Poštarina plačana* Štev. 48. V Lfubljani, petek dne 27. novembra 1925. Posamezna itev. Oln I*— Leto VIIL Upravništve,.Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Urednlitve ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaia vsak petek. Haro&ol&a: Četrtletno Din 7-50, polletne Din 15-—, celoletno Din 30--. Prijateljem »Domovine"! Danes se Vam predstavlja naša ljuba »Domovina* s slikami. Kdor pozna težave, s katerimi se pri nas borita tiskarska obrt in izdajanje časopisov, ta mora priznati, da je žrtev velika, ki jo je s tem vzela «Domovina» nase. Kaj pa hoče «Domovina» in kaj hočemo z njo mi, ki jo pišemo in pošiljamo v slovenski svet? Ce bi to hotel na kratko povedati, bi rekel: Mi hočemo, da bi našemu kmetu, obrtniku, delavcu, sploh našemu ljudstvu bilo bolje na svetu. Da bi našli več veselja in utehe v življenju, da bi jim bilo dano več uspehov na gospodarskem polju in da bi napredovali v izobrazbi. Mi hočemo, da ljudstvo napreduje, in pri tem je važno ljudsko izobraževanje potom časopisja, katero daje tudi preprostemu čitatelju možnost, da izve, kaj mislijo in delajo drugi. S tem, da mu damo znanja in poznanja, mu hočemo dati v roko orožje, s katerim si bo v življenjskem boju laže pomagal. »Domovino* imamo radi vsi, ki jo pišemo, želimo pa, da jo imate radi tudi Vi vsi, ki jo berete. Lep in mogočen je krog »Domovinašev*. Nikako preganjanje in preklinjanje ga ni moglo zmanjšati ter oplašitl. Kakor kremen zvesti so čitatelji in naročniki «Domovine» in ko čujejo vse to divje sovraštvo proti naši skromni »Domovini*, se samo čudijo, kako more sploh kdo biti proti njej, ki noče ničesar drugega nego dobro. »Domovinaši* pomi-lujejo sovražnike, češ, saj ne vedo, kaj delajo. Naši prijatelji pa naj «Domovino» tudi širijo. Ali daješ «Domovino» čitati naprej? Ali jo čitaš sosedom in prijateljem, če se je sami ne upajo naročiti? Ali jo priporočaš, da jo naroče? Vsak prijatelj «Domovine* naj ji pridobi vsaj enega naročnika s tem, da vpošlje zanj naročnino vsaj za tri mesece (7*50 Din) in točen naslov na upravo »Domovine* v Ljubljano. Vsak prijatelj »Domovine® pošlji upravi »Domovine* par naslovov takih, o katerih je upati, da se nanjo naroče, ko jo spoznajo. Marsikateri naših prijateljev, posebno naše organizacije, lahko naroče več »Domovin* skupaj za druge, od-nosno jih dajejo na ogled. Včasih se je reklo, da središče ne vrši v dovoljni meri svoje dolžnosti. To se vsaj glede ljudskega časopisja nam ne more očitati. Na vrsti so vsi tisoči naših prijateljev na deželi, da pomnože vrste «Domovinašev». 10.000 naročnikov «Domovine» je odločno premalo. Ako vsi Store svojo dolžffost, lahko v obeh slovenskih oblastih spravimo število naročnikov na 30.000. Moja dolžnost in pravica je v tem trenutku pozvati pod orožje prijatelje «Domovlne». Stopite skupaj, stvorite odseke za širjenje naših listov, preglejte od hiše do hiše, kdo bi naročil in za koga bi naročili «Domovino». Krajevne organizacije in vsa naša društva, zborujte in sklepajte. Brez dela ni uspeha. Ljubljana, 25. novembra 1925. Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Pismo iz Beograda Ko se je meseca julija vlada spremenila in je vanjo Btopila zraven radikalske še radičevska seljaška stranka, s katero se je združila tudi bivša Samostojna kmetijska stranka, so se izgovarjali, da v julijskem proračunskem zakonu niso mogli še ničesar storiti za kmeta, ker niso imeli časa za to. Obljubili pa so, da bodo meseca novembra, ko se bo Narodni skupščini predložil nov proračunski zakon, storili vse, da se olajša žalostno stanje kmeta, obrtnika in delavca. Lepo tako! Mi smo čakali, da se pokaže nova vlada, ki jo podpira tudi g. Pucelj. Toda imamo nesrečo, da od julija sem skoro vsak dan prinese nove težave našim krajem. Ne mislim pri tem na vremenske in druge nezgode, ki jih nobena vlada ne more preprečiti, vendar vlada baš pretekle dni, ko je strahovita povodenj hudo oškodovala Podravje, Prekmurje, celjski okraj in še več drugih naših okrajev, ni pokazala nikake odločnosti. Od vlade RR še ni prišlo nič cvenka, ne materijala, in to ne za kmeta, ne za obrtnika. Toda govoriti hočem o drugih težavah. Cene kmetijskih pridelkov padajo. Opozicija je sicer predlagala odpravo še ostalih izvoznih carin, a vlada stvar tako zavlačuje, da bo mali pridelovalec moral ta čas svoje blago prodati za nizko ceno, ko pa bodo izvozne carine odpravljene, od-nosno bodo znižane, bo to v prid samo velikim prekupcem in špekulantom. Ako bi hoteli malemu pridelovalcu pomagati, bi se morale izvozne carine ukiniti vsaj že septembra, kakor je to zahteval Samostojno-demokratski klub. Tako bo prišla zamuda v prid le špekidaciji. Tudi zamerimo tako zvanim clunečkim» poslancem dvoje prav grdih napak: 1.) Da je poslanec g. Ivan Pucelj glasoval za izvozno carino na jajca, za katero je bil sedaj ugoden trenutek, da se ukine. To carino plača večji del Slovenija, zlasti mariborska oblast, pa tudi brežiški okrai in Dolenjska. Slo je v odseku za en glas. Predlog samostojnih demokratov in ostale pozicije, naj bodo jajca prosta carine, je zaradi tega propadel. 2.) Da so se radičevci izjavili proti carine prostemu uvozu one pšenice in drugega zrnja, ki ga prekmurski sezonski delavci dobe v madžarskih krajih namesto, oziroma na račun mezde. Celi vlaki teh siromakov se vračajo skupaj in bi bila kontrola takoh transportov prav lahka. Gre običajno le za par vagonov zrnja. Če bi se ta izjema dovolila, bi to ne škodovalo nikomur. Ba-natski veleposestniki bi zavoljo tega ne propadli. Prekmurci so veliko število kroglic dali radičevcem, sedaj pa se je pod tajnik za finance g. Neu-dorfer odločno izjavil proti temu, da bi mezdno pšenico mogli prinašati brez carine domov. To so sami dokazi, da tisti, ki najbolj poudarjajo ljubezen do kmeta, temu obrnejo hrbet, kadar pride do prave preizkušnje. Naša Samo-stojno-demokratska stranka, ki nanjo kriče, da je «gosposka> in , pa je ves čas na braniku vseh siromašnih trpinov in med te trpine žal spada tudi kmetovalec. Kakor rečeno so cene kmetijskih pridelkov padle, a vlada ni niti z mezincem genila, da bi padle cene tudi drugim predmetom, ki jih rabi naš obrtnik, kmet in delavec. V carinskem odseku se v največji meri upira tozadevnim zahtevam opozicije. Da bi pa vlada izven tega kaj storila za znižanje cen, o tem ni niti govora. Zato ni čudno, da je nezadovoljstvo veliko in da je razočaranje kmečkega ljudstva v celi državi ogromno. Te dni so bile predložene takozvane dvanajstine, to je zakon, ki za nove štiri mesece dovoljuje vladi pobirati davke. Zaman iščemo v njem le eno določbo v korist kmeta, le eno v korist obrtnika in delavca, sploh v korist malim našim ljudem, ki tvorijo naš narod. Predvsem določa ta zakon, da davki ostanejo taki, kakor so bili prej. Prva leta po vojni je bilo laže plačevati, a danes, ko ni kupca in ne pravičnih cen, so ta bremena previsoka. Zahtevati ! za leto 1926. enake davke, kakor so se pobirali ! v letu 1923., je naravnost nemogoče. Vsi hrvatski i in slovenski kmetje so pričakovali olajšave, a i gg. «seljaški> poslanci, med njimi štirje slovenski i radičevci z g. Pucljem na čelu, so nas pustili — na cedilu. Ta stvar ne more ostati brez posledic. Mi ne moremo pustiti, da se pod «selja.škim> geslom vrši uničevanje seljaka, obrtnika in delavca, i Proti tej nakani bo nastal odpor, radi katerega i bo še marsikoga bolela glava. Dr. Gregor Žerjav. Stepan Radič, Pucelj in davki Zmanjšanje davkov je pod sedanjo vlado nemogoče — Klavrna vloga poslanca Puclja Samostojna demokratska stranka je v svojem politično-gospodarskem udejstvovanju zastopala vedno načelo popolne enakopravnosti državljanov bodisi glede na njihove pravice kakor tudi dolžnosti. Ta njena zahteva temelji na njenem osnovnem načelu o državnem m narodnem edinstvu, ki ga je vedno dosledno proglašala in zagovarjala. Ravno zaradi tega, ker je zahtevala, da v naši državi ne sme biti nobenih razlik med posameznimi pokrajinami glede na pravice in dolžnosti, je tudi od vsega početka zahtevala in delala za izenačenje davčnih bremen. Ta zahteva je bila eden glavnih njenih pogojev, ko je lani vstopila v tako zvano vlado Narodnega bloka. Takoj, ko se je ta vlada osnovala, se je na pobudo zastopnikov SDS osnovala v finančnem ministrstvu komisija finančnih strokovnjakov z nalogo, da prouči različne doslej obstoječe davčne sisteme v posameznih pokrajinah, izbere najprikladnejše za sedanje razmere ter pripravi načrt zakona o izenačenju neposrednih davkov. Delo je napredovalo uspešno pod pritiskom poslancev SDS in je bilo že vse pripravljeno, da pride zakonski predlog o izenačenju davčnih bremen že letošnjo jesen pred Narodno skupščino. Slovenci smo od izenačenja davkov upravičeno pričakovali, da se nam bodo znatno olajšala davčna bremena. Po februarskih volitvah je vlada Narodnega bloka predvsem poskrbela, da zagotovi državni upravi redno poslovanje z novimi proračunskimi dvanajstinami. na kar bi imela predložiti Narodni skupščini v odobrenje redni državni proračun, s katerim bi prišlo na dnevni red tudi izenačenje davkov. Tedanja opozicija, v kateri je bil tudi poslanec Pucelj, pa je smatrala za svojo prvo dolžnost, da ovira vlado Narodnega bloka v njenem delu za izenačenje davčne zakonodaje, in dvignila je demagoško vpitje, da vlada sploh ne misli na izenačenje davkov, ker pred- laga samo navadne dvanajstine, dasi ni imela niti še časa za izdelanje rednega proračuna. Proti koncu junija se je vršil v Ljubljani protestni shod hišnih posestnikov proti previsokim davčnim bremenom, na katerem so govorili opozicijski poslanci, med njimi tudi g. Pucelj, in na katerem so tudi zastopniki SDS podali izjave proti dosedanji davčni praksi. Tedanji minister dr. Žerjav je poslal na ta shod pisma v katerem je Izjavil, da je s svojim pomočnikom Mohoričem izposloval gotove olajšave, da pa morejo davkoplačevalci pričakovati večje razbremenenje le od novega zakona o izenačenju davkov, ki ga vlada resno pripravlja. Na tistem shodu je bil poslanec Pucelj eden tistih govornikov, ki so najbolj rohneli proti previsokim davčnim bremenom in proti istemu finančnemu ministru, s katerim sedi za vladno mizo danes minister St. Radič, prijatelj in zaščitnik posl. Puclja. Na omenjenem shodu je bila sprejeta resolucija, ki pravi med drugim: «Ce vlada noče uvideti našega položaja in zmanjšati naša bremena, zahtevamo, da noben poslanec iz Slovenije ne glasuje in podpiše dvanajstin. ki so sedaj v razpravi, in da podvzamejo vse korake v dosego naših zahtev. Apeliramo na Narodno skupščino v celoti, da uvidi davčno preobremenitev Slovenije, ki ji grozi gospodarska propast.