Ilustrirani Slovenec Leto V Tedenska priloga »Slovenca« (it. 192) z đne 25. VIII. 1929 Štev. 34 Motiv z grajskega dvorišča v Polhovem gradcu (Foto Herfort.) 266 Spodaj: Mantu romunski ministrski predsednik iii voditelj romunske kmetske stranke, ki jc v zadnjih mesecih popol-noana reoigani/irala Roimnnijo. 13o-sedanji režimi so spravili državo /e na rob propada, zlasti v «ovili |K)ikrajinali jo vladalo vedno večje razočaranje in nezadovoljnost, Manin je pa imel sposohjiost in pogum ter šel zlu do dna. Dal je pokrajinam široko avtonomijo in vse kaže, da bo tvorila ta temeljna reforma podlago za lepšo lK)d(>čnost in razvoj prijateljske nam države. Z otvoritvene seje haaške konference v torek, dme 6. t. m., je bila na pobudo angleške vlade otvorjena v Haagu (Nizozemska) velika konferenca sikoro vseh evropskih in mnogih iz vene v ropskih držav. Njen namen je sporazumno urediti še razna viseča vprašanja, ki so ostala izza vojne še nerešena, zlasti pa sprejeti definitivni načrt glede razdelitve nemške \ojne odškostavitv ijo sedanje vlade itd. diie 6. januarja <. 1. je bila razpu.ščena in likvidirana tudi narodna skupščina, v njene prostore pa so se vselili razni drugi uradi, med drugimi tudi belgrajsko mestno poveljstvo, kakor nam kaže slika. Kulturna in gospodarska razstava Ljubljana v jeseni od Vili, do 9. IX. t. 1. na Ijiih-Ijansikem velesejmu. Kakor že par let, priredi tudi letos naš velesejem l>ogato in zanimivo razstavo, ki bo to pot obsegala: 1. razstavo mlekarstva, vinarstva, medu in kmetijskega orodja; 2. vrtnarsko razstavo, 3. razstavo Zoo (živalstvo), 4. zadružno razstavo, 5. razstavo pohištva in stanovanjske opreme, 6. higijensko razstavo, 7. razstavo domače obrti, 8. razstaTO industrijskih in obrtnih izdelkov, 9. veliko zabavišče; 8. IX. pa se bo vršilo zopet nagradno tekmovanje harmonikarjev. Slike na levi nam kažejo nekaj pogledov na tozadevno lansko razstavo. Slike k slovenskemu biografskemu leksikonu Na levi: Kelc Ivan šolnik, roj. 1. 1855. pri Sv. Barbari v Halozah, je služboval kot učitelj v raznih štajerskih krajih, najdlje v Novi Štifti pri Gornjem gradu (1886—1920). Umrl je 1. 1927. v Bel-gradu. Napisal je mnogo pedagoških in drugih člankov ter razprav v razne učiteljske liste. Na desni: KUerle Ivan citraš in izdajatelj jSIov. narodnih pesmi za citre in petjec, je bil rojen 1. (856. v Borovnici. Služboval je kot učitelj po raznih krajih, sedaj pa živi kot upokojenec v Ljubljani. V mladih letih je zlagal pesmice, pozneje se je pa posvetil citraštvu in izdal več zbirk narodnih in drugih pesmi za citre. 208 269 Belokranjska metropola Metlika (Po kronoloških zapiskih sestavil F. š.) Belokranjske vinske gorice; Drašiče Vivqdina in Krmačina pri Metliki. Belokranjska cigančka. Belokranjice pri trenju lanu. Suhor pri Metliki. Na levi: >Koinenda«, nekoč grad nemških vitezov v Metliki, ki služi sedaj za hiralnico. Pogled na belolcranfako metropolo Metilico Božjepotna cerkev Tri fare pri Metliki. Metliška narodna noša. Izvir Obrhka pod Metliko, kjer izveš vse belokranjske novice. Tam, kjer se nahaja danes mesto Metlika, je stal nekoč samo močno utrjen grad. Ime Metlika najbrž izhaja iz staroslovenskega »metel« = mesti, ker je stal grad na griču, ki je bil posejan z belim ostrim skalovjem, kot bi bil zelo očiščen in pometem. Metlika pa je stala v bližini sedanjih Rosalnic na ravnini oIj potoku Metličica. Radi vedmih turških napadov pa so se ljudje preselili k utrjenemu gradu in napravili tudi obzidje. Prvotno naj bi bila to rimska naselbina. Vendar ni mogoče najti imena, kako naj bi se bila ta naselbina imenovala. Kot gospodarji Metlike in okolice se v zgojovini imenujejo grofje Andechs-Meranci, Sponheiniovci