občina. Med drugim smo na precejšnjem delu cestišč v coni položili drugo plast asfalta. Dokončilo so asfaltirane ulice Reske, Prevale in Motnica, tarn, kjer končna plast asfalta še ni položena, pa bo predvidoma spomladi. Začeli smo urejati tudi zeleniće. Tako nam je uspelo urediti večji del Blatnice. Posejali smo travo in posadili drevesa, pri tem pa moram reči, da nam ni uspelo posaditi tistih vrst dreves, ki so bila predvidena po zazi-dalnem náčrtu. Ker so v prelekiosti v coni gradili precej stihijsko in so tudi komunalni vodi pod zemljo pogosto speljani drugače, kot je bilo načrtovano, zdaj nismo mogli posaditi dreves s košato razraščenimi ko-reninami, ampak smo se morali zadovolje-vati predvsem s tistimi vrstami, kjer kore-nine niso tako razraščene. Pod zelenicami je praktično vse prepredeno s komunálními vodi. Zeleníce smo začeli tudi negovati, predvsem kositi že Ietos pa jih bomo ponekod zavaravali tudi s količki, tako da bomo preprečevali parkiranje povsod, kjer se komu zljubi. Tudi pri urejanju zelenić nas še čaka precej delà v prihodnjem letu. Razlog, da vseh del pri urejanju cone nismo končali naenkrat, ampak smo nekaj pustili še za prihodnje leto, je v financah, saj so naša sredstva, namenjena za ta opravila, vendar-le omejena, drugi razlog pa je v tem, da želimo postopke speljati enostavno, brez posebnih zapletov. Ce gre namreč za delà, pri katerih vrednost presega na primer 10 milijonov SIT, je treba speljati javni razpis in vrsto drugih birokratskih postopkov, ki stvari precej bolj zapletejo. Poleg tega bomo Ietos uredili še pločnik v Peskali, prav zdaj zbiramo ponudbe za ureditev javne razsvetljave v Peskah in Prevalah, kjer še manjka, pripravljamo pa tudi projekte za dograditev ulice Gmajna, ki še ni v celoti urejena. Lotevamo se tudi priprav za izgradnjo mostu na začetku povezovalne ceste med obrtno cono in ostalim delom Trzina. Pri tem imamo precej težv, saj nacrti niso usklajeni. Že nekaj mesecev se ubadamo z usklajevanjem teh načrtov. Dobili smo na primer že izvajalca za prestavitev vodovoda in izvajalca za prestavitev telefonskih kablov, zdaj pa je treba dobiti in uskladiti še nacrte za most, da bo sploh mogoče napraviti projekt za prestavitev posameznih komunalnih vodov pod most. Pri urejanju podobe cone naj omenim, da smo začeli negovati tudi pas zemljišča, ki cono ločuje od magistralne ceste D-10. Tisti pas zemljišča zdaj kosimo, to jesen pa bomo posadili tudi drevesa, da bomo tako ustvarili ustreznejšo »fasado« cone - da ne bo vse izgledalo tako neurejeno. V coni pa smo tudi zravnali neko parcelo, ki je v občinski lasti in je predvidena za zaklonišče. Mogoče bodo kdaj v příhodnosti tam res uredili zaklonišče, zdaj pa smo posejali travo, kasneje pa naj bi uredili tudi igrišče za mali nogomet. Mogoče bomo tam postavili še kakšno klopco ali kaj podobnega. Kolesarska povezava z Ljubljano Kolesarska steza skozi cono je v bistvu že zgrajena. Država je v zvezi s to kolesarsko povezavo svoje del obveznosti, to je steza od meje naše občine na Dobravi do začetka ulice Motnica, že izpolnila. Tudi del, ki je v pristojnosti naše občine, je do začetka povezovalne ceste, ki bo speljana skozi območje TI 2 (območje med cono in Mlakami) že zgrajen, ni pa še povsem označen. Kjer steza prečka izvoze do posameznih podjetij, pa je prehode potrebno še popraviti. Nekaj so že popravili, v celoti pa še ne. Najbolj zapleten je problem na območju TI 2, kjer steže in ceste sploh ni. Ker gre za zemljišča v zasebni lasti, tam pravzaprav nihče nima pravice voziti. Težava pa je, ker za tište parcele dedo-vanje po letu 1918 sploh ni bilo urejeno. Že dalj časa poskušamo rešiti lastniški klobčič, da bi potem tista zemljišča odkupilo eno od podjetij, s katerim imamo dogovor, da bo občina potem tam lahko odkupila vsa zemljišča, ki jih potrebujemo za gradnjo povezovalne ceste. To povezovalno cesto so sicer risali v náčrte že prej in je bila načrtovana tudi v času rekonstrukcije magistralne ceste, vendar tudi Direkcija za ceste tam povezoval-ke ne bi mogla graditi, dokler se ne razreši lastništvo. Žal so to precej dolgotrajni pos-topki in samo upamo lahko, da bo vse řešeno v kar najhitrejšem roku. Ko bo zgrajena povezovalka, bo ob njej urejena tudi kolesarska steza. Lepši izgled Trzina Poskušamo poskrbeti, da bi bil kraj bolj prijeten za ljudi, ki živijo v njem. Zdaj smo postavili klopci pri Mlakarjevi ulici, prej korito pri izviru Gvajška, če bo mogoče, pa bomo Ietos poskrbeii še za kaj, samo da bi imel Trzin lepši in prijetnejši videz. Zdaj urejamo trim stezo, kjer bo tudi kakšna klopca. Ravno v teh dneh zbiramo naročita za izvedbo posameznih razgibalnili orodij ob stezi, trasa steže pa je že določena in računamo, da jo bomo odprli še Ietos. Želeli bi, da bi ljudem ponudili tudi druge možnosti preživljanja prostega časa, ne Ie posedanja po gostilnah. Verjetno bomo našli še kakšno takšno točko, ki bi jo lahko uredili kot sprehajališče ali kjer bomo postavili kakšno klopco ali kaj podobnega. Takšne točke iščemo v vseh delih naselja, tudi v coni. Sprehajalna steza ob Pšati proti šoli na območju T5 Pot je po splošni oceni idealna za dostop olrok do šole, vendar ni dokončana. Tam, kjer se konča, je zdaj gradbišče, zato prehod ni mogoč. Ko bodo gradbinci z deli, predvidoma decembra, končali, bo pot mogoče izpeljati. Problem pa je, da bi le-ta potem morala prečkati zasebna zemljišča. Pas zemljišča ob potoku bi sicer moral biti v pristojnosti države, vendar se država tega otepa, ker ne želi skrbeti za te vodotoke, saj to kar nekaj stane. Skrb za to skuša enostavno prevaliti na občino. Če se bodo lastniki strinjali, bomo tista zemljišča, ki sicer ničemur ne siužijo, odkupili in preko njih uredili sprehajalno in hkrati dostopno stezo za otroke do šole. Kabelska televizija Formalno je zdaj z naše strani vse urejeno. Tudi s Telemachom, ki je naslednik Telekoma, smo podpisali sporazum. Čeprav se fizično ne vidi, da bi kaj delali, so nam za-gotovili, da delajo. Pripravljajo nacrte in urejajo soglasja, saj morajo dobiti gradbeno dovoljenje. Problem je, da je danes to neprimerno težje kot dve ali tri leta nazaj. Zdaj namreč nič več ne zadosluje soglasje lastnika, služnosl je treba vknjižiti v zem-Ijiško knjigo ali pa pridobiti lastništvo. S tem problemom se zdaj srečujeta tako Telekom kol Telemach. Pri Telekomu so za-gotavljali, da imajo vse nacrte pripravljene, pa imajo zdaj s temi zadevami ravno takšne težave kot pri Telemachu. Kot so nam za-gotovili, naj bi del naselja vendarle še letos dobil kabelsko televizijo, cei Trzin pa naj bi bil pokrit prihodnje leto. Miro Štebe jkUák Župani občin Komenda, Mengeš in Trzin ob podpisu pisma o nameri v zvezi s sodelovanjem in koordinacijo pri uvedbi zemeljskega plina v vseh treh občinah OTVORITEV PRENOVLJENIH PROSTOROV ZA DRUŠTVA i^ sredo, 13. septembra, so v I. nadstropju stare osnovne šole v Trzinu na Mengeški cesti 22 odprli prenovljene prostore. Eden od prostorov bo nova trzinska sejna soba, ki bo namenjena občinskemu svetu ter seslankom in zborovanjem trzinskih društev in strank. Dvoranica bo primerna tudi za najrazličnejša predavanja. Trzinska društva, ki doslej niso imela svojih društvenih prostorov, so v sosed-njem prostoru dobila sobo za sestankovanja, v kateri so ob stenah omare. Te bodo namenjene društvom, ki bodo gostovala v tej »društveni sobi«, za njihove arhive in drugo dokumentacijo. Na občini se bodo morala društva dogovoriti o urniku uporabe omenjene sobe. Ob otvoritvi, ki so se je udeležili predsedniki in predstavniki nekaterih trzinskih društev ter predstavniki občine in društvenega življenja v Trzinu, so ugotavljali, da bi z dobro usklajenim urnikom lahko uredili vprašanje potreb po društvenih prostorih za praktično vsa društva v občini. V uredništvu Odseva pa smo se posebej razveselili prostora, kjer bo sedež dobila redakcija našega časopisa. Ko bo prostor dokonč-no urejen in opremljen, bomo v njem uredili vse potrebno za res- Sprejemamo rezervacije za zimsko sezono ^^ . —I,---- 1.10.2000 DO 1.5.2001 15. 9.2000 DO 15.6.2001 Telefon: 01/721 44 35 nično zaživetje redakcije časopisa. Doslej Odsev namreč ni imel svojih prostorov in smo se dobivali po različnih sejnih sobah, največkrat na občini, člani uredništva pa smo v glavnem delovali kar na svojih domovih. Ko bodo prostori opremljeni s telefonom, faksom in računalnikom, bomo določili tudi uradne ure oz. čas, ko bo v prostorih redakcije možno sprejemati goste in bodo naši bralci lahko prihajali k nam s svojimi pripombami, predlogi, vprašanji in seveda kritikami. Novi prostori bodo prav gotovo dali nov zagon delu redakcije. MŠ Strahopetec, ki je pobegnil pred nevarnostjo petdeset korakov, se posmehuje strahopetcu, ki je pobegnil sto korakov. Korejski TRZINCI NAJ BI PIU KAKOVOSTNO VODO a zahtevo občinskega sveta Trzin je komunalno podjetje Prod-nik poslalo obširno poročilo, iz katerega je mogoče razbrati, da naj bi v Trzinu imeli kako-voslno vodo. Občina Trzin se v celoti oskr-buje z vodo iz črpališč na domžalsko-mengeš-kem polju. Vodnjaki se-gajo do globine 50 m, od tam pa vodo prečr-pavajo v rezervar na Ongru, ki ima dve cisterni s jirostornino po 200 m . Upravljavec vodovoda vsako leto sklene pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavaravanje Kranj za nadzor kakovosti pitné vode. Letno večkrat analizirajo vzorce vode v skladu z normativi, določenimi z zakonom. Poročilo o mikrobioloških in kemijskih preis-kavah vode v Irzinskem vodovodnem omrežju kažejo, da je voda neo-porečna in primerna za uporabo. Z vzorčenji nadaljujejo in kot je razvidno iz poročila, so tudi letos že večkrat vzeli vzorce za razširjeno ke-mično analizo na vseh črpališčih, ki napajajo trzinski vodovod, vklju-čno s črpališčem Lek, ki je na vplivnem ob-močju podtalnice. Ob-činski svetniki so přejeli tudi kopije rezultatov letošnjih pregledov. Iz poročil izhaja, da voda v Irzinskem vodovodu ustreza inerilom, ki jih za lo postavlja slovenska zakonodaja. Kdor je žejen, molče vodo pije. Hrvaški izkazali in uredili lično počivališče z dvěma klopcama. Upamo, da bo prostorček ostal tako prijazen tudi v prihodnje in da bo mogoče dobil celo funkcijo družabnega shaja-lišča za prijetne klepete. Mogoče bi kdaj tam lahko postavili tudi kakšno umetniško figuro ali pa vodomet, čeprav obstaja ne-varnost, da bi postal tarča objestnežev. Ob gradbišču obrata Kalcerja so zdaj uredili zasilni prehod za pešce in kolesarje, ki želijo v industrijsko cono ali iz nje. Preho- da, ki so ga nekaj časa izrabljali celo avto-mobilisti, ki so se zjutraj ali ob popoldans-kih prometnih konicah skušali izogniti kolonám, nekaj časa sploh ni bilo. Slišati je bilo kar precej negodovanja občanov, Trzin pa sploh ni imel kolesarske povezave z Ljub- KRATKE NOVICE še spominjate razbitine nekdanjega kioska za prodajo sadja in zelenjave ob kri-žišču na Mlakarjevi ulici? Kolikokrat smo se ježili in opozarjali, kako podrtija kazi podobo našega kraja. Zdaj so se na Občini Naj mesec še tako sveti, vseeno ni sonce. Ruski istem mestu, ampak je med njimi kar pre-cejšnja razdalja. jih bodo kasneje mogoče speljali pod istim mostom? Potem bo pa ta most precej širok. Med pridobitve poletja moramo v industrijski coni uvrstiti tudi končne asfaltne prev- Ijano. Upamo, da bodo pristojni kmalu řešili težave z lastništvom in da bodo končno le uredili to povezovalno cesto, ki bo prav gotovo přinesla nov življenjski zagon coni. Ozek makadamski prehod zdaj povezuje obrtno cono in preostali del Trzina, na občini pa pravijo da tam poli pravzaprav sploh ni. Zdaj je res mogoče ni - o tem naj bi govoril celo stop znak, stari Trzinci pa se še dobro spo-minjamo, da je od Grmeka proti bajerjema, ki sta bila v bližini sedanje bencinske črpalke, vedno peljala pot naprej v gozd proti Do-bravi. Tamkajšnjo peš pot in nazadnje ludi cesto pa so potem vrisali v vse náčrte za ureditev tistega območja, ki zdaj uradno nosi ime T 12. Kako lahko javna pot izgine, je čudna pravljica privatizacije, še bolj čudno pa je, da lastništvo tistega območja sploh še ni v celoti opredeljeno. leke, ki so jih dobile nekatere ceste. Nekaj jih čaka še na pomlad, vendar je že zdaj vožnja po coni precej bolj prijetna, kot je bila. Na ureditev pa še čakajo pločniki, zeleniće in predvsem kolesarska steza, saj se kolesarji zdaj s še tako dobrimi gorskimi kolesi težko prebijajo preko stopnic in ovir pri uvozih in izvozih k posameznim podjet-jem ali stavbam ob Blatnici. Za kolesarje so v coni zdaj najprimernejša, vendar pa ne tudi varna, kar cestišča, kjer k sreči še ni tako veliko prometa. Sprehajalna steza ob Pšati na območju bodočega trzinskega središča bi lahko bila za učence najprimernejša dostopna pot do šo- Preko tega potoka bo treba postaviti nov most. Kje in kdo bo most postavljal, zdaj še nalci precej različne na- crte, saj cevi potoka ne prečkajo na ni povsem jasno, že zdaj pa če z »graben« si-lijo cevi najrazličnejših komunalnih vodov. Izgleda, da so imeli komu- le, a kaj ko se na vsem lepem konča. Na občini se zavedajo pomena te steže in samo upamo, da tudi tu ne bodo imeli prevelikih težav z lastniki pri odkupu tistega koščka zemljišča, ki ga potrebujejo, da bi steza pripeljala do šole. Na tistem traku zemlje tako ali tako nihče ne bo mogel nič graditi. RAZ8TAVA STARIH KMETIJSKIH ORODIJ X udi Ietos so v poskusnem centru Jablje pripravili že tradicionalno razstavo starih kmeč-kih strojev. Že tradicionalno je razstava pritegnila predvsem pozna-valce in nekatere, ki so slučajno izvedeli za razstavo. 