® Ugotavljamo, da je tedaj glasoval za to resolucijo tudi poslanec Pucelj. Kaj pa se je nato zgodilo? Prvi, ki je glasoval za predlagane proračunske dvanajstine v Narodni skupščini koncem julija, je bil — poslanec Pucelj. Poslanci SDS zanje niso glasovali, ker so stopili iz vladne večine ter prepustili vodstvo državnih poslov onim, ki so trdili, da se nanje bolje razumejo. Med temi je bil tudi poslanec Pucelj, ki se je združil z Radičevo stranko, ko je stopila v tako zvano RR vlado. Poslanec Pucelj je glasoval za proračunske dvanajstine, proti katerim je prej zabavljal, ne da bi zahteval kakšne izpre-membe in ne da bi nova vlada podala vsaj kakšno izjavo o izenačenju davkov in omi-Ijenju davčne prakse v Sloveniji. Poslancc Pucelj se je v svojem »Kmetskem listu® izgovarjal, da nova vlada ni imela dovolj časa za proučitev vseh želja, med tem pa je pričel davčni vijak pritiskati huje kakor kdaj prej. Niti toliko ni poslanec Pucelj kot član nove vladne večine izposloval, da bi se vsaj nekoliko ublažila davčna bremena v Sloveniji. število davčnih rubežni se je pomnožilo. Rekli so, da mora priti v vlado še Stepan Radič, ki more edini ukrotiti radikale in napraviti red. Po štirimesečnem brezdelju RR vlade je tudi Stepan Radič postal minister, vlada pa je predložila skupščini nove proračunske dvanajstine, ki se od prejšnjih razlikujejo le v toliko, da so znatno večje. To seveda pomeni, da bodo državni izdatki znatno večji, z njimi pa tudi davki, in da bo davčni vijak še bolj pritiskal. Poslanec Pucelj pa je glasoval v skupščini za nujnost teh proračunskih dvanajstin, ne da bi pri tem odprl usta o željah slovenskih davkoplačevalcev. O izenačenja davkov seveda pri sedanjih proračunskih dva-najstinah niti govora ni, a redni proračun obeta vlada šele za 1. april 1926. Kakor vse kaže, je močno dvomljivo, če bo do takrat sploh prišlo do izenačenja davkov. Da bi nekoliko prikril neuspehe svoje politike, je poslanec Pucelj povabil v Ljubljano svojega zaščitnika ministra Stepana Radiča, ki naj bi povedal, kake dobrote nam bo prinesla RR vlada, o katerih doslej niti duha niti sluha ni bilo. Stepan Radič je preteklo nedeljo v Ljubljani na shodu zelo mnogo govoril o sporazumu z radikali, o požrešnosti Italije in o vseh mogočih stvareh, o izenačenju davkov pa je bil zelo redkobeseden, dasi bi stvar njegove poslušalce najbolj zanimala. Dasi pa je o tej zadevi zelo malo povedal, vendar pa je izjavil dovolj pomembnega, da lahko presodimo, kaj imamo pričakovati od sedanje vladne večine v Narodni skupščini. Stepan Radič je dejal: «Stvar z izenačenjem davkov je najtežja. Srbija plača malo in ni mogoče doseči, da bi Srbi plačali več. Tudi Hrvati ne morejo plačati več. Še manj pa je mogoče, da bi se Slovencem davki znižali, ker bi bila država prikrajšana na dohodkih.® M. Silvester: To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici (Dalje.) Sedaj si še nekoliko oglejmo moralno Življenje v samostanu. Tudi v tem pogledu bi se dala spisati cela knjiga, zato se omejim samo na nekatere zgodovinske podatke in ustna izročila ljudstva. Nikakor se ne more seveda tajiti pobožno življenje nekaterih opatov, akoprav so se godile za sivim zi-dovjem stvari, katere pa mogoče vobče niso prišle na uho poštenim opatom. Opatovalo pa je v tem samostanu tudi mnogo takih opatov, katerih življenje je bilo vse prej kakor pobožno in Bogu dopadljivo. Posebno koncem 14. stoletja je nastal tudi v kostanjeviškem samostanu nered in se je razpasla moralna propalost. Zgodovinar Milkowicz nam opisuje v svoji že omenjeni knjigi posebno Leonharda Hofsteterja, ki je bil 17. januarja 1563 v Ve-ttfnjah izvoljen za opata kostanjeviškega samostana. Ker je bil mož neznačajen in je bil tudi v moralnem na jako nizki stopnji, se mu je že v prvem letu po nastopu očitalo mnogo slabega. Po vizitaciji leta 1574. je poročal vizitator iz Vetrinja opatu v Retin, da je opazil v kostanjeviškem samostanu nered in slabo gospodarenje s samostanskim imetjem, poleg tega pa tudi razne moralne napake pri opatu Hofsteterju. Ta vizitacija samostana se je namreč vršila na podlagi ovadbe sti-škega opata. Značilno je, da so obdali stiški in pietarski menihi kostanjevški samostan s tropom vohunov, ki so marljivo nosili na uho svojim predstojnikom vse, kar so videli in slišali. Leta 1576. je poslal vetrinjski opat zopet svojega vizitatorja v Kostanjevico in to na podlagi ponovne tožbe stiških clstercijancev. Vizitator Adam Puecher je bil precej strog in je dokaj stvarno poročal, kaj in kako je s samostanom in njegovimi menihi. Pričelo se je opravičevanje kostanjeviškega opata in je imelo uspeh samo radi tega, ker je užival kostanjeviški opat izredno naklonjenost ve-trinjskega opata. Vendar se sramotno življenje v kostanjeviškem samostanu ni nič izboljšalo, zato je bil opat Hofsteter leta 1579. klican na zagovor «Summus ordina-rius». Mož se je ustrašil, ker je vedel, da se bodo prerešetavali vsi njegovi grehi v čisto drugi luči, kakor je to storil vetrinjski opat. Kajti na čelu tega »sodišča® je stal opat iz Reuna, ki je mrzil opata Hofsteterja z vso ljutostjo. Toda zvita glavica se je tudi to pot izmuznila, in sicer na ta način, da je poslal pismeno vabilo vetrinjskemu opatu, pod čigar jurisdikcijo (provosodje) je spadal, naj ga v razpravi zastopa, odnosno naj mu da navodila za nadaljno postopanje. Po informacijah sodnikov navajata pietarski prior Tvan in stiški opat Jakob Klaf-ferle v svojih poročilih, da je kostanjeviški opat celotno samostansko gospodarstvo zanemaril do skrajnosti, da ne plačuje frankov (davkov), da je dal razne župnije v zakup protestantom, da obiskuje gostilne in da živi razuzdano v družbi ničvrednih žensk. Poleg tega izraža stiški opat svoje ogorčenje nad tem, da se Hofsteter, kadar potuje v Ljubljano, nikdar ne ustavi v Stični, marveč raje prenočuje z ženskami v gostilnah; stiške menihe pa ogorča tudi to, da jih Hofsteter, koder jih le sreča, prostaško ozmerja in jih spravlja ob vsak ugled. Nastalo je nato prerekanje, kdo je pravzaprav pristojen soditi opata Hofsteterja. Konec je napravil nadvojvoda Karel, ki je zahteval poročiio o cerkvah, katere je prote^ stantom prodal ali dal v zakup kostanjeviški opat. Zagrozil ie obenem Hofsteterju, da bo zahteval od oglejskega patriarha, naj postopa napram opatu Hofsteterju najstrože po «or-dinaria autoritate®. Na povelje nadvojvode se je morala od* straniti tudi Hofsteterjeva razuzdana prilež-nica, katero so morali nazivati menihi, hlapci in tlačani na povelje opata «domina mona-sterii® ali samostanska gospa. O tej opatovi razuzdani «samostanski gospe® povem ke-sneje nekatere podrobnosti. Kljub vsem grožnjam je opat Hofsteter nadaljeval svoje razuzdano življenje. Dobil si je drugo žensko, razsipaval samostanski denar in podarjal okoliškim ženskam, katere so se mu udajale, zemljišča in jim pustil zidati koče. Ko so mu zopet zagrozili s kaznimi, je odvrnil, da gre raje za posvetnega župnika, kakor pa da bi pustil priležnico in druge ženske. Posvečeni mož se je skoro docela Dejal Je sicer, da bo treba nekatere davke ukiniti ali zmanjšati, glavno pa je to v njegovi izjavi, da na splošno ni mogoče doseči, da bi Srbi in Hrvati plačali več, Slovenci pa manj kakor doslej. Sedaj torej vemo, pri čem smo, in kakšne drobtine nam bo poslanec Pucelj mogel prinesti izpod vladne mize. Še drug dogodek je značilen za finančno politiko sedanje vlade, v kateri sedi kot minister Stepan Radič. Po omenjenem shodu je prišla k ministru Stepanu Radiču deputacija društva hišnih posestnikov, ki je spomladi priredilo protestni shod proti previsokim davkom, na katerem je tudi poslanec Pucelj odobraval resolucijo, da noben slovenski poslanec ne sme v skupščini glasovati za proračunske dvanajstine. Ta deputacija je obrazložila ministru Stepanu Radiču strahovite davčne krivice, ki morajo popolnoma uničiti slovensko gospodarstvo. Minister Radič pa ji ie odgovoril. da o znižanju davkov ne more biti niti govora, češ, da je naš zunanji položaj tak, da potrebuje finančni minister mnogo denarja. Izgovor na zunanji položaj je seveda prazen, ker nam ne preti nobena vojna in živimo z vsemi državami v prijateljskih razmerah. Glavni vzrok, da se ne znižajo davkoplačevalcem v Sloveniji davki je pač isti, kakor ga je Radič navedel na shodu. Radikali so na vladi, pa se jhn Stepan Radič noče zameriti z za htevo po izenačenju davkov, ker bi bila more biti potem Srbija nekoliko bolj prizadeta, tako neumen pa Radič tudi ni, da bi Hrvatom na prtil več davkov zato, da bi Slovenci nekoliko manj plačevali. Tak je torej dejanski položaj vprašanja izenačenja davkov. Stepan Radič je popolnoma odvisen od radikalov, poslanec Pucelj pa od Radičeve milosti, davkoplačevalci v Sloveniji pa bomo še naprej čakali na izenačenje davkov, ki bi bilo lahko uveljavljeno že letošnjo jesen, ako bi ostali samostojni demokrati na vladi. Bržkone bodo čakali še toliko časa, dokler ne bodo prišli samostojni demokrati zopet v vlado. Končno naj ugotovimo, da je iz navedenih dejstev jasno razvidno, kakšno demagogijo uganjajo pri nas ljudje, ki pravijo, da vodijo kmetsko politiko. Koliko sta poslanec Pucelj in «Kmetski list» govorila in pisala proti davkom, preden ni Pucelj postal član vladne večine! Sedaj pa sta oba tiha in poslanec Pucelj na Radičevem shodu v Ljubljani niti povedati ni hotel, kaj je že dosegel dobrega za naše ljudstvo, četudi je bil v listih k temu pozvan. Vedel je, zakaj molči! Zato pa bodo ob svojem času glasneje govorili volilci, kmetski davkoplačevalci! Politični pregled V soboto proti večeru se je minister Stepan Radič v spremstvu svoje žene in poslanca Puclja pripeljal v Ljubljano. Zbralo se je na kolodvoru nekaj radovednežev, večinoma klerikalcev, ki so Radiča izžvižgali. Radič je bil precej poparjen. Toda ko je naslednji dan, v nedefjo Radič nastopil v ljubljanskem Narodnem domu, so se poslušalci obnašali povsem mirno ter pustili Radiču svobodno besedo. In tako je Radič v svoji gostobesednosti zopet hvalil Slovence, katere je nedavno prej označil za najmanj nadarjene, obenem pa se je mislil Slovencem prikupiti tudi s tem, da je udrihal po Italijanih. A kakšna je bila posledica? Čim se je Radič vrnil v Beograd, je že tudi italijanski poslanik protestiral pri Pašiču, da Radič kot minister napada Italijo. Zahteval je zadoščenje. Pašič je poklical Radiča na odgovor in ta je moral s posebnimi izjavami popraviti svoje nepreračunane izpade v Ljubljani. Spor je na ta način poravnan, toda vsi tisti, ki so Radiča v nedeljo poslušali, se zdaj smejijo njegovim popravkom ter jasno uvidevajo, da se Radič prav za prav sam ne zaveda, kaj govori odnosno, da danes govori tako, jutri drugače, in mora popravljati samega sebe. In takšen mož naj bi po navodilih gg. Puclja in Prepe-luha solil pamet Slovencem, ki čislajo možato j besedo, ne pa nepremišljeno besedičenje. Menimo, da bo Radič pač sam uvidei, da je bolje, če ostane pri svojih seljakih, ki so ga že vajeni! V ostalem pa je čudno; da Radič po svoji izpreobrnitvi ni priredil doma še nobenega večjega zborovanja. Kaj se zdaj boji svojih volilcev? V Slovenijo se upa, toda tu mu je že prvi nastop povzročil velike neprijetnosti Menimo, da Radiču odslej ne bo z rožicami postlano, četudi je minister... O Radičevih nezgodah bo govora tudi v petek, ko se zopet sestane Narodna skupščina, ki je te dni počivala. Pripravljale so se namreč proračunske dvanajstine, o katerih smo podrobneje govorili že v zadnji številki. Poleg razprave o dvanajstinah pa pridejo na dnevni red Narodne skupščine tudi razne politične zadeve. Obilo zanimanja v vsej politični javnosti vzbuja še vedno tudi naš spor z Vatikanom čigar bistvo smo zadnjič podrobneje razložili. Ni dosti manjkalo, da bi bili popolnoma prekinili svoje, diplomatske odnošajo, ker se je Vatikan obnašal naravnost ošabno. Toda radi umerjenosti naše vlade do prekinienja ni prišlo in se je spor zopet ublažil, naš poslanik je zopet odpotoval v Rim, škofje pa so šli v Beograd posredovat. Soditi pa je, da se bo spor zopet poostril, kajti Vatikan še vedno ne mara vrniti zavoda sv. Jeronima v našo last. Nečuveno! Ali Vatikan meni, da nam bo res komandiral po mili volji ter si prisvajal, kar je našega? Sramotno pa je v tem sporu še vedno zadržanje naših klerikalcev. ki zagovarjajo to početje, mesto da bi se v pravični stvari postavili na stran države. Obenem pa ravnajo tudi nezmiselno, ker cerkveni zavod sv. Jeronima se predvsem tiče slovenskih in hrvatskih katolikov, a oni ga iz navadne mržnje proti državi naravnost