SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogrsko: '/« leta K 21— '/»leta K 4-— celo leto K 8-— za Nemčijo:	„	„3—	„	„6—	„	»12 — ost. Inozemstvo:	„ fr. 3'50	„ fr. 7'—	„ fr. 14-—		Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 10. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petltno vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto III.	Posamezna številka 20 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 18.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1914. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino.						
K zavzetju Skadra po Črnogorcih: Mednarodno brodovje ob črnogorski obali, ki bo izkrcalo čete, da prežene Črnogorce iz Skadra.
DR. VELIMIR DEZELIČ:
V službi kalifa.
Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski.
— Imaš prav! Tudi on pomeni celo bogastvo. Wadha el Ameri ga drago odkupi, a kar je glavno, ne bo si upal ničesar storiti zoper nas, da ne usmrtimo njegovega ljubčeka.
— Ali je res, da ga tako ljubi?
— Pravijo, da je njegov rojak iz njegove rojstne dežele in da je sin velike in znamenite rodbine. Kdo ve, morda je sin samega hrvatskega kralja. Resnica je, da ga Wadha el Ameri zelo ceni in ga je, dokler je bil na njegovem dvoru, obsipal s častmi.
— Odkod veš to?
— Zakaj me sprašuješ, ko veš, da imam zveze z Alkazarjem — odvrne Galih suho.
Nato naravna svetilko, da je padala svetloba po hodniku. Ničesar ni mogel zapaziti, razim, da je peljal hodnik daleč in da ni bilo videti konca.
— Ne smeva tratiti časa, da naju kje ne zasačijo sovražniki. Kaj bi to pomenilo, veš dobro.
Pritisnil je zopet na prejšnje mesto, kakor v začetku in vrata tajnega hodnika se zaprejo sama od sebe.
Takoj nato se napotita v ječo. Brez vsake zapreke odpreta ječo. S početka ne opazita ničesar.
— Če ni morda pobegnil?
— Saj ni duh, da bi všel skozi ključavnico — odvrne Galib.
Sla sta naprej in prišla v drug prostor, kjer sta zapazila človeka, prepadenega in vkovanega v verige.
— To je on — reče Galib.
— Tri sto gromov — odvrne drugi in se sklone nad jetnikom — ta ni več živ.
In v resnici. Strezinja je izgubil dokaj krvi in prebil strašne muke. Strah za Fatimo, obup, ker se je pod Wadho el Amerijem tako onečastil, ker ni takoj izvršil njegovega naloga, vse to je delovalo na njegovo telo, da je bilo povsem zlomljeno in prepadeno in da je bil neprestano, kakor v nezavesti. Galib ga prime za rame in ga čvrsto potrese. A Strezinja ga je gledal s široko odprtimi, izbuljenimi in steklenimi očmi, in ni dal nobenega znaka, da ga razume.
— Tri sto zlodejev — vzklikne Galib — ako sedaj ne pomoreš *ti, jaz s svojo zvijačnostjo, o kateri si prej toliko govoril, ne opravim ničesar. To je pravi mrtvec. Z živimi se grem borit, a z mrtvimi ne. Ako ne moreš vliti v to truplo življenja, tedaj je najbolje, da ga pustiva tu, naj segnije. Mrličev ne bova vlačila seboj.
Med tem je Galibov tovariš pokleknil kraj Strezinje in jel poslušati, če mu še bije srce. Tudi drugače ga je preiskoval. Ko je bil gotov, dvigne glavo in reče:
— Srce bije slabo, a vendar še bije. Ako ostane v tem okuženem zraku je brez-dvomno za dve, tri ure mrtev. A povem ti, da ga vzbudim in mu pomorem, da bo že lahko jutri bil z burdovanom po tvoji glavi. Prišla sva ravno o pravem času, da rešiva to dragoceno življenje, saj je dragoceno, kaj?
— In še kako! Ali ga nečeš kar tukaj vzbuditi iz nezavesti? Ali nimaš seboj nobenih sokov in zdravil ? Vedno si jih nosil seboj.
— Imam zdravilo, da se vzbudi takoj, če mu ga pomolim pod nos. Njegove nosnice bi se zganile, lice pordečilo in oči zaiskrile, ko bi zagledale tvoj spačen obraz
in izustil bi gotovo grdo kletev. Pri priči ga lahko oživim.
— In zakaj še potem odlašaš — vzklikne Galib.
— Ker je preslab, da bi šel sam iz ječe.
— Jaz ga ponesem. Lažje je nesti živega človeka nego mrliča.
— A še je en vzrok?
— Kak?'
— Zelo važen.
— Govori.
— Ta vzrok je tako važen, da ne želim, da oživi.
— In ta je?
— Spoznal bi me.
— Odkod te pa pozna?
— Bil je nekaj časa učenec mojih tajnih znanosti. To se pravi, hotel je vsaj postati, a ni imel vztrajnosti. Morda bi prišel
Andrew Carnegie.
k meni celo večkrat, ako bi mu Wadha el Ameri ne dal onega, zanj tako usodnega naloga, ki ga je privedel v to bedno ječo. In gotovo si me je dobro zapomnil. Za me bi bilo to zelo usodno, ako pride nekega lepega dne k Wadhu el Ameriju in mu pove, da se Žid ne bavi samo z astrologijo in mističnimi tajnostmi Kabale, nego tudi s politiko.
— Z eno besedo, ti se bojiš — ga prekine Galib.
— Zakaj bi ti to tajil — se nasmehne Žid.
— Toraj ne preostaje druzega, kakor da odneseva Strezinjo v tajni hodnik. Kaj storiva potem z njim, to se pa pogovoriva.
Galib je prepihi okove z orožjem, ki ga je prinesel seboj, ter se je izkazal pri tem zelo spretnega. Vendar je poteklo dokaj časa, predno so padli okovi z nog in rok Strezinje.
— Hvala Alahu — reče Galib, brisaje si znoj s čela. — Gotovo je!
— A sedaj ga odnesiva odtod — reče žid. — A slab sem in ti ne morem pomagati pri tem.
Ne zmeneč se za te besede, vzame Galib polmrtvega Strezinjo in ga odnese, kakor vrečo iz smrdljive ječe. Nekaj trenutkov zatem izgineta oba s plenom v temnem, skrivnem hodniku.
XIX.
Mrk in zamišljen je sedel Wadha el Ameri na svojem divanu.
Po glavi so se mu vrtili vsi dogodljaji njegovega življenja, veseli in neveseli in vzdihnil je globoko.
Hešam, ta slaboten, najnesrečnejši kalif, katerega je rešil lahko samo na način, da ga je zaprl v ječo, še vedno sedi v njej. Wadha se je vedno spominjal bednega kalifa z nekim preziranjem, ker se mu je zdel vtelešena slabost in mevžavost; njemu je ugajalo le to, kar je bilo močno in energično. Vendar se je temu preziranju pridruževalo tudi nekako sočutje napram siromaku, ki je bil rojen v škrlatu, a je moral sedaj stradati.
In kdo se šopiri na prestolu?
Človek, ki je uničil njegove dobrotnike.
Ko si je v začetku Hešamove vlade prisvojil vso oblast Almanzor, rodu Ala-merida, ta nečimerni in silni hadžib, ki je hotel vreči s prestola Hešama, je temu ukrepu stala na potu Hešanova telesna straža. Ti so bili zvesti svojemu staremu kalifu.
Trebalo je torej, da se Almanzor najprej odkriža teh sovražnikov. Posrečilo se je sicer Almanzoru, da je pridobil za se tudi afriško telesno stražo, ali Hrvati so ostali zvesti, kakor skala. Zoper nje se je odločil Almanzor, da jih uniči in storil je to v resnici. Navalil je na nje s številnimi četami in Hrvatje so podlegli. In ko je izvršil to, je spoznal Almanror, ko se je dvignil do največje moči, da potrebuje ravno hrvatsko telesno stražo, da ga brani pred lastnimi rojaki. In odločil se je, da obnovi telesno stražo hrvatsko, ki bi bila zvesta njemu in njegovim potomcem. Za kar se je enkrat Almanzor odločil, to je izvršil z železno voljo.
Tako je uredil povsem novo stražo, ki je obstojala iz samih Hrvatov in imenoval jo je po svojem rojstnem imenu Al am e ris. Od teh časov se je hrvatska telesna straža tako imenovala in naučila se je ljubiti in braniti Almanzora. V tej gardi je odrastel in se vzgojil tudi on — Wadha el Ameri, ki je zelo'ljubil Alman-zoroviče.
Po smrti Almanzorovi (leta 1102.), ko sta se njegova sinova Abdelmelik in Ab-derpman povspela na hadžibov presto1, je bil Wadha zvest svojim dobrotnikom. Al-manzoroviči so svoje Hrvate, svoje Alame-rise smatrali za svoje bisere in jih obsipavali z raznimi dobrotami.
Zato se je Wadha razsrdil, ko je Muhamed dal umoriti Abderamana. Z vsem srcem bi se postavil na čelo svojih Hrvatov, da osveti Almanzoroviče, ali to bi bilo napačno in bi ga uničilo.
Že za Almanzora je dosegel Wadha el Ameri dovolj časti, ker ga je ta napravil za enega prvih dvorjanov kalifa Hešama. Iz tega in mnogo drugih razlogov se je smatral za dobrotnika in bi rad poplačal svoj dolg, ako bi ne spoznal, da je preslab, da pobije Muhameda. To je bil uzrok, da se ni takoj osvetil radi umora Abderama-novega. To je bil uzrok, da je oblekel obleko jagnjeta in se približal Muhamedu.