0 njej in dogajanjem ob tem so pripravili celo televizijsko oddajo, razen nekaj redkih pa med obiskovalci ni bilo prav dosti Trzincev. Tisti, ki so bili in so na prireditvi tudi sodelovali, pa so se dobro odrezali. To še zlasti velja za g. Franca Florjančiča -Smuka, ki je s svojo vprego tradicionalno okrašenih konj pritegnil precej pozornosti. PRVI EKOLOŠKI OTOKI V TRZINU teh dneh na nekaterih mestih v Trzinu lahko vidimo po več kon-tejnerjev za smeli z raznobarvnimi pokrovi. Gre za prve t.i. ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov. Na vsakem od zabojnikov razločno piše, kakšne vrste odpadkov sodijo vanj. Upamo, da se bodo prebivalci Trzina pri odlaganju odpadkov toliko potrudili, da bodo odpadke res loče-vali. Prav bi bilo, da bi se vsi bolj zavedali, kako pomembno je, da omogočimo ponovno predelavo odpadkov v uporabne surovině in da s takšnim zbiranjem odpadkov lahko tudi sami naredimo nekaj malega, da bi bilo naše življensko okolje bolj urejeno, čisto in zdravo. OPRAVIČILO Počitnice so se končale tudi za člane uredništva Odseva. Spet je pred Vami nova številka občinskega časopisa, ki je pri izzidu žal zamudil za nekaj dni. Za to je kriva vrsta vzrokov različne narave, ki se jim v redakciji nismo mogli zoperstaviti. Vztrajnim iskalcem pravopisnih na-pak se bo v tej številki delo morda obrestovalo, saj smo morali zaradi odsotnosti lektorice nekaj člankov v časopis uvrstiti nelektorirane. Vseeno upamo. da boste številko z veseljem prebrali - mi pa si bomo prizadevali, da Vas oktobrska številka obišče pravočasno - torej 20. oktobra. Hvala za razumevanje! Uredništvo Odseva PRODNIK JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK d.o.o. 1230 Domžale, Savska 34 ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v jesenskem roku odvažalo kosovne odpadke v občini Trzin dne ie.i0.2000 Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, zato morajo biti samo na dan rednega odvoza do 5.ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaže škropiv, olj, barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Tudi avtomobilski deli, akumulatorji in sodi ne sodijo med odpadke iz gospodinjstev. Poleg tega s kosovnimi odpadki ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, drevja oziroma živih meja. Vodja javne higiene: Direktor: Prosimo za razumevanje! c, .,,,, , , ' Slane Llčakar Marku latur, iimv.dtpl.ing.slr. PRLEKIJA 2000 srca priporočam, da obiščete ta čudoviti košček Slovenije. In takrat se obvezno ustavite na Stari gori, kjer si boste lahko ogledali, tako kot smo si mi: edini mlin na veter v Sloveniji, muzej in njihovo res lepo cerkev. Omenim naj še to, da smo bili, prisotni na izletu tudi KUD-ovci in smo na Stari gori v veselje vseh, odigrali predstavo - CIRKUS BANBINUS -teatra CIZAMO. Več prihodnjič. Jože Štih nji številki bomo obsežneje po-ročali o tem izletu, tokrat naj vam samo rečem, da je škoda, ker niste šli z nami. Res je bilo prijetno: prijetna vožnja, lepo vreme, prijazni ljudje, ki so nas, čeprav je bilo prav takrat v vinogradih že obilo delà, sprejeli z obema rokama. Zato vam, ki ste se prijavili in niste šli z nami in tišti za katere bi se spodobilo da bi šli, pa niste šli in za tište, ki se zaradi ka-terega koli drugega razloga niste udeležili našega izleta, iz ^^erjetno ni Trzinca, ki ne bi ve-del, kje je Prlekija, če že ni bil tam, pa je vsaj poskusil njihovo dobro kap-ljico. Se strinjate! Pa pojdimo lepo od začetka. Turistično društvo je organiziralo v sodelovanju z občinama Trzin in Sv.Jurij ob Ščavnici izlet prav tja, torej v Sv.Jurij ob Ščavnici. V prihod- LEPO JE, DA POZNAMO TUDI SOSEDA Tokrat vam predstavljamo člověka, ki je v zgodovino Mengša pa tudi širšega območja že vtisnil pečat svojega delà. In ko omenimo priimek Per, tudi že vemo, no, predvsem stari Trzinci in listi, ki se zanimajo za narodno - zabavno glasbo, da gre tokrat zagotovo za Janeza Pera. Vendar pa jih veliko tudi ve, da gospod Per ni samo to. Bil je tudi prvi župan občine Mengeš v samostojni Sloveniji, zdaj pa se mu je iztekel štiriletni poslanski mandat v državnem zboru RS. In zakaj smo postavili pred ogledalo javnosti prav gospoda Pera? Zato, ker je bil poslanec tudi našega območja, predvsem pa tudi zaradi tega, ker se je po svojih funkcijah (župan, poslanec) zavzemal za stvari, ki so tudi v interesu naše občine. Drznil si jih bom nekaj zapisati. Prvenstveno je - napraní ministrstvu za promet in zveze - vedno zagovarjal in vztrajal pri izgradnji štiripa-sovnice med Domžalami in Trzinom. Skupaj s še nekaterimi kolegi je v državnem zboru pripomogel, da so uspeli s predlogom, da se je delež dohodnine v dobro občin s 30% povečal na 35%. Ta sprememba je zelo ugodno vplivala tudi na občino Trzin, saj tako več denarja ostane tam, kjer se ustvari. Še veliko zanimive-ga bi se dalo napisati o življenju in delu g. Pera, a naj bo to za-enkrat dovolj. Poslanski mandat se mu izteka prav v času, ko se začenja predvolilna kampanja. Mogoče bi bilo kdaj po volitvah z njim zanimivo napraviti intervju. Vendar pa je to že druga zgod-ba. J.Š. SKLEP O DOLOČITVIVOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ Okrajna volilna komisija je 25. avgusta sprejela sklep o določitvi volišč in območlj vollšč za glasovanje državlja-nov na rednih volitvah poslancev v državnem zboru za 11. volilni okraj 4. volilne enote, ki bo 15. oktobra 2000. Za Trzince je pomembno, da bosta volišči št. 17 in št. 18, kjer bodo prebivalci Trzina lahko oddali svoje glasove, tudi tokrat v avli osnovne šole v Trzinu (Mengeška 7b). Na voiišču št. 17 bodo volili prebivalci Habatove ulice, Jemčeve ceste, Kmetičeve ulice, Kidričeve ulice, Kratke poti, Ljubljanske ceste, Mengeške ceste, Za hribom, ulice Rašiške čete in Zorkove ulice. Na voiišču št. 18. pa bodo volili prebivalci Blatnice, Brezovce, Brodišča, Bergantove ulice, Cankarjeve ulice, Do-brave, Gmajne, Hrastovca, Košakove ulice, Lobodove ulice, Mlakarjeve ulice, Motnice, Na jasi, Partizanske ulice, Pernetove ulice, Pesk. Planjave, Ploščadi dr. Tineta Zajca, Prešernove ulice. Převal, Reboljeve ulice, Špruhe, Trdino-ve ulice, Ulice pod gozdom, Ulice Kamniškega bataljona, Ulice OF, Ulice bratov Kotar, Vegove ulice, Župančičeve ulice in Županove ulice. M Nova energija. i ZDRUZENA LISTA Voli modro! u :^ i ocialnih demokratav Nova energija. .... , , ZDRUŽENA LISTA Voli modro! socialnih d,mok,u,ov "Vnaši stranki raste nov rod mladih, izobraženih ljudi, ki so se skupaj z mano odločili na volitvah pokazati, da gre naša stranka naprej z nouo energijo. To je zelo izobražena in urednostno trdna generacija, u nasprotju z pripisanim mnenjem delà javnosti, da je to generacija brez urednot in usmeritev. Naš cilj je višja kvaliteta življenja za vse, ne za ozko manjšino. Naš cilj je odprta in solidarna družba, ki omogoča posamezniku, da razvije svoje talente, znanje in ustvarjalnost, da svobodno razvije svoj življenjski stil. Uveljavljamo nov tip politike, uveljavljamo novo razmerje med gospodarsko razvitostjo in sociálno pravićnostjo in to tako, da se zavedamo, da je pogoj za sociálno stabilnost gospodarska úspěšnost!« »Predstavljamo mlado in odprto stranko, ki se zavzema za sociálno enakopravnost in pravičnost, za enake možnosti za vse, za spremembe in novo energijo v družbi. Nova evropska soda/demokracija, kijo predstavljamo gradi na vzpostavljanju novega ravnovesja med gospodarsko tekmovalnostjo in družbeno solidarnostjo, ki omogoča napredek inje pogoj družbene blaginje. Revščina nekaterih zmanjšuje gospodarski standard vseh, ki živijo v razslojeni družbi. Izključenost iz izobraževanja pa dolgoročno slabi moč gospodarstva. Družba naj vlaga v javno blaginjo, novo kvaliteto življenja, zaposlovanja, zdravje in okolje!« Kristina Brodnik Borut Pahor JESENI SE ODLOCI MODRO! KANDIDATKA ZA POSLANKO DeSUS-a V 11. VOLILNEM OKRAJU METKA ZUPANEK Domžale, Češminova 27 V Domžalah sem korenine pognala pred štirimi desetlelji. Imam svoj dom in prijelno družino, ki se je z vnuki že močno razširila. Generacija, ki ji pripadam, je veliko prispevala k razvoju Slovenije na vseli področjih. V nas »la starih« je še veliko moči in ustvarjalnosti, ki je obogatena z izkušnja-mi. Prav je, da to uporabimo v dobrobit generacije, ki prihaja za nami in za ljudi, ki jih imamo radi. Moramo se aktivno vključevati v družbena dogajanja in v življenje ter si prizadevati, da bo odnos med ljudmi in generacijami human, kulturen in prijateljski. Kol poslanka se bom zavzemala za: - kakovoslno sožitje in human, kulturen ter prijateljski odnos med generacijami; - aktivno vključevanje starejših v družbena dogajanja in življenje; - pozitiven odnos do staranja 1er za zagolavljanje specifičnih potřeb starejših; - kvalitetno skrb in pomoč starostnikom od pomoči na domu do gradnje domov. SOS ZAUPAJTE VASE IN V NAS Premnogokrat se volilni sestavki in nagovori prićnejo z neko strankarsko ideološko frazo, pa naj bo tokrat drugače. Tokrat bi vas rad nekako drugače nagovoril. Predvsem bi vam zaželel, da bi v naslednjem štiriletnem obdobju delovanja naše države popravili in odpravili napa-ke, ki so nastale v prejšnjem obdobju vladanja. To nalogo bomo opravili le z mnogo volje in zaupanja v nas in našo deželo. Premnoge težave na gospodars-kem in kulturnem področju je potrebno popraviti. Ookončno se moramo osvobo-diti dogme prejšnjega režima in skupno po pametni poti brez pretiranih prepirov postaviti temelj trdne države za vstop v evropsko zvezo. Urediti je potrebno finančno zakonodajo, da bodo lahko podjetniki normalno delo-vali in se razvijali v smeri nove tehnologije, ne pa v popravljanju in obnavljanju stare nerentabilne gospodarske panoge. Znano je, da mnogo podjetij v Sloveniji ogrozijo obstoj prav neplačani davki. Mali člověk mora takoj in vestno poravnati svoje obveznosti do države, medtem ko se prav mnoga podjetja ne sekirajo za neplačane obveznosti do države in posameznih subjektov. Potrebno je poskrbeti za nemoteno poslovanje in delovanje SPIZ-a, saj so upoko-jenci krvavo zaslužili svoje pokojnine. Nekatere dobre poteze je potrebno ohraniti in nadgraditi, nekatere pa zamenjati in zastavit! na novo. Javna poraba mora biti v okviru zmožnosti države in ne preveč potratna. Ostala državna podjetja, ki so temelj bodočega lastninjenja in privatizacije, naj bodo opravljena na pošten način do ljudi, ki so leta in leta vlagali vanj (zlasti Telekom, Mobitel), saj je njihova tržna vrednost zelo visoka in bi to prišlo zelo prav pri težavah državnega proračuna. Zavzemamo se tudi za javno polaganje računov države, kar bi pridobilo zaupanje med ljudmi; s tem bi se krepila domača valuta, kakor tuđi gospodarstvo. Učinkovita javna uprava, finančna kontrola, računovodski red in pameten kultur-nonacionalni program so nekatere izmed tez našega programa. Poleg tega ne smemo pozabiti sociale in zdravstva in še mnogo stvari, ki bi olajšale življenje navadnemu člověku, ki želi biti pošteno plačan za svoje delo. Vem, da nekaterim vse skupaj zveni kot pamflet, vendar moramo priti do spoz-nanja, da si s skupno močjo in pametno smerjo brez pretiranih konfliktov in pod-tikanj lahko ustvarimo svoj dom in našo deželo. Vsem skupaj želim, da spoznamo pomembnost udeležbe na volitvah in da ne zgubimo vero v svoje vizije. Smo in bomo ostali Slovenci in to si tudi želimo, saj je, in vedno bo, »Čas je za Slovenijo«. 00 SDS TRZIN Predsednik Matej Povše Vašé boljsë možnTO ; ' / ' - s-, >. ■ Í' ŠSŠS&Sfe - \T 1 ___ '- 1 . -■ ! "vrii.'i-. ' > ■'*'., ' ' ' Socialdemokratska stranka Slovenije / www.sds.si Poštni naslov: stebe@email.si DR. BOGDAN DOLENC, NOVA MOČ V TRZINSKEM ŽUPNIŠČU B—^ oleg mnogih novih sokrajanov smo  v avguslu dobili tudi gospoda, ki je med krajani pritegnil še posebno pozornost - dr. Bogdana Dolenca. Ob njegovem prihodu so po Trzinu krožile razno razne govorice, med drugim tudi ta, da bo za-menjal našega dosedanjega župnika g. Pavla Krta. Vse to kaže, da je Trzin še vedno vas, da pa bi govorice ustavili, smo o njegovem prihodu, poreklu in življenju vprašali kar njega. Moje korenine so v lepi Poljanski dolini, sredi škofjeloškega pogorja, v vasici pod Starim vrhom. Oče je bil krojač, mati gos-podinja. Gor sem zrasel skupaj s tremi brati in dvema sestrama. Oče mi je rekel: »Samo glej, da ne boš krojač! S šivanko se služi tenak kruh.