in goriški škofje. V letu 1374. pa postane Metlika last avstrijskih vojvod. Poslednji so tu nastavili svoje glavarje, ki so bili popolnoma neodvisni od ljubljanskih deželnih glavarjev. Šele v letu 1578. pa pripade Metlika pod oblast ljubljanskega deželnega glavarja. Metliški grad je imel tudi različne lastnike. To so hili: grofje Alapi, Frankopani, Katzenbej-gi. Zadnji lastnik je bil Zavinšek, čigar rodovina pa je izumrla. Sedaj je ta grad last Prve dolenjske posojilnice. O šolstvu bi bilo v prejšnji dobi le malo povedati. Pred letom 1500 je bila samo luteranska šola, katero so vodili predikantje. A uspevala ni te šola. Prva katoliaca šola je bila ustanovljena 1. 1797. Poseben uspeh v šoli se je pa pokazal za časa kaplanovanja gorečega duhovnika Frid. Barage, ki je postal pozneje, ko je odšel iz Metlike v ameriške misijone, misijonski škof. L. 1888. je pa že .štirirazrednica, ki se je polagoma širila in razširila v sedanjo osemrazrednico s paralelkami. Kdaj je postala Metlika samostojna župnija, ni toeno znano. Nekateri zgodovinarji so mnenja, da spada ustanovitev v dobo pokristjanjenja Slovencev potom Frankov, drugi pa trdijo, da je bila že v IX. stoiletju. Prva župna cerkev pa ni današnja cerkev sv. Nikolaja, ampak ena izmed treh »Trifarških« cerkva, ki je bila znana pod imenom »Beatae Mariae Virginis in Awa«. Prenesli so župnijo od Treh far za časa ustanovitve ljubljanske škofije okoli leta 1461., kamor je tedaj tudi pripadla. Prej pa je bila pod zagrebško škofijo (menda od 1. 1093.). Z letom 1268. pa preide župnija v last nem. vit. reda, kar je še danes. Leta 1578. so Turki požgali cerkev in v njej 600 ljudi. Izmed podružnic so najznamenitejše »Tri fare«, kjer so tri cerkve skupaj in je bil sedež župnije. Nahajajo se v Rosalnicah. Kdo je zidal te tri cerkve, je težko reči. Ljudstvo pripoveduje, da so jih zidali ljudje treh ver. Okoli 1. 1150. je izvrševal dušno pastirstvo red Templarjev, o katerih pa že 1. 1200. ni več govora. Za njimi 90 prišli frančiškani, ki so prišli iz Bosne, pa so pred vodnimi vpadi Turkov odšli. Tri fare so še sedaj zna-roeni-ta božja pot, kamor prihajajo domačini Hrvati in žumberčani (uniati). Izmed drugih podružnic moramo omeniti vas Vidošiči, ki je bila 1. 1145. last samostana Krke, dalje Drašiči, ki so pripadale zatiškemu samostanu. V Metliki je bilo za časa reformacije tudi mnogo predikantov. Med njimi je posebno znan Vlaliovič. O kakem protestantizmu ni danes nobenega sledu več. Nahajajo pa se še v okolici in tudi že v mestu samem potomci Uskokov, Žumberčani, ki imajo v Metliki polej mestnega pokopališča in podružnice sv. Roka svojo uniatsko cerkev sv. Cirila in Metoda. Metlika je pretrpela mnogo težkih dni. Izpostavljena turškim napadom je bila večkrat požgana. V obrambo proti Turkom je leta 1407. potrdil nadvojvoda Albert mestne pravice in oprostil viteze in vojake davka. V mestnem grbu na mestni hiši je stolp, ki ga čuvata dva krokarja (znamenje čuječnosti proti Turkom). Poleg turške nadloge, je razsajala večkrat tudi kuga po mestu, osobito v X\II. stoletju. Metlika je bila radi svoje lege zvezana že leta 1540. z redno pošto med Karlovcem in Novim mestom. V mestu je sodišče, davkarija, pošta i. dr. Tudi glavarstvo bi si radi priborili nazaj. Prebivalci, ki jih je 1300 duš, se bavijo s kmetijstvom, vinogradništvom, trgovino in obrtjo. Belokranjska hiša. Na desni: Pogled na glavni trg v Metliki z župno cerkvijo. 270 Največji velesejem sveta v času od 25. do 31. avgusta se vrši lipski jesenski velesejem. Prastaro velesejmsko mesto Lipsko po-seti v tem času na stotisoče kupcev iz vseh delov sveta, da proučijo in si nabaTijo raznovrstne izdelke nemške industrije, poleg tega pa tudi mnogotere produkte, ki so jih razstavile druge, po večini zelo oddaljene države. Nad 9000 tvrdk razstavi na letošnjem lip-skem jesenskem velesejmu. Z ozi- Pogled na tehnični in stavbni del lipskoga velesejma. Ogromni paviljon dcvetili združenih nemških orodno-strojnih tovarn. rom na število razstavi jalcev in obiskovalcev in z ozirom na blagovni promet je lipski velesejem največja svetovna velesejmska prireditev iu najzanimivejša naprava mednarodnega trgovskega prometa. Radi tega je ne samo v Nemčiji, temveč tudi v inozemstvu veliko zanimanje za prihodnji lipski jesenski velesejem. Lipski velesejem je še-le letošnjo pomlad otvoril še dve veliki vele-sejmski palači, PeteJsJiof in velesejmsko hišo za sladčice, na tehničnem velesejmu pa ogromno lopo za stavbarstvo. S tem ima lipski velesejem v sredini mesta 39 velikih palač in poslopij, na tehničnem in stavbnem velesejmu pa 16 stavb. Ves razstavi jalni prostor obsega 340.000 m=. Na desni: Vrvenje na lipskih ulicah v dnevih velesejma. Pogled v notranjščino paviljona devetih zdr\ižeiiili orodnn-strojnih tovarn na lipskem velesejmu. Na levi: lipski - Marktplatzc ob priliki velesejma: spredaj na desni vhod v podzemske razstavne prostore. 271 Iv. Corber piwlsednik Društva katol. mojstrove in iijegoNf" liraiiilnice ter eden najzasluž-ncjšlli obrtniških onganizatorjev v Mari-tiorn. ki je obhajal pred kratkim 10letnico svojegu predsedinikovanja. Pasifon na prosicm so z velikim uspehom ponovno igrali na stadionu mladinskega doma na Kodeljevem pri Ljubljani. Naša slika nam kaže pogled na zaaimivo scenerijo in prostor za gledalce. Na levi: Janko Pavlin iz Podirezij, znani lovec gadov in modrasov, je ujel 25. p. m. v Tržiču mogočnega, 72 cm dolgega in 3 do 4 cm debelega modrasa v svoj precep. Na desni: Pogled na Matier^om na švicarsko-italijanski meji (4505 m visok) izpred hotela Schwarzsee. Doslej je dosegel njeigov vrh izmed Slovencev le prof. J. Mlakar, letos ga je pa sklenilo naskočiti 7 Ljuib-Ijančanov in Celjanov, vendar so prispeli prav na vrh dne 23. p. m. ;po trudapolnem plezanju le trije. K današnji uganki: Zvezana veriga se prepleta v dvojnem krogu. Če začneš pravilno reševati, dobiš rešitev. Več pa že ne smem povedati. Za pravilno rešitev razpisujemo nagrade: I. Šarabon: Gospodarsika geografija in II. Burnett: Mali lord. Rešitev »Vrstilne krožne križaljke« v »Ilustr. Slovencu« št. 32: 1—3 kri, 1—4 Krim, 2—4 Rim, 2—5 rima, 3—5 ima, 4—6 mat. 4—7 mati, 5—9 Atilo, 6—7 ti, 7—9 ilo, 8—10 los, 9—11 osa, 9—12 osait(d), 10—12 sad, 10—13 sada, 11—12 ad, 11—13 Ada, 11—14 Adam, 12—13 da, 12—14 dam, 12—15 damo, 13—15 amo, 14—16 mol, 14—1 molk, 17—19 aer, 18—19 ©j-, 18—20 era, 18—21 erar, 19—20 Ra, 20—21 ar, 20—22 ara, 21—23 rad, 22—23 ad, 22—24 ada, 23—24 da, 23—26 Dana, 24—26 Ana, 24—27 anal, 25—50 naloga, 25—26 na, 27—29 log, 29—30 ga. 29—17 garda, 33—36 rdeč, -,3_37 rdeča, 36—38 čas, 37—38 as, 37—39 asa, 38—39 sa, 38—40 san, 38—41 sani, 39—41 Ani. 40—41 ni, 40—42 nit, 40—43 niti, 42—43 ti. 42—46 Tilen, 43—44 il. 44—46 len, 44—47 lena, 45—46 en, 45—47 ena. 46—47 na, 46—48 nas, 47—48 as, 48—34 srd, 1—33 kar, 2—34 red, 5—35 ire, 4—36 mač, 5—37 ara, 6—38 sat (tas), 7—39 Ida, 8_40 lan, 9—41 oni, 10—42 sat, 11—43 ali, 12—44 dol, 13—45 ag^; 14_46 Man(n), 15—47 ora!, 16—48 lds. Vseh rešitev je prispelo 186. Za I. nagrado je bil izžreban: Koren Ivan, p. T«||ijai«če. za II. nagrado pa: Kovačič Lojze, Zemun. 272 Športni vestnik Plavalne in skakalne tekme za drž.prvenstvoprvenstvo v dneh 9., 10. in 11. avgusta so se vršile ob ogromni udeležbi tekmovalcev (zastopanih je bilo osem klubov iz vse države z okoli 400 tekmovalci) prvič v Ljubljani plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije. Prvenstvo države si je ponovno osvojil splitski »Jadran« s 351 točkami pred »Jugom« iz Dubrovnika, ki ima samo 207 točk, in Ilirijo, ki si je priborila brez waterpola 171 točk. Peto mesto ima »Primorje« s 63 točkami. Prvenstvo v v waterpolo si je z zmago 3:0 nad Jadranom osvojil »Jug«. S V. međnar. tenis tut' airta na Bledu ko pričakujejo kraljico. Udeleži i so se turnirja najboljši jugoslovanski, češki in avstrijski igralci. Avstrijci so odnesli vse zmage. Skok Kordeliča, zopet-nega državnega prvaka. Skok Pretnarjeve naprej na glavo, ki si je osvojila prvo mesto v skokih dam s stolpa. Car Berendej. (Povest iz sibirskega pragozda.) * XVII. poglavje. Vabilin si je pljusnil v kozarec arako — polo-, vica se je razlila po mizi — in na mah je zvrnil.; kozarec v usta. — Sam bi moral priti, če se je zanašal name! — je zahropel. — Namesto tega pa je poslal samo tebe? Kaka zver pa si ti? Ne dam! — in tako je lopnil s pestjo po mizi, da je Štefan poskočil, kozarci pa so se kar zvrnili. — Seveda, kakor mislite. ., — Ne dam! Kaj pa mi češ?! Mar ne veš, kdo sem jaz! Car sem tu! Poklekni pred menoj, na tleh me prosi ! — To pa vendar ne gre, prosim vas! Samo pred Bogoin pa pred starši, nas učijo, smemo poklekniti... — Huš! — kakor prismojen je zatulil Vabilin. — Vse moraš po mojem storiti ! Pleši, hudič, takoj mi pleši, sicer ti upihnem življenje. Prijel je Štefan za vrat. Vedenej Savič se ni ganil: — Nehajte, prosim: saj sem gost pri vas... še neverniiki ničesar ne storijo gostom! Vabilin je planil na noge in dvignil naglo Štefan v zrak. Vedenej Savič še ni utegnil v obrambo dvigniti roke nad glavo, ko so prijeli Štefan beli ženski prsti: gospodarju za hrbtom se je bilo pojavilo visoko pa zastavno dekle s črnimi, zraščenimi obrvmi. Poslovodja se je takoj spommil Petra Mosejiča, kakršen je bil v mladih letih, — bila mu je na las slična. — Zopet razgrajaš?! — mu je zapretila z globokim glasom. — Ali si že pozabil, kaj se ti vselej prikaže ? Vabilin se je ozrl in roko povesil: ves je bil polit z arako, stala je v lužah p>o mizi in po tleh. — Ali je že noč? — je plašno vprašal Vabilin. — Ne, prosim, še dolgo imamo do noči... — se je oglasil Vedenej Savič: — poldne je šele minilo! Petra Mosejič se je potuhnil in pričel plašno gledati naokrog. Stal je in se zibal, kakor da bi po konopcu plesal, potem pa se je nenadno preko mize sklonil k V edene ju Saviču, se prekrižal in mu nekaj z dvema prstoma otepel z ramena. — Kaj pa ste zagledali, prosim, na meni? ¦— je vprašal poslovodja, si pogledal pleče in potem, čez pleče, na hrbet. — Hudiček je sedel, — je šepeta je tolmačil Vabilin; — glej ga, še eden leze ... Zdaj je poslovodja razumel, kaj vse to pomeni : mož se je zapil do pijanske blaznosti. — Nič se ne utrujajte! — je rekel: — ga bom že sam stresel; ali ne bi šli zdaj počivat? — Pojdiva ... — je reklo dekle. Vabilin je zopet dvignil težki život, malo da ni padel, in odkrevsal proti vratom. Vedenej Savič ga je od druge strani prijel pod pazduho. V spalnici sta Petru Mosejiču pomagala v postelj, mu sezula škornje in odšla v drugo sobo. — Ali so vam oče? — je tiho vprašal poslovodja. Dekle je prikimalo. Tudi Petra Mosejič je bil nekoč lep mož, hčerka pa mu je zrastla naravnost krasotica! Strog izraz je imela, sicer pa je res bila kakor prelepa carična Vasilisa v pravljici: kot iz marmorja je bila izklesana. Nikoli še ni videl Vedenej Savič tako velikih in rjavih oči; kakor noč temni lasje so se ji ovijali okoli glave in bili spleteni v trdo kito. — Ali se jim večkrat kaj sličnega pripeti? — — je zopet vprašal jx^lovodja. (Dalje prihodnjič.) Balcrotisic Jugo9lovana1ce itsHarne v Cfubltani