Približavši se Muhamedu, si ga je znal pridobiti, da ga je jel smatrati za svojega prijatelja.
— Ni še napočil čas moje osvete — je mislil Wadha el Ameri in se zvito klanjal Muhamedu in mislil, kako se povspe do večje časti in bogastva.
Niti tega ni mogel preprečiti, da se je Muhamed proglasil za kalifa. Vse, kar je lahko storil, je bilo, da ni pustil ubiti starega kalifa Hešama.
(Dalje prih.)
Andrew Carnegie.
„Vse bo še dobro, ker vse na svetu se obrača na bolje.“
Njegovo geslo.
„Bogatejši in uplivnejši, kakor marsikateri kralj, je ostal, kar je bil vsekdar, preprost delavec; njegovo ogromno premoženje mu je le novo orodje za delo: orjaški stroj, ki ga rabi, da bi podprl še
nimanja je vzbudila ta knjiga, da so o njej pisali dolge članke celo: minister Gladstone, kardinal Manning, kardinal Gibbons i. dr. Razlaga v njej, kako je milijonar — ne lastnik! — ampak le oskrbnik svojega premoženja; ne sme ga torej zapravljati, niti zapuščati ga dedičem, ampak porabiti v prid vsega človeštva. „Kdor bogat umrje, umrje onečaščen.“ Ženskemu sorodstvu naj se ugotovijo primerni dohodki, sinovom
telj je tudi godbe; kupil je že nad 4000 cerkvam orgije; ima pa tudi v svojem gradu Skibo Castle na Škotskem, kjer zdaj biva, velikanske orgije, ki bude rano vsakega dne njegove goste iz spanja. Ob svojem 73. rojstnem dnevu je daroval na en mah 180 milijonov kron! Povprek se je pre-računilo, da je doslej razdelil že 2 milijardi K.
Zlasti pa je Carnegie opora novodobnega mirovnega gibanja (pacifizma). Sam
Strašna železniška nesreča na progi Zagreb - Ogulin: Razbiti vozovi Napredno pevsko in tamburaške društvo na Rakeku.	tovornega vlaka.
pa nič, ali le malo za začetek. „Podedovano bogastvo zamori veselje do lastnega dela, omehkuži značaje, pokvari navadno celega človeka.“
Andrew Carnegie je bogat, zelo bogat, — mar li bogatejši, kakor Gould, Rockefeller , Morgan, Peabody i. dr. ? Marno vprašanje! Nobeden teh gospodov si ni dal še pogledati do dna svojih žepov in blagajn; to pa je res, kar Carnegie uči, to tudi izvršuje. Seveda ima pri tem „svojo trdo glavo“. Celo njegova žena je brez upliva nanj, če gre za porabo ogromnih zakladov; in od svojega prijatelja Williama T. Steada se je popolnoma ločil, ker mu je; ta hotel — seveda z najboljšimi nameni „preveč ukazovati“. Običajne miloščine
je spisal knjigo „Za mirovno razsodišče“ (Pour 1’ Arbitrage), podprl pa svoje mnenje z ustanovo: „Dotation Carnegie pour la paix internationale“ (za mednarodno spo-razumljenje), ki razpolaga z letnimi dohodki 3—4 milijonov frankov. Centrali te ustanove sta v New-Yorku (Amerika) in Paris; podpirajo pa se pacifistični uradi (bureau amerikanskih republik v Washingtonu, mednarodna mirovna pisarna v Bernu na Švicarskem), ter mnogobrojna mirovna združenja po celem svetu. Za palačo mednarodnega razsodišča v Haagu je Carnegie daroval 8 milijonov dolarjev (40 milijonov frankov). [Palača bo v avgustu t. 1. dozidana in slovesno otvorjena.
Strašna železniška nesreča na progi Zagreb - Ogulin: Stroja tovornega in brzoviaka, ki sta trčila
drug v drugega.
bodoče rodove.“ Tako je označil francoski senator M. d’Estournelies de Constant življenje svojega prijatelja miliardarja Andrewa Carnegieja (Andrjusa Karnidžija).
Ta vzor samorastlosti („ self-made-man “) se je porodil 25v novembra 1837 v mestu Dunfermline na Škotskem kot sin ubogega tkalca. Matere zlasti se spominja z neskončno spoštljivostjo; učila ga je brati in pisati, učila ga varčnosti in poštenosti, vzgojila v njem moški značaj, Leta 1848. je šla uboga rodbina Carnegie s trebuhom za kruhom v Ameriko in se nastanila v Pittsburgu. Tu je mali Andrej najprej v predilnici zraven očeta „navijal volno na spole“ in služil na teden 1 dolar 20 cents (5 kron). Potem je bil kurjač pri parnem stroju, nadalje raznašalec telegramov po mestu, telegrafist, 1. 1852 že tajnik Tomaža ■ iQclta’ ravnatelja pensilvanskih železnic podjet" Sam ravnateli tega velikanskega
Premoženje je začel zbirati s tem, da si je se kot tajnik izposodil denar za na-!aiPv ^ železniških akcij, z dividendo pa je že preživljal svoje stariše. Za vsako nadaljnje podjetje si je sicer tudi izposojal denar, pa ker je bil znan kot poštenjak, je dobival skoraj neomejen kredit, izde-laval prve železniške spalne voze (sleeping cars), stavil železne mostove, kupil petrolejske vire v Pennsilvaniji. Leta 1888. je spoznal veliko bodočnost jekla, opustil vsa druga podjetja in ustanovil v Homesteadu pri Pittsburgu svoje velikanske tovarne jeklenih izdelkov (Carnegie Steelworks), katere je leta 1900 — ker se „za starega človeka ne spodobi več, dirjati za dolarji“ — prodal za 250 milijonov dolarjev (1200 milijonov kron). Od tega svojega podjetja je svetu znan kot „kralj jekla“ (Steel-King), pa tak kralj, ki ni dajal samo mezde svojim podložnim, ampak z njimi, svojimi delavci delil tudi dobiček in se jih še zdaj spominja z milijonskimi ustanovami.
Zraven ogromnega dela v svojih podjetjih je bil Andrew Carnegie vsekdar marljiv pisatelj. Naravnost neštevilni so njegovi članki po sodobnih časopisih in revijah, zlasti trgovinsko - industrijskega in mednarodno-političnega zadržaja. Zanimiva je knjiga „Trgovca vladarska moč“, najvažnejša pa 1. 1889. izdano „Evangelje bogatina“ (The gospel of wealth). Toliko za-
ne deli; 9/io tega je baje zavržen denar. Tudi za „Rdeči križ“) nič ne da, ker bi se to reklo podpirati vojno, ki jo smatra za nepotrebno morijo ljudi. Ogromne svote pa daje zlasti za učne namene: visoke šole, knjižnice, ter za dobrodelne naprave: delavske naselbine, bolnišnice, starostna zavarovanja. Za sirote na Balkanu je namenjenih 10 milijonov kron. Velik prija-
Kakor rečeno, se je Andrew Carnegie 1. 1900. vrnil iz Amerike v svojo domovine in živi zdaj na svojih škotskih posestvih (Skibo Castle). Oženil se je pozno in ima edino, zdaj 15 let staro hčerko. Visoko v letih je Andrew Carnegie še vedno mladeniško čil, krepkega zdravja, za katero se ima zahvaliti pač najprej vzornemu življenju v mladosti, pa svojLveliki zmer-
nosti; opojne pijace kakor tudi tobaka ne pozna.
Mnogo bi še bilo povedati, pa naš ljubi „Tednik“ nima prostora za dolge članke. Sklenimo torej z besedami životopisa, ki ga je Andrew Carnegie pred mnogimi Ičti o sebi samem objavil v časopisu za dečke (The Youth’s Companion), kjer mladino tako-le uči in navdušuje: „Kdor si hoče pridobiti milijone, naj ne bo rojen v srebrni zibelki. Mnogo bolje je, če je otrok gledal siromaščino svojih starišev in njih trdi boj za obstanek, ter pri tem sklenil: obvarovati v prihodnje svoje ljube stariše bede. Ta nagib je dragocenejši kakorvse osebno častihlepje!
Če je mladi človek to obveznost nase vzel, postane lahko iz naj večjega zanikarneža industrijski vele-mož, ker je dejanjska ljubezen do starišev zbudila v njem vse na dnu duše dremajoče zmožnosti in moči. — In pa vsa skrivnost uspeha leži v trdni volji: kaj doseči! Vsak neuspeh naj nas izpod-buja k novim, silnejšim naporom, dokler ne dosežemo zaželjenega cilja. — Vse bo še dobro, saj se obrača vse na svetu na bolje!“
F. S. Šegula.
Padec Skadra.
Izvojevana je zmaga, krvava kakor malokatera, in drzna kakor nobena druga: Skader je pal. Po dolgih stoletjih vihra nad starodavnim „belim Skadrom na Bojani“, kakor ga imenuje junaška pesem, spet ponosni prapor Srbstva, ki so ga razvili junaki kralja Nikite — potomci onih, ki so ga zgradili. In ves slovanski svet trepeče v občudovanju do teh levjih borcev in v spoštovanju do njih, ki so zalili te svete zidine s svojo srčno krvjo. Zakaj tako, kakor Skader, ni padla še nobena trdnjava v vsej svetovni zgodovini: od Bara do Drača prete z morja železni orjaki mednarodnega brodovja, Avstrija čaka
EllizabetiSče.
na meji oborožena do zob, ruski stric je zapustil malo Črno goro — njej pa je čast milejša od življenja; ona se bori dalje — Skader pade ... In Evropa gleda in ne ve, kaj početi . . .
Morda ni bilo več človeka, ki bi bil verjel, da pojde najmanjše kraljestvo v Evropi svojo pot preko volje velesil; nevoščljivci, prepričani že naprej o uspehu svojih intrig, so širili preveč vesti o malodušju in omahovanju Črne gore; toda slišali smo tudi o tistem zgodovinskem posvetovanju na Cetinju, ko je stopil general Martinovič ponoči iz kraljevega dvorca in razglasil ob grobnem molčanju: „Črna gora zmaga ali pogine . . .“ Sledila je vest, da je kralj ukazal prekiniti vse poštne, brzojavne in prometne zveze z inozemstvom; bil je trenotek pred veliko uro. Srbija je bila umeknila večino svojih čet; zato pa je šla v boj vsa Črna gora do zadnjega moža: 50.000 borilcev je postavila na noge, da uresniči svoj stoletni sen. Začelo se je dne 21. zvečer; oblego-valci so osredotočili svoj ogenj na Tara-boš in Brdico, prizanašaje|mestu. Nato se je zagnal jekleni val 8000 mož pod Mar-
tinovićem na zapadno pobočje Taraboša, 6000 junakov 'pod Vukotičem pa se je izkrcalo neopaženo v noči pri vasi Skija ob jezeru, kjer jih je čakalo že 8000 bratov. Vse te čete so se vrgle na Taraboš; Br-dica je bila obkoljena, Taraboš odrezan od mesta vsled povodnji, ki je branila tudi Srbom na Bardanjolu, da se niso mogli umekniti s svojih postojank. Ta večer je šlo vse gladko in brez velikih izgub; ko pa je zasijalo jutro 22., so obsule turške baterije na Tarabošu naskakovalce s strahovitim ognjem. Vukotiču se je posrečilo
zasesti višino Žogaj, kjer se je spopadel s Turki na nož. Taraboški topovi so kosili Črnogorce po stotinah, pešaj e polagoma pod neizprosnim streljanjem težkih srbskih baterij. Začelo se je klanje, brezprimerno po svoji Iju-tosti. Turška artiljerija ni mogla do živega izborno postavljenim srbskim topovom, pač pa je prizadevala pehoti strašne izgube; toda Črnogorci so drevili preko celih nasipov svojih padlih z besnim navdušenjem . . . Skader ali smrt! . . . General Vukotič je vzel končno turške pozicije tik pod vrhom. Proti večeru je sporočil Esad paša, da se želi pogajati; general Vukotič je šel osebno v Skader kot parlamentar. Toda paša si je izprosil samo prost odhod za begunce iz vasi na vzhodnem bregu jezera, ne da bi kaj omenil o kapitulaciji. Ponoči je divjala kanonada dalje; zdajci pa buhne vest: „Srbi so vzeli Brdico!“ Navdušenje črnogorskih čet je prekipelo vse meje; z iskrečimi očmi so klicali izmučeni junaki: „Skader je naš!“ Baterije na Muričanu so strle turški odpor na vrhu Taraboša — turška sila je bila uničena — in ob 1. po-polnoči je razobesil hrabri Esad paša na skadrski citadeli belo zastavo — znamenje predaje. Tisti hip so se vrgle prve črnogorske čete v Bojano, prebredle jo in korakale v mesto. Vladal je vzoren mir in red; zmagovalci so poskrbeli nemudoma, da se nahrani ubogo prebivalstvo, ki je bilo sestradano do smrti. 3000 Črnogorcev in 5000 Turkov je ležalo mrtvih na pozo-rišču te divne borbe, toda Skader je bil vzet! Esadu paši pa je dovolilo črnogorsko poveljstvo prost odhod z orožjem in vsemi vojaškimi časti.
Padec Skadra je izval po vseh, tudi neslovanskih deželah veličastne manifestacije navdušenja: Belgrad, Sofija, Petrograd, Praga in Zagreb, vsi so pokazali, kako brezmejno se radujejo sreče črnogorskih junakov, le pri nas je avstrijska vlada tako strogo prepovedala navdušenje, manifestacije in zastave, da smo morali slaviti padec Skadra tiho, v svojih srcih, a zato tem radostneje in tem resneje . . . Kakšne bodo politične posledice črnogorske zmage, s katero je vojna balkanske zveze proti Turčiji dobojevana, je danes nemogoče prorokovati; Avstrija sili k naglim korakom in preti, da se vrže drugače sama na junaško sosedico — a tega ji druge velesile gotovo ne dovole. Upajmo, da dobi Črna gora, kar je njenega, in da preživi svetovni mir tudi to nevarno krizo svoje bolezni.
Towerski most v Londonu z dvigalnim mostičkom, ki se vzdigne na dve strani,^kadar plovejo
ladje skozi.
Vabilo na naročbo.
„Slovenski Ilustrovani Tednik' je edini slovenski list te vrste; naročite se nanj in razširjajte ga!
„Slovenski Ilustrovani Tednik' stane
za Avstro-Ogrsko za Ameriko za ostalo inozemstvo
celoletno 8-— K	3*— dol.	10*— K
polletno	4—	K	V50	dol.	5 —	K
četrtletno	2‘—	K	075	dol.	2-50	K
mesečno	0 70	K	0‘25	dol.	0 90	K
Za dijake in vojake v Avstro - Ogrskem za celo leto 6 K, pol leta 3 K, četrt leta V50 K, mesečno pa 50 vinarjev.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za leto 1914. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak na-iočnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino.
Zanimiv novinec na letošnjem vojaškem naboru v Ljubljani: Franjo Kristan, rojen 1. 1891. v Ljubljani, zdaj — avtomobilski šofer v službi črnogorske vlade.
Naše slike.
Strašna železniška nesreča na progi Zagreb-Ogulin. Dne 17. t. m. smo čitali v novinah pretresljivo vest, da se je pripetila na železniški progi pri Tounju grozna katastrofa. Brzovlak, ki je odšel zjutraj iz Zagreba, je zadel med Tounjem in Generalskim stolom v tovorni vlak iz Reke in
in veliko potnikov je dobilo težke poškodbe. Presunljivo je bilo poslušati ječanje teh nesrečnežev; izmed železniškega osobja so bili štirje takoj mrtvi, pet pa jih je umrlo v bolnici, med njimi junaški strojevodja brzoviaka, Peter Medur, ki je preprečil še hujše zlo s tem, da je v svoji duhaprisot-nosti naglo zavrl lokomotivo. Pokopali so ga z veličastje ob nebrojni udeležbi.
Gospodinjska šola šolskih sester , Elizabetišče“ v Tomaju na Krasu, ustanovljena v spomin šestdesetletnice vladanja cesarja Franca Josipa I., ima namen iz-vežbati dekleta teoretično in praktično za gospodinjstvo v hišah, opremljenih z gospodarstvom, Pouk prične meseca novembra ter traja 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester iz reda sv. Frančiška. Pouk je slovenski in brezplačen ter zavzema poleg veronauka, vzgojeslovja, zdravje-slovja, ravnanja z bolniki tudi spisje in računstvo ter vse one predmete, katere mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje, mlekarstvo, vrtnarstvo, pranje, likanje, živinoreja itd. Gojenke se vežbajo tudi v gospodinjskem knjigovodstvu ter ravnanju z bolniki in z bolno živino. Zavod, ki leži jedva pol ure od postaje Du-tovlje-Skopo in eno uro od postaje Sežana je prav toplo priporočati za vse mlade Slovenke, ki hočejo postati dobre gospodinje.
Zanimiv novinec pri letošnjem vojaškem naboru je bil g. Franjo Kristan. Rodil se je 1. 1891. v Ljubljani, postal šofer in stopil v službo pri kr. črnogorski pošti. V sedanji vojni vozi vojaško pošto, ranjence, streljivo in živila. Črna Gora ima mnogo poštnih avtomobilov za promet med Kotorom, Podgorico, Barom, Tuzi jem in zdaj tudi — Skadrom. V Avstriji imamo razmeroma mnogo manj avtomobilskih zvez; to je menda vzrok, da vedo na Dunaju toliko o črnogorski „zaostalosti“.
Slovečo „Hamidie“ in njenega poveljnika, kapitana Rauf beja kažeta bralcem današnji sliki, za kateri se zahvaljujemo prijazni naročnici iz Aleksandrije. Potovanja in čine „Hamidie“ smo omenili že večkrat, istotako „nevtralni“ način, kako so jo zalagali iz Trsta s premogom in živili.
in tako se je sešlo tudi pri letošnji mobilizaciji par tisoč Slovencev na onem dal-njem jugu. Skupino.takšne rezervne stotnije, nahajajoče se na Grkovcu, jedva par sto metrov od Črne Gore, nam kaže današnja slika. Uredništvo „Ilustrovanega Tednika“ pozdravlja slovenske fante, ki jih je poklicala sila tja, kjer so, in sporoča drage volje tudi njihov pozdrav vsem prijateljem in znancem.
Črnogorski vojak v civilu snažilec državnih avtomobilov.
Sadovi nemške vzgoje. V Brnu so storili nemški šolarji zločin, ki je po pravici razburil vso češko javnost: kamenjali so šestletnega Zdenka Drapala, sina čeških roditeljev, do smrti . . . Opozoriti je treba še posebej, da ti surovi mladoletni morilci niso bili morebiti zanemarjeni in zapuščeni otroci revežev, nego nadebudni sinčki veleuglednih nemških rodbin. Brn-skim Švabom je bila krvava afera seveda skrajno neprijetna; poizkušali so vse, da bi jo zakrili. Toda resnica ne trpi zavezanih oči, in tudi nam je dana prilika, pokazati svojim bralcem kričeči pri-
Avtomobil v službi človekoljubja: Avtomobil črnogorskega Rdečega križa, prirejen za štiri težko ranjene.