« Vendar tudi z mojo odlo-čitvijo za bogoslužje ni bil preveč zadovoljen. Bil sem kaplan v Grosuplju in Novem městu, študiral sem v Rimu, zadnjih trinajst let pa sem bival kot hišni duhovnik v samostanu sester svetega Križa na Mali loki pri lhánu. Ko je bil leta 1987 prof. dr. Franc Perko imenovan za beograjskega nadškofa, je Teološka fakulteta rabila predavatelja za nauk o Cerkvi in ekumensko teologijo. Tako sem veroučno učilnico v Novem městu zamenjal za predavateljsko katedro na ljubljanski Teološki fakulteti. Nekateri so, potem ko so vas opazova-li, ocenili, da imate težak kmečki korak, kar naj bi tudi pomenilo, da ste daleč hodili v šolo. Res je, vseh osem let sem hodil v osnovno šolo pol ure daleč v dolino. Med počitnica-mi sem pomagal stricu na kmetiji. Vedno sem imel rad kmečko delo in zelo spoštu-jem kmečke ljudi, njihovo delavnost, vest-nost, preprostost in poštenost. Delavnosti sein se navadil najbolj, ko sem videi, kako je treba garati na kmetiji v hribih. Prisegam tudi na zdravo, »kmečko« pamet. Všeč mi je pregovor, ki pravi: Papež in kmet skupaj več vesta kakor papež sam. Kje pa ste nadaljevali šolanje? Obiskoval sem poljansko gimnazijo v Ljubljani in po maturi vstopil v bogoslovje. Takrat smo bili študentje teologije brez pravic, zato so me sredi študija poklicali v vojsko. Bogoslovce so imeli še posebej na piki in so poskrbeli, da smo služili čim dlje od doma. Tako sem petnajst mesecev nosil mitraljez po makedonskih »brdih« blizu Bitole. Sošolci so me tolažili, češ, saj greš samo na »bližnji Vzhod«. Po šestih letih teologije sem bil leta 1979 posvećen za duhovnika. Po dveh letih kaplanovanja v Grosupljem sem odšel na študij v Rim in tam na papeški uni-verzi Urbaniani dosegel doktorat iz teologije. Rimska leta so bila prilika za utrjevanje znanja jezikov: predavanja so bila v italijanščini, bival sem med Němci v zavodu Tevtonik, disertacijo o teologu in kardinalu J. H. Newma-nu pa sem pisal v angleščini. Kako to, da ste prišli ravno v Trzin? Po naključju, če naključje obstaja. Teologi pravimo, da naključja ni. V božjih načrtih ima vsaka navidezna malenkost svoj smisel. To navadno spoznamo proti koncu življenja ali pa šele v věčnosti. Glede na moje delo na fakulteti sem iskal stanovanje blizu Ljubljane. Tako me je pot pripeljala v prijazni Trzin. Kakšno delo boste opravljali tu? Moje glavno delo je povezano s fakulteto: predavanja, znanstveno raziskovanje, pisanje strokovnih in poljudnih teoloških člankov. Iz več jezikov prevajam teološka besedila. Glede sodelovanja v tukajšnji župniji od škofa nimam zadolžitve, ampak bom kot »duhovni pomočnik-prostovoljec« priložnostno pomagal pri nekaterih dejavnostih, npr. pri mladin-skem věrouku, nedeljskih mašah in spovedo-vanju. To mi omogoča tudi večjo svobodo in gibljivost, kot ju zahteva današnje akademsko delo. V tem akademskem letu bom nekaj mesecev predaval tudi na univerzi v Gradcu. Kako želite, da vas verniki nazivajo? Kakor želijo! Študentje že morajo reči »gos-pod profesor«, tu doma smo pa lahko manj uradni. »Gospod Bogdan« mi bo kar prav. Kakšno se vam zdi dosedanje stanje v župniji Trzin? Župnika Pavleta poznam že več let, saj smo bili skupaj v isti dekaniji. V tukajšnji cerkvi pa do letos nisern bil. V župniji sem doslej opazil veliko prizadevnosti in pripravljenosti za sodelovanje in srečujem izvrstne ljudi. Veselim se sodelovanja z župnikom in z všemi Ijudmi dobre volje. V četrtek, 7. septembra, smo bili člani Župnijskega pastoralnega sveta deležni zanimivega predavanja oziroma meditacije o praznovanju nedelje. Ali bodo tudi ostali verniki lahko kdaj prisluhnili kakš-ni vaši meditaciji? Zagotovo. Nedeljska pridiga naj bi bila kratka meditacija ali premišljevanje božje bese-de. Za kaj izrednega pa se bomo še dogovo- rili. Pričakujem predloge in želje. Sicer sem pa imel pred leti tudi na Televiziji Slovenija serijo 90 oddaj z naslovom Ozare. Ta kratka razmišljanja o veri in smislu življenja so lani izšla v knjigi Sejalec na ozarah. Vaša predavanja vsak dan poslušajo študentje na Teološki fakulteti v Ljubljani in kot vem ste od letos tudi prodekan. Kaj poučujete? Moj predmet se imenuje »nauk o Cerkvi in teologija kršćanskih Cerkva.« Govori torej najprej o katoliški Cerkvi, njeni ureditvi, službah, poslanstvu, potem pa o nastanku in nauku drugih kršćanskih cerkvenih skupnosti in medsebojnem zbliževanju (ekumenizmu), Obravnavamo tudi pojav novih ver-skili gibanj (new age) in ločin (sekt). Na teološko-pastoralni šoli, namenjeni prihod-njim veroučiteljem, předávám dogmatiko (nauk o verskih resnicah). Kot tajnik Slo-venskega ekumenskega sveta praktično de-lam za edinost med kristjani. Kako pa vam je všeč Trzin? Ljudje so prijazni in tudi kraj z okolico mi je izredno všeč, zlasti, ker je še čutiti vaški, podeželski, deloma kmečki utrip. V novem naselju in industrijskem delu pa že prevla-duje mestno vzdušje. Kraj so ljudje, ne zgradbe, zato bi jih rad čim več spoznal. Z vsakim človekom, ki ga srečaš in se li za-upa, se odpre nov svet. Zato so takšna srečanja lahko velika obojestranska obogati-tev. Gospod Pavle Krt je znan po hoji v hřibe. Kaj pa vi? Ali boste med Ijudmi postal znan tudi po kakšni drugi dejav-nosti, ki jo gojite? Ker sem doma s hribov, so mi že zato pri srcu, morda malo nižji od tistih, ki jih obis-kuje Pavle. Rad imam sprehode v naravo. Moji ostali konjički pa so bolj »hišni«: pos-lušanje glasbe, tuji jeziki ter zbiranje pre-govorov različnih narodov. V Družini ob-javljam najlepše svetovne pregovore s ko-mentarjem. Všeč mi je, da je tudi list Od-sev potresen z »rozinami« duhovitih misli. Čestitam vam k njegovi pestri vsebini in lepi obliki. Urša Mandeljc NOVICE IZPOD ZVONA SV. nom JANA Seplember je poleg svojih darov v naravi prinesel trzinski župniji praznik jubilejev. Na Baragovo nedeljo (17. septembra) smo povabili tište, ki obhajajo okrogel zakonski ali osebni jubilej na slavje v našo tokrat še lepše okrášeno cerkev. Okoli osemdeset Slomškovih slik z voščilom, blagozve-neče prilrkavanje, stiski rok ter dobrote, ki so jih pripravili dobri ljudje - vse to je prispevalo k nepozabnemu prazno-vanju. Vsem, ki Ietos praznujejo kakšno obletnico pa ta dan niso mogli biti z nami, naj vsaj prek te strani zaželimo vso srečo, zdravje in božji blagoslov. Hkrati s šolo smo začeli tudi novo veroučno leto. Starši, ki želijo posredovati otrokom najlepše in najdragocenejše, kar so přejeli od svojih staršev, jim omogočajo rast v veri in spoznavanje vere ter pripravo na zakramente prvega svetega ob-hajila in birme. V župnišču na Habatovi 15 poteka tudi věroučná mala šola, v katero so vabljeni ludi manjši (predšolski) otroci od 5. leta dalje. Letos bomo začeli tudi s srečanji za mladino v srednjih šolah in sicer ob sobotah po večerni maši. Od letošnjega velikega šmarna v naši župniji živi prof. dr. Bogdan Dolenc, ki poučuje na Teološki fakulteti in bo delno pomagal tudi pri župnijskem delu. V župnišču so se že oglasili nekateri novi prebivalci iz blo-kov in se zanimali za krst otrok in za věrouk. Zato sta se župnik in njegovo pomoćnik v začetku septembra odpravila na vljudnostni obisk vseh novih stanovalcev. Povsod sta oddala prijazno pisemce z dobrodošlico in s povabilom, da se - če delijo z nami isto vero - povežejo z življenjem v naši župniji. Deležna sta bila zelo prijaznega sprejema in se za to vsem zahvaljujeta. Naj tudi na tem mestu naštejemo glavne dejavnosti v župniji. Srce vsega dogajanja je nedeljska maša (ob 7.00, 9.00 in 11.00), ki pomaga vernim, da je njihova nedelja duhovno bogata, polna in je po njej blagoslovljen tudi delovni teden. Tretja (ob 1 1 .h) je še posebej namenjena družinám z otroki. Nekateri poiščejo duhovno oazo v tihoti cerkve in v srečanju z Bogom tudi med tednom, ko so sv. maše ob 19.00 (poleti) oziroma ob 18.00 (pozimi), ob sredah pa navadno zjutraj ob 7.00. Ob nedeljah po maši je krst otrok. Birma je vsaki dve leti. Prihodnja bo leta 2002 po veliki noči. Bolnike, ki to želijo, obišče duhovnik na domu ob prvih pet-kih v mesecu (dopoldne od 9.00 dalje). Tudi izven tega časa lahko zavrtite telefon. Za cerkveno poroko se zaročenca prijavita vsaj en mesec prej. Za vse je obvezen tečaj za zaročence, ki ga obiskujejo v Ljubljani ali v kakšni bližnji župniji. tUradnih ur v župnišču ni, duhovnika želita bili vedno na voljo, posebno pred mašo in po njej. V nujnih zadevah se lahko ob vsakem času obrnete na župnika (tel. 01 721-38-77) ali na pomoćnika dr. Bogdana Dolenca (01 721-45-28). MESTNI IZGLED TRZINA Sezidane hiše in Hiši daje ceno sosed. zasajenega vinograda Nemški nikoli ne prodamo za toliko, kolikor sta nas stala. Španski Malo manjka tistemu, ____; ki ima svojo hišo. Če člověk sam računa, mu pripadata bik in krava, če mu računajo drugi, mu ne dajo niti teleta. Karakalpaški A U Italijanski Moški delajo hiše, ženske domove. Angleški Povsod je lepo -doma je najlepše. Slovenski Vprašaj ljudi, kaj se dogaja v tvoji hiši. Ruski je mei nost -prihoi govor menja la Krt vas, d goven kar nj Moje sredi Starin podin brati i »Sami služi t čitvijo jen. Bil se tu, šti pa sei nu se; lhánu Perko je Tec nauk i ko sei zamer Ijansk Neka li, OCI rak, t daleč Res je šolo p mi set sem ir jem ki nost, i sem s je trel Přisej Všeč i kmet Kjep Obisk jani in rat sn zato s Bogos so po: ma. T raljez PETRA KERCMAR: Z VSEM SRCEM SEM NOVINARKA F V erjetno se vsi, pa naj gre za bolj ali manj stare Trzince ali Trzinča-ne, kadar gremo mimo novih blokov bodočega centra Trzina sprašujemo kakšne sokrajane bomo dobili v te bloke. Videti je, da so tamkajšnja stanovanja vse bolj polna pa tudi na ulicah Trzina je opaziti več novih obrazov. Med temi je tudi obraz, ki nam je večini kar dobro znan. Novinarko Petro Kerčmar namreč lahko vsak teden tudi po večkrat vidimo v informativnih odda-jah TV Slovenija, tako da je za marsikoga pravzaprav že stara znanka. Ko sva kramljala ob soku v Turistu, mi je izdala, da živi v novem bloku na ulici Za hribom (enem od tistih, ki jih je gradila UBK banka) že od maja, vendar se še vedno počuti kot Domžalčanka, ki živi v Trzinu. Pravzaprav čuli pripadnost kar ce-lolnemu območju nekdanje domžalske občine. V Domžale je namreč prišla s tremi leti iz Ljubljane, pred časom pa je tri leta živela v Mengšu. Zdaj ima stanovanje v Trzinu, prav došli stikov s Trzinci pa še ni imela. Razlog je prav gotovo v tem, da je zaradi službenih obveznosti sorazmerno malo v Trzinu in se še ni mogla bolje vklju-čiti v življenje našega kraja. Vendar Trzin Petri ni tuj. Ob tem, da se je včasih vsak dan vozila na študij in kasneje na delo skozi Trzin in da si ga je takrat iz dolgih počasnih kolon, ki so se le po polžje valile skozi naš kraj dodobra ogledala in da se je v Trzinu včasih tudi ustavila, je o Trzinu naredila tudi kar nekaj prispevkov. Ker je bila cesta skozi Trzin včasih zelo perece vprašanje, je seveda dělala prispevke o njenem posodabljanju, poročala je tudi z zbora občanov, ko so se kresala mnenja o gradnji bodočega centra Trzina, »pokrivala« pa je tudi volitve v Trzinu. Ko je delala še na kamniško-domžalski kabelski televiziji Impulz pa se je s Trzinom srečevala skoraj vsak dan. Pravi, da ji je Trzin všeč in da rada živi v njem, čeprav še ni imela prav dosti priložnosti za navezavo stikov s Trzinci. Ljudje, ki jih najpogosteje srečuje, so se tudi šele pred kratkim priseli-li v naš kraj. Ko se pogovarjaš s Petro, enostavno ne moreš mimo njenega delà. Pravi, da je stoodstotna novinarka: po izobrazbi, značaju, razmišljanju in sploh se naj-raje vidi v tej vlogi. Vendar pa je v novinarske vrste zašla po nak-Ijučju. »Po gimnaziji, ki sem jo končala v Kamniku, sem se vpisala na pravno fakulteto, čeprav takrat pravzaprav nisem točno vedela, kaj bi hotela postati. Za vsak primer sem hkrati delala tudi sprejemne izpi-te na Fakulteti za družbene vede. Pogoje za študij novinarstva sem opravila, skoraj isto-časno pa sem dobila tudi ponudbo za delo novinarke-voditeljice na kamniško-domžalski televiziji Impulz. Vse se je nekako pokrivalo in začela sem študirati novinarstvo in delati na Impulzu.« Petra je tako združevala teorijo in prakso, kar ji je vsekakor koristilo pri študiju novinarstva, čez čas pa jo je pritegnila tudi nacionalna televizija. Tudi tam je začela z regionalnim programom - v takratnem studiu Luvigana. Delala je prispevke z lokalno tematiko, kasneje pa je tudi brala poročila znotaj te oddaje. »Po približno enem letu delà na nacionalki me je tedanji odgovorni urednik informativ-nega programa Lado Ambrožič vprašal, če bi sodelovala v dnevnoinformativnem uredništvu. Zame je bil to zanimiv izziv. Takrat sem še studirala,.vendar sem rada pristala. Kmalu sem začela brati poročila, kasneje pa sem postala tudi voditeljica dnevnika. To je bila zame enkratna izkušnja in veliko sem se naučila. Zdaj, ko se je zamenjalo vodstvo pa delam prispevke s terena, z različno tematiko, še zlasti pa s področ-ja oglaševanja in reklam, zraven vodim tudi nove regionalne oddaje Vaš kraj, zvečer v Odme-vih pa berem poročila. Organizacijsko se pri delu v tem uredništvu vedno kaj spreminja. Vsako leto je kaj novega. Všeč mi je, da lahko kombiniram delo na terenu in delo v studiju. To se mi, kot novinarki, zdi idealno.