vsiljujejo laškemu Vatikanu. izneveril samostanskim pravilom. Obredi in •maševanje so mu bili postranska stvar. Namesto težke kute iz puste volne je nosil svileno kuto. Rad se je pa tudi pajdašil z luteranskimi odpadniki, radi česar se je močno dvomilo, če sploh še pripada h katoliški veri. • Stiški vohuni so bili pridno na delu in so pošiljali svoja poročila na višja mesta. Ko se je pa opatu že preneumno zdelo, da bi se vedno zagovarjal, in ko je uvidei, da se je njegov opatovski stolček že docela omajal, je spravil skrivaj iz samostana vse vrednosti in jih poslal na posestvo, katero si je kupil pri Novem mestu. Ko je torej spravil iz samostana, kar se je le odnesti dalo, je pobral šila in kopita in se preselil na novi dom. Ko je prišel v Kostanjevico Leonhard Pacher-necker, ki je bil odposlan od vetrinjskega samostana kot notar in preiskovalec, je našel samostan zapuščen in izropan. Večina duhovščine je sledila sladkim besedam lute-rancev In so pobrali vse ono, kar je pustil grabežljivi opat, ter sc razšli. Vetrinjski notar se je podal iz Kostanjevice naravnost k Hofsteterju v Novo mesto in zahteval, da vrne samostanu, kar je iz ujega odnesel. Hofsteter se je pa razljutil in odgnal vetrinjskega pooblaščenca, — ki je veljal že za bodočega kostanjeviškega opata, z uprav prostaškimi besedami. Pachernecker je hotel nato poklicati na pomoč posvetno sodišče. A tam je zadel na nov odpor, ker so mu dali takoj razumeti, da ne bo nič opravil. Sodnik in svetovalci so imeli namreč od Hof- steterja izposojen denar, poleg tega so si bili tudi v botrijah. Bodoči predstojnik kostanjeviškega samostana se je torej jadrno vrnil v Kostanjevico, posebno še, ko je čul od ljudi, da se je izrazila Hofsteterjeva priležnica, da Pachernecker ne bo več dolgo hodil po zemlji. Vedel je, da je zmožna opatova priležnica vsega zlega, zato se je raje umaknil iz kraja. Končno se je Hofsteter vendar odpovedal vsem opatskim pravicam (1. januarja 1580.). Kakor se je pričakovalo, je bil za naslednika izvoljen omenjeni Pachernecker. Ta in pa nadvojvoda Karel sta ponovno pritiskala na Hofsteterja, naj vrne vsaj del ukradenega premoženja, toda zaman je bil ves trud. Nekdanji opat je lepo sedel na zlatu in srebru, ter se smejal nasledniku Pacherneckerju, ki se je moral boriti v potu svojega obraza za obstanek. In kakor je napovedala priležnica Hofsteterja, je bilo opatovanje Pachernecker-jevo zares vrlo kratko. Kronika pravi, da so ga nesli na pokopališče preko dvorišča in da je zapuščalo truplo za seboj jako slab vonj. O priležnici, katero je puščal nazivati opat Hofsteter za «samostansko gospo», se čujejo še dandanes med ljudstvom čudne stvari. Ne samo, da so morali zadoščati njeni pohotnosti skoro vs! mlajši menihi in zalejši vojaki in hlapci, ona je razširila svoj delokrog tudi na tlačane. Kdor ni ustregel njeni želji, ta je moral v zapor za toliko časa, dokler se ni omehčal. — Pribiti se pa mora, da ta ženska ni bila domačinka, temveč Italijanka, katero so si orineliali romajoči in bogaboieči menihi s potovanja po Italiji v Vetrinje, odkoder je priromala s Hofsteterjem v Kostanjevico. Zelo značilen za moralno življenje menihov in duhovščine je tudi naslednji zgodovinsko potrjeni dogodek. Ko je potoval leta 1570. po Kranjskem papežev legat (odposlanec) grof Portia in je vizitiral samostane, ga je naprosil bogaboječ ordinarius iz Reuna, naj vpliva na vse dotične duhovnike, ki si držijo priležnice, da se vrnejo zopet na pravo pot in k duhovniškim čednostim. Temu vljudnemu priporočilu pa legat Portia ni mogel ugoditi, ker je njega samega spremljala na potovanju njegova lepa in mlada priležnica. O opatu Andreju Arztu je pisano, da je sicer opravljal posest in samostan zelo dobro in da je celo kupil še neko posestvo na Dobovi (l. 1584.), toda bil je obenem velik bab-jek in je verjel v razne vraže. In ko je radi tega poslal vetrinjski opat svojega vizitatorja v Kostanjevico, je bil opat Arzt silno razjarjen in je pisal svojemu ordinariju zelo ostro pismo. Vetrinjski opat mu je pa na to pismo odgovoril, da mu ni treba misliti, da ima opraviti s kakim hlevarjem in da ga niso ovirali (Arzta) pri sestavljanju tako prosta-škega pisma na predpostavljeno instanco ne njegovi hromi udje in bolezen, še manj pa njegovo vražarstvo, njegova nezmožnost za sestavljanje koledarjev in nepoznanje planetov v vsemirju. Ta uradni «nos» Je bil torej svojevrsten in srednjemu veku docela primeren. Po ponovni vlzitaciji, ki jo je izvršil Slovenec Tomaž Jernej, se je glasilo poročilo. V evropski politiki vlada splošno zanimanje za razvoj krize na Francoskem, kjer je vlada v soboto nenadno padla in sicer radi finančnih težkoč, s katerimi se bori francoska republika. Kriza je tokrat izredno ostra in dolgotrajna. Upati je, da bo nova vlada te dni sestavljena. Hudo krizo je preživela tudi republika Poljska, kjer pa se je zdaj sestavila čvrsta koncentracijska vlada pod predsedstvom znanega grofa Skrzynskega. A na Češkoslovaškem se šele pripravljajo k sestavi nove parlamentarne vlade, katero bodo nedvomno zopet tvorile vse glavne narodno zavedne češkoslovaške skupine. GORNJI LOGATEC. V ponedeljek se je poročil vrli naprednjak g. Ivan Petek, posestnik in občinski svetovalec v Gorenji vasi, s simpatično Sokolico gdč. Mico IsteniČevo od istotam. Bilo srečno! — Sokol bo proslavil otvoritev dvorane in odra v lastnem domu v nedeljo, dne 29. i m. ob pol 5. popoldne z nastopnim vsporedom: 1. «SokoIska koračnica* (izvaja društveni tamburaški zbor). 2. Nagovor br. tajnika. 3. Dr.Sch\vab; (poje društveni mešani zbor). 4. {Skupinske vaje* (izvaja moška deca). 5. {Male ptice* (izvaja ženska deca). 6. «Svibanjska ružica* (izvaja društveni tamburaški zbor). 7. Praške vaje članic. 8. {Igra s konjički* (izvaja ženska deca). 9. {Na obali jadranskega morja* (izvaja društveni tamburaški zbor). 10. Praške vaje članov. 11. Praške vaje ženskega naraščaja. 12. cPetka* (izvajajo članice). 13. Dr. Schwab: {Zvonovi* (poje društveni mešani zbor). 14. Živa slika. Obljubljeno je tudi sodelovanje telovadcev iz Ljubljane ter pevcev iz Cerknice. V odmorih svira orkester Sokola Dolenji Logatec. Prijatelji Sokolstva od blizu in daleč, udeležite se polno-številno redkega in pomembnega slavja! ŽUŽEMBERK. Na narodni praznik, v torek L decembra t. L, ob 7. uri zvečer prfredi mestna Orjuna na kegljišču gostilne g. Polajnarja prosla- vo ujedinjenja z deklamacijami, govorom in prosto 1 zabavo. Pričakuje se, da se te proslave ne bo udeležila zopet samo Orjuna, temveč vse narodno čuteče občinstvo našega trga in okolice. — Dne 10. t. m. se je pri nas vršila prisega vojaških ob-vezancev občin našega sodnega okraja. Prisego je izvršil dekan g. Gnidovec. Del obvezancev je prisegal v sokolski dvorani, del pa na trgu. ŽVIRCE PRI HINJAH. V nedeljo 15. t. m. je bila slovesno otvorjena naša nova šola. K otvoritvi je prišla uradna komisija iz Novega mesta in mnogo učiteljstva iz vsega sodnega okraja. V domači cerkvi je bila najprej maša, nato pa smo šli vsi k novemu poslopju, kjer je g. sreski poglavar otvoril šolo in povabil vse k ogledu. V učni sobi so nato domači otroci deklamirali lepe pesmice, nakar sta govorila predsednik krajnega šolskega sveta g. Plut in sreski nadzornik g. Matko. Cerkveno blagoslovljenje šole je odpadlo, ker je hinj-ski župnik v zadnjem hipu odpovedal sodelovanje. Mašo je imel zato polomski g. župnik, ki pa blagoslova ni smel izvršiti. Stavba je zelo lepa s prostorno, svetlo učno sobo in lepim stanovanjem. Stoji na mali višini nad cesto in je tudi njeno vnanje lice z betonskim stopnjiščem spredaj nad vse lepo, Veljala je 450.000 Din in bo stroške krila žužemberška občina, ki je sicer velika, pa bo vendar to breme zelo občutila, posebno, ker istočasno zida tudi v Žužemberku novo župnišče, ki bo še mnogo več veljalo, čeprav ga bosta uporabljala le dva človeka, šolo pa rabi toliko otrok. LAŠKO. V noči od 19. na 20. t. m. je preminul v Laškem odvetnik g. dr. Josip Kolšek v starosti 64 let. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil rojen v Zavodni tik Celja, dovršil je gimnazijo v Celju ter pravoslovne nauke na univerzi na Dunaju. Pozneje je služboval kot koncipijent pri dr. Sernecu v Celju in pri dr. Slancu v Novem mestu. Po končani odvetniški praksi se je naselil kot odvetnik v Laškem, kjer je bil v tamošnjih narodnostnih bojih pod avstrijsko vlado kot neustrašen bojevnik vedno v prvih slovenskih vrstah. Zapušča ženo in dva sinova, katerih eden je sodnik, a drugi železniški uradnik. Bodi mu lahka zemlja domača! SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Občani, znano je,j kako so še nedavno hujskali klerikalci proti ge- • rentskemu sosvetu, češ, kako neusmiljeno biča■ občino s prevelikimi davki. No, in kaj je 3edaj, ko imajo klerikalci s svojim županom t občinskem odboru veliko besedo? Pred kratkim je župan sestavil proračun, s katerim so naši davkoplačevalci naravnost strahovito prizadeti. Proračun se bo zvišal od lani za polovica Vzemimo nekatere postavke: za dolsko iolo, H sploh ni v naši občini in jo obiskuje le malo naših otrok, se je določilo okrog 100.000 Din; tudi za kalsko šolo, ki jo ne obiskuje skoro noben otrok od Sv. Krištofa, so določili lepo vsoto denarja, dočim ae je za našo šolo določila daleko premajhna vsota. Kaj se pravi to varčevati z denarjem? Res lepo gospodarite! SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Naži eselesarji so končno vendar uvideli, da njihovo zavijanje po »Slovenskem Gospodarju* nič ne koristi, zato so jeli tem krepkeje godrnjati v »Slovencu*, zl&sti v št. 260., kjer govore o občinskih gospodarskih zadevah v naši občini. V tem dopisu so se klerikalci s svojimi trditvami naravnost osmešili Da pa niso pozabili kakor običajno v »Slovenskem Gospodarju* malo pomodrovati o gerentovi plači, je samo po sebi umljrvo. Nič kaj tudi ni klerikalcem po godu, da niso mogli samostojni demokrati kar v petih mesecih svojega gospodarjenja napraviti vsega, kar oni niso mogli v petih letih ob najugodnejših prilikah. Želimo, da bi naši klerikalci še večkrat opisovali v »Slovencu* naše občinske zadeve, kajti potem jih bo naše ljudstvo t "m prej spoznalo v pravi luči. SV. RUPERT NAD * \§KIM. (Razne novice.) Tukaj se je poročil g. iv evž Sirk, rudar v Hudi jami, z gdč. Urško Vidčevo, hčerko posestnika in mlinarja v Mali Brezi. Bilo srečno! — Neki tukajšnji fantje so precej pretepli nekega rudarja iz Trbovelj, ker so mu bili nevoščljivi dekleta. — Železnica iz Laškega pa do rudnika Trabendol je skoro gotova. Vozijo tri lokomotive. Zdaj 90 plazovi napravili veliko škodo. — Pretekli teden je umrl g. Jožef Bezgovšek v starosti 95 let. Bil je 15 let župan občine Sv. Rupert Blag mu spomin! ŽIBERŠČE. Tudi naša vas napreduje. Dobili smo trikratno dostavo pošte na teden. Zadnjo nedeljo smo celo imeli predavanje, ki ga nam je na prošnjo krajevne organizacije SDS v Rovtah preskrbela Zveza kulturnih društev v Ljubljani Predaval nam je živinozdravnik g. Jezo Čeh iz da opat Arzt še sploh birman ni bil; da je samostanska disciplina docela omajana in dela vsak, kar hoče; da opat pripušča vsakega meniha k dušnemu pastirstvu in da smatra samostansko premoženje za osebno lastnino. Da, to so bili jako čudni časi... * V zapadni fronti pritličja nekdanjega samostana se nahaja ogromna klet, ki tudi ima svojo zgodovino. Latinski napis nad vhodom pa priča, da je opat Friderik posvetil to klet preblaženi Devici Mariji... Klet je bila polna najrazličnejše žlahtne kapljice (gueten Marvvein), ki so jo menihi seveda pridno cukali. Pijančevanje je bilo tačas zelo razvito. Kdo bi se torej čudil, če ie prišlo sitim in napojenim menihom izven molitve še kaj drugega na misel! Pripovedka pripoveduje, da se je pri neki posebno svečani priliki, pri kateri se je pilo in jedlo kar na debelo, prekucnil menih kletar v kad in utonil v vinu. Marsikateremu se bo morda to čudno videlo, toda to je docela verjetno, ker pred par sto leti še niso porabljali za ohranjevanje vina sodov, temveč ogromne, in dobro pokrite kadi. Da se pa vino ni prehitro okisalo ali skvarilo, so zlili v vsako kad primerno količino olja, ki je zabranjevalo zraku dostop do vina. Na ta način so ohranili vina dolga leta porabna. Da se vrnem zopet v tir. moram omeniti, ia baje v vinu utopljenega fratra ostali me-lihi niti pogrešali niso. Morda so bili mnenja, j Ja se je naveličal samostanskega življenja,! •er jo pobrisal črez hribe in doline, ali pa zai )bzidje kostanjeviškili utrdb. Malo časa zal j tem dogodkom pa je postajalo vino, ki so ga i nosili na mizo, motno in je kazalo od dneva ' do dneva neprijetnejši okus. Ko so pa našli končno v vinu še večje in manjše lase in dlačice, so se odločili, da pregledajo vino na licu mesta. Ne vem, kako se je vršil pregled kadi, to si pa lahko predstavljam, da so imeli vsi navzoči čudne občutke, ko so potegnili iz kadi truplo tako žalostno preminulega brata... Pogreba so se udeležili vsi menihi bledih obrazov in v kroniko so potem zapisali: «Bil je vzoren brat, ki je živel sveto življenje, dokler ga ni zalotila smrt pri izvrševanju njegovega svetega poklica.