Ra razbil dobesedno na drobne kosce.
^drobljeni vagoni so tvorili eno samo kopo razvalin; naglo so brzojavili po orožnike rn vojaštvo, da je pomagalo pri reševanju.
Močno je bil poškodovan tudi brzovlak,
Črnogorska „zaostalost": Poštni avtomobil na cesti, ki vodi iz Cetinja preko
Podgorice v Skader.
merljej, kakšno gnojišče se skriva ponekod za toli hvaljeno nemško kulturo.
Miha Brezovnik f. Dne 7. svečana 1.1. po noči je umri v Vrheh pri Slovenjem Gradcu župan in člen okrajnega zastopa
Avstrijski rezervniki ob črnogorski meji. 5. trdnjavsko - artilirijski polk, ki se nahaja v kotorski luki in dalje tam proti Krivošiji, je bil do 1. 1907. sestavljen večinoma iz slovenskih in hrvatskih sinov;
Bar, črnogorsko pristanišče, ki ga namerjajo velesile zasesti, da izroče Črnogorci osvobojeni Skader — Albaniji: Pogled na luko s pomolom.
Sledovi zgodovine v Baru: Starodavna trdnjavska vrata.
slovenjegraškega, posestnik Miha Brezov-nik, p. d. Anžič v 63. letu svoje starosti. Pokojni je županoval nepretrgoma od 1. 1890, torej celih 23 let; šele zadnje mesece lanskega leta ga je prisilila težka bolezen, zaprositi za svoj prvi trimesečni dopust, ki ga pa žalibog niti ni izrabil. Oče Anžič bil je obče spoštovana in priljubljena oseba ne le med občani, marveč tudi v celem političnem okraju slovenjegraškem kakor tudi na sosednem Koroškem. Ljubezen do bližnjega in vestnost in natančnost v izpolnjevanju uradnih dolžnost, te dike so spremile pokojnika v gomilo. Njegovo priljubljenost in spoštovanje, ki ga je užival, je kazal jasno njegov pogreb dne 10. svečana, ki se ga je udeležil okrajni glavar dr. Poiger, načelnik okrajnega zastopa, polnoštevilni občinski odbor občine Vrhe, okrajni zastop slovenjegraški, župani iz Starega trga, Slovenj ega Gradca, Legna, Pameč, Podgorja in Selc, kakor tudi veliko drugega odličnega občinstva iz slovenjegraškega mesta in okolice. N. v. m. p.!
Slovenska obrt izven kranjskih meja. Majhen narod smo, ali ponašati se moremo z marsičim, tako posebno s svojo lesno obrtnijo, ki je zaslovela že daleč preko naših mej. Tak lesen umotvor naše obrtnije diči sedaj tudi Opatijski pomol; ustvarila ga je tvrdka Fran Pust iz Ljubljane, ki si je stekla v kratkem času v naši Liburniji najboljši glas s svojimi krasnimi izvedbami, ki so vse kaj mične in zelo trpežne. Paviljon na opatijskem pomolu, ki nam ga kaže današnja slika, je last Avstro -h rvaš k ega parobrod-nega društva in pa pred paviljonom stoječega (-f) gospoda Frana Pusta. Želimo mu kot našemu dobremu rojaku najboljši uspeh na jugu, saj raste z vsakim delom posameznika obenem tudi ugled našega malega naroda.
Novi biplan, ki ga izdelujeta Slovenca France Zupančič in Pravkoslav Zergol v tržaški okolici. Nov biplan izdelujeta Slovenca Zupančič in Zergol v Trstu in sicer v zavedni okolici Sv. Ivana. Kakor kaže slika, bo to šele model. Biplan ne bo uporaben samo v zraku, marveč tudi na suhem, kjer bo služil kot avtomobil, in na vodi, kjer bo imel pritrjena plavala. V zvezi s tem bode imel tudi motor mnogo novega in važnega.
Obadva, mlada in delavna moža, se trudita že leto dni s tem težavnim delom, ki pa — kakor je pri nas Slovencih že navada — vsled^pomanjkanja sredstev le počasi napreduje. Želimo jima obilo uspeha!
Žrtev požrešnosti. Nezmernost v jedi in pijači ima mnogokrat zelo slabe posledice; tudi naša postrv je morala plačati svojo požrešnost z življenjem. Postrv se je bila zaletela za veliko žabo in jo hotela pogoltniti v svoji požrešnosti, Ali, o groza! Velika pečenka ni šla skozi požiralnik; žaba je obtičala v goltancu, le zadnje noge so ji molole ubogi postrvi iz gobca, ko so jo našli mrtvo, zadušeno, plavajočo na valovih Idrijce.
Plavajoča cerkev pri Dunaju. Nedavno se je vršilo slovesno blagoslovljenje „plavajoče cerkve“, ki so jo zgradili v donavskem pristanu pri Dunaju. Naši sliki kažeta bralcem to zanimivo 'zgradbo, ki ima na vodi gotovo malo vrstnic.
se jih sme le gotovo število, da jih ne zatro popolnoma. Tega lova se udeleži več civilnih in vojaških dostojanstvenikov iz Gorice, katere povabi c. kr. gozdno ravnateljstvo. Lov na divje koze v Beli je včasih zelo nevaren; sila težko se je približati kozam po skalnih robovih na strelno razdaljo. Kot izboren lovec na divje koze je znan idrijski c. kr. gozdni mojster gosp. Friedrich, kateremu se posreči skoraj vsako leto ustrelili kakega velikega divjega kozla.
Za naše gospodinje.
Mladih piščancev, jerebic, kakor tudi mlade gosi, ki jih hočeš speči, ne daj takoj v pečico (ror). t Dobro jih zveži in daj v pokrito kozo na ognjišče, da se dalje časa dušijo; šele nazadnje jih daj zarumeniti v pečico. Tako ostanejo sočni, medtem ko se v pečici popolnoma izsuše in izgube okus.
Osvobojitelji belega Skadra: Častništvo črnogorskega generalnega štaba.
Lov na divje koze. Idrijska okolica je zelo romantična po svoji legi v kotlini, obdani od gorovja, in bogata razne divjačine. Po visokih smrekovih gozdih se šopiri divji petelin in po razdrtem in nepristopnem skalovju struge plezajo in skačejo divje koze. Lov na to divjačino ima c. kr. gozdni erar, ki priredi vsako leto enkrat velik lov na divje koze. Postreliti
Torto zrežeš na lepe kosce, ako vselej, preden odrežeš kos, pomočiš nož v vročo vodo in ga naglo obrišeš.
Koprive in regrat. Naberi pekočih kopriv in nekoliko regrata, liste odberi, operi in vse skupaj skuhaj. Kuhano odcedi in sesekljaj. Napravi redko prežganje iz masti in moke in malo drobno zrezanega zelenega peteršilja in Čebulje. Potem zalij nekoliko z
Trgovci, peki!
Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož IV. SUBAN, Trst, ulica Georgio Vašari 10, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naročajte pri -------narodni tvrdki, ki vam postreže po konkurenčnih cenah.-------------
juho ali vodo, pridaj ščep popra in soli, ko nekoliko prevre, pridaj par žlic kisle smetane in ko še prevre, je jed gotova. To je posebno zdrava prikuha.
razširjenega lepotičja, bi skoraj ne verjeli, ko ga najdemo pri — Hrvatih, po katerih se je tudi imenovala ovratnica izprva „la croate“. L. 1660 je prišel namreč na Fra-
Slovenski rezervisti na črnogorski meji: Skupina rezervne stotnije 5. trdnjavsko - artilerijskega polka na Grkovcu blizu Kotora, jedva par 100 metrov od Črne gore.
Žilasto meso postane mehko, če ga dve do tri ure, preden ga daš kuhati ali peči, položiš v globoko skledo, vliješ čez njega par žlic jesiha in par žlic olja brez soli ter večkrat obrneš. Jesih in olje zmehčata žile.
NOVICE.
Ovratnice (kravate) so dandanašnji eden tistih predmetov, ki jih dobro oblečen človek najtežje pogreša. Narobe: velikomestni „dandy“, ki ima čas in denar, da ga trati za lišpanje svoje zunanjosti, jih ima neredkoma po cele omare — pa tudi pri ženski modi priplavajo ovratnice m njim podobni okraski vedno iznova na vrh. Ce pa zasledujemo izvor tega obče
cosko polk, sestavljen iz Hrvatov, ki so budili splošno pozornost z ruticami, privezanimi okrog vratu; bile so pri oficirjih od mušljina ali svile, pri moštvu pa od grobe tkanine. Konce so imele zadrgnjene v petljo, neredkoma pa tudi okrašene s čopki, ki so viseli prav lično na prsi. V modo je prišla ovratnica po zmagi pri Steenkerku v Belgiji (1692), to pa seveda v Parizu in po prizadevanju ženskega spola. Razume se, da jo je čakal še dolg in pisan razvoj, preden je dobila svojo današnjo,* vsako leto se izpreminjajočo obliko.
Sloveči raziskovalec severnega tečaja Roald Amundsen se odpravlja na novo ekspedicijo. Amerikanska znanstvena družba „National Geographie Society“ mu je

prispevala 20.000 dolarjev, vlada Združenih držav* pa mu je ponudila čast, da se popelje njegova ladja „Fram“ kot prva skozi Panamski prekop. Preden odrine Amundsen na novo pot, bo imel v Ameriki 150 predavanj; nato se vrne v Evropo, kjer bo tudi predaval po večjih kopališčih. Jeseni ga pričakujejo na Norveškem, ker bo delal na biološki postaji v Bergenu oceanografske poizkuse, da se pripravi za nameravano ekspedicijo. Tisti, ki menijo, da se hodi na severni tečaj samo korajžo kazat, vidijo torej, da stvar ni Bog ve kako enostavna.
r ■ 1	:	r ^.....n'
Vojaške priprave trojnega sporazuma. So ljudje, ki še vedno ne verjamejo, da pride do uničevalnega boja med Nemštvom na eni, Slovanstvom in Latinstvom na drugi strani; vendar pa je dejstvo, da se države trojnega sporazuma vročično pripravljajo na to veliko svetovno vojno, ki izbruhne morda prej, nego se je nadejamo. Letos se vrše na Ruskem vojaške vaje v ogromnem obsegu, udeleži pa se jih posebno francosko vojaško odposlanstvo pod načelstvom generala Joffreja, ki je načelnik francoskege generalnega štaba. Meseca maja, oz. julija pa bodo v Sredozemskem morju in v kanalu La Manche velike vaje francoskega brodovja, h katerim se zbere prvikrat brez izjeme vsa francoska mornariška sila do najzadnjega podmorskega čolna.
Narodne razglednice. Ravnokar je izšla druga vrsta krasnih narodnih razglednic „Nikar, nikar se me ne boj“, kojih dobiček je namenjen za slovensko šolo v Mariboru. Dosedaj sta torej na razpolago že dve vrsti takih krasnih razglednic. Priporočamo, da Slovenci pridno segajo po teh domačih razglednicah. Dobivajo se v mnogih papirnih trgovinah, sicer pa pri založniku Vilku Weixlu v Mariboru.
Turška križarka Hamidić,
ki je
napadala transporte srbskih čet pred Skader in obstreljevala Sv. Ivan Medivanski
Obnovite naročnino takoj! zz.
PTmatmtvrdko H. Sllttlier, LirtS
.vr®!e na slovanskem jugu. Kdor potrebuje uro, verižico, uhane, prstan itd., naj piše po cenik. Velik bogato ilustrovan cenik dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto. Pišite po dopisnici: H. Suttner v Ljubljani 5, Mestni trg štev. 25. Nizke cenel —	, ,	Postrežba solidna in točna.
Ovčar — dedič 37 milijonov. Ako hoče reven človek označiti neizmerno bogastvo, govori o milijonu. Z važnostjo in pobožnostjo izgovarja to besedo, in še sanja se mu ne, da bi ga on kdaj imel. Toda sreča je svoje-glavna muhavka; in pravkar ji je prišlo na
Sadovi nemške vzgoje: Šestletni Zdenek Drapaj, ki so ga ubili nemški paglavci, sinovi odličnih rodbin v Brnu.
um, da je storila ubogega ovčjega pastirja na Francoskem sedemintridesetkratnega milijonarja. Povest je zelo enostavna: lepo kmetsko deklico Pierreto Bonaudovo je zapeljal bogat Anglež in jo odvedel s seboj na Angleško. Njegov oče pa jo je poslal kmalu nazaj ; izkrcala se je v Mars el ju in rodila Marija Bonnauda, srečnega ovčarja, ki šteje danes 44 let. Dočim je ra stel ubogi deček ob javni dobrodelnosti, je našla mati nove stike z ljubimcem ter imela z njim hčer. ki ji je bila usoda bolj naklonjena. Oče jo je dal
vzgojiti in ji zapustil, ko se je omožila z nekim Angležem, 3 milijone, dasi je ni priznal za svojo. Marij je večkrat prosil bogato sestro podpore, a trdosrčnica je ostala gluha in ga ni niti hotela poznati. Njemu pa to ni vzelo poguma; ves čas je iskal sled svojega deda v Londonu in izvedel nazadnje res, da iščejo tudi angleške oblasti nezakonskega otroka z njegovim imenom, rojenega 1. 1869. v marseljski bolnici. Razume se, da se je javil nemudoma; in kdo popiše njegovo veselje, ko je izvedel, da je podedoval 37 mi-ijonov! Toda nepričakovano bogastvo mu ni zmedlo glave, kakor se zgodi običajno: v svoji zvestobi in ljubezni do reda je ostal vrli mož začasno pri svojem gospodarju, češ, da ga ne pusti brez pastirja, dokler mu ne dobi namestnika . . .
Poroka na menice. V Ameriki se je izvršila jako čudna poroka. Ugledni trgovec Selbert v Killennyju je obljubil neki mladi deklici, da jo poroči 14 dni po smrti svoje soproge. Kot jamstvo ji je izročil menico, ki je skoro gotovo veljavna le v Ameriki, s sledečo vsebino: „Zavezujem se, da hočem 14 dni po smrti svoje soproge poročiti gdč. Elzo Morand, oziroma ono, ki mi predloži to menico.“ — Menico je zapustila v svoji oporoki neki svoji prijateljici. Toda ludi ta je umrla pred smrtjo trgovčeve soproge. Menico je dobila končno nečakinja Elze Moran-dove. Ta je predložila menico trgovcu, ko je tudi umrla njegova soproga. Trgovec jo je poročil. — Prav po amerikansko!
Zlatorog. V sredo 23. aprila 1.1. se je uprizorila v „Narodnem divadlu“ v Pragi baletna pantomima „Zlatorog“. Dosegla je vseskozi velik uspeh in češki kritiki so jo jako laskavo ocenili. Spisal je igro po znani triglavski ljudsk[ pravljici o Zlatorogu Slovenec Davorin Žunko vi č, uglasbil pa pred par tedni umrli skladatelj Erih I. Wolff.
Upoštevajte oglase v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku“. Naročajte in kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v našem listu ter se sklicujte pri nakupovanju, oz. pri pismenem naročevanju na oglas v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku“. S tem koristite sebi in listu. Sebi, ker bo
Srbske „grozovitosti": Sestradano prebivalstvo Bitolja čaka razdelitev kruha pred srbsko glavno
provijantno zalogo.
Napuh
ni če negujemo kožo in lase, marveč izpolnjevanje naravnega zakona, zakaj koža in lasje so telesno
odevalo, ki mora biti vedno čisto in zdravo. Negovanje kože s Fellerjevim blagodišečim fluidom iz rastlinskih esenc z znamko „Elsafluid' je pa tudi dragocena dobrota in osvežilo, posebno če je koža pusta in skeleča, ob opeklinah, prišču, solnčni opeklini, ob potenju. Fellerjev fluid z znamko „Elsa-
videl trgovec, da ima opravka z zavednim človekom, ter Vam bo dobro postregel — listu pa, ker bodo inserentje videli, da imajo oglasi v „Tedniku“ obilo uspeha ter bodo še nadalje oglaševali v „Tedniku“. Ko bo imel „Tednik“ stalno toliko oglasov, kakor n. pr. v tej številki, bo lahko stalno izhajal tako obsežen — na 16 straneh — kakor je današnja številka ter bo lahko nudil čitateljem vedno toliko slik in čtiva, kakor n. pr. v tej štavilki. Kdor je prijatelj „Slov. Ilustrovanega Tednika“, se bo oziral na oglase v njem ter se bo pri nakupovanju, oz. naročevanju skliceval nanj. Prosimo!
•j' Miha Brezovnik, zaslužni župan v Vrheh pri Slovenjem Gradcu, ki je umrl dne 7. svečana 1.1.
Medvedov nagrobnik.
Tretje leto že poteka, odkar nam je zasul prerani grob pesnika Antona Medveda In še danes ni na njegovi gomili na pokopališču v Kamniku nagrobnika Sam ni zapustil niti toliko, da bi se bili povsem pokrili pogrebni stroški; toda zapustil je slovenskemu narodu toliko sadov svoje izvirne pesniške sile, da je naša dolžnost, oskrbeti mu dostojen, dasi skromen nagrobnik, Zaradi tega so sklenili njegovi spodaj podpisani prijatelji, da se združijo v odbor in naprosijo prispevkov za njegov spomenik; načrt se je poveril kiparju g. profesorju Peruzziju v Splitu Ta je zasnoval jako umesten klasično resen nagrobnik, kakor je bila poezija pokojnega Medveda; in tako bo spomenik res nekaj izvirnega in umetniškega, morda prvi takega značaja na naših pokopališčih. Podpisani odbor vabi slavno občinstvo, da drage volje prispeva s skromnimi darovi za spomenik in priredi ob prijateljskih in društvenih večerih zbirke v krogu onih, ki so pokojnika poznali osebno ali ga vsaj uživali po njegovih delih. Priporočamo to prošnjo raznim denarnim zavodom, občinam, posebno župnijam, kjer je služboval pokojnik, in njegovim tovarišem-duhovnikom. Vsi prispevki naj se izvolijo poslati odborovemu blagajniku g. Urbanu Zupancu, Ljubljana, Kri-ževniška ulica št. 8.
V Ljubljani, 1. aprila 19I3\
Odbor za zgraditev Medvedovega spomenika: Andr. Kalan,
načelnik.
Urban Zupanc, Fr. S. Finžgar,
blagajnik.	tajnik.
fluid' deluje hladeče, čisteče, celi rane in razkužuje in nasprotuje vnetju, odstrani solnčne pege, krepi lasišče, zabranjuje nastajanje luskin ter odpravlja bolečine v glavi in na obrazu. 12 steklenic za 5 kron franko bi naj vsak naš čitatelj naročil pri lekarnarju E. V. Feiler, Stubica, Elzatrg št. 280 (Hrvaško).
Razširjajte >,3tov. itUsir. i vuriiK"; PridoDivajte mu noviš narocninov i
Vse p. n. naročnike, ki jim je potekla z današnjo številko naročnina, vljudno prosimo, da jo naj takoj obnovijo, da ne bo nerodnosti v pošiljanju lista. Kdor ne obnovi naročnine vsaj do 8 t. m., mu ostavimo nadaljno pošiljanje lista.
Vse p n naročnike pa opozarjamo na listnico upravništva, ki je bila priobčena v zadnji in predzadnji številki in nujno prosimo, da upoštevajo tam navedena navodila.
se je zdela Ivanu in Dušanu brezkončno dolga — do znanega nam „hotela“, v katerem je imel Birbantini svoj brlog.
Tu pa jih je čakalo razočaranje in presenečenje obenem.
XI.
Srce Arnavta.
Ko se je odpeljala Jerica v Halil be-jevi kočiji, je navalila na njeno ubogo dušo tako besna bol, kakor nikdar prej niti |
že dalje časa v Carigradu, bi bila spoznala v njegovi obleki kroj sultanove arnavtske garde.
Ko je stopil zločinski izprevod čez prag, je prekinil svojo mrklo hojo, prekrižal roke na prsih in pomeril došlece s pogledom, kije bil ohol in lokav obenem.
Ta hip so se srečale Jeričine oči z njegovimi.
Arnavtovo oko je zažarelo kakor žerjavica; zdrznil se je in zagrebel prste kr-I čevito v jeklene mišice svojih rok. Nato
Iz zavzetja Odrina: Slikovit pogled na slovečo Solimanovo mošejo v Odrinu, na kateri so imeli Turki brezžično brzojavno postajo.
Ob otvoritvi plavajoče cerkve na Dunaju.
MARKO STOJAN:
Za svobodo in ljubezen.
Roman z Balkana.
Vse pravjce pridržane.	12. nadaljevanje.
„To je več, nego sem mislil,“ je dejal poročnik Wheeler zadovoljno, ko so se bližali bregu. „Ne da bi se hvalil, gospodje, a s pomočjo naše diplomacije gre vse hitreje kakor po kaki drugi.“
„Posebno, če bi se bili zatekli k tistim, ki sta von Schratten in Birbantini že v Belgradu delala zanje!“ je rekel Ivan Dušanu.
„In zdaj — na delo!“ je zaklical Ka-zakov, ko so stali zopet na kopnem. „Prisiljeni odmor sinočnje noči je treba vse-kaikor popraviti. Kam, pravite? Ah — Hotel des cinq Nations! Ta je naš — saj smo tudi mi zastopniki peterih narodov; ime nam je dobra prerokba.“
„Štirih narodov!“ je rekel Ivan v tem trenotku. „Moji prijatelji in jaz smo samo rojaki z dveh različnih koncev ene same domovine ..."
Sedli so v prva dva vozova^ ki so ju dobili, in pridrdrali po kratki vožnji — ki
pozneje. Polujasno je začutila, da bo imela opraviti odslej s surovo silo, proti kateri bo brez moči kljub dobremu sklepu in trdni volji, braniti se do zadnjega in ne obupati v še takšni stiski. Popadla jo je strašna, mučna želja, zajokati na glas — divje, brez mere in premagovanja, kakor zaplače sokolića, ki so jo ujeli in zaprli v tesno, zamreženo kletko. Toda njene oči niso zmogle solz, primernih tej bolečini; nekaj hipov jo je grabilo za srce kakor železna roka, davilo ji grlo, butalo ji v sencih kakor razbeljena kladiva — nato pa je izgubila zavest.
Ko' je odprla oči, sta jo nesla dva moška ravno skozi vhod bele, precej lične vile v turškem slogu; videla je, da so vse hiše naokoli turške, za hrbtom pa ji leži morje v nočnem svitu. Zavedla se je, da so jo prepeljali v njeni omedlevici daleč, daleč od kraja, kjer se je bila začela njena carigrajska Golgata.
Nesli so jo skozi medlo razsvetljeno vežo; po njej se je izprehajal visok mož divjega obraza, v sijajni, pestri, z zlatom šivani obleki in širokem nagubanem belem krilu, ki mu je segalo do kolen. Dragocena sablja ga je bila po stegnih; videlo se mu je, da ni služabnik; in če bi bila Jerica
se je obrnil sunkoma in stopil dalje, v drugo smer, kakor da se hoče ogniti pogledu na nesrečno deklico.
Iz ozadja se je pojavil debel zamorec velega in hudobnega obraza; dvignil je svetilko, ki jo je držal v roki, ter odgrnil zaveso, ki je zakrivala stopnjice, obložene s težkimi preprogami . . .
Sledil je hodnik, vijugast in pol omračen, vodeč daleč tja nekam v ozadje hiše; odgrnila se je nova zavesa, pri kateri je stražil istotakšen zamorec, enak prvemu skoraj do pičice; odprla so se vrata z močno ključavnico ... Tu sta postavila nosača Jerico na noge. Težak parfum jo je objel, ki se vlekel skoraj v meglah okrog svetilke, viseče izpod stropa; z obema rokama se je prijela za zid, da ne bi padla, čuteča, kako se ji sklecavajo kolena . ..
Bila je v ljubavnem gnezdu Halil be-jevem.
Kakor bi trenil, so izginili moški obrazi; nad Jerico, ki se počasi in trepetaje sesedla na starodavno perzijsko preprogo, pa se je sklonilo dvoje mladih, blesteče krasnih žensk . . .
Spodaj je stal med tem Ali Kemal, oficir arnautske garde sultana Abdula Ha-mida in mrmral sikaje med zobmi:
„Allah, kolika krasota .. . Kakor mlada košuta, ki se ustavi pod gozdno skalo,
dognana od svojih lovcev ... Stokrat kras-nejša je od vodnooke lady Helene! Prokleto — njen obraz je šel komaj mimo mene, pa me že peče v srce kakor vsi žari pekla . . . Kje jo je dobil ta stari lopov Halil ? On — in takšen cvet ? . . . Ne, ne — ne! On nikoli! . .. Vsa moja misel se vije pod nogami te neznane ženske ... Ha! Moja bo, kljub zidovju in zapahom ; briga me dostojanstvo na sultanovem dvoru — če ne pojde drugače, naj izkusi Halil, kaj je arnautska roka!“
Toda že je stal Halil bej poleg njega.
„Ti tukaj, Ali Kemal? Kaj te vodi v j mojo hišo ob pozni uri? In kdo te je spustil noter?“
Ali Kemal ga je pogledal z očmi, izbuljenimi v temni strasti; še enkrat se je
ukresal plamen v njih, nato je ugasnil. Arnavt se je premagal z divjo energijo in odgovoril poluglasno:
„Saj veš, velemožni Halil bej; počemu vprašuješ? Moj brat zahteva svojo Angle-
žinjo. Čas je že, da enkrat urediva to zadevo. In kdo me je spustil noter? Ali mi niso bila tvoja vrata odprta nekdanje dni? Pazi — ti veš, kdaj si mi jih otvoril! Sicer pa — ako bi se mi bil ustavljal tvoj vratar, bi bil posekal njega in vsakogar, zato, ker ne dam, da se norčuješ iz ski-petarske volje . . .“
„Pa ravno danes, ko me ni bilo doma? Zakaj nisi čakal do jutrišnjega dne?“
„Ravno danes? — Ne draži leva, Halil bej! Saj vidiš, da sem spoštoval pokoj tvoje hiše, čeprav ne zaslužiš, da ga spoštujem . . .“
„Potem je dobro . . . Mašallah, pridi jutri; truden sem nocoj.“
„Nocoj se pomeniva, Halil bej ! Pelji me tja, kjer si me gostil pred meseci, in
glej, da tvojih sužnjev ne bo v bližino; o važnih rečeh se imava razgovoriti.“
V lokavem očesu Turka je vztrepetala plahost in izginila za običajnim velim in ironičnim izrazom njegovega obličja. Vdal se je; par trenutkov nato sta sedela v sobi, kjer se je družilo razkošje vztočnega sveta z navlako Evrope, dragocene orientalske preproge, posode in orožje s pohištvom, ki je pričalo s svojimi dolgočasnimi oblikami o neokusnosti zapada. Samo nečesa se Halil bej ni bil mogel odvaditi: udobnih mindarlukov — nizkih klopi z blazinami in preprogami, na katerih je tako prijetno ležati, pušiti nargile in slediti mehkužnemu poletu orientalske domišljije.
Dim dveh cigaret se je vil proti stropu. Halil bej je bil vidno slabe volje; rad bi se bil izmuznil za nocoj.
„Ali si videl žensko, ki sem jo pripeljal?“ je prašal mahoma.
„Videl.“
„Kako ti ugaja, Ali Kemal? Zakaj mi ne čestitaš?“
„Mašallah! — pomilujem te, Halil bej,“ je dejal Ali Kemal previdno. „Tvoja nova ljubica mi ne ugaja in najbrže ne bi ugajala nikomur razen tebi.“
„Hehehe!“ se je zasmejal stari sladostrastnih s suhim glasom. „Nebeške urice si obetam ob njeni strani; sam allah nima lepše v svojem paradižu. Tebi pa — ne ugaja! Zakaj si bil tako zamišljen, zakaj si potem mrmral nerazumljive besede, ko sem te našel prejle v veži?“
„Za to, Halil bej: hočem, da mi izročiš jutri Angležinjo, ki sem ti jo oddal v varstvo v imenu svojega brata. Dva meseca je že, odkar ima pripravljeno zanjo zavetje na varnejšem kraju, ti pa se izvijaš venomer — ker upaš. da ti ostane nazadnje. Čuvaj se! Ako si ji skrivil las na glavi . . .“
„Tako mi allaha, nisem se je do-teknil. Saj sem jo zadnjič poklical, da ti pove, kako se ji godi; ako bi ji delal krivico, bi se bila pritožila . . .“
„Toda če pridem jutri in ti porečem: Vse je pripravljeno — izroči mi lady Heleno! — najdeš zopet izgovor; prepričan sem, da se boš branil tem trdovratneje, čim bolj se bo mudilo. Zdaj se zanima za stvar angleško poslaništvo; sumnja je, da skrivajo tujko v Carigradu, in odposlanci mojega brata me morajo iskati po ovinkih, v varstvu noči. ..“
„Vidiš, ravno zato bi bilo boljše počakati . . .“
„Dokler se ti Angležinja ne ukloni — če nisi že izsilil, kar nosiš v svoji zavratni duši, lopov, ki si!“ je izbruhnil Arnavt in položil roko na držaj svojega jagatana. „Prišlo mi je namreč na um, da si ji rekel: lady, ako zinete Kemalu le besedico, ki me okrivi v njegovih očeh — vedite, da je ukazano mojim evnuhom, posekati njega in vas na mestu; opazili boste, da stoji najmočnejši vedno tik za njegovim hrbtom . . .“
Halil bej je prebledel.
„Vem to,“ je nadaljeval Arnavt s pretečim glasom, tresočim se od zadržanega gneva, „in zato te moram spomniti, da si mi ponujal pred letom dni v tejle sobi visoko podkupnino, ako priskrbim izvest-nim politikom možnost, da se približajo padišahu*) njih najeti morilci. . . In če boš imel jutri le najmanjši pomislek proti Heleninemu odhodu, se obrnem in te aretiram pet minut nato kot veleizdajnika ...“ „Dokazal boš! . . .“
(Dalje prih.)
Iz nove Srbija: Pravoslavni samostan Patrijaršija>|Peči, ustanovljenll.11113. — pred 800 leti.
*) Sultanu.
Slovenska lesna obrt: Paviljon Avstro - hrvatskega parobrodnega društva na opatijskem pomolu, delo tvrdke Fran Pust v Ljubljani. (+ gosp. Fran Pust).
Zanimive originalne slike^’smo sprejeli naravnost s Cetinja in [s Kotora. Žal da smo jih dobilia to številko prepozno, priobčujemo jih le nekaj, kolikor se je moglo v naglici klišejev napraviti, a ostale priobčimo v prihodnjih številkah.
Današnja številka obsega 16 strani in prihodnja izide tudi tako obsežna.
Kdor hoče prodati
posestvo, gostilno, obft itd. dobi najhitreje kupca, če da oglas v „Slovenski Ilustrovani Tednik, ki je razširjen po vseh slovenskih krajih na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem. Ker je „Slovenski Ilustrovani Tednik“ nepolitičen in nestrankarski list, ga čitajo pristaši vseh strank. — „Slovenski Ilustrovani Tednik je najbolj razširjen in največ čitan slovenski časopis in imajo oglasi v njem najboljši uspeh.
Žrtev požrešnosti: zadušena postrv, ki so jo po-brali iz reke Idrijce z veliko žabo v gobcu.
Steekenpfertf-iilijiesmiešno mila
noti kp Sle^ neutrpno za racionalno oskrbo polti in le-V i nznanostna pisma.	Po 80 h povsod.
NESTLE JEVA
moka za otroke
Popolna hrana za dojenčke, otroke in bolnike na želodcu.
Vsebuje pravo planinsko mleko.
Škatlja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji.
Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri
Henri Nestle, Dunaj L, Biberstrasse 82,
Malinov sok in oceda.
Razposiljalnica na debelo zajamčeno pristnega malinovca m ocede po najnižji ceni. S. Rogelj, Vrhnika pri Ljubljani.
MNOGO DOJENČKOV
je obvarovanih z „GALE0G0L0M“ pred prehitro umetno in nezdravo hranitvijo. Ima prijeten okus, je lahko topljiv v vseh tekočinah in zadostuje pušica za 20 dni
-------- Cena 3 K.-------------
Glavna zaloga v lekarni B. Fragner Praga lil., vogal Nerudove ulice.
Zaloge v lekarnah.
Kjer se ga ne dobiva, se pošilja po pošti proti vposlatvi K 370 eno pnšico.
„ 672 dve pušici.
„	972 tri pušice.
.	„ 12*— štiri „
Proda se dobroidoča
gostilna =
s popolno koncesijo in prodajo tobaka, eno uro hoda od Maribora Zraven je lep sa-donosnik, njive in travnik. Vina se iztoči do 18 polnjakov, žganja 9 polnjakov in piva 240 sodčkov po 25 litrov. Cena 10800 kron. Vknjiženo lahko ostane 4800 K- Vpraša se pri Fran Deutschmann, Fraustaudner-strasse 14 pri Mariboru.
□□□□ □□□□ □ □□□□□□□□□ □ □ □ □□
a Vino in □ g : brinje: g
g Ivan Gržinič, g
□	Kum, pošta Roč, D
□	priporoča svojo za- q
q logo vina in brinja. q
□	Cena zajamčeno □
□	pristnega vina O
□	42 K za 100 litrov. □
□ □ □□ □ □□□□□□□□□ □ ÖDDD	□□□□
2 darili
prejme vsak, kdor naroči 5 kg zavoj
žitne kave
za 4 krone franko ali 5 kg zavoj
sladne kave
za K 4'50 Iranko
zastonj
pri tvrdki
prva kuksovska izdelovalnica žitne in sladne kave
Bartman in Ježek
Kuks ob Labi, Češko. Kdor naroči 6 zabojev,
prejme 1 zavoj žitne ali slad. kave zastonj.
Najmodernejša lasna dela se izdelujejo v frizerskem salonu
And. Rojic
Trst, Acquedotto 20.
Naročila izven Trsta po vzorcu so točna, gotova in po zmernih cenah.
Slovenska izumitelja na delu: Tržaška Slovenca, gg. Fran Zupančič in Pravkoslav Zergol pri modelu svojega novega
letala.
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugim mrčesom je
„Morana“
„Morana“ uničuje teme Ijito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Škrinjar, Trst, Via Ferriera 37/1. 200 gramov stane 1 K.
Pri večjih naročilih po pust, trgovcem rabat.
Mladenič,'SSl'n
poštenih staršev bi se rad izučil kakoršnegakoli rokodelstva. V poskušnjo lahko stopi takoj. Ivan Bajc, Gor. Novaki št. 18. Cerkno, Primorsko.
Po ugodnih pogojih se proda
na kraju, kjer je mnogo lesa ter tik železniške postaje ob močni stalni vodni sili
žaga in mlin s posestvom vred.
Več pove
R. Kunec, Sv. Jurij ob juž. žel., Štajersko.
Mladenič
iz Kranjskega
star 20 let, želi službe sluge ali koči jaza v kako boljšo hišo ali graščino, najraje v Ljubljani. Naslov pove upravništvo „Slov. Ilustr. Tednika“ pod „Mladenič“.
ILepa hiša,
novozi.iana, kr ta z opeko, ima 4 sobe, 2 štedilni kuhinji, veliko k et, pralno kuhinjo, vodnjak na cev, zraven hiše velik vrt, lep miren kraj na ravnini blizu šole, velike ceste in mesta Maribora, posebno pripravno za pen-zioniste, se takoj proda. Pri kupni dogodbi je treba le 3000 K, ostala vsota lahko ostane tudi vknji-žena. Ta hiša je gotovo te cene med brati vredna. Več pove lastnik Franc Podlipnik, Thesen 37, Maribor.
!! 500 kron!!
Vam plačam, ce ne odpravi v treh dneh brez bolečin moje korenine uničujoče R i a mazil o Vaša kurja očesa, bra-dovice in otiščaje. Cena lončku z jamstvom 1 K, Kemeny,Košice(Kaschau)
I. Postfach 12/44. Ogrsko.
Ali naj otroke hranimo naravno ali umetno ? Samo naravno, ako je materi le količkaj mogoče. Šele v sili in osobito ob času odstavljanja pride v poštev umetni hranilni aparat, ta pa mora biti potem tudi res dober, da jamči za zdrav in krepak dojen-čev razvoj. Edino znano in od vsakega zdravnika nasvetovano hranilno sredstvo je Nest-lejeva moka za otroke, ki se dobi v vsaki lekarni ali drogeriji po K 1’80 za škatljo. Poskušnje zastonj pri Henri Nestle, Dunaj, L, Biberstraße 82.
Mnogo časa potrati marsikak človek s tem, da toži in vzdihuje, če ga muči trganje, bodenje, boli križ ali dobi zbadanje v sklepih. Često so najlepša leta življenja, ki jih tako zapravimo. In te bolečine se dajo vendar tako lahko odpraviti, če rabimo Kellerjev bolečine hladeči fluid iz rastlinskih esenc z znamko „Elsafluid“. Sami smo se prepričali o njem in priporočamo svojim čitateljem, da naroče P2 steklem c za 5 kron franko pri dvornem lekarnarju E. V. Feiler, Stubica, Elzatrg št. 270 (Hrvaško). Tudi Fel-terjeve odvajalne „Elza kroglice“ 6 škatlic za 4 krone bi morale biti vedno pri hiši.
I popolne obleke
I vsebujejo moji 40 metrov dolgi ostanki za 20 K, in sicer: 1 moderna obleka iz raševine ali listra, 1 I praktična obleka za hišna opravila in l krasna po-||H letna obleka. Ostali ostanki se lahko porabijo za predpasnike, bluze itd.
Razpošilja se j:
Prvovrstna tovarnišl
91 Josip Frankenstein, .
Razpošilja se po povzetju, ilškž
Prvovrstna tovarniška razpošiljalnica
Josip Frankenstein, Jaromer 92, Češko.
Od ostankov se ne pošiljajo vzorci.
0SI
ÖH.
Najboljši šiialni siroj seiajnosti je
	fari
fijUl	10 letna garancija.
BPouk v vezenju brezplačen.
Ign. Vok,
Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
na šival-koles.
Gospodarstvo. Veliki državnik Benja- \ min Franklin je rekel: „Življenska polica je najcenejši in najgotovejši način za preskrbljeni e, s katero je za starost, kakor tudi za družino vsestransko najbolje preskrbljeno. Neumevno je, da ljudje tolikanj skrbe za zavarovanje hiš, premičnin in raznega blaga ! er pri tem popolnoma opuščajo zavarovanje svojega življenja, kakor bi življenje, ki je vendar bolj ogroženo in podvrženo večjim nevarnostim, ne bilo brez dvoma za obstanek družin najvažneje in najdragoceneje.“ Kot najkulantnejo in najcenejo zavarovalnico priporočamo slovansko banko „Slavijo“, ki ima najraznovrstnejše načine z\ v.akoršna zavarovanja ter razdeljuje ves svoj čisti dobiček zavarovancem. Cenike razpošilja in daje pojasnila drage volje generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani.
Lov na divje koze: C. kr. gozdni mojster Friedrich, znani idrijski lovec divjih koz.
Maribor. Slovenske šivilje in krojači so navadno naročevali blago za obleke ter krojaške potrebščine od tujih nemških in židovskih tvrdk. Dobili so navadno slabo blago za drago ceno, velikokrat pa tudi čisto drugo blago kakor so ga naročili. Sedaj tega ni več potrebno. Naš domači trgovec J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5, si je uredil veliko in prvo spodnještajersko razpo-šiljalnico vseh vrsti modnega in manufaktur-nega blaga. Ako želite imeti dobro, modno in po ceni blago, pišite takoj po vzorce, dobite jih zastonj in poštnine prosto. Dobite popust pri ceni in postreženi bodete solidno in j točno. Če pridete v Maribor oglejte si trgovino. !
GrroznnLO
visoke cene se plačujejo pogosto za moška in ženska sukna, česar se pa vsak za-sebn k na popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroča sukna, kakor tudi vse platneno blago izključno le zšlezijskega tvor-niškega trga. Zahtevajte toraj, da sc vam bnzplačno-dopošlje moja pomladna in poletna kolekcija. Trgujem samo s prvovrstnim blagom Razpošiljalnica sukna Franc Šmid Jägerndorf No. 38., avstr. Šlezija.
Prej K 18
i 9
A
•— Sedaj K 8*—
Krasna rem. gloria-srebrna an-ker ura za gospode, s tremi močnimi fino graviranimi pokrovi, s pokrovom na pero, tekoča na kamenih, točna. Cena samo K 8-—. Vsak naročnik dobi elegantno verižico zastonj. Pošilja se po povzetju. Pišite še danes na naslov: Arnold Weiss, Dunaj VII., Kaiserstraße 95/9
Pijte samo Toistovpško sfatino
ki se naroča v Tolstemvrhn p. Guštajn (Koroško.)
«1
Knjigoveznica R. Feldstein
v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12
—... - se toplo priporoča. ---—	---
Zavod sv. Nikolaja
:::	v Trstu, ulica Farneto 18.	:::
Zavetišče in oskrbovalnica za brezposelne služkinje.
Zavod se vzdržuje od milodarov samih, vsled tega se ga priporoča v vsestransko podporo.
Zastonj srebrno uro
dvojen plašč, c. kr. puncirana, ankica po novem sistemu v namen reklame utegne vsakdo dobiti Natančneje, če naročite elektrozlato dvojno verižico, členki moderne fasone, s krasnim obeskom, najboljše in najtrpežnejše nadomestilo za pravo 14 karatno zlato verižico, ki jo dobite, če vpošljete naprej le K 2*80, franko. Po povzetju 70 h več. Dobi se pri eksportu ur Schaechter Leopold, Dunaj XVI./2—16, Lerchenieldergürtel št. 5. Kar ne ugaja se sprejme brez obotavljanja nazaj.
1 Čuvajte se peg! | E Vaše obličje E
H bo krasno, čisto in fino kakor alabaster. ■ kj Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, | H sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- ™ S9 dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- ■ ■ dicca balsamin“. Steklenica K 2-50. Rationell ■ g bals. milo K V20. Učinek je opaziti že po \ enkratni rabi.
a = Neprijetne dlačice ____________ a
E z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- l §j lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- ■ Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2"50
Bujno polnost-krasno j.........- oprsje -----------------E
I doseže vsaka slabotna dama v treh tednih, g I Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- ■ ! znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- 5 I polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino | l krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- B ! klenice univerzalnega sredstva Et - Admille 5 g z navodilom 5 K. K temu posebni kremni g izvleček „Vladicco“. K 2"—.
Nikako izpadanje las, nikake luskine!
Poarine lasna mast
! oživlja in krepi lasne korenine tako, da se 5 88 lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. g Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. ■ ® Pivdaja in razpošilja edino ord. kosmetični ! B	laboratorij
I W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. i
Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
BS (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba ■ ^ in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov § se jamči.
H	■
S svilo vezena
bluza samo K 1*95
*r Čudo industrije v vezenju. -*g
Jako fino letno blago z bogatim svilenim vezenjem. — Kompletno za eno bluzo le It I'D».
Ktasno in lepo! Zadnja novost!
N kaj sto tucatov teh krasnih lepih s svilo vezenih bluz in v ljubkih lepih barvah, kakor beli, kre n, roza, svetlomodri, srednje modri, modni lila, mdeči, zeleni, drap, temnomodri, sploh v vsaki obstoječi barvi, smo nakupili pri neki švicarski opuščeni tvornici za vezenje in ker smo nakupili te krasne bluze na debelo v veliki množini, jih moremo prodajati o tej čudovito nizki ceni. — Te blu/.e »o vredne trikrat tega denarja. — Ge vzame kdo najmanj tri komade, tudi po želji v različnih barvah, velja kos samo K 1*95. Če kdo vzame 6 komadov, jih dobi za le 11 K.— in se mu priloži vrhu tega naprsnik iz čipk (jabot) gratis. Edina prodaja po povzetju pri:
M. SWOBODA, Dunaj,
111/2 Hiefigasse 13/280.
EaoacmaaaoDaDaDEiaaciDDaEiciaanDEiocio u	n
p Ne stane prav nič!
£2 Zastonj razpošiljam povsod vzorce suknenega blaga, 5 ^ blaga za obleke, blaga za bluze, perilnega blaga, q q modnega barhanta, platnenega blaga, oksforda, q y blaga za postelje, kakor vseh vrst blaga za domačo q £1 vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah q r« tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih a £1 prednostih. Karl WORSCHE, Maribor ob Dravi Ko. q gj	Herrengasse 10.	q
□□□□□□□□□□□□□□□[(□□□□□□□□nDDaEicma
Mnogo denarja zaslužite brez truda,
če hočete razprodajati mojo patentirano novost „Sherlock Holmes“. Tudi kot postransko opravilo. Izviren vzorec dobite, če vpošljete K 1 50 v pismenih znamkah ali pa proti povzetju. Prospekte in plakate priločimo pošiljatvi. Arnold Weiss, Dunaj VIL, Kaiserstraße 95/9.
Srebrno plaketo. — Dunaj 1910.
Vsakršno perutnino in nje piščeta, golobe, sobne ptice, kunce, svinje, pse itd. ozdravite sigurno s „Palma“. To že v premnogih slučajih najza-dovoljnejše učinkujoče sredstvo dobite poštnine prosto, če pošljete 1 K poštnih znamk (veleposestvu zadostuje letno za 4 K) — J. E. Weixl, Maribor, Zofijin trg št. 3, Štajersko.
Prilika za nakup!
30.000 par. vis. čevljev na zatego!
3 pari	K 14-75
po podobi, iz samega najboljšega usnja, z dobrimi vzvun štrlečimi pravimi podplati Ker je bilo teh 30000 parov čevljev namenjenih za balkanske države, so mi zaostali zaradi vojne Prodajam jih zaraditega pod izdelovalno ceno 3 pare moških ali ženskih čevljev na zatego iz najboljšega usnja vsake številke in velikosti za le K 14-75. Za na-ročbo zadostuje napoved številke e ali mere v centimetrih Razpošilja' po povzetju Prva krščanska izvozna hiša za čevlje
F ane Humann, Dunaj II., Aoisgasse 3/76. c kr. trgovsko sodnijsko protokolirana tvrdka.
Čustite naročnike prosimo vljudno, da nas dalje priporočalo
K'ena sladna iana
11 iz gorske iži
B se pošilja po povzetju v ■ H zavojih po 5 kg franko H H za K 3*75 z dodatkom B H lepih platnenih brisač, ■ B robcev itd. iz tovarne B
FranSax-
Maslovedy pri SmiFitz j
(Češko).
= Prosimo, poskusite ! B
B
Sprejme se
sedlarski iteetiee
pri F. Kralj, sedlar, Z lezniki (Gorenjske).
Izjava.
Podpisana zadruga naznanja sl. občinstvu, da je gospod
Karol Jurman,
optik v Šelenburgovi ulici v Ljubljani,
član iste zadruge, tedaj ima tudi pravico z dokazanim učnim in pomočniškim izpričevalom in preizkušnjo pred oblastveno obrtno komisijo s prav dobrim uspehom, izvrševati popolno optično obrt in vse v stroko spadajoče izdelke.
Zadruga urarjev in optikov v Ljubljani.