« Petra pravi, da ji ta način delà daje širino in ji tudi omogoča, da se kot novinarka lahko bolje razvija. Ohranja lahko neposredni sti z Ijudmi in dogajanji na terenu, hkrati pa ima večji pregled nad dogajanji v družbi, ta ko da lažje vrednoti posamezne dogodke. Petra pravi, da si predvsem želi postati dobra novinarka. Pred leti je bila krajši čas tudi na izpopol njevanju v Angliji. »Tisto je bilo super bro izobraževanje. Spoznali smo, kako se to delà v Angliji. Bili smo zbrani z vseh koncev in z različnih medijev. Indijka je bil na primer z radia, udeleženec iz Afrike je bil časopisni novinar, tam pa smo spoz-navali vse tri medije: radio, časopis in tele vizijo. Pokazali so nam, kako moraš biti, čer hočeš biti dober novinar, usposobljen za vse. Spoznati se moraš na vse tri medije. Bilo je zelo zanimivo in marsičesa smo se naučili. Seznanjali so nas z različnimi prijemi tako pri vođenju pogovorov, kot pri remljen tudi po grafični strani. Za večjo težo moramo prispevke podkrepiti tudi z iz-javami strokovnjakov in drugih, ob tem pa je treba paziti, da ne kažemo le ene strani medalje. To terja od novinarja kar dosti znanja in truda in nekateri ljudje enostavno ne razumejo, kako smo lahko za enominu-ten prispevek po cel dan v službi. Vendar je to, če hočeš, da bo prispevek res dober in da bo dosegel zaželjeni učinek, potreb- Zaradi takšnega pristopa do delà je Petra zelo hitro napredovala. V nekaj letih je postala ena od najvidnejših novinark na TV Slovenija, zaradi njenega prijetnega nasto-pa pa je letos marca dobila prestižno nagrado, nekakšnega slovenskega inedijskega oskarja, za najbolj obetavno medijsko os-ebnost. Pravi, da je bila priznanja vesela, vendar se ji zaradi priznanja v službi ni nič spremenilo. »Ko sem dobila tisto priznanje, me je poklicalo več kolegov od časopisov, da sem z njimi opravila pogovore. Ljudje me zaradi tega mogoče nekoliko prej pre- poznavajo, drugače pa se zaradi priznanja v bistvu ni zgodilo nič.« Kaj pa prosti čas? »Tega je sorazmerno malo, am-pak kadar sem prosta grem rada v kino. Rada gledam dobre, tudi stare filme. Tu ne mislim kakšne prav stare črnobele filme. Rada si ogledam kakšen dober film izpred parih let. Pri tem ne izbiram žanra. Če je film dober, je dober, pa naj bo komedija, akcija, zgodovin-ski film ali kaj podobnega. Rada tudi berem. Kakšno knjigo izbe-rem, je odvisno od trenutnega razpoloženja. Še zlasti rada berem med dopustom, na morju in podobno. Zelo rada hodim na morje. Tudi ob koncih tedna grem večkrat na morje. Poleti tudi smucam na vodi, pozimi pa smucam v hribih. Nekaj časa pa mi vzamc tudi maček, ki ga imam v Trzinu. Moram poskrbeti zanj in in si zanj vzeti tudi nekaj časa.« Petri pa nekaj časa vzame tudi fant Uroš, ki je prav tako novinar. Pravi, da za zdaj še ne razmišljala o poroki, čeprav se dobro ujema-ta. »0 poroki še ne razmišljava, saj še nisva tako stara. Bo pa prišlo na vrsto. Zdaj nama ustreza tako. Lepo se dopolnjujeva. Oba sva novinarja. Oba sva voditelja, veliko se pogo-varjava o delu. Veliko si pomagava in sodelu-jeva. Včasih se tudi pokritizirava drug druge-ga. Mislim, da je tako prav fino in upam, da to, da sva oba novinarja ne bo kdaj ovira. Za zdaj je čisto krasno.« Za konec mi žilica ni dala miru in sem Petro še vprašal, če pozna Odsev in če bi bila pri- pravljena tudi kaj sode-lovati pri njem. Naš časopis pozna in tudi ne izključuje možnosti, da ne bi kdaj tudi kaj napisala zanj. Pravi, da je Trzin doslej spoznavala bolj po odmevnejših za-devah, ki so bile zanimi-ve tudi za širši krog ljudi, bolj vsakdanjega življenja pa za zdaj še ne pozna zadosti, da bi se lotila pisanja o njem. Prepričan sem, da bi se Petra, prav zaradi njene usmerjenosti v lokalno problematiko in zaradi profesionalnoga pristopa, lahko kaj hitro vključila v delo našega uredništva. Poznam pa tudi njeno predanost delu na televiziji in vem, da se bo njena novinarska zvezda še vzpenjala. Pelra na đelovuein meslu 1 i "Tmo ' P - 1 _ 1. ■ i Upajmo, da jo bo, ko bo bolje spoznala življenje našega kraja, zamikalo in bo spre-jela še izziv, ki jih ga ponuja naš časopis. Miro Štebe delu na terenu. Učili so nas, kako pristopil k nekemu prispevku, kako biti kar najbolj objektiven, kako biti čimbolj konkreten in razumljiv za publiko. Dosti so nas naučili!' Izobraževanje v Angliji je bilo za Petro še posebej koristilo, ker je televizijska novinarka in jo tam pri prispevkih krepko ome juje čas. V časopisu se da marsikaj opisati nekoliko bolj na široko, na televiziji pa je treba nekaj sporočiti ljudem v zgolj minuto ali največ dve dolgem prispevku. V lako kratkem času je treba povedati vse bistve-ne podatke sporočila, podrobnosti pa iz-puščati. Kot Petra pravi, je zanjo takšno jedrnato, a vsebinsko poročanje umetnost »Takšno sporočanje novic imam rada. Zame je izziv kako v čim krajšem času gledat cem povedati čimveč. V dnevno informativ nem programu moramo prispeveke delati kar najbolj jedrnato. V njih moramo povedati vse, kar je potrebno. Ob tem pa mora mo posrbeti še za dobro usklajenost slike in besedila in da bo prispevek dobro op- ZA BOLJ VÁRNO POT UČENCEV V SOLO Vsako leto ob začetku šolskega leta smo še posebej pozorni na varnost otrok na poti v šolo. Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je tudi letos, preden je v šoli spet zazvonil šolski zvonec, podrobneje preučil varnostne razmere na cestah, ki jih šolarji uporabljajo za svojo pot v šolo. Posebna strokovna skupina si je 21. avgusta tudi ogledala ceste in ulice, po katerih potekajo šolske poti Med drugim so ugotovili, da je še vedno najbolj kritična Mengeška cesta, saj je na njej promet vse gostejst. Clan, skupine so ob tem potrdili lanske ugotovitve, dali pa so tudi pobudo, da bi pri Jan baru oz. avtobusnem postajaliscu na Mengeski cesti uredili prehod za pešce. Letos je precej vprašljiva tudi povezava med industrijsko cono in ostalim delom Trzina. V času ogleda je bila edina možna povezovalna pešpot in steza za kolesarje med cono in Mlakami zaprta zaradi gradbišča v bližim bencinske crpalke. Vodja gradbišča je komisiji zagotovil, da bodo v kratkem uredili pešpot. To so zdaj sicer naredili, vendar je prometna povezava na tistem městu še zelo daleč od želene. Člani komisije so celo predlagali, da bi otroke iz cone v šolo vozili kar s šolskim kombijem. Ugotovili so, da je zaradi gradbišča na območju T-5 (na pobočjih Ongra) še vedno zaprta šolska pot "čez Zale". Opozorili pa so tudi, da investitorji v T-3 (bodočem centru Trzina) ob Pšati niso dokončali sprehajalne poti, ki naj bi peljala do šole. Pot bi lahko v precejšnji meri prispevala k varnejši hoji otrok iz novega delà Trzina v šolo, saj je pot pod hribom zdaj, ko so vseljeni novi bloki, ki jih je tam zgradila UBK-banka, vse bolj prometna. Predlagali so tudi postavitev cestno - hitrostne ovire - grbine na cesti pri vrtcu (vozišče Županova - Mlakarjeva in pri vrtcu), zavzeli pa so se tudi za postavitev panojev z znaki "otroci na cesti". Sprejeli so sklep o nákupu svetlobnih kresničk in trakov za prvošolčke. Člani sveta so se dogovorili, kako bodo prve dni šolskega leta poskrbeli za varovanje otrok na poti v šolo. Ko se je začelo šolsko leto, so prvošolčkom res razdelili kresničke in rumene rutice, člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa so nadzorovali najbolj izpostavlje-ne prometne točke, preko katerih vodijo poti otrok v šolo. MŠ Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Trzin Policijska postaja Domžale Spoštovani STARŠÍ in OTROCI, na vas se obraćamo z željo, da bi postala udeležba otrok v prometu prijetna, predvsem pa varnejša, zato vas v tem sestavku ob-veščamo o temeljnih pogojih za udeležbo pešcev - udeležencev v prometu, varni hoji in prečkanju vozišča. S skupnimi močmi se potrudimo, da bo otroštvo prijetnejše, varno in brez neprijetnih posledic. OTROCI - UDELEŽENCI V PROMETU Na otroke - udeležence v prometu so ostali udeleženci dolžni še posebej paziti in jim pomagati. Otroci smejo samostojno sodelovati v prometu šele, ko se starši prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na promelnih površinah. Otroci morajo imeli na poli v prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo. Spremljevalci so poleg odraslih oseb lahko tudi otroci, stari od 10 do 14 let, če to dovolijo otrokovi starši. Otroci, mlajši od 7 let, lahko hodijo v šolo brez spremslva, če to do-volijo starši, vendar le v območju umirjenega prometa. Otroci morajo ponoći in ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidném městu predpisan odsevnik - kresničko. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, morajo na poti v šolo in iz nje nositi poleg odsevnika tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Pešci morajo hoditi po površinah, namenjenih za hojo pešcev, če le-te niso urejene, smejo izjemoma hoditi tudi po drugih površinah (kolesarska steza, cesta). Pri tem pa ne smejo ovirati drugih udeležencev v prometu, katerim je omenjena površina namen-jena. Zunaj naselja in v naselju, kjer ni urejenih površin za pešce, morajo pešci hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje, vendar lahko uporabljajo le 1 m česle. Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, če je to zanje varneje (nepregleden ovinek, plaz). Pešec mora prečkati cesto ali kolesarsko stezo na prehodu za pešce, če je le-ta oddaljen več kot 100 m, pa sme cesto prečkati izven prehoda za pešce. Pešec ne sme prečkati vozišča izven prehoda za pešce, kjer sta smerni vozišči ločeni fizično ali ju ločuje neprekinjena črta. Pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poli, preden stopi na vozišče, pa se mora prepričati, ali lahko to stori varno. STARŠI! Opozarjamo vas, da v prisotnosti otrok in tudi sicer ne kršite cestno-prometnih predpisov, saj boste s tem pripomogli k varnejši udeležbi v prometu, prav tako bodo tudi vaši otroci v prometu varnejši, ko se bodo zgledovali po vas. V šoli se pozanimajte, kje mimo vašega doma poteka varna šol-ska pot in po njej spremljajte otroka v šolo. Pozivamo vas, da vaša pozornost in previdnost ob začetku šolskega leta ne bo trajala samo nekaj dni ali tednov, saj so otroci na cesti skozi celo leto. Otroke opazujte in nadzorujte tudi v prostem času, saj se njihova igra lahko kmalu sprevrže v nesrećo. SKUPAJ ZA VARNO IN SREČNO ŠOLSKO POT Svet za preventivo in vzgojo v ccstnem prometu občine Trzin Policijska postaja Domžale Pri hitri hoji ni dobrih korakov, samo če ješ počasi, lahko zaznaš okus jedi. Kitajski Koliko bolj se nam mudi razmotavati klobčič, toliko bolj ga zamotavamo. Kitajski VABILO CICIBANOVE URICE }/se otroke starejše od treh let vabimo na cicibanove urice, ki bodo v vrtcu Trzin - enota Žabica (Ploščad dr. Tineta Zajca 1 ). Vodila jih bo vzgojiteljica Barbara Mihelčič, prvič pa bodo v torek, 3. oktobra 2000 ob 16. uri. Če vas karkoli zanima v zvezi s temi uri-cami, pokličite na telefon: 724 15 30. OTROCI, PRIDRUŽITE SE NAM -VESELO IN ZANIMIVO BO! V. d. ravnateljice vrtca Jana Pibernik V VRTCU PRULE IMAJO ZADOSTI PROSTORA Ko so v vodstvu vrtca Prule iz Ljubljane stišali, kakšne težave imajo trzinski starši z varstvom svojih predšolskih otrok, so nas poklicali na uredništvo in nam spo-ročili, da imajo pri njih v vseh starostnih oddelkih dovolj prostora in da bi radi sprejeli otroke tudi iz Trzina. Ponudba je najbrž zelo zanimiva za tište starše, ki se vozijo na delo v Ljubljano. V vrtcu Prule, ki deluje v sklopu Vzgojno-varstvenih zavodov Ljubljana Center, za-gotavljajo, da je delo pri njih na visoki ravni in da strokovno poskrbijo za malčke. Vrtec je blizu prulskega mostu (Pra-protnikova 2), za podrobnejše informacije pa se lahko obrnete na direktorico vrtca JELENO BOŽA na tel.: 252 11 37 (uradne ure imajo ob ponedeljkih od 8. - 10. ure in ob torkih od 14. do 16. ure). Ko sem bil majhen sem se bal starejših, ko sem odrasel, sem se začel bati mladih. Armenski SPROSTITVENE DELAVHICE ZA OTROKE V V VRTCU ŽABICA TRZIN V lánském šolskem letu sem po 30-tih letih delà v vrtcu kot vzgojiteljica dobila izred-no hiperaktivno skupino otrok, ki je imela težave s koncentracijo, nezbranostjo in nezainteresiranostjo za dejavnosti, razen za TV, Ker se sama že več let poleg svojega pokliča ukvarjam še z energijami (sem namreč tudi mojstrica reikija), sem razmišljala, kako naj se organiziram, da ne bi »pregore-la«, kot se je to zgodilo vzgojiteljicam pred mano. Začela sem med svojo redno dejavnost bolj intenzivno kot prejšnja leta uvajati sprostitvene dejavnosti: meditacijo, avtogeni trening in podobno. Ob tem sem ugotovila, da bi bila lahko moja prizadevanja zaradi prevelikega števila otrok v skupini (24) ter motenja z glasnostjo ostalih otrok, neuspešna. Zato sem po začetnem dogovoru s starši začela uvajati dejavnosti kot krožek v popoldanskem času s samo desetimi otroki, in sicer takrat, ko je v vrtcu popolna tišina. Vsak zadnji ponedeljek v mesecu sem izpeljala sprostitvene deiavnice skupaj s starši, ker menini, da s tem tudi starši naredijo veliko zase. Ob tem dobijo tudi ideje za dejavnosti z otroki popoldne oz. pred spanjem, kar je zelo priporočljivo zaradi kontinuitete delà. Seveda je uspeh v veliki meri odvisen tudi od sodelovanja s starši, kajti če otrok doma nima niti minutke miru, če ne hodi ob primernem času spat, če so doma veliko-krat prepiri, je ves trud zaman. Presenečena sem bila nad veliko odzivnostjo staršev, saj sem morala začeti kar z dvema skupinama, ker je bilo precej přijav še iz ostalih dveh skupin, starši pa so vpisovali tudi šolske otroke (bratce, sestrice). Po izkušnjah enoletnega delà lahko rečem, kar potrjujejo tudi starši, da so rezultati pri navedenih otročili izredno dobri: otroci se umirjajo, z njimi se da izvajati tudi za-htevnejše dejavnosti, postali so bolj odgovorni, koncentrirani na nastopih, šolski otroci pa so bolj samozavestni in imajo boljši učni uspeh. To mi pomeni veliko vzpodbudo pri delu, zato v letošnjem šolskem letu vabim k tem dejavnostim še šolske otroke, ker opažam pomanjkljivo delo pri vzpodbujanju zavesti otrok in mladostnikov, zaradi česar se mladi vse bolj podajajo v različne zasvojenosti. Organizirala bom: - sprostitvene deiavnice za predšolske otroke in starše - sprostitvene deiavnice za šolske otroke - sprostitvene deiavnice za mladostnike - sprostitvene deiavnice za odrasle (mamice, babice, dedke, očke ...) Deiavnice bodo vsebovale vaje iz telesne vzgoje, joge, avtogenega treninga, meditacije, dihalne vaje, vaje za dojemljivost, vaje za izražanje čustev, vaje s telesnim stikom, dotikom, sprostitveno teorijo ... Z navedeními vajami se otroci umirijo, začnejo ločevati pomembno od nepomemb-nega, izboljšajo se jim koncentracija, zbranost, izenačijo si levo in desno možgansko hemisfero (razum - čustva), izboljšajo si inteligentnost, krepijo samozavest ... Vse to so potrdile tudi raziskave. Deiavnice bodo imele majhno število udeležencev zaradi boljše kakovosti delà, pote-kale pa bodo v popoldanskem času (ponedeljek, sreda, četrtek). Poleg tega izvajam tudi vse stopnje REIKIJA - širjenje zavesti, samozdravljenje in zdravljenje drugih. Tečaje reikija imam za vsakogar, zelo ugodne učinke pa imajo tudi za zaposlene v kolektivih, saj se s tem, ko imajo zaposleni vsaj I. stopnjo reikija, izboljša njihovo zdravstveno stanje, izboljša se počutje v kolektivu, saj reikiisti znajo ustvarjati boljše pogoje delà, s širjenjem zavesti pa postajajo inovativnejši. Mnogi uspešni »veliki ljudje« so že ugotovili, da brez duhovne poti ni rezultatov. Veliko vzpodbudo za to delo mi dajo sami udeleženci tečajev, saj so pri njih že kmalu vidna napredovanja na vseh področjih. Toliko za prvo informacijo. Če pa želite nekaj storiti zase, si izboljšati kakovost življenja, pomagati svojim najbližjim in se prijaviti... in če vas zanima še kaj v zvezi s tečaji ... lahko pokličete na 37 55 51 ali 041/628 677 po 13. uri. DOTIK - izobraževanje Agnes Luin - Jeverica 32 PRVOQOLČKOV NA POTI K ZNANJU —-----■■ .„, ■ " -.aulami, .■ ..t ...ii...... ■ tilom, Društvo prijateljev mladine pa jih je razveselilo s torticami in sploh je bilo, ko so se razdelili v dva razreda oz. oddelka, tudi tain prav prijetno in slavnostno. Ker jih je sorazmerno malo, se bodo učiteljice lahko še bolj posvetile vsakemu posebej, slišali pa so tudi, da v šoli niti ne bo tako hudo in da bo to pravzaprav nekakšno adaljevanje vrtca z nekaj več učenja in nalogami, ki so primerne žanje, saj niso več nebogljeni malčki, ampak že šolarji. V trzinski šoli je zdaj vpisanih 331 otrok, vendar pričakujejo, da se bo število kmalu spet povišalo. Ob koncu pa je treba opozorili tudi na priza-devno delo članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Trzin. Smaj-lo Fetah, Bogdan Drobnič, Jakob Ložar ter policista PP Domžale in Ljubljana Marko Plantan in Igor Draginc so cel teden varovali otroke na poti v šolo na najbolj kritičnih mestih. Otrokom so omogočali varne prehode čez cesto, hkrati pa so jih opozarjali in jim svetovali glede vedenja v prometu oziroma na cesli. Ob tem so ugotovili vrsto nepravilnosti. Predvsem so opazili, da nekateri starejši otroci ne upoštevajo danih pravil o varní poti v šolo, kar daje slab vzgled mlajšim. Opazili so tudi, da se nekateri vozijo v šolo kar na ro-larkah po sredini ceste, skupine kolesarjev, ki so se prav tako vozili kar po sredi vozišča. Kot izredno nevarno črno točko so ocenili er je bil letos prvi September ravno na petek, se je šolsko leto začelo z malo zamude, šele v ponedeljek, 4. septembra. Starejših učencev to ni posebno motilo, tišti, ki so se pripravljali, da gredo prvič v šolo, pa so bili kar malo nestrpni. Šola pa jim ni ušla. V ponedeljek je 32 nadebudnih pr-vošolčkov v spremstvu staršev prikorakalo v šolsko avlo in z velikimi očmi so opazova-li vse, kar se je okrog njih dogajalo. Malčki so se v glavnem že poznali iz vrtca in male šole, vendar prava šola očitno ni kar lako, saj so jim pripravili kar nekaj govorov s spodbudiiimi besedami, dobili so rumene rutice, kresničke, odsevne trakove, Občina Trzin je vsakemu poklonila knjigo s posve- prehod na se-maforiziranem križišču v smeri Domžal pri Depali vasi, in sicer iz mengeške smeri. Še zlasti so nevarni vozniki, ki iz smeri Mengša zavijajo levo proti Domžalam prav v trenutku, ko imajo zeleno luč za prehod tudi pešci. Vozniki so zaradi zelene luči za zavijanje v levo nasilni in zelo nevarni. Ocenili so, da je na tem križišču nujno pos-krbeti za dodatne ukrepe za večjo varnost, saj se je v križišču že zgodila nesreća s smrtnim izidom, slišali pa so tudi za druge prometne nezgode v njem. Predsednik SPVCP Smajlo Fetah in poli-cist PP Domžale Marko Plantan sta s pr-vošolčki tudi přehodila šolske poti, jih pri tem opozarjala na nevarnosti in jim sveto-vala, kako naj varno hodijo v šolo. Miro Štebe ZA G LAS BE NO NADARJENE OTROKE ILCčenci na osnovni šoli Trzin imajo možnost učenja igranja na instrumente, kar so v prejšnjih letih tudi s pridom izkoristili. Na šoli bo letos že tretje leto delovala Glasbena šola Citre, ki bo kmalu praznovala deseto obletnico. Največ zanimanja med učenci je za instrument električne klaviatuře - synthesizer, kar je v skladu z današnjim časom, nekateri učenci pa imajo še vedno rajši pouk klasične kitare. Glasbena šola Citre poučuje igranje na različne instrumente, iz imena pa je razvidno, da tudi citre, vendar je to odvisno od želja učencev samih. Učenci in učitelji prirejajo interne nastope před starši ali pa tudi večje nastope, kjer pokažejo svoje znanje. Le-to je zelo odvisno od volje posameznika, seveda pa je glasba namenjena vsem, ne le iia-jboljšim, saj nam vse, kar znamo, v življenju še kako prav pride. Med odraščan-jem se otrok srečuje z innogo težavicami in težavami, te pa lažje prebrodi, če ima ob sebi tako čudovito stvar, kot je glasba. Tomaž Jutršek UTRINKI 8 POLETNEGA TABORA LADIN GAJ 2000 iisel življenja je ležanje na plaži CENTER ZA MLADE DOMŽALE + OBČINA TRZIN + 15 OTROK USTVARIALNIH rišem, še raje pišem, ob lem neskončilo uživam + 7 PROSTOVOLJCEV = SEDEM I fa ' Vsak ima svoje ZABAVMIH in veselje Odklop v noći norih frizur in ZALJUBLJENIH Sobota, pravi dan za poroko NEPOZASšIfllH @MI ..srečni in zadovoljni... «Kar pride iz srca, seže do srca« J.Burroughs Poletni tabor so omogočili: CZM Domžale, Občina Trzin, KAM-BUS Kamnik, Gasilsko društvo Trzin, Kolinska, Napredek Domžale, Žito. Plastenka, Papjrnica Vevče. Ličarstvo Štmkelj, Bayer Pharma, Kemostik. Žurbi, Rudolf, Studentski servis Domžale, Gea oljarna, Zastopnik. Birirtg. Marketing. Kalimero. Eta, Svilanit, Papirnica Lipa. Muller. Chio. Orpal, Količevo karton, Kit, Helios, Ložar, Trgovina Lipa. Grošelj Mateja, Bizjak Miro, Trival, Market Diky-(uš, Kemisplus. Izvori. Malina, Tosama, Kmetija Tomo Nastran. Stol, NLB Trzin; Hvala vsem sponzorjem za pomoč, hvala Vesni. Tanji, Nini, Dragici, Andrejů in Igorju za sodelovanje in pomoč na taboru in HVALA VAM, OTROCI, ZA VSE NEPOZABNE TRENUTKE SREČE IN VESELJA TER ZA VSE MAJHNE POZORNOSTI... Moica KoCar leta niso pomembna S pesmijo do srca...ti si to'k popular VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV rf I ako, moje drage dame in gospod- _L je, pa smo zopet skupaj. Lepo pozdravljeni v svetu vestičk izpod žarometov. Dnevi, ko smo nabirali moči, so za nami in že skoraj pozabíjeni. In zopet se prebijamo skozi manjše ali večje število vsakodnevnih problemov in problemčkov z eno ali več neznankami; nekatere rešujemo bolj, druge manj uspešno. Počasi si zopet nabiramo prepotrebno kondicijo za obstoj v tem krutém svetu, ki smo jo že skoraj izgubili. Ha! Takšno je pač življenje. In vendar se pre-mika! To velja tudi za našo novo predstavo, ki jo delamo v KUD-u in sem to, če se ne molim, že tudi omenil v zadnji številki ODSEVA. Pa vendar ne bo nič narobe, če vam malo osvežim spomin. Kot veste, bo to zopet ulična predstava, ki se je še vedno drži (mogoče bo tako tudi ostalo) delovni naslov - MEGA ATA. Mega ata je po žanru tipična klovnada. Tipična, ha ha. Ko vadimo na ploščadi KUD-a, nas ljudje opazuje-jo s takšnim nezaupanjem, kot da bi bili nekakšna sekcija iz zaprtega oddelka na Polju. Toliko o tipičnosti, sicer pa si jo boste morali tako ali tako ogledati. Ne gre drugače. Predpremiera bo tam nekje proti koncu tega meseca, seveda če bomo pridni, kar pa zagotovo bomo in tudi obvestili vas bomo, obljubimo, še naknadno. V tej ulično gledališki predstavi nastopajo trije liki: mega ata, ki je čisto pozabil, da sta mu v življenju res dobro izpadli samo dve stvari, in to so lasje in zobje; naslednji lik je malo ra-persko navdihnjen prepotentni mule; tretji lik je nosečnica, za katero se ne ve, ali je noseća devetnajst ali triindvajset mesecev ali pa mogoče že kar celo življenje. Nič se ne ve in tudi mi se s tem nismo kaj dosti ubadali. Pri "žogi", kot jo Ijubkovalno kliče mule, se nikoli ne ve. Nosečnico igra Brigita Cotman, mulca Andrej Župane in mega ata moja malenkost. Režiser predstave je tudi tokrat naš dobri prijatelj Ravil Sultanov. Za tište, ki mogoče še ne veste, je Ravil přišel z ženo Natašo (oba sta diplomirana klovna) pred nekaj leli v Ljubljano iz Moskve in sta oba tudi zaposlena kot gledališka igralca v Mladin-skem gledališču. Sedaj ko prebirate te vestičke, pa je postal najverjetneje tudi že očka (prvič). ln kje bo predpremiera te nore predstave? Verjetno vas zanima samo še to. Le kje drugje pa naj bi bila kot pred lokalom BARCA. Da bo ta predstava zaživela, gre vsa zasluga samo lastnici lokala BARCA gospe Lidiji, ki je generalni sponzor naše predstave. Javna zahvala je najmanj, kar lahko v tem trenutku naredimo. Torej, moje drage dame in gospodje, predstava bo! Tudi obveščeni boste pravočasno. Od vas je odvisno samo to, ali se boste enkrat končno Ie premaknili in prišli v napove-danem času v in pred local BARCA in tam spili svoj capuccino, sok ali pivo ter si ogledali našo ulično predstavo. Amen! In od vas resnično ne zahtevamo veliko. Ali pa se mo-tim? Kaj več pa bomo še zagotovo pisali o tej naši - cestui - predstavi po predpremieri v naslednji številki ODSEVA. Kot veste, smo imeli v mesecu avgustu šest naših igralcev na izobraževanju v Izoli, kjer je sklad za ljubiteljsko kulturo Slovenije organi-ziral gledališke deiavnice. Vse skupaj je trajalo en teden. Na koncu so bile produkcije. Tokrat brez izjem z eno besedo: dobre. Del teh produkcij smo si lahko kasneje ogledali še na Trn festu v KUD France Prešeren v Ljubljani. Osnovnošolsko skupino mladih igralcev bo tudi Ietos vodila z dobrimi živčki in veliko posluha za mlade mentorica in režiserka Ur-ša Mandeljc. Najprej bodo obnovili in ponovno odigrali Čarovnika iz Oza, potem pa ... Ostalo pa v naslednji številki ODSEVA. Kot veste, moje drage dame in gospodje, si Športna unija Slovenije lasti kulturni dom in občinsko stavbo v Trzinu. Torej kompleksno. Celotno stavbo z vsem zem-Ijiščem, ki ga obdaja. Pa dobro, to bi še nekako razumel, ampak da imajo v "lasti" tudi lopo na Habatovi ulici, je pa že zagotovo tista meja, kjer pade kaplja čez rob vse razumnosti. Sedaj lahko vidimo, kako se je mačehovsko obnašala do nas prejšnja (občinska) oblast in njih veljaki. Da pa jim je pri tem pomagala tudi trzinska KS, se pa tako ali tako razume. In to so dějstva! Moje drage dame in gospodje, predlagam vam, da v katastrski pisarni in na zemljiški knjigi preverite, ali so vaše hiše in ostali objekti še vaše ali so že od Športne unije Slovenije. In končno se tudi sprašujem, moje drage dame in gospodje, kakšno noro državno-republiško oblast imamo sedaj, da dopušča tako