* Po pogrebu so pa načeli drugo kad in pili dalje, zraven pa jedli kuhan bob, katerega so čislali nad vse. O samostanskem bobu živi med ljudstvom naslednja pripovedka, katero ponovim, kakor sem. jo čul. Južno od samostana se nahaja na planoti večja njiva, katero so že svoječasno imenovali «Knežaj», ker je tu rastel uprav knežji bob. Redno vsako leto so to njivo obdelali z največjo skrbjo ter negovali knežji bob z vso potrebno pazljivostjo. Pa je nekega vročega dne, ko je cvetel bob, prišla huda nevihta s točo in oklestila bobove rastline tako, da so ostala samo gola, po večini zlomljena bobova stebelca. Z žalostnim srcem so pregledovali menihi škodo, katero so jim prizanesli črni, z ledom natovorjeni oblaki. Pa Bog svojih ne zapustil Ze čez nekaj dni so se začela postavljati zlomljena stebelca pokonci in poganjati nov cvet. In kakor pravi povest, so pridelali menihi tisto leto toliko knežjega boba, da so ga pustili celo mleti in peči iz bobove moke najlepše kolače in potice. Naslednje leto je pa kazala bobova letina bolj slabo in so se ob času cvetja ozirali menihi v zapadni vremenski kot, zopet pričakujoč s točo natovorjene črne oblake. Neki mlad menih, ki je bil na Vinjem vrhu, se }e istočasno v celici učil, kako se dela toča. Bil pa ni dosti oprezen, in mu je ušta skozi ključavničarsko luknjo na piano in stolkla vse vinograde, umaknila se je pa «Kneži» in knežjemu bobu. Kaj torej storiti? Brat prokurator jo je hitro pogruntal. Pozval je vse menihe na «Knežo», jim razdelit palice, ter ukazal, naj ga posnemajo. Začeli so zdaj mahati po bo-bovih rastlinah, da je zeljče kar okrog frčalo. Hitro je bila stepena cela njiva in je bila videti prilično tako, kakor pretočeno leto po toči. Z zadovoljstvom so si ineli menihi roke in zavijali oči proti nebu s tiho prošnjo, da jim tudi tokrat blagoslovi Bog potolčeni bob. Bog se ni dal ociganiti in so menihi to leto pridelali samo za eno «rihto» knežjega boba, katerega je pojedel opat. ko je praznoval 501etnico svojega rojstva. S to zadnjo pojedino je zginiio tudi znamenito seme. Ostala je nam, ki še brodimo krog tega samostana, samo skomina na kneževski bob. Ta med ljudstvom ohranjena pripovedka cika na gospodarsko iti poljedelsko nezmožnost nekdanjih nemških opatov in samostanskih prokuratorjev. Bolj jasno se pač ljudje takrat niso smeli izražati. (Dalje prihodnjič.) ■■■.......■■ ■ ■ »DOMOVINA« Ljubljane o prvi pomoči v bolezni pri živini, in sicer tako lepo po domače in preprosto, da ga je moral vsak razumeti Slišali smo mnogo novega, kar nam bo prišlo prav v primeru potrebe. Podobnih predavanj si še želimo. MALA NEDELJA. Ljudska knjižnica Narodno-kulturnega društva prav pridno izposojuje knjige y tukajšnji šolL V nedeljo 6. decembra t. 1. se bo vršilo v Društvenem domu predavanje s krasnimi slikami o naši jadranski obali in Dalmaciji. Obenem se bo podalo tudi poročilo o ljudski knjižnici. Vstop vsakomur prost. Pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki za kritje stroškov. Vpisovali se bodo tudi novi člani v knjižnico ter se bo pobirala članarina, ki znaša samo 10 Din letno. Knjižnica si bo nabavila mnogo lepili novih knjig, ki bodo vsem vpisanim članom skozi celo leto na razpolago. Ker so knjige zelo drage, priporočamo vsem, da prav pridno podpirajo knjižnico s plačevanjem članarine in z nabiranjem članov. GOSPODARSTVO Kmetijski pouk OLUPLJENA NJIVA. Olupljena njiva, olupljen travnik, tako bi lahko imenovali tisto površno praho in tisto plitvo oral, ki jo opazujemo po raznih naših njivah in tistih travnikih, ki smo jih preorali. Toliko, da je površje obrnjeno! Preorani travniki izgledajo, kakor bi jih kdo v pravem pomenu besede olupil, tako plitvo je obrnjena ruša! In nič bolje ne izgleda praha po tako plitvo oranih njivah. AH imamo res tako malo zmisla za dobro obdelavo svojih zemljišč? Vse kaže, da je tako, sicer bi ne orali jeseni tako površno. Ce že ne moremo povsod delati tako globokih brazd, kakor se priporoča v tem primeru, naj bo brazda vsaj taka, kakor, jih navadno delamo, kadar pripravljamo zemljo za setev. S tako plitvo obdelano praho pa ne dosežemo nobenega pravega uspeha in je spomladi vsako obdelovanje take prahe otež- _ kočeno. i št. 48 .-m......r--------- ■ t..... V jeseni je zemljo vobče globlje orati, če hočemo doseči več uspeha. Zlasti je pri oranju ledine gledati na to, da je ruša tako globoko obrnjena, da nam prej segnije in da se nam pri spomladnem obdelovanju nc obrača nazaj. Plitvo obrnjene travniške ruše pa spomladi sploh nič več obdelavati ne moremo, razen na rokah, ker bi se nam sicer nazaj obračala. Bodimo tedaj pri jesenskem obdelavanju zemlje bolj previdni in ne tako površni, kakor se tu in tam kažemo. Zemlja bodi dobro ln skrbno obdelana, da bo Imela vse tiste pogoje in lastnosti, ki so ji potrebne za večjo rodo-vitost. Jesenska brazda, pa naj si bo na njivah ali pa travnikih (kadar jih preoravamo in iz-preminjamo v njive) bodi prav vrezana. Vse to delo bodi premišljeno, ne pa tako površno in tako starokopltno, kakor to opazujemo še po naših zemljiščih. Le dobro delo zasluži dobro plačilo! In naša zemlja je hvaležna za ves trud, kf ga na njo obračamo! ZGUBLJEN CAS NA KMETIJI. Kmetskemn stanu je treba dandanes več izobrazbe kakor 6vojčas. O tem smo menda vsi prepričani. Naša mladina po kmetih potrebuje več stanovske vzgoje, da bo kos bodočim nalogam, ki jo čakajo v gospodarstvu. Ljudska šola ne podaja dovolj stanovske vzgoje. Tako nas uče zgledi. Ona ustvarja potrebne temelje za splošno izobrazbo, ne podaja pa poklicne vzgoje; to pa ne le zaradi tega, ker manjka mladini v tej dobi potrebnega razumevanja, ampak tudi zaradi toga, ker manjka na osnovni šoli potrebnega časa za to. Prava stanovska vzgoja ima pričeti še le po končani osnovni šoli, v starosti od 14. lota naprej. Prav v tem času pa manjka naši mladini zunaj na kmetih vsakega pouka. Namosto, da bi se pripravljala in vzgajala pozimi za svoj poklic, se mladina zanemarja in kvari v enem in drugem pogledu. Telesno raste, duševno zaostaja. Velika je škoda, ki jo zaradi toga trpi naše kmetijstvo. Koliko zlatih naukov bi so dalo v zimskem času zlahka vcepiti naši mladini za poznejše življenje! Ves ta čas je zapravljen ln zgubljen! Skoda, ki nastaja zaradi tega našemu i kmetijstvu, je neprecenljiva. = Stran 5 - ■■" ■ ■ ■ —e> Po vsob naprednih deželah uvidevajo to izgubo ln prirejajo daljše in krajše tečaje, da se mladina vzgaja in pripravlja za svoj poklic. Največ uspeha imajo v tem pogledu kmetljsko-nadaljevalni tečaj!, ki se prirejajo v zimskem času na 8©dežu ljudskih šol ln ki trajajo po več mesecev in v teh po 1 aH 2 dni v tednu. Ti tečaji bi bili tudi pri nas silno važni. Na avstrijskem Štajerskem imajo danes že 60 takih kmetijsko-nadaljevalnih tečajev po deželi in jih še zmeraj na novo snujejo. Zimski čas je kakor nalašč za tako šolanje. Pri nas Imamo danes premalo kmetijskih Sol, da bi se mogla kmetska mladina v večji meri po-Bvetiti strokovni izobrazbi Treba tedaj, da prl-pomoromo k splošno potrebni stanovski vzgoji tudi pri nas s kmčtijsko-nadaljevalnimi tečaji. Mladina potrebuje boljše vzgojo, kakor jo ima dianes. In je v zimskem času zlata prilika za tako šolanje. Skoda /.a prosti čas, ki ga ubija naša šoli odrastla mladina pozimi s praznovanjem! Zgubljen je ta čas na njeno bodočnost in za našo kmetijo! Zahtevajmo tudi pri nas, da se otvarjajo in vrše taki tečaji! Davčna preobremenitev hišne posesti v Slovenifi Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani nam je poslala izkaz, koliko se plača državnega najemninskega davka, državnih pribitkov in avtonomnih doklad v letu 1925. v večjih krajih Slovenije od 100 Din letne najemnine. Iz tega izkaza je razvidno, da plačajo gori omenjenih davščin na 100 Din najemnine hišni posestniki v občinah: Ljubljana 70~8 Din, Maribor 6090 Din, Celje 5376 Din, Celje okolica 59-76 Din, Braslovče 87*96 Din, Sv. Jurij ob Taboru 9936 Din, Studenci pri Mariboru 5736 Din, Ptuj 6576 Din, Blanca 78 36 Din, Brežice 6576 Din, Sevnica in Rajhen-burg 4176 Din, Trbovlje 58-92 Din, Slovenska Bistrica 63 36 Din, Kočevje 6540 Din, Osilnictt 168-48 Din, Kamnik 9132 Din, Domžale 109-32 Dia, Jesenice 66-36 Din, Koroška Bela 54-24 Din, Bled 79-06 Din, Bohinjska Bistriva 103-08 Din, Radovljica 77-64 Din, Črnomelj 57-60 Din, Novo mesto 67-08" Din, Krško 71*28 Din, Radeče 95 88 Din, Kranj 70*64 Din, Tržič 6012 Din, Br. Ana 14M2 Dia, Kot« 112-32 Din. Goričan: Pokora Povest Hudo se je moral pregrešiti Tacar, imovlti posestnik na Gorici, zoper šesto zapoved, zakaj debele solze so mu polzele po skrbno obritem licu, ko je nekega nedeljskega jutra stopal od spovednice pred oltar. Odveza mu sicer ni bila pridržana, zato se je skesano spustil na kolena, hvaležen za odpuščanje in za olajšanje vesti. Trden v svojem sklepu je stopal tisto jutro iz cerkve proti domu. Nalašč je počakal, da so se ljudje nekoliko po razšli; tako je mogel nemoteno razmišljati preteklost svojega greha in sedanji položaj. cNi bilo prav,» je govoril poklišno med seboj, «pa kaj morem zato! Prva, ki sem jo ljubil, je bila Kovičeva Rezika, čeprav me ni marala. Ljubim jo še danes, ko j« žena mojega soseda Cizelja.* Postal je ter se je zamislil. cNorect* je vzkliknil ob spominu na spoved in pokoro. < Danes je ne ljubim; spovedniku sem zatrdil, da je ne ljubim, dasi je tudi ne sovražim, ker nimam po-voda ter je sovraštvo aopet greh.. cTorej jo ljubiš!) mu je skušnjavec počepnil na uho. <Če je ne sovražiš, potem jo ljubiš in tako izpolnjuješ zapoved, ki pravi: ljubi svojega bližnjega kot samega sebe.* cNe smem je ljubiti 1 Oženjen sem, otroke imam in ona je tudi omožena. Cizelj je grozovito nagle jeze; eno samo besedico ali en sam pogled naj ujame in nesrečna bova oba.. .> cPa ga res večkrat ni doma!* Mislil je na to, da je že mnogokrat do polnoči vasoval pri Reziki v odsotnosti njenega moža. Nekoč se je baš vrnil, ko sta se razstajala. Pa ni bilo nič hudega. Cizelj ga ni opazil. cRezika, ali si še vedno v kuhinji?* je zaklical ter je šel počivat «Kam neki hodi Cizelj tako pogosto?* je zaupno vprašal izkušnjavca. cSvoje opravke ima,* je dobil v odgovor. 'Kam pa ti greš, kadar zvečer ostav iš dom ter jo naviješ proti Cizelju? Kaj ne, za ženo že najdeš kak izmišljeni izgovor, druge itak ne brigajo tvoja skrivnostna pota.* cPa ne, da bi tudi Cizelj.. .?* je osupnil Tacar. cSaj bi mu tudi ne povedal. Samo duhovniku v spovednici se odpre tak skrivni kotiček, ki ga razkuži in prezrači. Madeže mora pa grešnik sam izmivati ter jih brisati s krpo naložene pokore.* cllahaha! Čemu pa ubogaš ter izvršuješ, kar ti zapove? Pozabi ali si pa misli, da ga nisi razumel.» «Če sem pa razumel,* je zamahnil z roko za slabimi mislimi, ki so silile vanj. cFižola moram nasuti v čevlje ter se podati za pokoro na božjo pot. Čim težja bo hoja, tem večje bo zasluženje, in grehi. črni kot oglje, se bodo svetili kot zlato.* Zadovoljno si je obrisal usta v zavesti, da se je ustavil izkušnjavi, kateri je s odločnim nastopom zaprl sapa Res pojde na božjo pot, na Goro k sv. Mhaelu, ln fižola bo natresel v čevlje, da bo tako zaslužil vsako milost, ki je na romarski gori že pripravljena zanj. V tem sldepu je obstal na ovinku, kjer »e je ozrl nazaj. Za njim jo je brisal Cizelj z dolgimi koraki z namenom, da ga dohiti. Že oddaleč mu je zaklical, naj ga počaka, nakar sta se zapletla v živahen pogovor. cNa kupčijo bi šla ta teden,* je omenil Cizelj. cRad bi namreč vedel, kdaj se med tednom najlaže odtrgaš od doma.* teklo nedeljo so se na sestankih v Dolnji Lendavi in Turnišču ustanovile nove posojilnice. Na obeh sestankih je prisostvoval ravnatelj Zadružne zveze v Celju g. Janko Lesničar. — Razdelitev plemenskih mrjaščkov v mariborski oblasti. Veliki župan mariborske oblasti je oddal v tem letu precejšnje število dobrih plemenskih mrjaščkov po znižani ceni samo zanesljivim rejcem. Prejemnik take živali se mora zavezati, da plača vse stroške dopošiljatve, da vodi spuščalnl zapisnik in da bo rabil mrjasca od starosti 10 mesecev do dveh let po zmerni odškodnini za splošno plemenje. Sreski ekonomi in veterinarji imajo nalog, da vodijo stalno nadzorovanje teh živali. -j- Namesto bere se uvede državni davek. Kakor poročajo iz Beograda, je vlada na zahtevo radičevskih poslancev sklenila ukiniti duhovniško bero in uvesti namiesto nje poseben davek« Ce se le ne bo uvedel samo nov davek, poleg katerega bo bera še vedno ostala. -f- Preganjanje uredništva. Komaj je Stepan Radič postal minister, že je pričel preganjati uredništvo. Začel je odstavljati kar brzojavno šolske nadzornike in druge uradnike, dasi je tO mogoče samo s kraljevim ukazom, ker so bili tudi s kraljevim ukazom imenovani, in dasi bi se jim moralo za upravičenost odstavitve dokazati prej nezakonito postopanje v disciplinarni pr®-iskavi. V Ljubljani je odstavil načelnika prosvetnega oddelka dr. Pavla Pestotnika, ki mu na» sprotniki ne morejo drugega očitati, kakor da je navdušen Sokol in da je napravil red v slovenskem šolstvu, s katerim so klerikalci prej gospo* je dvomil izkuš-njavec. *Še globlje se boš pogreznil, kakor se po* grezajo mnogi, ki okusijo greh.. .* «Nikol več!* se je ustavil predrznemu zan peliivcu. v ministrstvih. Preteklo nedeljo je Stepan Radič na shodu v Ljubljani izjavil, da ni prišel iz zapora zato, da bi cedel na ministrski stol, — njemu ni bilo potrebno, — pač pa zato, ker so to zahtevale potrebe naroda. Kakor hitro pa je postal Radič minister, je imenoval za osebno tajnico v svojem ministrstvu svojo lastno hčer, soprogo poslanca dr. Vandekarja, za načelnika svoje kabinetne pisarne pa svojega drugega zeta Josipa Košutiča. Ker je njegov nečak Pavle Radič postal minister agrarne reforme bržkone tudi samo zato, ker je Btipica njegov stric, ni izključeno, da bo Radič ie koga drugega iz svojega ožjega sorodstva potisnil kvišku. St Radič ni postal minister zaradi samega sebe, ampak zaradi potreb naroda, zakaj bi tudi njegovi sorodniki ne zlezli v ministrstva na dobro plačana mesta zaradi potreb ljudstva. V seljaški demokratični državi vendar ne gre, da bi sedel v ministrstvu samo Stepan, njegovi sorodniki pa bi še nadalje ostali navadni zemljani. -j- Klerikalna neiskrenost. Prihoda Štefana Radiča v Ljubljano so se najbolj ustrašili klerikalci, ki so ga izžvižgali. Med žvižgači je bilo tudi nekaj duhovnikov. Istočasno pa dr. Korošec hodi po Hrvatskem in prireja sestanke, o katerih klerikalni listi poročajo na dolgo in široko, označujoč jih kot velike tuspehe* dr. Korošca med Hrvati. Za te «uspehe> sicer noben pameten človek ne bi dal luknjastega groša — toda zanimivo je pa le, da Hrvati nikjer ne izžvižgajo dr. Korošca. Takšni so torej klerikalci: v svojo avtonomijo ne pustijo nikogar in bi jo menda najraje zaplankali, dr. Korošca pa pošiljajo agitirat po svetu. Pa bodo kmalu uvideli, da tako ne pojde. Kdor na dve strani reže, se na eni gotovo vreže. * Proslava 1. decembra — praznika narodnega ujedinjenja. Za proslavo narodnega praznika dne 1. decembra je minister ver že izdal potrebna navodila. V vseh cerkvah se bo vršila svečana služba božja, v večjih krajih pa tudi defiliranje vojaških čet. * Proslava 1251etnice Prešernovega rojstva v Kranju. Gorenjska prestolica, kjer je Prešeren živel in umrl, se pripravlja, da dostojno proslavi 1251etnico rojstva peenika-prvaka. Dne 3. decembra dopoldne se poklonijo šolska mladina, zastopniki kulturnih društev, občine in drugi pesnikovi čestilci spominu pesnika na kranjskem pokopališču. Na grobu, ki ga redno oskrbuje Kolo jugoslovenskih sester, bodo gorele luči v novih umetniških svetilnikih. Dne 7. decembra zvečer priredi Kolo jugoslovenskih sester Prešernovo akademijo v novi gledališki dvorani Narodnega doma. * 1251etniea rojstva Antona Martina Slomška. Včeraj 26. t m. je poteklo 125 let, odkar se je rodil na Slomu pri Ponikvah slovenski pisatelj škof Anton Martin Slomšek. Slomšek je dokončal bogoslovnico v Celovcu ter opravljal potem dušno pastirstvo v raznih krajih Spodnje Štajerske. Leta 1846. je postal v Št. Andražu na Koroškem škof lavantinske škofije. Sedež te škofije je leta 1858. premestil v Maribor. Slomšek je bil med ustanovitelji družbe Sv. Mohorja ter izdal razne knjige nabožne in vzgojne vsebine. Znane so zlasti njegove «Drobtinice*, ki so izhajale od leta 1846. dalje, in njegova vzgojna in poučna knjiga «Blaže in Nežica v nedeljski šoli>. * Priprave za Pašičevo BOletnico. Ministrski predsednik Nikola Pašič praznuje 19. decembra 801etnico svojega rojstva. V Beogradu in v Zaje-čarju, njegovem rojstnem kraju, so vrše že sedaj velike priprave, da bo proslava čim dostojnejša. * .Praga počastila spomin kralja Petra. Praški občinski svet je soglasno sklenil, da se ena naj-prometnejSih nlic v Pragi imenuje odslej cUlica kralja Petra I.>. Ta sklep praškega občinskega sveta bo naši vladi sporočen na naš narodni praznik 1. decembra. * Kraljeva vila v okolici Skoplja. Ob priliki zadnjega potovanja kralja in kraljice po Južni Srbiji so tamkajšnji krogi sklenili, da zgradijo v neposrednji bližini Skoplja za kraljevo dvojico vilo. Te dni je bilo določeno, da bo stala vila v Dolnjem Vodinju, nekaj minut od Skoplja. * Princ Pavle zastopnik našega kralja na pogrebu angleške kraljice matere. Našega kralja je zastopal na pogrebu angleške kraljice matere Aleksandre princ Pavle. * Občinske volitve v Ljubljani se bodo po nalogu ministra za notranje zadeve vršile dne 7. marca 1926. * Prošnja na usmiljena srca. Dne 12. in 13. t. m. je obiskala Mursko Soboto silna nesreča. Uničujoča povodenj, kakršne ne pojmijo najstarejši ljudje, je hipoma preplavila celo mesto. Tik pred zimo je oropala siromašno prebivalstvo obleke, živeža in živine ter mnogim zrušila domove. Bedni nesrečniki s strahom pričakujejo trde zime, kam naj spravijo svojo družino, ubogo, golo deco. Z zaupanjem se obračajo ti trpini do usmiljenih bratskih in sestrskih src. Okoliške vasi, ki so same siromašne ter več ali manj tudi po po-vodnji prizadete, dovažajo dnevno kruh in živež, kar ravno sami imajo. Več ne morejo. Apeliramo na plemenita srca, naj ne zavržejo te prošnje. Kdor zmore, naj nakloni svojo pomoč človekoljubni akciji. Vsak, tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Pred vsem prosimo za pomoč v denarju ali obleki. Darovi naj se naslavljajo naravnost na cLokalni pomožni komite v Murski i Soboti*, ki bo skrbel za to, da bodo naklonila res i prišla v roke onih, ki so podpore najbolj potrebni. Tudi v našem upravništvu bomo sprejemali darove za to podporno akcijo. I * Državni praznik ujedinjenja v Mariboru. Jugoslovenska Matica bo z drugimi narodnimi društvi v Mariboru priredila manifestacijski obhod 30. t m. ob 19. uri s Trga Svobode po mariborskih ulicah na Glavni trg, da manifestira na predvečer državnega praznika narodnega ujedinjenja. * Prireditev na dan državnega praznika v Celju. Celjska Orjuna bo priredila na dan narodnega ujedinjenja dne 1. decembra ob osmih zvečer v Narodnem domu akademijo z zabavo. Na sporedu so dramatična vizija cKoroški sen*, ki jo proizvajajo člani dramatičnega društva, de- opraviti še hujšo pokoro in nazadnje bi me v resnici začele boleti noge.. .> V takem sklepanju in premišljevanju je Tacar prišel do meje domače župnije na mesto, odkoder se je mogel zadnjič ozreti na preljubo domačo vas. «Tamle stoji tvoj hlev,* ga je opozoril izkuš-mjavee, «tista rdeča streha sredi vasi. Ali mu najdeš enakega v okolici?* mu je upadel ponos. je vzdihnil, za-pustivši cerkev. Zunaj se je oprl na palico, ob kateri je drsal zadovoljen s svojimi bolečinami v zavesti, da potuje po tuji župniji, kjer ga nihče ne pozna. Koprivška fara ni kdove kako velika in Tacar je vzlic težavni hoji kmalu prekoračil njeno mejo. Poln najprijetnejših občutkov je stopil na blagoslovljeno zemljo župnije sv. Mihaela, čigar svetišče se mu je iz dveurne daljave smehljalo b tisoč metrov visokega hriba. ^Pozdravljen, sveti Mihael!* se je odkril in zamahnil s klobukom. Nato je obrnil vse žepe ter je iztrkal prah —-.vsako najmanjšo smet je hotel pustiti na meji slavnoznane župnije; tudi umil se je pri studencu, kjer se mora umiti vsak romar, in čevlje si je obrisal z mahom, rastočim okrog korita, zakaj nedostojno je onesnažiti sveto romarsko zemljo z blatom navadne fare. Pot se je z doline dvignila po klancu na griček, kjer samevajo razvaline podrtega gradu. Zona ga je spreletela ob pogledu na staro zi-dovje, pokrivajoče bogate zaklade, ki so pa v oblasti škratov, bivajočih v temnih votlinah pod razvalinami. Nekoč so fantje našli v votlini pod zidovjem sodček, napolnjen s tolarji in sekini. Privezali so ga za vrv in ko so ga imeli že na vrhu, se je odtrgala in sodček je padel nazaj v globino. Takoj so preiskali ves podzemeljski prostor, a denarja niso našli nikjer. In zdaj še ni vsajeno drevo, iz katerega bo iztesana zibeljka za onega, kateremu bo zopet dano odkriti zaklad. V zidovju je nekaj zašumelo. Kuščar je prilezel iz razpoke, pri čemer se je odluščil pesek, ki je zdrknil po raskavem zidu. Tacarju se je zavrtelo pred očmi. Kaj, če je v tej živalici skrita kaka zakleta oseba nekdanjih grajskih prebivalcev in pričakuje rešitve? Kdor bi ji pomagal i* zakletja, bi bil seveda bogato obdarovan. Boječe se je prekrižal ter se je spustil z grička v dolino. Razvaline so se mu oddaljevale in groza ga je minevala. Bližala se mu je gora sv. Mihaela; že je razločil pred sabo znamenje ob vznožju romarske gore. Pospešil je korake, zakaj fižol ga je pričel neusmiljeno zbadati in prej ko mogoče mora biti rešen neljubih bolečin. (Dalje prihodnjič.) 11 1 1 ■ -----------------Stran S = klamacije, skupine in nastop pevcev. Sodeluje železniško godbeno društvo. * Dre novi ladji za vojao mornarico. Kakor javljajo Iz Beograda, je ministrstvo vojske in mornarice pri neki angleški parobrodnl družbi naroČilo dve večji ladji, ki sta namenjeni za prevažanje hrane. * Pomilostitev vojaških ubežnikov. Z ukazom Nj. V. kralja od 10. t m. so oproščena in izročena pozabljenju: 1.) kazniva dela, predvidena v § 44. vojaškega kazenskega zakona, izvršena do dne tega ukaza, kakor tudi v onih primerih, ako se krivci sami javijo, najdalje do 1. januarja 1926.; 2.) kazniva dela, predvidena v § 57. v zvezi s § 58. vojaškega kazenskega zakona in iz § 63. v zvezi s §§ 64. in 67. vojaškega kazenskega zakona (samovoljnega oddaljenja, pobega in dogovorjenega pobega), izvršena od podčastnikov, kaplarjev, redovov in neukaznih oseb naše vojske in mornarice v času od 21. oktobra 1923. pa do danes (10. t. m.), in to samo v onih primerih, v katerih so se krivci sami vrnili v svoja poveljstva ali pa so se prijavili prostovoljno pri vojaških ali civilnih oblastvih radi poslanja v poveljstvo ali pa če to izvršijo najdalje do 1. januarja 1926. Gornje se objavlja vsem, posebno pa staršem in sorodnikom posameznih vojaških beguncev zato, da Jim pišejo, da se do označenega roka vrnejo Iz Avstrije in Italije, kamor so navadno pobegnili, ter da v tem primeru ne bodo kaznovani. * Novinarski koneert v Ljubljani. Ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja bo priredila na narodni praznile L decembra v dvorani Uniona v Ljubljani koncert, ki bo po obsegu in bogatem sporedu ena najodličnejših prireditev Ljubljane. * Zgodnji sneg. V sredo smo dobili prvi sneg, ki je precej visoko pobelil zemljo. Pravijo, da je sneg sv. Katarine trpežen. Upajmo, da to ne bo res. * Efektna loterija Narodno-kulturnega društva v Mali Nedelji. Dne 15. t. m. izžrebane številke se objavijo v prihodnji številki »Domovine*. Na vprašanja se odgovarja le, ako je priložena znamka ali dopisnica. Seznami izžrebanih številk sc pošljejo proti pošiljatvi 2 Din v znamkah. — Odbor. * Gosta megla v Ljubljani Ljubljana je bila te dni, zlasti v soboto in nedeljo zavita v Izredno gosto meglo. Posebno proti večeru je bila tako gosta, da si videl komaj korak pred seboj. Ljudje, ki ne poznajo dobro Ljubljane, so hodili po meglenem morju brez orijentacije naokrog ln se je marsikdo znašel čisto drugje, kamor je namera-val. Take megle ni Imela Ljubljana že dolgo vrsto let. * Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani posestnik g. Anton Pogačnik. Pokojnik je bil iz ugledne ljubljanske rodbine ln ustrežljiv človek. Dolgo vrsto let je bil odbornik Kmetske posojilnice v Ljubljani in nekaj časa tudi župan v Sp. Šiški. — V Vevčah je umrl v starosti 84 let g. I. L u h n, bivši tvorničar stekla. — V Št Rupertu na Dolenjskem je umrla gospa Franja Čimer mano v a, vdova po bivšem organistu. * Trboveljske norice. Glavni upravni odbor Bratovske skladnice je pričel pregledovat novi pravilnik ter ima v to svrho svoje seje vsak teden enkrat — Pretekli teden se je oglasila pri Rudarskem glavarstvu v Ljubljani delavska depu-tacija in prosila intervencije pri TPD., da bi izplačala ta do Novega leta nagrade po 250 Din, kar bi imeli rudarji za božičnico. — V Hrastnik Je prišel nov orožniškl komandir g. Fran Urleb, ki je do sedaj služboval v Štorah. — športno delovanje v Trbovljah je po daljšem odmoru oživelo, ter je bil pred kratkim izvoljen nov odbor, ki jamči s svojimi imeni za vztrajno delovanje športnega kluba 'Trbovlje*. — Z odlokom srez-kega glavarstva je pooblaščen izdajati živinske potne liste za Sv. Lenart, Prapretno, Plesko, Studenec, Sv. Marko in del Sv. Katarine g. Ferdo Roš, veleposestnik tn gerentski sosvetnik v Hrastniku. — Uradni dnevi županstva v Hrastniku ob četrtkih bodo še nadalie ostali v veljavi. «UUMOVLNA» št. 48 ] Želeti bi bilo, da bi se jih ljudje malo bolj po-' služevali, ker dobe lahko v občinski hiši domov-nice, nravstvena spričevala, delavske knjižice, opravijo pa lahko tudi- vsa uradna zasliševanja. — V Retju je umrla gospa Tončka Gonelijeva, soproga rudniškega kanclista, hči paznika Antona Kovača, v najlepši dobi svojega življenja. Bodi ji žemljica lahka 1 — Pretekle dni se je dvignila iz kemične tovarne v Hrastniku velikanska množina nekega rumenega plina, ki je zakrila vse zahodno pobočje Kovka in starega Hrastnika. * Nov občinski gerent. Štefan Ošlaj, dosedanji občinski gerent v Filovcih pri Dolnji Lendavi je na lastno prošnjo razrešen gerentske dolžnosti. Na njegovo mesto je imenovan tamkajšnji posestnik Jožef Rožman. * iOkron.iki zlatnik v milu . Iz Braslovč nam poročajo: Posestnikova žena ga. Marija Rojnikova iz Spodnjih Gorč je našla dne 19. t. m. ob priliki pranja z milom «Zlatorog> zlatnik za 10 kron, vredett danee okrog 110 Din. Kupila je milo pri trgovcu g. Josipu Rojniku na Polzeli. * Zlatnik v milu. Kuharica na orožniški postaji v Šenčurju Marija Jelarjeva je dobila ob priliki pranja v milu cZlatorog* zlatnik za 10 frankov, vreden danes okrog 110 Din. * Obtožba slikarja Križaniča zaradi razžaljenja papeža. Zagrebško »Novosti* poročajo iz Beograda. da je nuncij Pelegrinetti zahteval, naj se v smislu tiskovnega zakona preganja zaradi razžaljenja tujega suverena slikar Peter Križanič, ker je karikiral papeža Pija XL Naslikal ga je namreč, kako ruši hrvatske cerkve. Državni pravdnik bo Križaniča obtožil zaradi razžaljenja papeža. To je prvi proces te vrste, ki vzbuja že danes v Beogradu veliko Kanimanje. * Pomilostitev za politične zločince. Kakor javljajo iz Beograda, se pripravlja nova pomilostitev, ln sicor za politične zločince. Te pomilostitve bodo deležni vsi oni, ki niso storili kaznivega dejanja iz koristoljubja. Pomilostitev se bo razglasila ob priliki rojstnega dneva kralja Aleksandra. * Prepozna ali prezgodnja vijolica. Iz Cvena pri Ljutomeru nam je poslal g. Ivan Škerget mL svežo vijolico, ki jo je dobil na polju 22. t m. Ta cvetlica je v jeseni nedvomno redkost * Ustreljen divji merjasec. V lovskem revirju veleposestnika Bogdana Pušiča na Javorju jo ustrelil g. Josip Maksimovič krasnega divjega pre-šiča. Dijvi merjasec je bil v tem delu zelenega Pohorja do sedaj sploh neznan. * Lovska sreča. V nedeljo je inženjer Homan iz škofje Loke v lovskem revirju g. Hribernika na Otožcu pri Škofji Loki ustrelil 35 kg težkega divjega kozla, ki je v tamkajšnjih loviščih zelo redka žival. * Pozor gostilničarji in vinski trgovci 1 Prvo gospodarsko dobrodelno društvo v Tržišču na Dolenjskem bo priredilo dne 2. decembra t. L vinski sejem, na katerega se vsi interesenti prav vljudno vabijo. Odhod Iz Ljubljane 2. decembra ob 620 zjutraj z glavnega kolodvora do postaje Št Janž, kjer bodo cenjeno goste že čakali vozovi. * škrlatiaka so Je zopet pojavila v Martinji vasi pri Mokronogu. Zdravstveno oblastvo naj stori vse, da se ta bolezen ne razširi. 81 Volkovi med Rakekom In Postojno. Te dni se je okoli 20 glav broječa čreda volkov, ki jih je očividno prignal mraz z Javornika v nižavo, pojavila pred železniško čuvajnico št 732 med postajama Rakek in Postojna. Volkovi so Izginili potem zopet v gozdove. * Kršenje pisemske ia telefonske tajnosti. Ker se pojavljajo pritožbe, da se pisemska, brzojavna ljane z ženo in šestletnim sinčkom Borisom v dolenjski vlak, da se odpeljejo v Mokronog. Na odcepu dolenjske in južne proge sta stala oče in sinček pri vratih vagona, ko je prišel nenadoma močan sunek, da so se vhita vagona odprla. Dečko je pri tem odletel iz vozečega vlaka v stran na progo, oče pa se je slučajno ujel ln obdržal v vozu. Mati otroka je potegnila zasilno zavoro in ustavila vlak. Dečko je imel srečo in nI bil skoro nič poškodovan, vendar pa so ga v svrho ugotovitve, ali ni morda dobil notranjih poškodb odnesli takoj v bolnico. * Smrtna železniška nesreča t Škofljici. Te dni zvečer je vlak, ki odhaja iz Ljubljane proti Karlovcu, povozil na postaji v Škofljici lSletnega Martina Rusa, sina železniškega strojnika iz Grosuplja. Vlak je nesrečnemu fantu odtrgal glavo. * Smrtna nesreča. Dne 23. t. m. je povozil v Sv. Juriju ob južni železnici premikalnl vlak ponoči tamkajšnjega trškega posestnika g. Mihaela Bohorča. Ponesrečenec je bil najbrže na kaki zavori vlaka, ne da bi ga osobje zapazilo, in je padel pri izstopanju med vozove. Vlak mu je odrezal obe nogi pod kolenom, na obrazu pa je imel težke poškodbe. Prepeljali so ga takoj na njegov dom, kjer je podlegel težkim poškodbam. Pokojnik je bil skrben in dober gospodar. * Smrt pri snaženju samokresa. V Žalcu je v nedeljo zvečer snažil g. Ernest Janič svoj samokres, ne da bi vedel, da se nahaja v nJem še ena krogla. Zato je ravnal z orožjem zelo neprevidno, pri čemer se je ustrelil v trebuh. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je zaradi notranjih iz-krvavitev umrl. * Nesreča. V ptujsko bolnico so pripeljali uslužbenca pri tvrdki , nudi malo-katera knjiga. Zato jo toplo priporočamo vsem našim čitateljem, posebno sedaj, ko je cena romanu znatno znižana. Cel roman, ki obsega 100 strani velike osmerke, stane namreč s poštnino vred samo 15 Din. Ker velja ta cena samo za čas do 1. januarja 1927., vabimo prijatelje lepe knjige, da si roman čimprej naroče. Kdor bi želel, ga lahko prejema tudi v snopičih po enkrat na teden. Vsak snopič, ki mu je priložena položnica, velja 3 Din Naročila sprejema založba V i g r e d (Ivan Albreht), Ljubljana, Škofja ulica 8/1. Zvezdice se imenuje lepa, 80 strani obsegajoča knjiga, ki stane trdovezana samo 7 Din. Ce hočete svojim otrokom za Miklavža ali Božič napraviti z malimi stroški veliko veselje, pišite takoj po to lepo knjižico. Gotovo vam ne bo žal. Knjigo razpošilja založba V i g r e d (I. Albreht), Ljubljana, Škofja ul. 8/1. Poredni smeh je razkošno opremljena mladinska knjiga, primerna zlasti za darila Ima deset lepih slik, tiskana je na finem papirju z lepimi, velikimi črkami, stane pa vezana samo 20 Din. Ta cena velja samo do 1. januarja 1927. Naročila sprejema založba «V i g r e d» (Ivan Albreht), Ljubljana, Škofja ul. 8/1. Mačeha s Kompoljskega gradu, zgodovinska povest, ki jo je napisal priljubljeni pripovednik Anton Stražar, je še v zalogi. Kdor hoče imeti res vesele božične praznike, naj si jo takoj naroči. Saj velja samo 10 Dia. Naročila sprejema založba V i g i1 e d (Ivan Albreht), Ljubljana, Škofja ul. 8/1. K našemu razpisu pisateljskili nagrad Uredništvo «Doxnovine> dan za dnem prejema nove prispevke od najrazličnejših novih so-trudnikov. Javljajo se stari in mladi, fantje in dekleta. Razveseljivo je čitati te prispevke, ki so večinoma pisani z delavno in pisanja manj vajeno roko, pa vendar, kako zanimiva, poljudna in preprosto lepa je vsebina! Mnogi sotrudniki pristavljajo svojim prispevkom tudi željo, naj bi jim uredništvo odgovorilo, ali in kdaj bo prispevek objavljen. Uredništvo «Domovine> pri obiliei dela žal ne more vsakemu primerno odgovoriti in tudi ne takoj izreči končne sodbe, ker ne more sproti vseh spisov temeljito pregledati. Lahko pa na splošno z%trdi vsem sotrudnikom, da se bodo vsi poslani prispevki ocenjevali pri razdeljevanju nagrad in da polagoma pridejo vsi na vrsto. Vsi prispevki, ki so sposobni za objavo, bodo priobčeni v , slovita vinska gorica, je od vasi oddaljena dobro uro hoda. Po velikosti je v krškem srezu med vasmi na petem mestu. Ima trirazredno ljudsko šolo, občinski in župni urad, poštni urad ter hranilnico (farovško). V vasi je Sokol z dramskim in tamburaškira odsekom, Orel z enakima odsekoma ter Prostovoljno gasilno društvo. Sv. Križ ima torej kar dva gledališka odra: sokolskega in orlovskega. Obrt je pri nas le neznatno razvita. Prebivalstvo vobče nima pravega zmisla za obrt Zato se skoraj vsak obrtnik peča s poljedelstvom in vinogradništvom. Najbolj prikladna železniška postaja je Videm-Krško, ki je oddaljena približno 13 km. Odkar vozi poštni avto iz Brežic v Novo mesto, se občinstvo in vinski trgovci najrajši njega poslu-j žujejo. Iz Brežic odhaja ob 7. uri in se vrača ob ! 16. uri. Postaja za avto za Sv. Križ je Križaj (gostilna Načeta Colariča), druga ob cesti iz Brežic. Sv. Križ in vso okolico drži po keneu vinska trta, ki se neguje z največjo vnemo. Zal le, da ima ta žlahtna rastlina toliko naravnih nasprotnikov. Suša, inokrotaT toča, plesnoba, gniloba in uime vršijo vsako leto svoje uničevalno; delo-, včasih z večjim, včasih z manjšim učinkom, Razlike na pridelkih so zaradi tega mnogokrat komaj verjetne. Tako n. pr. je imel neki tukajšnji vinogradnik minulo leto, ki tudi ni bilo najboljše, 40 hI vina, letos ga ima samo 14 hI (toča!). In še ta pridelek je slabši od lanskega. Kdor je odvisen izključno le od vinskega pridelka, kar zlasti v naši občini ni redkost, na tega vplivajo take razlike porazno. Izmed dolenjskih vin so vina okolice Sv. Križa najboljša. To najzanesljiveje pričajo znane ljubljanske gostilne P. Košal;, Lavtar, Kolovrat, Bučar, štrajzel (Kozak), Magister (Tiček na Gričku), Možina (Tabor), Zupančič itd., ki so sleherni dan nabito polne in kjer se točijo večinoma samo vina iz naših eoric. Pa tudi po Gorenjskem je « Gadova peč» (Kirinovo vino in Colaričev cviček) dobro znana. Sv. Križ je tedaj po pravici središče najboljšega dolenjskega cvička. — y— Z NEDELJSKE SLAVN08TI V TRBOVLJAH. Trbovlje, 24. novembra. Preteklo nedeljo se je vršila pri nas slavnostna otvoritev nove bolnice Bratovske skladnice, h kateri so prihiteli zastopniki raznih oblastev in korporacij od blizu in daleč. Najprej se je vršila maša na prostem, kateri je prisostvovala številna množica rudarjev s svojimi družinami, tako, da je bil prostor med Sokolskim domom in Pu-etovo hišo nabito poln. Cerkveno godbo je na-domestovala rudniška godba, častni špalir pa so tvorili uniformirani rudarji s svojo rudarsko zastalo in pa obe trboveljski gasilski društvi prav tako z zastavo. Med mašo je spregovoril o pomenu nove bolnice kanonik g. Casl, po končani maši pa rudarski glavar inž. Strgar in inšpektor dr. Katičič. Po blagoslovitvi in obenem otvoritvi bolnice se je vršil ogled notranjih prostorov. Med tem pa se je formiral mogočen sprevod z rudniško godbo v sredini, ki je odkorakal na Vode k rudniški restavraciji, kjer je bilo delavstvo pogoščeno. Opoldne se je istotam vršil slavnostni banket za povabljene goste. Po nagovoru ravnatelja inž. Pauerja so sledile napitnice, katerih smisel je bil ta, da je pokazalo delavstvo pri zgradbi nove bolnice tako zrelost, da jo morajo vsi činitelji z zadoščenjem priznati, na drugi strani pa da so zasluge g. ravnatelja inž. Pauerja za povzdigo Trbovelj neminljive. V tej zvezi je treba omeniti posebno izjave delavske delegacije Bratovske skladnice, sestoječe iz Zupančiča, Grabnarja, Finca, Persoglija, Hauptmana in Jagra. Vsi navzoči zastopniki raznih oblastev naj bodo tudi v bodoče naklonjeni bednemu delavstvu in ga naj podpirajo pri vseh njegovih stremljenjih za omiljenje socijalne bede. IZ ŠMARSKEGA SREZA. Šmarje pri Jelšah, v novembru. Da torej nadaljujem svoje zadnje opisovanje: Ko sem od Sv. Štefana prišel v Slivnico, sem tu in tam videl plazovje, ki ga je napravila zadnja huda povodenj. Lastniki posestev, na katerih je plazovje napravilo znatno škodo, upajo na državno podporo ali vsaj na odpis davkov. Toda kakor je podoba, od te podpore, ki jo bo nakazala država za Slovenijo, osobito za mariborsko oblast, ne bo prišlo mnogo na posamezne občine. Država bi morala dati pač najmanj 15 do 20 milijonov dinarjev podpore, da bi na vsako občino prišlo vsaj nekaj tisočev. V soboto zjutraj je nenadoma preminil sliv-niški župnik g. Kozinc. Zjutraj, ko bi moral iti maševat, so ga našli mrtvega na postelji. Pokojnik je že več let bil slep, a je kljub svoji bolezni še opravljal duhovniško službo, seveda s pomočjo požrtvovalnega g. kaplana, katerega cela fara ljubi zavoljo njegove mirnosti, ker se noče vtikati v politiko. On je res duhovnik, ki naj bo vzgled drugi politikujoči duhovščini. Zato so ga pa tudi farani obdarili tako, kakor ni pričakoval. Zaradi občinskih cest vam pa moram, kakor je moja navada, odkritosrčno povedati, da se jih naj Bog usmili. Najslabše ceste imajo občine Sv. Vid, Šmarje okolica in Zibika. To so take ceste, da ni mogoče praznega voza s slabo živino spraviti iz blata. Predvsem šentvidskemu županu bo moralo srezko poglavarstvo zaukazati, naj da popraviti cesto, ki vodi iz Grobelnega proti Kluči-cam. Tam je vsak promet nemogoč, dasi je sicer ta cesta najprometnejša. Tudi šmarski župan bi si naj nekoliko natančneje ogledal ceste. Zibiški župan je pretekli teden odredil tlako za popravo cest. Toda v Brežki gorci popravljena cesta je sedaj še slabša, kakor je bila prej, ker so delavci zemljo, ki so jo odkopali, nametali vrhu onega blata. Cesta je sedaj popolnoma nerabna. Dnurič več. ZANIMIVOSTI MODNE PRETIRANOSTI V AMERIKI. Ameriško ženstvo je sicer zelo solidno, toda kljub temu so se tam vgnezdile gotove modne posebnosti, ki nikakor niso po evropskem okusu. Golota kolen pri Amerikankah je ena pretira-nosti, ki evropskega posetnika New Yorka naravnost preseneti- Damskih kolen je sedaj sicer tudi v Evropi videti dovolj, toda gola kolena kažejo samo Američanke. «V prvih petih minutah, ko sem šel po ulici v New Yorku,» tako opisuje neki Evropejec svoje ameriške utise, csem videl deklico v kratkem krilu in v zavihanih nogavicah, ki so mi obenem odkrile podveze zelo nežne vijoličaste barve. Bil sem naravnost presenečen. Toda v naslednjih petih minutah je že korakal dolg vod takih golih kolen ob meni. Vse ameriške ženske, mlade ali srednje starosti, zavihujejo svoje nogavice in vse kažejo gola kolena s podvezami v vseh različnih barvah. Razen tega imajo nekatere na podvezah čedne podkolenske zvončke iz zlata in srebra, ki s stopajočimi nozicami prav prikupno bingljajoč Pri tem pa so mnoge Američanke mišljenja, da sledijo samo modi, ki je prišla iz Evrope; če se jim namreč pripoveduje, da bi povzročilo v Parizu, Londonu ali Berlinu velikansko pozornost, če bi se kakšna dama pojavila z golimi koleni, se Američanke zelo čudijo. Kratki lasje pa v Ameriki že odigravajo. Ostrižene Američanke si zopet pustijo rasti lase. Šminka in puder imata v New Yorku mnogo večjo vlogo kakor v evropskih velemestih. Natakarice v navadnih gostilnah so enako preslikane in napudrane kakor dame, katerim strežejo. Obrvi si mažejo črno in ustnice barvajo z najživejšo rdečo barvo. Šminkanje obraza v Ameriki ima na sebi nekaj orijentalskega, ki ni prav nič fino v evropskem smislu. IZVOR RUSKE CARSKE OBITELJI. V Rusiji pripravljajo sedaj slovesnost lOOlet-nice ruske decembrske revolucije v L 1825. Med številnimi, za to priliko objavljenimi spisi iz starih arhivov se nahaja tudi dnevnik takratnega voditelja revolucije Brigena, ki vsebuje pozornost vzbujajoča odkritja o rojstvu carja Pavla I. Brigenu se je posrečilo ugotoviti, da Pavel I. sploh ni bil sin carice Katarine Velike, kajti po izjavah očividcev je prišed prvi otrok Katarine mrtev na svet. Še istega dne pa je bil mrtev otrok zamenjan z novorojenčkom neke finske kravje dekle iz vasi Kotla, ki se nahaja nedaleč od Petro-grada. Dotična finska obitelj je bila takoj po zamenjavi izgnana na Karnčatko. Brigen piše v svojem dnevniku, kako skrbno so skušali zabrisati vsako sled te zamenjave in kako neizprosno je zasledovala Katarina vse ljudi, ki so kaj vedeli o tej tajnosti. Šele leta 1846. je postal ta dogodek splošnejše znan v Rusiji po revolucijonarjih, ki so prispeli iz Sibirije, in je povzročal zlasti v Petrogradu veliko pozornost. Notranje ministrstvo je uvedlo takoj preiskavo, vendar se ni posrečilo izslediti človeka, ki je razširil to skrivnost. Ako je Brigenov dnevnik točen, so izvirali vsi nasledniki carske obitelji Romanovih izza Pavla I. od neznane kravje dekle 17. Kotle. ZGODOVINSKA TATICA. V starih knjigah čitaino opis naslednje pretkane tatvine, ki nas prepričuje, da so tatinski mojstri obstojali tudi že v starih časih: Leta 1711. je prišla v trgovino svilnatih izdelkov v Hamburgu lepo oblečena dama. S [»osebno uljuduostjo so ji bili predloženi najdražji predmeti. Dama si je izbrala cel kup najdragocenejših predmetov in je rekla gospodarju, da pride oo blago pozneje. Nato se ie odpeljala k nekemu zdravniku, ki se je pečal z operacijo kile, ter mu povedala, da ima brata, ki se iz strahu nikakor ne dš operirati. Ker pa je bolzen že precej stara, je po njeni izjavi družina sklenila, naj se na mladeniču izvrši operacija z zvijačo. Rekla je, da bo svojega brata pripeljala pod pretvezo, da mu bo izplačana večja vsota, katero zahteva od svoje družine. Potem se je odpeljala v trgovino, dala kupljeno blago naložiti v kočijo in prosila gospodarja, naj pošlje ž njo svojega uslužbenca, kateremu bo izročila denar za kupljeno blago. Trgovec je bil zadovoljen. Pol ure pozneje se je ustavila kočija pred zdravnikovo hišo. Dama je trgovskega uslužbenca pozvala, naj gre ž njo, da mu bo izročila denar, a zdravniku je zašepetala na uho, da ne more biti navzoča pri operaciji in da se bo v pol ure vrnila. Zdravnik je povabil mladeniča v svoje sobo in ukazal svojim pomagačem, da ga pri-vežejo na operacijsko mizo. Mladenič se je branil in kričal na vse pretege. Ko ga je zdravnik pre-iskal, je ugotovil, da je popolnoma zdrav. Trgovski uslužbenec je takoj zasumil, da je postal žrtev pretkane tatice, kar se je potem tudi izkazalo kot resnica. Tatica pa je medtem že bila z blagom na varnem. Kljub vsem prizadevanjem je niso mogli izslediti. POROKE V SOVJETSKI RUSIJI. Posebna komunistična komisija v Rusiji je nedavno izdelala načrt zakona o porokah, ki ga je potem sprejel tako zvani mah svet ljudskih komisarjev. Ta važen zakon, ki bo posegal globoko v življenj© ruskega naroda, bo obravnaval še osrednji izvršilni odbor. Novi zakon se znatno razlikuje od dosedanjih predpisov, ki so bili uveljavljeni zakonskim potom leta 1918. Doslej je bila civilna poroka zakonita v Rusiji, kajti v zakonu se glasi, da samo civilna poroka, ki se registrira (zabeleži) pri zadevnem uradu, daje ženi in možu pravice ter dolžnosti, ki so omenjene v zakonu. Civilna poroka se je uvedla, da bi se cerkvena poroka napravila za nepotrebno. V zakonskih predpisih je bilo izrecno določeno, da nima cerkven poročni obred v pravnih ozirih nikakega pomena. Sedaj ne smatrajo komunistični zakonodajalci boja proti cerkveni poroki nič več za potrebnega. Zato je po novih zakonskih predpisih dovoljeno skupno življenje v kakršnikoli obliki pri uradu registrirane (zabeležene) poroke. S tem se bo ukinil zakon med možem in ženo v onem smislu, ki je pri vseh kulturnih narodih v navadi. Rusko pravo o zakonu med možem in ženo se bliža najenostavnejšim oblikam, veljavnim med ne-prosvetljenimi narodi. Sklenitev poroke naj se po novem zakonskem načrtu vrši brez vsakih zunanjih formalnosti. Zadostovalo bo, da se poročni urad enostavno obvesti o dejanskem skupnem življenju. Ravno tako enostavno kakor sklenitev poroke bo tudi ločitev zakona. Tudi v tem primeru bo potrebna samo prijava na urad, da se je nehalo skupno življenje med možem in ženo. Ovir za sklenitev poroke in za ločitev zakona ne bo. Samo duševni bolniki se ne bodo smeli poročiti; prav tako najbližji sorodniki sami med seboj. Pravice otrok se bodo po novih predpisih opirale izključno na krvno sorodstvo. Razlikovanja med zakonskimi in nezakonskimi otroci ne bo. Starši bodo morali vse svoje, tudi nezakonske otroke vzdrževati. Mož in žena bosta med seboj popolnoma enakopravna. . KUMARE. Kumara spada k številnim kulturnim rastlinam, ki je razmeroma pozno prišla k nam iz Azije. Grki so v 7. stoletju pred Kristusom prinesli kumaro iz Male Azije, kamor je prišla pred 3000 leti iz Indije. Vendar pa je dvomljivo, da bi bila Indija domovina kumare, kajti najbrže so jo dobili iz današnjega malajskega ozemlja. Pri Rimljanih so bile kumare tako priljubljene, da so jih gojili v vsakem letnem času. C©- sar Tiberij je kumare tako zelo cenil, da je na svoje potovanje vzel s seboj prenosljive grede b kumarami. Medtem ko je v južno in zapadno Nemčijo uvedel kumaro cesar Karel Veliki, je bila že znana v vzhodni in severni Nemčiji, kamor so jo prinesli sosedni slovanski rodovi, ki so jo zopet dobili od Hunov in Tatarov. Vendi na Brandenburškem in Pomeranskem bo že spravljali kumarice v steklenice in jih zahvali s kisom; kisle kumarice so bile pred 200 leti priljubljene samo v onih delih Nemčije, kjer so prej živeli Slovani. Resnica je, da kumara zaradi velike množine vode nima posebne hranilne vrednosti, vendar pa vsebuje nekatere tvarine, ki so človeškemu telesu neobhodno potrebne. Kumara ima namreč železo in fosforovo kislino in jo zato tudi rabijo v zdravilstvu. V 18. stoletju so uporabljali kumaro pri zdravljenju jetike in še danes se v zdravilstvu zelo ceni njena mlečna kislina, ki se uporablja pri sladkorni bolezni. X Pri grobu Tutankamenovem. Zadnje dni so prispela poročila, da so vzeli iz grobišča mumijo Tutankamena starodavnega faraona Egiptovskega. Njegovo telo je bilo pokrito z zlatom, njegovo srce in pljuča so bila okrašena z zlatim! zvezdami, a poleg mumije so se nahajali zlati meči, bodala in čudovito lepa krona egiptovske dežele. X Najstarejši zrakoplov. Pravijo, da je poznal zrakoplov že kralj Salomon, vendar se ta zrakoplov ni mogel dvigniti višje kakor 20 m v zrak. Ni bilo dosti, toda za zrakoplov, napravljen davno pred Kristusovim rojstvom, vsekakor mnogo. Popolno odgovornost za to trditev nosi neki angleški učenjak, ki v svoji knjigi trdi, da je kralj Salomon podaril kraljici Sabi dadjo, s katero se je mogla voziti po zraku in katero je kralj Salomon zgradil z božjo modrostjo*. X Čudna cvetlica. Evropski učenjaki so našli, pišejo angleški Usta, v Arabiji čudovito cvetlico', eeme vpliva na poseben način na človeka. Vsakdo, ki zaužije to seme, se začne po par minutah Bmejati ter se smeji brez prestanka. Cvetni lističi cvetlice so svetlorumeni in njeno seme je podobno fižolu. Domačinom je ta čudovita lastnost cvetlice znana že od nekdaj. Zato domačini to semenje sušijo in delajo iz njega prašek, katerega učinek je siguren. Čisto majhna količina praška zadošča, da pripraviš človeka do plesa in smeha. Krčeviti smeh je tako močan, da vsakdo, ki je zaužil ta prašek, mora tako dolgo plesati in so smejati, da pade onemogel na tla. X Človek, ki čuje skozi usta. V ameriški državi New York je umrl v nekem mestecu mož, ki je bil eden. najčudovitejših ljudi na svetu. Rodil se je brez ušes in ni imel tam, kjer bi morala biti ušesa, niti odprtin. To pomanjkljivost je izravnal na poseben način. Kakor zatrjujejo njegovi svojci, je mogel poslušati skozi usta. Kadar ga je kdo na govoril, je odprl usta in poslušal. Pripovedoval je vedno, da mu pomanjkanje ušes ne dela nikakih težkoč, ker se mu vidi popolnoma naravno, da posluša s pomočjo ust. Možak jc bil srečno ože-ujen in je zapustil 14 otrok. X Kupčija s «svetimi vodami*. V Zedinjenih državah je zelo razvita uvozna kupčija z raznimi svetimi vodami za razne vere. Kupčija prinaša garadi različnosti tamošnjih ver prav lepe dohodke. Uvaža se v Zedinjene države ne samo sveta voda iz Lurda, temveč tudi voda številnih italijanskih in poljskih svetih studencev kakor tudi voda svetih rek Jordana in Gangesa. Te vode pride v Ameriko ogromna množina v sodih in steklenicah. Največ se razpečava voda reke Gangesa. V zadnjem letu se je uvozilo te vode v Ameriko za več sto tisoč galon. . X Okostnjak poln denarja. Pri podiranju neke stare hiše v bližini Bergama v Italiji so odkrili vzidan Človeški okostnjak, ki je bil ves napolnjen B starimi zlatimi ter srebrnimi novci. Številni italijanski učenjaki se pečajo sedaj s to zagonetno najdbo, ne da bi si mogli priti na jasno, kaj naj pomeni. X Klub zadnjih ljudi. Zadnjega zasedanja newyorškega Kluba zadnjih ljudi, ki je bil ustanovljen leta 1886. od 84 prostovoljcev državljanske vojne iz Miunesote, so se letos udeleževali samo še trije preživeli. Miza je bila kakor običajno pogrnjena za vseh 34, samo da so stol! umrlih bil prekriti s črnim suknom. Sredi mize se je nahajala steklenica vina, ki je bila kupljena za časa ustanovitve kluba in ki je določena, da jo bo izpil dotični, ki bo ostal zadnji od vseh članov kluba. Čiščenje oken, okvirjev pri oknih in vratih. Z oljnatimi barvami barvana vrata ali okvirji oken se morajo najprej umiti z volneno cunjo, namočeno v topli vodi, nato jih oplakneš z gobo, namočeno v mrzli vodi ter jih posušiš s srnjo kožico. Sode in mila ne smeš uporabljati, ker škodujeta barvi. Ako je les že zelo umazan, daš v vodo nekaj kapljic salmijakovega cveta in uporabljaš za čiščenje ne preveč trdo krtačo. Pri belobarvanib oknih in vratih sploh lahko uporabljaš salmijakov cvet Okna sama se vobče najbolje umivajo s srnjo kožico, namočeno v mlačni vodi, nato pa do konca očistijo s suho usnjato krpo. Nekaj kapljic špirita v vodo za umivanje olajša čiščenje. Ako so šipe nesnažne, jih očistiš takole: Angleška žveplena kislina in solitrova kislina se zmešata v enakih delih. Od te mešanice vzameš eno navadno žlico in jo primešaš trem žlicam čiste vode. S tem namažeš steklo, eno minuto nato potrosiš steklo s kredo, toda ne preveč. Nato vse skupaj zdrgneš po steklu, potem oplakneš šipo s toplo vodo in špiritom ter jo do suhega očistiš. Kadar zmrzuje, se Čistijo okna z denaturiranim špiritom. Pri tem pa moraš postopati zelo hitro, ker alkohol hitro izlilapeva. ' Zmrznjene šipe se namažejo z močno slano vodo in ee nato, ko je izginila ledena skorja, očistijo z vodo in špiritom. Škripajoča vrata se morajo na mestih, kjer škripljejo, naribati z navadnim svinčnikom. Grafit je namreč dobro mazilo. Sadne in vinske madeže spraviš iz belega blaga takole: Iz trdega papirja napraviš majhen i lijak in prižgeš pod njim nekoliko žvepla. Nad i gornjo malo odprtino lijaka, iz katere uhaja žve-pleni hlap, držiš madežasto mesto namočeno v vodi, dokler ne izgine Moraš ga pa vedno znova namočiti, kadar se posuši, ker sicer nastane nov madež od opaljenja. Dotično mesto se mora nato ponovno umiti v milnici in izplakniti v vodi, v katero si vlila malo kisa. Dva tatiča. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vodice nad Ljubljano ali odkod. Prejeli smo dopis, da se bo vršil v nedeljo 29. t. m. ustanovni občni zbor podružnice ZSV iz svetovne vojne. Kje se bo vršil, iz dopisa ni bilo razvidno. Le po poštnem pečatu sklepamo, da v Vodicah. Prosimo dopisnike, da so v tem pogledu nataučnejši, ker mi ne moremo uganiti kraja. Gorje pri Bledu. Preveč osebno in zato lahko po novem zakonu kaznivo. Ardro pri Raki. Novi tiskovni zakon žal onemogoča priobčitev. V vsakem primeru kaznivo. Sv. Rupert v Slovenskih goricah. Žal zabra-njuje novi tiskovni zakon objavo. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Raztreseni župnik. Kurjevaški župnik jo bil gotovo vzgled raz-tresenoeti. Nekoč je sedel pri ognjišču, držal v eni roki brevir, v drugi pa kos teletine, ki jo je mislil deti v ponev. Toda v razmišljenosti je vrgel brevir v ponev, teletino pa del pod pazduho ter šel v cerkev. Šele ko je pri cerkvenih vratih skočil pes vanj ter mu izmaknil ta čudni brevir, je spoznal svojo zmoto. Miha: »Jurče, ali pišeš tudi (lnevnik?» Jurče: »Ne, kaj pa jo to?* Miha: »Knjiga, v katero vsak dan zapišeš, kaj si delal in kaj se ti je pripetilo.* Jnrče: »Tega mi vendar ni treba. To Se pre skrbi policija.* Na tramvaju. Oče in sinček Lojzek so peljeta na tramvaju Ker je bil Lojzek zelo radoveden in je vedno po-gledaval skozi okno, ga je oče posvaril, naj pazi na čepico, ker mu jo sicer odnese veter. Lojzek ni dal mnogo na očetove besede, zato je dalje pase! svojo radovednost skozi okno. Da neubogljivega sinčka malo ustraši, mu je nenadoma na skrivaj potegnil klobuček z glave in dejal: »Vidiš, sedaj si pa brez pokrivala. No, pa bom zažvižgal !n čepica bo zopet nazaj.» Kakor je rekel, jo storil in na dečkovi glavi jo bila zopet čepica. Oče in sinček sta se vozila naprej, ne da hi s*> oče dalje brigal za sinčkovo početje. Nenadoma pa je Lojzek popadel svoj klobuček, ga vrgel skozi okno in poklical očeta: »Ata, daj malo zažvižgati, da se čepica zopet sama vrne.* Štorklja. Pri Gašperjevih so pričakovali prihod štorklje. Zato so poslali Mihca k sorodnikom, pridržali pa so doma Nežico, češ, saj še ni tako velika. Štorklja je prišla in prinesla bratca. Oče je sestavil za Mihca brzojavko, ki se je glasila: »Mihec, pridi, štorklja ti je prinesla bratca, ki je zdrav in krepak ter čaka nate. Pozdravljajo in poljubljajo te ata, mama in Nežica.* To brzojavko je izročil Nežici, ki jo je nesla na pošto. Ker se je Nežica zelo hitro vrnila in je brzojavka stala sumljivo malo, je oče šel sam na pošto, da vidi, kako je Nežica opravila naročilo. Tam je poštna uradnica pokazala Gašperju brzojavko, ki jo je Nežica odposlala Mihcu in ki se je glasila: »Kakor Bva že uganila. Bratec je.* V spanja govori. Zdravnik: »Tako? Vaš mož govori v spanju? Proti tej bolezni nimam zdravila.* »Žena: »Ne, ne, jaz bi rada samo nekaj takega, ki bi povzročilo, da bi mož razločneje govoril...» Različni mišljenji. A: »Ali ste Vi drugačnega mišljenja kakor Vaša žena?* B: »Da, da, toda ona ne sme za to vedeti.* Dober odgovor. Zena; »Zakaj greš ti tako rad v kinematograf?* Mož: «Ti ne veš, kako je prijetno gledati žen* ske, ki odpirajo usta, pa se nič ne sliši.* Razprava o pregovorih. V ljudski šoli je učitelj dopovedoval učencem, kaj pomenijo pregovori, in je vprašal, kdo bi mu mogel navesti kakšen primer. Razred je molčal. Po daljšem molčanju je dvignil roko mali Jožek. Učitelj: «Torej, Jožek, ti veš za pregovor?* Jožek: »Da, gospod učitelj. ,Norec more veft vprašati, kakor odgovori deset modrijanov.'» Ogorčen je dejal učitelj: »Ne veš nikakega dragega pregovora, neumni dečko?* Jožek: »Gotovo, gospod učitelj. ,KomTr čevelj pristoja, ta ga obuja.'* To pa je bilo že preveč in učitelj je tekel k ravnatelju, da predrznega dečka kaznuje. Ko sta prišla z ravnateljem nazaj, je ta vprašal: »Povej mi ti, Jožek, ali ne veš za nikake boljšo pr» govore?* Jožek: »Seveda vem, gospod ravnatelj. sreča pride redkokdaj sama'.* Na policiji. Dva potepuha so privedli na policijo, kjer se vprašali prvega: «Kje stanujete vi?* mu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite. Znake starosti na obrazu in plešasto glavo boste preprečili najenostavneje in najudobneje z obraza s pomočjo dveh preizkušenih, zanesljivih in skozi dolga leta priljubljenih preparatov: I. Fellerjeva prava kavkaška Elsa pomada za obraz in kožo, čuva mladost in lepoto ter je naj- Kaj je polarni raziskovalec. Tinče: »Ata, kaj je polarni raziskovalec?* Ata: »To je človek, ki išče severni tečaj in tega človeka potem drugi iščejo.* Žena in gumb. Ožbovt (robanti): »Skrajni čas je, da mi pri-Mješ gumb na hlače ...» Žen a: cDanes mi je silno slabo, ne morem.» Ožbovt: