Katolški cerkveni list.
J}fom 4S.	V četertik 30. koznperska.
ljudske mestne sole v Terstu.
Od marsiktere šole in od marsikterih šolskih poskušinj p« Slovenskim se je že v ..Zgodnji Danici1* in v \ovicahu bralo, in gotovo marsikteriga kateheta in učitelja razveselilo, vnelo in k toliko pridniširuu prizadevanju spodbodlo. V ravno ta namen naj služi tudi pričujoči, pa se le nepopolni popis ljudskih mestnih sol v Terstu, in nekterili »n-dasnjih šolskih poskušinj in slovesnost. Nekaj zmed tega je dopisnik sam vidil in slišal, drugo pa po prijatelskim naznanilu zvcdil.
31ed mnogimi očitnimi in postranskimi šolami, ki sc v Teržaškim mestu najdejo, zaslužijo ljudske ali začetne mestne šole bolj spoznane in čislane biti, kakor se je pred nekterimi leti in še pred malo časam godilo. Sej so začetne šole stališč, na ktero se vsa daljejši izreja in omika opira in zida, ne le pri nižjih, ampak tudi pri srednjih in višjih stanovih; od tod pa se blagor posameznih družin, in iz tega blagor cel iga mesta izhaja. O nekim času razun ees. kralj, normalne glavne šole v novim mestu in dveh dekliških glavnih šol v Terstu nobenih druzih ni bilo, kakor le nekterc postranske šole ali samske šolske naprave, ki so jih pa le otroci premožniših staršev obiskovati zamogli, ker je bilo za poduk plačevati treba: nepremožni in ubožni ljudje pa so iz tega vzroka zniiram bolj zastajali, in njih otroci so od dne do dne v veči nevednosti, srovosti in malopridnosti rastli. Tode božja previdnost je dala Teržaškimu mestu in celi Teržaški pokra j ni v prevzvišenim grofu Stadionu previdniga in modriga vstanovitelja in nculrudljivi-ga pospeševavca ljudskih šol. Po njegovim blagim prizadevanju in po vnetim podpiranju visokočastiti-ga školijstva in mestniga predstojništva sc je ondi v mestu in na kmetih več ljudskih ali začetnih šol napravilo, ktere se v prid mladine čedalje bolj okrevajo in oživljajo, in se po neutrudljivi vnemi v. č. šolskiga svetovavca gosp. Kovačiča in priza-detniga v. č. šolskiga nadzornika gosp. l)r. Schnei-derja na nar vikši stopnjo oblaženstva povzdigniti utegnejo, ako se bo tudi od drugotne vikši oblasti potrebna pomoč skazala. Ako sc premisli mladost
Občutje na vernih duš dan.
Milo pesem, bratje! dans /glasite. Ker navdaja žalost nam serce; Vse stvari le mili glas ženite, Tud' zvonovi milo dans done.
V	večnost, duh! poglej reči nam skrite.
Kakšne tam pravice se gode : De nar manjši grehe Bog kaznuje, In le čistim dušam raj daruje.
Tamni grobi! vi uč'te človeka,
Dc naj svetu večno da slovo, Ker v britkost posvetna slast sc steka,
In s solzami polni nam oko. Zene nas seboj dereča reka,
Vse reči poginu prot* gredo; Pa telesa čaka naj trohnoba — Duša bo živela unkraj groba.
Nepovoljno strah človeka zgrabi, Groza ga neznana spreleti —
V	i d i t' grobov silo vse pozabi,
Kar mu svet prijetniga dari. Le nikar se, človek! ne ošabi,
Smert te lahko kmalo pokosi; Potlej djano v čeme zemlje krilo Truplo tvoje tamkej bode gnjilo.
Starčik mirno v grobu tem počiva, Kter'mu dolgo je zanesla smert; Grenke deček tam solze preliva, Grob očetov moči ves potert; Solzni si obraz deklic zakriva,
Ker so mater djali v mertvih vert; Tu mladeneč v grobu spi prezgodnim, K' ni še mislil stat" pred stolam sodnim.
Vsmili duš se vernih, kralj nebeški!
Ker obdaja zdaj jih tamna noč; Daj, de zbrišejo se kmal pregreški,
De ne tare jih pravice moč. Milost prosi tudi rod človeški,
K' mu nezmerna večnost se napoč' — De v nebesih vse nas boš zedinil, Kjer veselja čas ne bo več minil!
pred nekterinii leti in zdaj, se precej velik razloček vidi, de je zdaj po umu in vernim zaderža-nju veliko bolj izobražena, kakor jc nekdaj bila. Vzrok tega je pomnoženje in zboljšanje šol in oj-strcjši občuvanje verniga zadcržanja in spolnovanja šolskih postav. Hvalniga spomina jc vredno, dc je na prošnjo visoko častitiga škofijskima konsistorja, oiidašnje ljudske šole pomnožiti in več pripravnih učenikov in učenic pridobiti, slavno mestno pred-stojništvo rado dovolilo, iu si prav prav prizadeva, dc bi se ljudske šole povzdignile. Vender pa, ako sc prcudari, dc je ljudska omika iu prava izreja mladosti ena nar težavniših reči, sc mora obstati, dc je silno težko, vse to s pravim pridani izpeljati, dokler nar potrebniših pripomočkov ni, namreč dosti pripravnih učenikov in učenic, in pa boljši prilio-dinc. L pati pa je, de se ho tudi v teh zadevah kmalo pomagalo, zlasti po očetni skerbljivosti in prizadetnosti visokočastitiga škofijstva.
Kar sc jr ondi v ljudskih šolah Ictašnje leto storilo, sr jc pri šolskih poskusujah očitno pokazalo. To jc novo spričevanje napredovanja 011-dašujih ljudskih šol. Tako so se v ljudskih šolali pri stari š r a u g i (llarrirra v«*ccliia), u a n o v i rcni (Urna nuova), na vodotoku (Ac«|uedotto), v starim mestu (Citta vecchia) in v skor koli (Smrcola) šolske poskušnje z vso slovesnostjo in v posebno zadovoljnost pričujočih poslušavcov obhajale. — Pri stari šrangi je čast. gosp. Kcr-dinand Staiidachcr vodja in katehet, o druzih uči-trljcv v fantiških. ti učiteljic v dekliških šolali iu fl iičrnik za petje. V a novi rcni je čast. gosp. Mihael Debelak vodja in katehet, s 4 druzimi učitelji v fantiških in 3 iičitcljcami v dekliških šolali. Na vodotoku jc čast. gosp. Friderik Ettel vodja in katehet, s 5 druzimi učitelji v fantiških, 4 uči-teljeami v dekliških šolah iu 1 učenikam za petje.
V	starim mestu ic čast gosp. Janez lievclantc vodja in katehet. (i druzih učiteljev v fantiških, (> učitelje v dekliških šolah in I učenik za petje.
V	skorkoli pa je čast. gosp. Matija (■odina vodja in katehet, s 5 druzimi učitelji v fantiških, 2 uri— teljcama v dekliških šolah in t učenikam za petje. — L'čč sc v teli šolah keršanskiga nauka, branja laškiga in nemškiga. lepopisja. računstva (rajteng) iz glave in s številkami, slovnice s pravopisjent laškiga in nemškiga jezika: deklice se zraven tega tudi v ženskih delili urijo. Vsiga skupej se fantini 21} ur, deklice pa 3() ur v tednu uče. Vcrli tega se v drugim razredu dve uri v tednu posebej v petju vadijo. — Letašnje šolske poskušnje v imenovanih šolali za vsakdanje in ne>ieljske učence in učenke so od 10. velikiga serpana do 7. kimovca trrprlr. Slovesna razdelitev častnih daril v omenjenih šolah pa je bila 22. velikiga serpana, in 5., o. in K kimovca.
V spričevanje tega, kar smo rekli, pa zdaj eno zmed omenjenih šol — na stari šrangi — nekoliko bolj popisati hočemo, ktera gotovo zasluži v izgled postavljena hiti. V tej šolski napravi je deset učilnic ali šolskih izban z eno pisarnico za gosp. vodja: spodej je pet izban za fantine, in zgorej pet za deklice. Izhanc so vse prav svitle, vsaka s štirimi visocimi okni, vsaka za sto učeneov ali učenk obilno prostorna.
Poskušnje v tej šolski napravi so se v nedeljo 24. velikiga serpana z nedeljskimi učenci I. in 2. oddelka začele: iz prrviga oddelka jc bilo JO, in iz druziga 24 učeneov. Med temi so sc tisti učenci, ki so malo p<»prej že v šolo hodili, ve-
liko boljši skazali inemo unili, ki niso še v nobeni šoli bili, ali ki so le dolgo časa poprej v šolo hodili. To šola in pridnost stori iu pomaga. — Drugo nedeljo, 31. velikiga serpana je bila pa poskušnja nedeljskih učenk 1. in 2. oddelka; v pervim oddelku je bilo 15, in v drugim 19 učenk. Sploh so sc prav dobro obnesle, tudi izpiske ali konte, pohotne liste ali kvitenge i. t. d. spisovati znale. — Ako se pa pri tem zdaj pomisli, de je v tej šolski napravi 434 vsakdanjih učeneov in 303 vsakdanjih učenk bilo — nedeljskih učeneov in učenk pa le po 34; ako se pomisli, de je v vsih petih imenovanih napravah ljudskih šol v Terstu vsakdanjih u-čeneov skupej 1463, in vsakdanjih učenk v ravno teh šolah skupej 1325 — nedeljskih učeneov pa vsih skupej le 239, in nedeljskih učenk vsili skupej v teh šolah Ic 190 bilo: sc z žalostjo iz tega zanikerno obiskovanje ondašnjih nedeljskih šol spre-viditi more. Potreba in prid nedeljskih šol zlasti se še vse premalo pozna. V nedeljskih šolah se zaiuorejo mladeuči iu deklice, ki v vsakdanjo šolo hoditi več nc utegnejo, posebno keršanskiga nauka do dohriga izučiti, de jim toliko bolj v spominu in v sercu ostane, in dr sc napeljujejo in navadijo v mladosti, po naukih svete vere tudi živeti, in jo v djanjii in zaderžanju pokazati. To je gotovo za vsaciga človeka perva potreba in nar veči dolžnost. V nedeljskih šolah se zamore že bolj odrašena in spreuinrtna mladost v nedolžnosti vedno poterdo-vati in ohraniti, pohujšanja in zapeljevanja, ki se ga nikjer nr manjka, pa v živo svariti in obvarovati. Kaj pak jr boljšiga in blagejšiga, kot pošteno, čisto, nedolžno serce? V nedeljskih šolah sc mladost tudi posebno navaditi zamore, nedelje in praznike po volji iu zapovedi Hožji in po zapovedi t/crkve prav posvečevati; ker veliko ljudi ravno te svete dni nar bolj z lenobo, s prepovedanimi deli in opravili, s pijančevanjem, s pregrešnimi pogovori in kratkočasi, z razujzdanostjo in hudobijami zapravlja, svoje duše pogublja, in srečo iu blagoslov Itozji od sebe in od svoje hiše odganja. Pri mladosti pak se še vse popraviti in poboljšati da. Zraven tega se vj nedeljskih šolah učenci in učenke tudi še v druzih koristnih rečeh in vednostih še bolj zuriti in zhrihtati zaiuorejo, kar jim ho tudi v polajšanje tega življenja služilo. Naj bi torej vsi starši skerbeli, kjer koli to napravo in priložnost imajo, de bodo njih sinovi iu hčere pridno v nedeljsko šolo hodili! Naj hi duhovni pastirji in učeniki z živo besedo ljudi od tega prepričevali in jim k temu prigovarjali! Naj bi zlasti vikši duhovske in deželske ohlastnije si vse prizadjalc in potrebno pomoč skazale, dc se bodo tudi nedeljske šole bolj pridno in stanovitno obiskovati začele!
V sredo 27. velikiga serpana je bila poskušnja v petju, dopoldan za fantine, popoldan za deklice. Pravo veselje je bilo, serčno, vbrano, le-poglasno petje nedolžnih otročičev poslušati, ki sc jc po prostorni šoli razlegalo. Znansko spraševanje sc je vedno z djansko vajo verstilo. Začeli so s pesmijo: ^Avc Marija." Potem so peli z vmesnim spraševanjem: „Inno per la mattina" (jutrenja pesem), — „il Padre nostro" ("Oče naš), — „amor ligliale" (otročja ljubezen), — „il lavoro" (delo),
—	,,dopo il lavoro" (po delu), — „prirna del pran-zott (pred jedjo), — ^gli agricoltori* (kmetovavci),
—	„gli artistiu (rokodelci), — „il fabbro fcrrajo" (kovač), — „agli angeli custodr (od angelov var-liov): potem narodsko pesem od cesarja in pesem
na dan razdelitve šolskih daril. Deklice so pele nekaj ravno teh zdaj imenovanih pesem: posebej pa še: „11 giglio" (lilija), — „la filatrice" (predica), — „amor maternou (materna Ijnbezin) in od žalostne matere Božje pod križem. Te pesmi se najdejo v posebnih za mladost odločenih, v Terstu na svitlo danih bukvicah. Naslov imajo, per v e : .,La lira del popolo, — Canti pei fanciuli, Trieste 1851:" druge: „La lira del popolo — Canti per le fancittlle, Trieste 1851; „lnni sacri ad uso dei fanciulli, che frc<|ucntauo le scuolc normali o ele-mcntari nel litorale Austro-Illirico, Trieste 1846." Te pescmskc bukvice naznanimo iz tega namena, ker bi se eden ali drugi prijatel mladosti najti utegnil, de bi jih dobiti, in eno ali drugo zmed lepili pesem, ki so v njih, za našo slovensko mladost prestaviti želel. Vse troje z napevi vred veljajo v Terstu skupej le 5£8 krajcarjev. — Po dokončani poskus nji v petju so čast. gosp. vodja in katehet omenjene šole, Ferdinand Staudaeher, zastran petja do otrok in druzih pričujočih še nektere spod-budljive besede govorili. Rekli so: Veseliti se smete, ljubi otročiči! de priložnost imate, v lepim petju vaditi se. Pravo petje jc po d učljivo, raz-vedruje in razveseluje serce, k čednosti in vsimu dobriniu spodbada, in tudi za zdravje dobro tekne. Petje je podučljivo, ker dobre pesnti kako resnico, ali zgodbo, ali povest v sebi imajo, iz ktere se marsikaj lepiga in dobriga učiti zamoretc. Pelje razvedruje in razveseluje serce, ker jc človeku že prirojeno, dc godbo ali miiziko, de petje ljudi in ličkov rad in z veseljem posluša, in sc toliko veči veselje ima, ako sam zna: petje prežene britkost in otožnost, serce umiri in s toiažho napolni. Pravo petje spodbada k čednosti in pobožnosti, ker nas k ljubezni, prošnji, zahvali do Boga ali k spravi z njim povzdiguje in opominja; ker nam ponižnost, čistost in druge čednosti kteriga svetnika ali svetnice v živo popisuje, in naše serca zanje vnema; ker hude, napčne misli odpravlja, in dobre, pobožne misli, želje in sklepe v nas budi — po razločku zapopadka pestiti. Zmerno petje tudi za zdravje dobro služi, ker pljuča razširja, persi vterduje, in glas spreminjati in zboljšati vadi.u Nato so posebej še staršem in drugim poslušavcam rekli: ,,!» skcrbljivosti za vaše otroke vas opomnim in prosim, de jih radi in stanovitno v šolo pošiljajte, ne le zavolj petja, ampak še več zavolj druzih toliko potrebiiiših reči. Cujte in skerbite pa dobro, de se otroci nikjer napčnih in pohujšljivih pesem navadili in prepevali ne bodo — pesem, ktere um i.i serce okužijo in spačijo, kterih naj torej vsaciga človeka sram bo; nasproti pa jih opominjajte , teh pesem učiti se in te prepevati, ki se jih v šoli vadijo. Po besedah sprelepe pesmi „il giglio4- (lilija) varvajte in ohranite po izgledu matere Božje dragi zaklad nedolžnosti v sercih svojih otrok. Zahvalim se vam, de ste nas s svojo vpričnostj o počastili, in prosim vas, tudi k drugim poskušnjam obilno priti, dc bote s tem otroke vneli in spodbodli, pa tudi od truda in pridnosti otrok in učenikov sami prepričali se.u (Dalje sledi.)
Nagovor sv« Očeta v skrivnim zboru,
5. kimovca 1851.
Sv. Oče omenijo žalostne dogodbe španjolskiga pur,ta, in njegove škode za cerkev in duhovstvo. potlej
trud ranjciga papeža Gregorja XVI. in svoje lastne djanje v ti reči, odkar so po božjim usmiljenji zasedli sedež sv. Petra. Na to opomnijo, de je zdaj pogoj s Španijo zastran cerkvenih zadev storjen in od Njih podpisan. Sv. Oče zaterdijo, de po unim pogoju bo tudi zanaprej, kakor od nekdaj, katoliška vera z vsimi svojimi pravicami samo vlad na v tein kraljestvu, in pa tako, de bo vsako drugo verstvo v k ra-Ijestvu prepovedano in izločeno. Vnlcd tega je bilo določeno, de odreja in učenje mladosti na slehernim vseučiiišu, sobi vališu (kolegji) ali s c m e n i š u. v sleherni očitni ali stranski šoli mora biti v soglasji z naukam katoliške vere. Škofje in predniki školij, ki so po svoji službi zavezani, čistost katoliškiga učenja varovati, ga razširjati, in čuti, de se mladost keršansko odredi, ne bodo imeli nobenih zaderžkov v spolnovanji svojih dolžnost."
^Z nar veči sk erbij i vost jo smo na to šli — pravijo sv. Oee dalie — čast iu svobodo duhovske moči zagotoviti. Ni bilo Ic samo to sprejeto, dc morejo posvečeni pastirji brez overe svojo škofovsko obla-tnijo (ju-risdikcio) vživati, de katoliško vero in duhovsko stra-hovanje branijo, pošteno obnašanje pri keršanskim ljudstvu ohranijo, mladim, zlasti takim, ki so poklicani učenci Gospodovi biti. dobro zrejo preskerbijo, ob kratkim, de vse dolžnosti svojiga stanu spolnijo; tudi še v tem smo sc sporazumeli, de si morajo dcželske oblast-nijc prizadevati, duh »vski obljsti dolžno čast, pokoršino iu spoštovanje skazovati. Vcrh tega šc presvitla kraljica in njena vlada obljubi, s svojo močjo škofe podpirati in braniti, ako bi jih njih dolžnost k temu per-silila. de bi bilo treba, hudobijo zatirati, iu sc tistim prederzniin ljud eni ustavljati, kteri isejo serca vernih pohujšati in njih lepo zaderzanje spačiti. ali pa. kadar bi jim bilo treba pornočkov iskati, smertno kugo pohujšljivih bukev od vernih o d v r a č c v a t i ali zatirati."
Slovensko slovstvo«
67. Dolžnost, p tuje blago poveruiti.
i Dalje, t
Kdo tedaj, komu. kaj, koliko in kako se mora pluje blago por er niti in storjena škoda popraviti?
Po verniti mora, kdor kaj ukradeniga ima, naj jc kupil, podedoval ^pojerbal) ali pa zastonj dobil, de le ve, de jc ukradeno Le ko bi kako živino kupil, iina pravico toliko terjati od okradeniga, kolikor je potroška ž njo imel, ko jo je ohranil. Poveruiti morajo vsi, kteri so kradli, ali jim pomagali k tatvini, svetovali, ali učili, de so tatje bolj brez straha kradli, vsakteri po meri dobička taiviuskiga. Ce tisti ne more poverniti, ki je kradel, morajo pa njegovi pomagači, in ko bivši skupej ne mogli, mora tisti med njimi za vse storjeno škodo poravnati, kteri zamore, potlej pa per unih iskati; nedolžni ne sme n »bene škode terpeti. Tadi tisti so dolžni poverniti, ki so * tatmi ukradeno jedli ali pili, kolikor so \žili. Ako tat ali goljuf umerje, morajo jerbi verniti in vso storjeno škodo poravnati, kakor zvejo, de je med njih jerbšino krivično blago, in v krivičnika hišo revšino pošlje, in tudi krivično blago ne pride do druziga ali tretjiga rodu. David pravi: „ Vidil sim, de je bil hudobni povikšan iu povzdignjen, kakor cedri na gori Libanoni; ali komej sim memo šel. in ni ga bilo več; iskal sim ga, iu njegoviga mesta nisim našel. Ohrani nedolžnost in glej na pravico. — Krivični bodo vsi skupej konec vzeli, in hudobui bodo na zadnje po-
gubljeni." Pel. 36 — 38. „Ne bodite krivičnima človeku nevošljivi in ne posnemajte njegove poti. — V hudobnima hišo Gospod revšino pošlje, ali pravičnih pre-bivališe bo blagoslovljeno." Prip. 3. 31—33.
Verniti morajo tudi tisti dolžniki, kakor hitro si kaj perdobe. kterim je gosposka vse prodala zavoljo dolgov, pa vse blago ni toliko verglo. kar dolgovi zneso; in če so se tudi pred gosposko zastopili, da vsak od svojiga posojeniga denarja kaj zgubi, so pa le zato pervolili. ker so vidili, dc nikjer ni toliko zadeti, de Li vsi dolgovi poplačani bili. pa raji vzamejo nekoliko. kakor de bi bili ob vse. Ako bi si sčasama spet premoženje pridobili, iu ne plačevali, vedno goljufi o-staiicjo.
Poverniti mora, kteri je vedama po krivici pravdo dobil, ker jc bil bolj zvit. kot njegov zopernik. in je vedil z lažmi, goljufijami in krivičnimi pričami sodnika premotiti, ki v scrce ne vidi, in je le po njegovih besedah in po pričanji njegovih prič sodbo storil. Pred vsigavednim in pravičnim Bogam zvijače in krive priče nič ne veljajo; tudi pred sodnikam bi ne bile veljale, če bi jim bil v serce vidil. kakor Bog vidi. Zato je tak dolžan poverniti po vesti, de pogubljenju odide.
Tudi zadnjo voljo svojih dobrotnikov moramo na tanko spolniti. de le vemo, kaj hočejo, de sc zgoditi mora; naj izroče na samim, ali pred tremi pričami. Tri priče deželska postava vzeti zapove k zadnjimu izročilu, de po smerti bi ne bilo goljufij in pravd; pravični kristjan pa vse spolni po vesti, ali so priče ali pa ne.
Vsak jc dolžan poverniti, kar jc škode storil, naj je posel, delavec, rokodelec, podložin ali gospod. Nihče naj se nc izgovarja z drugimi, ki tega nc store'; grehi vsiga sveta božjih zapoved ne overžejo. božja beseda večno res ostane; torej, če so drugi krivični, njegov greh zato vender manjši ni, zrni rej enako velik ostane, če škode nc poravna.
Kteri je svojiga bližnjiga na duši ali na telesu poškodoval, je tudi dolžan škodo poravnati, ktera sc mu je po grehu zgodila. !'c mu je življenje po krivici ▼ zel. mu ga sicer več dati nc more; škodo pa, ktera je ubitiga otroka ali družino zadela, mora poravnati, o-trokam mora oče biti. Ako ga je pa vedama ali z za-dolženjem na telesu ranil, mu mora zdravnika in zdravila preskerbeti iu plačati, in poverniti. kolikor bi bil tisti cas zasluzil, ko zavoljo njega leži; tudi zavoljo bolečin se mora ž njim zastopiti. ktere po nedolžnim terpi, koliko mu bo plačal. Ako ga jc pa tako močno ranil, de je vse svoje življenje pohabljen, inora pa ves čas njegoviga življenja za-nj skerbeti.
f Konec sledi, j
Cerkvene zapovedi ko tudi boaje zapovedi.
Otrokam in mlajšim v zgled.
Otrok, ki je bil pervo sv. Obhajilo opravil, je bil s svojimi starši vred k nekimu znancu in prijatlu na kosilo povabljen. Bilo je kvaterno sredo, vender so le mesne jedi na mizo nosili. Otrok se je vsake jedi odrekel, kar koli so mu ponujali in se je cerkvene zapovedi deržal. Nekdo zmed drušine se prederzne ponor-čevati in praša, če je res treba na cerkvene zapovedi toliko porajtati? in meni: sej so ljudje tisti, ki so jih dali. Otrok, ki ni pozabil, kar je v šoli pri keršanskim nauku slišal, mu kar naravnost odgovori: „Res je. de so cerkvene zapovedi od ljudi dane. tode od ljudi, kteri so posvečeni (od papeža in škofov, kteri
vikši oblast imajo), in kterim je Jezus rekel: „Jest vas pošljem, kakor je mene Oče poslal... Kdor vas posluša, mene posluša; kdor pa vas zaničuje, mene zaničuje. S prelomijerijem zapovedi, ktera dans prepove meso jesti, sveto cerkev zaničevati, je ravno to, kakor Jezusa Kristusa samiga zaničevati; ako se pa taciga greha deležniga storim, zgubim prijaznost božjo." Uni prederzni posvetnež ni vedil na to kej odgovoriti; vsaki se je pa čudil modrimu in serčnimu otroku.
Uliogi mašnik in voznae.
Klavdi Bernard, imenovan ubogi mašnik, se jc od groze stresel, kadar je slišal koga preklinjati. Sreča nekdaj divjaškiga voznača. kteri jc tako nezbož-iio zmerjal in preklinjal, de pobožni mož ni smel molčati, temuč mu je to pregrešno obnašanje očital in ga svaril. Divjak pa sc jc še gerši zadcrl in v nar strpnejšim preklinovanji mašnika za uho udaril. Sveti mož ostane pohlevin in mu reče: „Moj prijatel! še enkrat me udari, prosim te pa za vse na svetu, nikar več nc preklinjaj!" — Kletvinja je grozo-vitna reč, ki več škoduje per hiši, kjer se kolne, kot oginj, toča in živinska kuga. Mora ji iti sčasama vse v nič, kjer se hudo preklinja.—Hudo peče preklinjav-ca kletvinja. ako se začne pokoriti. Sv. Ludovik Gon-caga jc še pred svojim sedmim letam pri vojšakih svojiga očeta nekaj malo klel. To ga je potlej tako peklo, de jc skoz celo življenje za to pokoro delal. Gerd in nesramen je človek, kteri preklinja!
Razgled po keršanskim svetu.
Slovenski m i s i o n a rj i v Afriki. M i s i o-narji, kteri so šli s čast. gosp. Ignacjem K no bi e-harjem v Afriko, niso pervi, kakoršue je slovenska dežela Zamurcain poslala. Bil je že pred kakim 40 ali 50 letmi P. Bernardin iz reda kapucinskiga v dolejni Gvinii skozi več časa, poslan po portugalski kraljici. Svoje poslednje dni je živel ta pobožni mož v Loki in v Gorici. na tem kraji je tudi umeri pozneje kakor 1. 1830. Spomina vredno bi bilo, ko bi se kdo življenje tega misionarja bolj na tauko pozvediti, in očitno na znanje dati postopil. Ker ptujci naše slovenske misionarje nar raji med svoje nemške ali italianske štejejo, naj bi že mi Slovenci sami saj svoje rojake bolj poznali.
Rim. Na pervoljenje sv. Očeta so v Rimu zdaj misli vesoljniga katoliškiga škofijstva zastran skrivnosti čistiga spočetja presvete Marije Device zbrane in v natis dane. To imenituo delo bo obseglo A ali 7 zvezkov in bo le v 300 iztisih na svitlo dano.
— O. Igncci Spencer je zdaj v Rimu; od sv. Očeta je bil posebno prijazno sprejet.
Dunaj. Njih milost Goriški vikši škof Frančišk Ks. Lušin so zavoljo mnozih in dolgoletnih zasluženj za Cerkev in deržavo prejeli od Njih veličanstva pre-svitliga cesarja veliki križ sv. Leopolda.
lnsbruk. Govori se od odatavljenja nekiga gospoda, kteri je bil zmed nar bolj podsmojenih rogovi-ležev v tirolskih rogovilarskih listih. Posebno ga je tudi že od zdavnaj sem veselilo dobro ime duhovstva objedati. Ali, kdor preveč grudi, si zobe polomi!
Darila za misjon v srednji Afriki.
N. N. v srebru....... 1 gold. — kr.