imenovano - legalizirano krajo. Mislim, da komentar ni potreben. Uživajte in imejte se lepo v teh prelepih jesenskih dneh, kjer se barve nenehno spre-minjajo, hodite na sprehode ali vsaj k staršem po ozimnico in ne obremenjujte se s kulturo, kajti to škoduje vašemu ugledu. Seveda pa kot vedno samo za vse tište, ki ste se prebili do konca vestičk, en lep gledališki pozdrav. P.s.: Samo še to. V KUD-u smo zopet bo-gatejši in to za klubsko mizico in šest sto-lov; s tem darilom nas je presenetila gospa Darinka More, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Res je lepo delati, ko veš, da imaš podporo in razumevanje tako med posame-zniki, kot med podjetniki v domaćem kraju Jože Štih PREDVIDENI TERMINI REKREACIJE 2000/2001 * ^ Športno društvo Trzin tudi v šolskem letu 2000/2001 organizira različne oblike rekreacije v Osnovni šoli Trzin. Izjema je le namizni tenis, ki bo, kot v lánském letu, v dvorani Kulturnega društva Trzin. KOŠARKA ponedeljek 20.30-22.00 NOGOMET torek 20.30-22.00 REKREACIJA ZA ŽENSKE sreda 19.30-20.30 AEROBIKA četrtek 19.00-20.30 ŠPORTNO PLEZANJE četrtek 19.00-20.30 NAMIZNI TENIS četrtek 19.00 - 20.30 (v dvorani KUD Trzin)__ SPLOŠNA TELOVADBA četrtek 20.30-22.00 Športno društvo Trzin si pridržuje pravico spremembe terminov. Športno društvo Trzin mrON ŠKRLEP GRE TUBI LETOS NA HAVAJE r*i\* v / lanu Športnega društva Trzin Antonu Škrlepu, ki že vrsto let dosega vidne uspehe na tekmovanjih "jeklenih" - v triatlonu, je tudi letos, že drugič zapored, uspěl podvig - uvrstitev na znameniti havajski Ironman -nekakšno svetovno prvenstvo najboljših triatloncev. Letošnjih kvalifikacij se je po vsem svetu udeležilo 50.000 tekmovalcev, le 1.500 tekmovalcem pa se je uspelo uvrstiti na prestižno prvenstvo na Havajih. Na Ironman triathlon championship Havai se je Anton uvrstil po kvalifikacijah na največjem evropskem triatlonu Ironman v Rothu v Nemčiji. Tam mu je kljub slabému vremenu in le desetim stopinjam celzija uspelo doseči normo za nastop na Havajih. S svojim izrednim dosežkom se je pridružil ietošnji petčlanski slovenski karavani, ki bo odpotovala na to tekmovanje. Sicer pa je Anton letos tekmoval na kar enajstih triatlonih, ko je v Rothu izpolnil kvalifikacijsko normo, pa se je začel intenzivno pripravljati na havajski preizkus. To tekmovanje namreč zahteva od športnika maksimalno pripravljenost. Anton pravi, da je dobro pripravljen, čeprav je težko biti sam svoj trener. Včasih bi potřeboval spodbudo, toda veliko triatloncev trenira samih, ker je zelo težko spremljati športnika s tako ob-sežno in naporno panogo. Kljub temu, da je zaposlen in ima čas za treninge le popoldan, Anton trenira vsak dan - kolesari, teče in plava. Mesečno s kolesom prevozi po 1000 km, v enem mesecu preteče 200 km, pa tudi plavanju posveti kar nekaj časa, saj na mesec preplava od 40 do 45 km. Njegov cilj na letošnjem Ironmanu je izboljšati lanski rezultat. Želi si, da letos ne bi imel teh-ničnih težav s kolesom kot pred letom dni. Za Antona Škrlepa bomo držali pesti 14. oktobra in navijali, da bi se kar najbolje uvrstil. Vsi privrženci tega športa si bodo tekmovanje v triatlonu na Havajih lahko ogledali tudi na Internetu, kjer bo neposreden přenos s prizorišča. Tanja Prelovšek Marolt DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRZIN O^BSVLA Društvo prijateljev mladine Trzin pripravlja srečanja mladih in mladih po srcu - ob glasbi in plesu - pod strokovnim vodstvom Darinke in Janeza Orada. Prvo srečanje bo v petek, 6. 10. 2000, ob 20. uri v dvorani KUD Trzin V tednu otroka, DPM Trzin pripravlja eno-dnevno delavnico, ki bo v čelrtek, 5_. 10. 2000 od 16. do 18. v prostorih OS Trzin. Vsak dan lahko beremo o nevarnih spolnih boleznih, ki se nezadržno širijo tudi k nam. Kaj okužba z virusom H1V resnično pomeni, spoznamo šele takrat, ko prizadene naše prijatelje, ljudi, ki so nam blizu in ki jih imamo radi. Če želiš tudi ti čim več vedeti o teh boleznih, te vabimo na delavnice ZDRAVA IN VARNA SPOLNOST v okviru PROJEKTA VIRUS. Namenjene so sedmošolcem, osmošolcem in srednješolcem. Izvajalci projekta so štu-dentje medicine, ki so statusno in miselno blizu njihovim najstniškim letom ter strokovno podkrepljeni z medicinskim znanjem. Projekt bo potěkal v 2. tednu meseca oktobra na OS Trzin v popoldanskem času (natančnejše informacije - dan, ura, lahko dobite na OŠ Trzin - 711 846, Mušič) Ne bodite brezbrižni do sebe, in se srečanja udeležite v čim večjem številu. (MvêDtLêK® Počitnice so za nami. To pa še ne pomeni, da smo med počitnicami le-narili. Udeležili smo se kar lepega števila vaj, kjer smo izpolnjevali naše znanje in je tabora udeležilo šest otrok. In kaj vse so na taboru počeli? Sprehodili so se po meji naše domovine, s kanuji so se vozili po reki Dravi, urili so se v lokostrelstvu, plezali so po umetni steni, ob tem pa so še kolesarili, tekmovali v športnih igrah, leteli z jadralnim letalom, ob večerih so posedali ob tabornem ognju in še marsikaj zanimivega bi se našlo. Na papir pa žal ne morem prenes-ti vseh lepot in veselja otrok, zato jih o ob-čutkih vprašajte kar sami, najbolje v njihovi sredi, v šoli. preizkušali opremo. Osrednji dogodek počitnic pa je bil tabor mladih gasilcev v Libeličah. Za tište, ki ne veste, kje je to, naj povem, da je to na Koroškem, tik ob avstrijski meji. Tabor je trajal od 20. do 26. avgusta. Po pripovedovanju otrok je bilo zelo zabavno in marsikdo bi na taboru ostal še en teden. Iz našega društva se Za konec pa še obvestilo za vse, ki bi želeli obiskovati krožek Mladi gasilec. Krožek bo vsako sredo od 16. do ! 7. ure. Zbirali se bomo pred Osnovno šolo Trzin, od tam pa se bomo z gasilskim avtom zape-ljali v gasilski dom, kjer bo krožek potěkal. Vsi mladi, ki vas gasilstvo zanima, vabljeni! Predsednik POD Trzin Jože Kajfež Bilo nas je, kakor vidite, malo manj kot za cei veliki avtobus in precej več kot za kombi; bolj natančno 28 - z vodstvom vred. Vreme nam je bilo kar preveč naklonjeno, zato smo se morali pod nosom obrisati za vse dodatne dneve počitka v šotoru, čeprav bi se nekaterim prilegel neomejen čas. Z vklopljenim 'turbom' smo tako osvojili precej ciljev: Malo planino, Raduho, Snežno jamo, slap Cue in Riherjevo jelko, Kranjsko reber, partizansko bolnico v Petkovem, Veliki vrh in Veliko zelenico s podaljškom do Korošice, najbolj zagreti pa so napadli še Ojstrico oz. Lučkega Dedca. PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN Mladinski Planinski tabor Podvolov/Uek 2000 Bilo Je... ul... kakšna dva meseca nazaj. No, bii le mladinski planinski tabor v Podvolovljeku. Na žulje, ose, težke nahrbtnike in podobne nadioge smo zdaj že skoraj pozabiii, tište bolj prijetne stvari pa nam bodo še dolgo ostale v spominu. Zgoil z namenom, da se vam bo koicalo po počitnicah (prikriti namen: da nam boste 'touš'l, vam del dogajanja na taboru predstavljamo tudi v Odsevu. ÉÉÉ 3NGIIK PD TRZIN Da nas ni ravno pobralo od samega hribo- lazenja, smo si privoščili tudi kaj za sprostitev. Spoznavne igre in spoznavno popoldne, skrivanje v temi, kviz, ustvar-jalno delavnico, opazovalno nalogo, kratko enodejanko 'Partizanska bitka', štefetne igre, večerno izražanje vtisov ('priboljšek' in 'gravž' dneva), lov za zakladom, športne igre ... Trenutke na WC-ju pa nam je popestril WC cajtng, za katerega je dokazano kriv Tomaž. S planinskim krstom se je končal že 9. tabor'nove generacije'. Nekatere je utrdil, druge utrudil, a ne preveč, saj neozdravljivi odvis-neži - od taborov in gora - da ne bo pomote, že razmišljamo, kam se bomo podali naslednje leto. Letos smo bivakirali nad planino Ravne. Preživeli smo vsi, saj so nas medvedje, volkovi, dinozavri... pustili lepo pri miru, kar pa ne bi mogli trditi za dva živahna konjička, ki sta nekaj nižje prav veselo napadala naše jeklene konjičke (da so bili vsi rdeče barve, verjetno pri tem nima posebne zveze?). in : kena Mučibabić Delo na taboru smo si pošteno razde-lili. Eni smo jedli, drugi so pomivali. In prav slednje je takole sredi največjega zagona zalotila novinarska ekipa tabornega časopisa. Da nam )e uspel tud: letošnji tabor, smo dolžm zahvalo vodstvu tabora, ki se svojemu zaslužku za delo na taboru že tradicionalno odpoveduje v korist nakupa taborne opreme in materiala, kuharici Nataši, Občini Trzin, osnovnima šolama Trzin in Domžale, Gradbeno-stanovan)-skemu podjetju GRAST0 d.o.o. Domžale, Slovenski vojski, voiašnici Moste, Planinski zvezi Slovenije -Planinski založbi ter Založbi Sidarta, Interim d d-.Plinarni Trzin ter Bojanu Kmetiću, Emllijanu Pevcu, Ani Mučibabić, Lojzetu Širclju in Bernardu Hribarju. HVALA! ODSEV "í^etTostalih odsekou PD ûnfier Trzin Izlet na Slaifnik V maju je PD Onger Trzin organiziralo av-lobusni izlet na Slavnik. Lojze je sklical na-ravovarstvenike, pridružili pa so se jim tudi drugi člani, tako da nas je bilo nazadnje řez štirideset. Treba je reči, da je bila naša družba kar velika in predvsem vesela. Prekrasno vreme nam je pomagalo premago-vati strmino, ko smo s priročniki o rožicah v rokah krenili proti vrhu. Preproga cvetja je bila spet bogata in pisana. Prevzele so nas potonike, naše največje v naravi prosto cvetoče cvetice. Ob tem pa ne smemo zapostavljati jesenčka, zlatega korena in kranjske Ulije, da ne govorimo o pritlikavih narcisah in še o številnih drugih rožicah, ki rastejo po pobočjih vetrovom izpostavljene-ga Slavnika. Na vrhu smo si privoščili izdatno malico in si ogledali vrhove prav z razgledišča, ki so ga nedavno postavili. Vreme nam je omogoča-lo videti res skoraj vse slovenske gore. Mogoč-ni Triglav in Rjavina sta se bleščala v soncu na severu. Na vzhodu so se lepo videli Vremščica in Gorjanci. Na zahodu so se grmadili Javorniki, Otlica, Čaven in Nanos. Na jugu pa smo videli Čičarijo, Planik in Učko. Kar prekmalu smo se morali odpraviti v dolino, saj je bil Lojze zmenjen za kosilo v dobri gostil-ni, malo naprej od Razdrtega. V Trzin smo se pripeljali veseli in dobre volje ter prav nič utrujeni. Matkov Bkaf Tudi Ietos smo se planinci našega društva odpravili na Koroško v času, ko je mogoče videti Matkov škaf. Ker je treba priti skoraj na rob naše lepe domovine, smo se odpel-jali že zelo zgodaj. Bilo nas je za en osebni avto več kot gre ljudi v avtobus, tako da se je Silvo žrtvoval in je nekaj udeležencev spravil še v svoj avto in z njim spremljal naš avtobus. Ko smo se z avtobusnega postaja-lišča počasi odpravili proti Škafu, nam je kljub vetriču, ki je pihljal po dolini in prina-šal hlad od snega, nam je kmalu postajalo presneto vroče. Le počasi smo přilezli iz gozda do snega in tedaj nam je postalo jasno, da bomo s takšno brzino zamudili kosilo pri Rogarju. Počasnejši izjožetove skupine so se ustavili za debelo skalo ob vznožju snežišča in počakali, da smo do njih přilezli tudi tisti, ki smo pometali. Matkov škaf je res izjemna naravna zanimivost. lzdolben je v stožec snega, ki se pozimi usi-pa s pobočij nad zatrepom. Voda, ki kasneje prši čez steno v snežni stožec, izdolbe pravi pravcati naravni škaf, ki je včasih visok čez 10 metrov. Vsi iz skupine niso ravno pogledali v škaf, vendar smo, ko smo si malo odpočili, vsi vseeno veselo krenili v dolino. Pri Rogarjevi Marjeti smo se pa prav vsi izkazali z odliko. Jedli in pili smo kot za stavo in na koncu se je Jože spet pogajal za plačilo, tako da nam je bilo vsem kar malo nerodno, ampak spla-čalo pa se je. Obujali smo še spomine na le-tošnje silvestrovanje v Potočki zijalki, se sprehodili do cerkvice sv. Ane in se nato pol-ni prijetnih vtisov vrnili domov. lose Za drugi naravovarstveni izlet nas je Lojze nabral kar 38. To pot smo si omislili tudi vodnika in ker smo šli v bohinj-ske hřibe, je moral biti seveda Bohinjec. No, naš Janez je svojo nalogo opravil odlično. Iz Trzina smo se preko Bledá odpeljali na Rudno polje, ker je Janez rekel, da bo iz Voj prehu-da. Res se preko Studorskega prevala pot do Tosca kar vleče. Stanka in Bogo sta ostala kar na vrhu Rudne dolině in sta rekla, da je naš tempo prehud. Miro je pod Toscem rekel: •Spet so me nategnili« in jo je z ženo in Kozamurnikom raje ubral proti Vodnikovi koči. Mi pa smo, kot se spodobi, lepo počasi grizli kolena v južno pobočje Tosca. Vetrič, ki nam je pihljal, je malo blažil žejo in pomagal tistim, ki niso vzeli dovolj pijače s seboj. Malo pod vrhom smo srečali veliko čredo ovac in prav na vrhu je bilo treba paziti, da se kdo ne bi usedel na kaj prav prijetno diše-čega... Po obveznem slikanju in malíci smo se odpravili v dolino, ker se je vrhu bližala že nova skupina kakili dvajsetih planincev. Priznam, da toliko ljudi na Toscu nisem vajen. Tam ponavadi razen kakšne kače ne srečaš žive duše. No, videli smo seveda očnice, murke, ranjak in vajnež, prav posebno pa mi je ostal v spominu POPON, POPON, POPON. In pa, saj res! MALO JE MANJKALO, DA NE BI VIDELI KAČE. Janez nas je pod Toscem spet nabirmal skupaj in odgnal čez Konjščico na Uskovnico, kjer nas je čakal avtobus. 0, kako lepo je bilo spet sesti! Na Bledu smo pobrali še Bogota in Stanko, ki sta kar peš sestopila v dolino. Prav nič manj zdelana ništa bila od nas, vseeno pa smo se veselo odpeljali domov. Izlet k Sv. Ani in v Zdravilni gaj Tunjice V petek, 4. 8. 2000, smo se Trzinci odpravili na izlet, ki sta ga skupaj organizirala Planinsko društvo Onger Trzin in Turistično društvo. Zbralo se nas je kar 40 in s posebnim avtobusom smo se odpeljali do Kamnika in naprej do cerkve sv. Ane v Tunji-cah, ki se ponaša z eno najmo-gočnejših kupol pri nas. Ker je bil avtobus za vse udeležence premajhen, se jih je nekaj v Tunjice odpeljalo tudi z os-ebnimi avtomobili. Med potjo smo veselo zapeli in tudi prebrali kratko zgodbo o cerkvi v Tunjicah, ki nam jo je pripravi! Miro. Sv. maša je v cerkvici ob petkih, posebnost pa je glasbena spremljavo, ki jo vodi Joži Kališnik. To pot je bila cerkev polna do zadnjega kotička. Med mašo je zunaj drobil dežek in Rudi ni vedel, kako bo naprej. Če se vreme ne bi popravilo, namreč ne bi imelo smisla tacati po zdravilnem gaju, še zlasti tudi zato, ker je šel voznik z avtobusom ta čas preverit, ali lahko pripelje do zdravilnega gaja, pa je na cesto štrleča streha kozolca preprečila nadaljnjo vožnjo. Kot začuda pa je dež pojenjal, pri převozu tistih, ki niso zmogli kratke poti, pa je na pomoč prijazno přiskočil g. Kuferšin. V zdravilnem gaju smo se Trzinci zadržali kar dve uri in si nabrali zdravilnih energij za vse leto. Za tište druge energije pa so poskrbeii pri Slanovčevih, kjer so nam pos-tregli z obilnim kosilom. Na poti domov smo spet zapeli Trzinko in skupaj ugotavl-jali, da so nam nadvse všeč kratka romanja in ďolga kosila. Gospod župnik Pavle Krt nas je zato povabil kar na romanje v trzinsko cerkev, na kosilo pa bi lahko odšli v katero od domaćih gostiln, ki jih vsi zelo dobro poznamo. Rudi Schoss PLANINSKI KROŽEK MLADINSKI ODSEK řD ONGER TRZIN SO TUDI LETOS V OŠ TRZIN SKRBEL ZA ------MLADE PLANINCE. f -, 'A Vabimo vse, ki vas zanima / planinska dejavnost, da se nam pridružite. Uvodni C~) sestanek (razredna in predmetna stop-uja) bo v sredo, 4.10., ob 15. uri U0 v učilnici zemljepisa v I. nadstropju . Qn OŠ Trzin. Prijavnice bo- do že pred tem na voljo pri učiteljici Dragici Delavec ter v tajništvu. VAZUeUH JANEZ RUPAR POUČUJE ŠERPE Znani trzinski gorski vodnik Janez Rupar to jesen preživlja v Himalaji, kjer poučuje na vodniški šoli za Šerpe in nepalske gorske vodnike v Manangu. Solo za nepalske gorske vodnike je pred desetletji na pobudo enega najvidnejših slovenskih himalajcev Aleša Kunaverja postavila Slovenija. V šoli slovenski gorski vodniki in inštruktorji za alpinizem vsako leto učijo alpinističnih spretnosti in vođenja po zahtevnem gorskem svetu šerpovske vodnike. Šerpe so ljudstvo, ki živi v osrčju najvisjih gora sveta in so svetovno slavo dosegli kot nosači na alpinističnih odpravah Evropejcev in drugih bogatejs.h narodov Ob tem, ko so s svojim trdim delom odločilno prispevali k uspehu številnih odprav je smrt prav med njimi zaradi nepoznavanja alpinistične tehnike in drugih za alpinizem pomembnih zakonitosti terjala največji krvni dávek. V zahodnih časopisih le malokrat preberemo, koliko zrtev je bilo na alpinističnih odpravah med Šerpami. Odkar slovenski inštruktorji poučujejo Serpe, pa se stvari pos-topoma spreminjajo in tud Šerpe s precej več znanja plezajo na vrhove. Prepričani smo, da bodo tud, letošnji Janezovi učenci kmalu uspešno vodili tudi najzahtevnejše odprave. KOLESAR NAJ BO ... __ Verjetno tudi vi zjutraj ob kavici, preden se usedete v svojega jek-lenega konjička, poslušate obvestila o razmerah na slovenskih cestah, ki nemu-doma poskrbijo za "dobro voljo in lep dan", saj se ponavadi glasijo nekako ta-kole: "Zastoji ... delo na cesti ... oviran promet ...". Imate vsega dovolj? Si želite postati del 34 "izbrancev", ki razmere na slovenskih cestah že tretje leto zapored spoznavajo iz popolnoma drugačne perspektive, tj. brez vsakršnih zastojev, neznosne vroči-ne v razbeljenem vozilu, neprijetnih prometnih zapletov ...? Ponujamo vam rešitev, ki je zelo preprosta in povsem brezplačna. Vse, kar morate storiti, je, da dvakrat tedensko (torek in čctrtek ob 18. uri na Lobodovi 2b) zamen-jate "štirikolesnik" z dvokolesnikom in se pridružite trzinskemu kolesarskemu društvu Felixi, ki vam poleg spoznavanja cestišč širom po Sloveniji in radosti kolesarjenja obljublja tudi obilico zabave in prijelnega druženja. Vas še vedno nismo prepričali? Kaj pa če k navedenemu dodamo še "izkupiček" prve polovice leta, ko smo se Felixi udeležili kar šestih cestno-hitrostnih dirk in dosegli nas-lednje rezultate: /. DIRKA: DOSENO Dečki: 2. mesto: Blaž Pozman 4. mesto: Oašper Černugelj Veterani: 2. mesto Herbert Kotnik 2. DIRKA: DRŽAVNO PRVENSTVO NA KRONOMETER - KAMNIŠKA BISTRICA Člani: 21. mesto: Andrej Ljubešek Veterani (Rl): 24. mesto: Andrej Ručman 25. mesto Anton Jensterle Veterani: 3. mesto Herbert Kotnik 3. DIRKA: MARATON ČEŠENJ - GORSKA 8RDA (112 KM) Dirka ni bila tekmovalnega značaja, iz Trzina pa so se je udeležili naslednji tekmovalci: Marko in Andrej Ručman, Edo Fister, Jure Ribič in Dušan Karič. Vseh pet Felixov je na cilj pripeljalo v prvi skupini. Dirke se je udeležilo 700 kolesarjev. 4. DIRKA: MARATON OKOLI POHORJA (76 IN 150 KILOMETROV) Maratona so se udeležili Edo Fister, Srečko Frantar, Brane Pozman, Marko Ručman, Dušan Karič, Andrej Ljubešek in Jure Ribič. Vsi Felixi so dirko zaključili v prvi skupini (točnih podatkov o uvrstitvah nam organizator še ni poslal). 5. DIRKA: MARATON FRANJA (157 KM) Moški do 30 let: 292. mesto: Simon Dane Moški do 45 let 226. mesto: Dušan Karič 357. mesto: Brane Pozman Moški do 55 let: 114. mesto: Andrej Ručman 119. mesto: Marko Ručman 165. mesto: Edo Fister. Dirke se je udeležilo približno 1600 kolesarjev. 6. DIRKA: MARATON ROGAŠ-KA SLATINA (87 KM) Simon Dane, Andrej Ručman, Marko Ručman, Herbert Kotnik so v cilj prikolesarili v prvi skupini (vsi so dosegli rezultat pod tremi urami, uradnih podatkov pa zaenkrat še nismo přejeli). Zgoraj navedeni podatki priča-jo, da smo se svojega hobija lo-tili nadvse resno in predvsem z veliko mero optimizma ter pri-čakovanj za příhodnost. Vseka-kor velja omeniti, da doseženih rezultatov kljub volji in naporom kolesarjev ne bi bilo moč doseči brez naših sponzor-jev, zato se še posebej zahvaljujemo gospodu Srećku Frantarju, podjetjema Varstal iz Domžal in Hidroinženiringu iz Ljubljane ter Smučarskemu društvu Trzin. Letošnjo kolesarsko sezono nameravamo zaokrožiti z udeležbo na vsaj še šestih dirkah, vendar pa bo naša udeležba na le-teh odvisna predvsem od denarja, ki nam bo na voljo. Na tem mestu zato vabimo vse ljubitelje kolesarskega športa, da podprejo našo dejavnost, še posebej pa bomo veseli vsakega novega Felixa, bodisi aktivnega kolesarja bodisi kolesarskega zanesenjaka, ki bi pomagal na tehnični ravni, kot tudi morebitne navijače in simpatizerje našega društva. Za vse tište, ki smo vas s podatki o prevo-ženih kilometrih na posameznih dirkah morda nekoliko prestrašili, naj omenimo, da so treningi prilagojeni telesnim sposob-nostim vsakega kolesarja posebej, kot tudi dějstvo, da smo Felixi v prvi vrsti rekreativ-ci in predvsem ljudje, ki se radi zabavamo in družimo, pri tem naredimo nekaj zase, zatorej: "Vsi na kolo za zdravo telo!" Kolesarski pozdrav Felixi STRELSKA DRUŽINA TRZIN H*Y*SIMLSIW gspesN* §ît«BILI meiAii Movo slrelsko tekmovalno sezono 2000/2001 so uspešno otvorili veterani, ki so se na začetku septembra poměřili na državnem prvenstvu s serijsko zračno puško in standardno zračno pištolo. Tekmo- vanje je potěkalo na velikem centralnem stre-lišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani, kjer so se zbrali veterani in veteranke iz vse Slovenije. Tudi tokrat so se naši veterani odlično izkazali, saj so osvojili naslov državnih prvakov v streljanju s pištolo in tretje mesto v streljanju s puško. Najbolje se je izkazal naj-starejši član ekipe Andrej Perne, ki je v streljanju s puško, v konkurenci članov nad 60 let, osvojil drugo mesto, oziroma srebrno kolajno, medtem ko je bil s pištolo četrti. Odlično je opravil streljanje tudi Franc Brečko, ki je v konkurenci članov nad 50 let presenetil s tretjim mestom in bronasto kolajno, medtem ko je v streljanju s puško osvojil - zanj - skromno 7. mesto. Tudi tretji član ekipe Franc Mušič se lahko pohvali z dobro uvrstitvijo, saj je v streljanju s pištolo le za krog zgrešil bronasto kolajno in tako přistal na še vedno odličnem četr-tem mestu. Upajmo, da so veterani s svojimi uvodnimi rezultati spodbudili tudi svoje kolege in kolegice iz mlajših kategorij za dosego čim bolj odmevnih rezultatov v sezoni, ki se je pravkar začela. Damijan VESEL KONEC POLET JA Kot prejšnja leta, so člani strelske družine tudi letos zadnjo soboto v avgustu pripravili svojo veselico. Čeprav je bilo takrat še precej ljudi na dopustih, tišti, ki so prišli na zabavo, niso skoparili s pohvalami in ocenami, da so strelske veselice res lep zaključek poletja in nápověd vesele zlate jeseni v Trzinu. IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE Naj tokratno črno kroniko začnemo res črno, pravzaprav z gnojnico. 14. 7. so prijavili poš-kodovanje kanalizacijskega črpališča na Ljubljanski cesti. Policisti so ugotovili, da je někdo pri obračanju z vozilom poškodoval fasado stavbě in odtočni kanal meteorne vode. V Rodeo pubu je bilo hudo 24. 7 ob devetih zvečer, ko je že dober znanec policije M.E. dvakrat udaril po obrazu mlajšo žensko. Prijavljen je sodniku za prekrške. 30. 7. so kradli mobilne telefone. Tokrat je še neznanega storilca zamikal aparat v golfu pred The Old London Pubom. Kmalu po pol-noči je razbil steklo in si postregcl. V trzinski industrijski coni se vedno najde kak kos gradbenega materiala ali kakšen uporabe« gradbeni slrojček. NN storilec je tako uk-radel kar 100 kosov opažnih plošč, 150 ko-sov zidarskih sponk, pncvmatsko kladivo, samostoječo krožno žago z elektromotorjem 1er 7 vreč cementa. Vse to je naložil na grad-bišču podjetja Gramag d.o.o. v času od 3. do 4- avgusta. •N'a Kidričevi cesti je alarm přestrašil vlomilca, kije 5. ali 6. 8. vlomil stransko okno na vzvod in skozenj vstopil v kuhinjo in dnevno sobo. Ko je naletel na alarmno napravo, ki se je vk-lopila, je stisnil rep med noge in jo ucvrl neznano kam. Le kaj se dogaja z nekaterimi moškimi na Jemčevi ulici? Že v prejšnji številki je bil omenjen pretep izvenzakonskega moškega s svojo part-nerico. Tudi 7. avgusta so ob štirih popoldne posredovali policisti, ki so ugotovili, da je E.M. pretepel svojo partnerico. Gre za isti par? E. M. je bil prijavljen sodniku za prekrške, vendar je dejanje ponovil 20. avgusta zvečer! Avtoradio znamke Alpine je v noči s 17. na 18. avgust dobil noge. NN storilec je razbil stransko steklo osebnega avta Renault Clio. Nekomu je spodletelo, ko je prav tako 18. avgusta poskušal vlomiti v avto Fiat Tipo na Ul. Tineta Zajca. Pri tem je poškodoval ključavnico prtljažnika in voznikovih vrat. 18. avgusta so imeli policisti očitno veliko delà v trzinskem koncu. D.T. je bil pijan in je raz-grajal pred lokalom Orhideja bar. Ob osmih zvečer so zato morali poklicati intervencijo. Policisti so ga pomirili in napotili domov. Predlagan je v postopek pri sodniku za prekrške. 0, še so dobri sosedje na svetu! 20. avgusta ob pol enih ponoći je občanka iz Vegove ulice spo-roćila, da je pri sosedovi hiši sumljiv moški, ki bi lahko bil vlomilec. Policisti so takoj prišli na kraj, vendar neznanca niso več dobili. Ugotovili so, da je skušal vlomiti skozi vhodná vrata, ki jili je pri tem poškodoval. Pozornost sosede ga je bržkone odvrnila od nadaljnjega vlamljanja. 9. avgusta dopoldne so bili prijavljeni trije vlomi v avtomobile: NN storilec je preko noči razbil steklo na osebnem avtu, parkiranem na Partizanski ulici. Vzel je denarnico. Tudi na Mengeški ulici je neznanec razbil steklo na osebnem avtu in odnesel moško torbico. Zgodba se je ponovila še na Cankarjevi ulici, kjer je NN storilec prav tako vzel denarnico. Pred The Old London Pubom pa iz avtomo-bilov kradejo mobilne telefone. Že prej smo poročali o takšnem primeru. No, 1. septembra je NN storilec iz golfa odnesel kar dva. Za konec pa še vroča mladostniška kri. Ob enih ponoći, 2. septembra, so pred lokal La femme na Mengeški cesti poklicali policijsko intervencijo, saj so tam razgrajali mladoletni-ki. Ob prihodu policistov so se pomirili, razen J. M. iz Mengša, sicer že poznan po podobnih dejanjih. Ker se ni pomiril, so policisti zo-per njega uporabili iizično silo in plinski raz-pršilec, nato pa so ga odpeljali na policijsko postajo. Zaradi manjše rane na glavi so ga odpeljali v zdravstveni dom, kjer ga je prevze-la mama. Prijavljen bo sodniku za prekrške. V. P. 0. ŠAHOVSKE NOVICE POLETNA MEDNARODNA ŠAHOVSKA ŠOLA NA VELEM LOŠINJU Prebudil sem se zgodaj zjutraj, ko je bila še tema. Ozračje je bilo zelo vlažno in bil sem zelo utrujen. Oči je bil že zdavnaj na nogah in vsa prtljaga je bila pripravljena že prejšnjega dne. Od-peljali srno se z avtom. Pot nas je vodila skozi prečudovite ko-čevske gozdove in mirne stare Ribnice ter prelepe Kolpe tik ob meji s Hrvaško in Slovenijo. Utrujenost me je premagala in zaspal sem. Ko sem se zbudil, mi je že na daleč zadišalo morje in ko smo se vzpeli še malo višje, sem ga lahko tudi videi. Kmalu smo bili že tako visoko, da sem lahko videi najmanjše ladje in jadrnice daleč na morju, obdane z rumeno avro in bliščem. Zdelo se mi je, kot da so tik ob soncu. Začeli smo se spuščati, a srno kmalu naleteli na kolono. Pred nami je bilo na tisoče ljudi, ki so čakali na trajekt, ki sprejme le nekaj avtomobilov. Dolgo srno čakali in naposled srno le prišli na vrsto. Že od daleč so se viděla kilometrska peščena obala in zelena drevesa. Še nekaj časa smo se vozili po nepri-jetnih ovinkih in spustih ter naposled prišli do mojega cilja, bolnice Veli Lošinj, kjer je bil med 8. in 15. julijem sedež medna-rodne šahovske šole. Razložil sem prtljago in odšel na recepcijo po ključ. Zdrvel sem v sobo in se ulegel na posteljo. Kmalu sem spoznal sostanoval-ca in se spoprijateljil z njima. Tistega večera nismo igrali šaha, bili smo prošli, naslednje jutro pa sem zgodaj vstal in po zajtr-ku odšel na jutranje ure šaha. Dodeljen sem bil k prvi skupini, kjer je učil hrvaški mojster FIDE Nenad Dorič. Ni povedal došli, rekel je le, da bo zvečer turnir, ki bo pokazal, kdo sodi v ka-tero skupino. Po kosilu sem igral nogomet in zvečer sem bil presenetljivo miren. Igral sem dobro in premagal vse svoje nas-protnike in na turnirju za eno točko zmagal pred zasledovalci. Naslednji dan smo imeli jutranje lekcije šaha. Delo je bilo zelo kakovostno, da pa ne bi bilo dolgočasno, smo priredili tudi nogometne tekme. Igral sem v prvi postavi, in sicer kot napada-lec. Prvo tekmo proti "Zagrebčanom" smo kljub slabši igri dobili z 1:0 (edini střelec sem bil jaz). Žalostno so nas vprašali za povratno tekmo, ki smo jo seveda sprejeli. Drugo tekmo smo igrali mnogo bolje in takoj zabili gol in tako povedli z 1:0. Nato smo strnili vrsto v obrambi, vendar smo vseeno přejeli gol, tako da smo polčas končali z neodločenim rezultatom. V drugem polčasu sem stvari vzel v svoje roke, pravzaprav noge. Preigral sem zagrebško obrambo in zabil odločilni gol. Za osvežitev smo skočili v morje, zvečer pa smo se poměřili na turnirju, na kale-rem je sodeloval tudi računalnik z najboljšim šahovskim programom Frilz 6. Kot edinemu mi je uspelo od favorita iztržiti pol točke in tako sem se lahko zadovolji! z drugim meslom. Sledila je mednarodna nogometna tekma med ekipama mednarodne šahovske šole in varšavské iz Poljske. V prvi sem igral tudi jaz in zmagali smo kar tesno, s 4:3. Moram se pohvaliti, da sem vse štiri gole za nas zabil jaz. Kasneje smo se posvetili šahu in se ob pomoči vseh mentorjev pripravljali na zaključni turnir, ki je prinašal lepe nagrade. Začel sem zelo dobro in iz treh partij iztržil tri točke. Igral sem tudi s hrvaškim mojstrom FIDE Ooranom Mufićem in z njim po težki borbi v končnici izgubil. V naslednjem kolu sem spet zmagal. Po petih kolih sem dělil 2.- 4. město. Zaključek pa je bil najtežji. Po-meriti sem se moral z všemi najmočnejšimi nasprotniki. Najprej sem v močnejši poziciji izgubil s hrvaškim mojstrom Tomičem, nato pa še s favoritom, hrvaškim mojstrom FIDE Ivanom Dezelinom. Potem sem dobil hrvaškega mojstrskega kandidata Borisa Tirajlo in zadnje kolo hitro remiziral s starim znancem Tomažem Znidarši-čem. V devetih partijah sem zbral 5,5 točke in končal na 6. městu Ta turnir je bil uradni zaključek mednarodne šahovske šole. Za konec je ostalo še najzanimivejše od vsega, burni koncert Ivane Banfič v hrvaški diskoteki Punta. Bilo je super, le malo pozno se je začelo (1.00 - 4.30). Bili smo utrujeni in nikogar ni presenetilo, da smo zaspali takoj, ko smo začutili postelje. Naslednji dan je bil zadnji zajtrk in odhod. Do Osorja sem se peljal s prijateljevimi starši. Odložili so me na mostu, kjer sem se usedel v očetov avto-mobil. Poln dobrih spominov in vseh dogodkov sem se přepustil cesti in sladkim sanjam. Aleksander Nadj feiXáMDnlMů Sprejemamo rezervacije za zimsko sezono □ 1.10.2000 DO 1.5.2001 Dvoji ljudje so: taki, ki bi lahko bili srečni, pa niso, in taki, ki iščejo srečo, pa je ne najdejo. Arabski 15. 9.2000 DO 15.6.2001 Telefon: 01/721 44 35 Energetsko svetovalna pisama Kamnik - izpostava Domžale 1230 Domžale, Ljubljanska 69 tel.: 061-720-100, 721-321 M5VČT l&cfmo WBWANIE Talno ogrevanje je način nizkotemperatur-nega gretja, pri katerem grejemo skozi plastične cevi, ki jih vbetoniramo v cementni estrih pod talno oblogo. Ta način ogrevan-ja je sicer pri nas na slabem glasu, a po krivici. Nekateri mu očitajo premajhno moč in škodljivost za zdravjc, vendar ima veliko prednosti v vseh pogledih, še posebej v zdravstvenem in bistveno višjem bivalnem udobju (potek krivulje na diagramu). 280 260 220 180 140 100 60 20 VIŠINA PROSTORA 3 P TALNOV RADIATORSKO/ \ DEALNO 20 Temperaturni vertikalni prolil v prostoru pri različnih ogrevalih Višje bivalno ugodje se kaže tako, da je toplota je v prostoru po visini enakomerno razporejena, kar je veliko bolj zdravo, kot če imamo hladna tla in topel zrak v visini glave. Ker je gretje enakomerno, se tudi zrak malo giblje. Pri pravilno načrto-vanem in izvedenem talnem ogrevanju površina tal nikoli ne doseže temperature človeškega telesa, zato ne škodi zdravju. Ker ogrevamo neposredno, je v takem prostoru občutek toplote (ugodja) pri, denimo 18°C, takšen, kot če bi zrak og-reli z radiatorji na 20 °C. Nizkotempera-turni sistemi varčujejo z energijo (prihra-nek je približno štiriodstoten), ogreta masa nam zagotavlja veliko toplotno sta-novitnost objekta. Talno ogrevanje lahko v svoji masi zelo uspešno shrani energijo in jo oddaja v časovnem zamiku, kar je izredno uporabno pri ogrevanju s toplot-nimi črpalkami, aktivními solárními sistemi ali pri ogrevanju z električno energijo, pri čemer je zelo pomembno, da upora-bimo in shranimo energijo v času nižje tarife. Talno ogrevanje ima tudi estetske in praktične prednosti, saj ogrevalna telesa ne zahtevajo dodatnega prostora in ne ovirajo namestitve notranje opreme. Z nizkotemperaturnim ogrevalnim sistemom ne moremo ogrevati toplotno slabo izoliranih objektov, kar je edina tehniška omejitev za njihovo uporabo. Talnega ogrevanja pa ne moremo uporabljati v prostorih, v katerih imamo masiven parket ali ladijski pod. V takih prostorih uporabl-jamo ustrezno velike radiatorje, ki ogrevajo po nizkotemperaturnem režimu. Slabost talnega ogrevanja je njegova velika vztraj-nost, zaradi katere se sistem težje odziva na hitre spremembe pri spreminjanju toplotnih obremenitev v prostoru. Regulacija takega ogrevanja je torej težavnejša, to slabost pa ublaži dobra samoregulacija sistema. Talno ogrevanje je priporočljivo kombinirati v prostorih z veliko steklenimi površi-nami z radiatorskim ogrevanjem, saj je us-klajevanje toplotnih dobitkov (sončna energija) in potřeb po toploti za ogrevanje prostora lažje in hitrejše. Priporočljive temperature tal so 26-28 °C v prostorih, kjer se zadržujemo dalj časa, 28-32 "C robna območja ob oknih in zunanjih stenali, 30 °C v prostorih, kjer se zadržujemo občasno (WC, hodnik), 32-35°C v kopal-nicah, bazenih ipd. Sistem talnega ogrevanja je v primerjavi z radiatorskimi sistemi ogrevanja 20 do 40% dražji, odvisno od načina vgradnje in izvedbe. Domžale, julij 2000 ESP Domžale-Kamnik Ivan Kcnda, univ.dlpl.in2. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, starega ata in brata JOŽETA KMETIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Pavlu Krtu, pevcem, trobentaču, gasilcem, govorniku PGD Trzin g. Jožetu Kajfežu. Vsi njegovi PRIDRUŽITE SE NAM! Uredništvo Odseva vabi vse pišoče, ki jim naš kraj nekaj pomeni, da se nam pridružijol Trzin je neizmerna zakladnica najrazličnejših tem za pisanje. Prispevajte kaj v njegovo zgodovinol Óe zlasti vabimo mlade, dinamične fante in dekleta. ki obvladajo pisanje na računalniku. Vabimo tudi vse, ki bi želeli zaslužiti kak tolar s trženjem oglasov za naš časopis. Obrnite se na koga od članov uredništva ali neposredno na sedež Občine Trzin. V naših vrstah boste dobrodošli! Poskusite in viděli boste, da ste lahko tudi novinarji ali pa komercialisti! Vabljeni! VROČA STRAN KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM MESECU: Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt, zato se s svojimi podatki obraćajte na nj o (tel.it. 713-529). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! 30. 9. ! 7°° - 1900 Turistično društvo Trzin I. 10. Turistično društvo Trzin 1. 10. PD Onger Trzin - Mladinski odsek 3. 10. Turistično društvo Trzin 5. 10. 16°° 18°° Društvo prijateljev mladine 5. 10. IS01 Smučarsko društvo Trzin 6. 10. 20°° Društvo prijateljev mladine 7. 10. Športno društvo Trzin (ali 21. 10.) 9. 10. Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin Drugi teden Društvo prijateljev mladine oktobra 15. 10. Športno društvo Trzin (ali 22. 10.) 21.10. PD Onger Trzin - Mladinski odsek 29. 10. PD Onger Trzin - Mladinski odsek Oktober Društvo prijateljev mladine Oktober Turistično društvo Trzin Oktober Turistično društvo Trzin Mihaelov sejem v Mengšu (predstavitev Občine Trzin) Mihaelov sejem v Mengšu Storžič (skozi Zrelo) Teden otroka - Predstavitev knjige Zabon Bernarde Zaječ v OS Trzin (v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine) Teden otroka - Likovne deiavnice v OS Trzin Občni zbor v KUD Druženje mladih ob glasbi in plesu v KUD Turnir v malem nogometu (4 + I ) Izlet v Podsredo Mladinska delavnica PROJEKT VIRUS - zdrava in varna spolnost Ekipni šahovski turnir bivše domžalske občine Rakov Skocjan, Zelške jame Ljubelj - Begunjščica (Baronova pot) - Zelenića V mesecu oktobru se bodo začele likovne deiavnice pod vodstvom Mojce v KUD Koncert v trzinski cerkvi v izvedbi tenorista Andreja Ažmana ob spremljavi Maje Ažman Podjetniki IOC Trzin (predstavitev obrtnikov in družb v Trzinu, modna revija, Tekmovanje v čišćenju oken.....) STALNA VABILA: Društvo upokojencev Žerjavčki Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje na svoja srečanja v gostišče Bor pri Mer-catorju v novem Trzinu Se posebno obvestilo: Prapor društva Žerjavčkov je v fazi priprav. Strelska družina Trzin Strelsko društvo vabi vse ljubitelje strelskega športa vsak dan od 18. ure do 20. ure na strelišče. Mladi naj se nikar ne posmehujejo starcu; koliko časa ostane rdeč cvet, ki se je razcvetel. Kitajski Kdor ne naredi o pravém času, kar je treba, mora na koncu delati, kar hočejo drugi. Nemški UTRINKI S POLETNIH TABOROV TRZINSKIH OTROK IN MLADINCEV * s tabora mladih planincev PD Onger Trzin S poletneSa tabora gledališčnikov: Predstava o sardetah PREŠERNOVA 35, 1234 MENGEŠ Mengeš, tel.: 01/723 73 11 (prodaja) Uprava, tel.: 01/723 74 61, taks: 01/723 71 33 Radvanje pri Mariboru, tel./faks: 02/420 03 31 Markovci pri Ptuju. tel.: 02/766 14 11 Tišina pri Murski Soboti, tel./faks: 02/546 12 03 Po konkurenčnih cenah in ugodnih plačiinih pogojih vam ponujamo • okrasné sadike: za žive meje, zeleniće, korita, skalnjake, grobove, ... • sadike za pogozdovanje: smreke, bore, macesne, duglazije, javorje, jesene, hraste, lipe,... • seme drevnin, grmovnic in trav • okrasné storže • trajnice • sadno drevje • vrtnice • humus, šoto Pri plačilu z gotovino ponujamo do 20-odstotne popuste. Delovni čas v sezoni: ob delavnikih od 7. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure. BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO) V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA MODNE TKANINE PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 7.00 DO 19.00. V SOBOTO OD 8.00 DO 13.00. Loren Line fi m POPOiNA TOPLOTNA TEHNIKA VJUNKERS Loren Line d.o.o., Podružnica Trzin Borovee 5, IOC Trzin Verovškova 70, Ljubljana Tel,: 01/562-36--40 Fax: 01/562-36-45 http://www.Loren-Line.si servis: 041/362-797 i>: "^mmta il II ai 8osch Thermotechnlk % BOSCH ij P1 lui imp i naćrtovanje • izvedba centralnega ogrevanja ter plinskih instalacij • pooblašceni servis. Se želite ogrevati na plin? Izberite okolju prijazne Junkers plinske pretočne grelnike ali talne kotle, s katerimi boste racionalno greli vaš dom. Naši tehnični strokovnjaki so usposobljeni za izvajanje naizahtevnejših projektov centralnega ogrevanja in plinskih napeljav, kot pooblašceni serviser pa poskrbimo za dolgotrajno nemoteno delovanje plinske napeljave. fl) AVTOPREVOZNIŠTVO IT H U BAT Il HITRA DOSTAVA KURILNEGA 0LJA za gotovino ali na 6 obrokov 1 Dobeno 75, 1234 Mengeš \l telefon 01/72 37 473, fax 01/72 30 901 1 gsm 041/617 355 RTV SERVIS GOMCs.p. ljubljanska 44, Trzin telefon: 061 716 - 302 mobitel: 0609 644 -121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike