D o p i s i, Z Goriškega. (Nekaj o šolstvu na Furlanskom.) Te dni je imenovalo naučno ministerstvo novega okrajnega šolskega nadzornika za Furlanske Ijudske šole gradiškega okraja (slovenske nadzoruje v tem okraji g. Vodopivec, nadzornik vsem drugim slov. ljudskim Solam po Goriškem) v osobi gosp. Josipa Pich-a, nadučitelja in voditelja ljudske šole v Tržiči (Monfalcone). Gosp. Picli je poznaua učiteljska moč ne le na Furlanskem, ampak tudi pri učiteljstvu na Goriškem v obče. Ko se je meseca oktobra 1875. 1. bila odprla deželna učiteljska konferencija in z njo združena razstava učil v Gorici, odlikoval se je g. Pich*) tako po svojih razpostavljenih učnih pripomočkih, kakor po svojem delovanji v konferenciji samej. Mož je torej po vsem zaslužil, da ga je slavno ministerstvo počestilo s to važno, a težavno službo. »Učiteljski Tovariš« si pač ni postavil zadače pečati se s furlanskimi šolskimi zadevami, a toliko pa menda vendcr lehko omdnim, da bi zastonj iskal kaj enacega po slovenski zemlji. Ni čuda! — Furlanski kmet sploh ni sam svoj kot naš slovenski; on je najemnik (kolon), lilapec gospodu, kojemu obdeluje zemljo, koji pa mora zato kot davkoplačevalec nositi vsa bremena, katera mu poleg druzili še šolstvo naklada. In to za šolo, od katere nima najmanjšega dobička. Saj še lastno detco mora šolati v mestu; kajti toliko ponižati se skoro ne more (?), da bi lastne otroke pošiljal v šolo, kojo obiskujejo kolonovi, Prav razumno je tedaj, da je tak gospod-posestnik, ako ni več kot nesebično vnet za blagost svojih podložnikov, uže iz principa sovražen vsakemu šolskemu napredku. In ako je tak posestnik celo deželni poslanec, ali člen okrajnega šolskega sveta, jeli ne vporabi vsega vpljiva sebi v korist a šolstvu na kvar? — V takili razmerali šole nadzorovati je težavna stvar in čuda ni, da so Furlanske šole, odkar je prišla v veljavo postava od 25. maja 1868. 1. do zdaj doživela uže šestega okraj. nadzornika. In okolnosti, ki so dovedle prav zdaj odišlega nadzornika prof. Jos. Vettach-a do odstopa, popeljejo žal! tudi novoimenovanega gosp. Pich-a le — po trnjevej poti. Furlanski učitelji so začeli posnemajoč svoje slovenske tovariše februvarja meseca lanskega leta izdajati šolski list »La cronaca scolastica«, ki je po enkrat na mesec izhajal pod uredništvom učitelja A. Pizzul-a v tiskarni A. Bello-a v Gradišči. Pa izšlo je do zdaj le 9 številk, in od oktobra sem ni o »kroniki« ni duha ni slulia več. Tedaj tudi v tem nesreča. Iz Štajarskega. Ljudskih šol na Štajarskem je bilo koncem šolskega leta 1881. 745 javnih, 17 podružnic, 4 šole za silo, 40 privatnili in 7 šol pri tovarnah, skupaj 813 šol. Izmed 745 javnih *) Gosp. Pich je tedaj učitelj na pripravljavnici za učitcljišča v Tržiči. Pis. šol ste bili 2 osemrazredni ljudski in meščanski šoli, 2 dvorazredni meščanski šoli, 1 sedemrazredna, 2 šestrazredni, 33 pet-, 67 štiri-, 100 tri-, 185 dvo- in 353 enorazrednih šol. Med temi je bilo 695 šol za dečke in dekleta, 27 samo za dečke in 23 samo za dekleta. Paralelk je bilo 44 in razredov 1494. Paralelke so bilo potrebne zavoljo prevelike množice učencev, ki so se po spulu razdeljevali. — V Ljutomeru se je ustanovila trirazrcdna dekliška šola, enorazrednice pa v Selu (ptujski okraj), v Št. Juriji na Donaški gori (rogaški okraj) in v Razborji (slovengraški okraj); podružnica pri sv. Venčeslu (slovenjebistriški okraj) in šola za silo v Planicah (mariborski okraj). Po en razred se je razširilo 23 šol. Na 626 šolah je bil celodnevni, na 118 šolah pa poludnevni pouk. Nemškili šol je bilo 525, slovenskib 135 in mešanih 85. Šolskih poslopij je bilo 334 dobrih, 246 srednjih in 165 slabih. Šolske priprave so bile na 403 šolah primenie, na 282 manj primerne in na 60 neprimerne. Za šolo godnih otrok je bilo 154.967, od katerili je šole obiskovalo 141.501. Zavoljo telesnih ali duševnih slabosti 4244 otrok ni v šolo hodilo. Izjemši otroke, ki po 23. §. šol. postave niso primorani šole obiskovati, bi imelo 143.534 otrok ljudsko šolo obiskovati, pa jih liodi le 134.312 v šolo, 9222 pa ne; med temi jih je 4860 v 7. in 8. šol. letu. Tedaj je le 6"4 odstokov šolo zanemarjalo. Kazni je bilo 6799. Olajšba pri obiskovanji šole v poletnem času se je dovolila 8891 otrokom. Iz Postojinskega Okraja. Z letošnjim letom došel si, vrli »Tovarišc, v večjej in ličnejšej vnanjej obliki k svojim prijateljem; to nam je znamenje, da si se kljub vsem oviram venderle ukrepil, da stojiš na trdnili nogah, da si priljubil so učiteljem ko i dragiui.— Ker so Ti postali predali prostranejši, zato bodeš inogel biti v bodoče i mnogovrstnejši in zanimljfveji. Pomnužila se je vrsta Tvojih čitateljev, namnože naj se Ti tudi duševni podporniki, vzlasti iz učiteljskega stanu, kateremu si v prvej vrsti namenjen. Dosti je mladih in spretnih moči, ki bi laliko kaj storili, ki pa lc raje molče, ter se ne brigajo za lastno čast. Dragi sobratje i tovariši, zdramite se! Dopisujte često v naš pošten slovenski šolski list, ter kažite, da Vam je mar za lastno korist in za blagor našemu milemu mirodu. — Z molčanjem in s tihim liiranjem ne opravi se nič; govoriti, pisati je dandanes treba, da se zve, kje zavlada pravo, in kje napačno mnenje. Naposled dovolite mi, dragi tovariši, da nckaj nasvetujem in vas prosim. Vsakeinu je često potreba dobrenega sveta in primdrnega razjasnila, vzlasti pa učitelju, bivajočemu na deželi. Ta nima na razpolaganje toliko knjig, da bi iz njih mogel pozvedeti, kar dostikrat nujno vedeti želi, niti nima sosedov, kojili bi mogel povpraševati po tem in onem, kar ga ravno zanima in česar ravno potrebuje pri svojem važnem delu. Bi nam li v tej zadevi ne mogel pripomoči, Ti, dragi nam »Tovariš«? Morda, toda kako? Slušaj moj nasvet: »Izvoli časi — kadar bo treba — prepustiti nekaj svojega prostora učiteljem v to, da bodo tam stavili vprašanja po rečeh, ki je mikajo, ki je zvediti žele. Takova vprašanja naj se potem odgovarjajo, a ne po slav. uredništvu, marveč naj odgovarjajo častiti gospodje čitatelji. Gotovo se bode našel vselej kdo, ki bode vstregel radovednežu. Tako početje, mislim, bi ne bilo v kvar ne listu ni čitateljem, kajti bilo bi prav zanimljivo, poučljivo in tudi spodb udlji vo«. Prosim Te, ljubi »Tovariš«, premisli ta moj nasvet, ter izvedi ga, ako ga moreš. *) — k. — Iz Vojnika. »Celjsko učiteljsko društvo« je imelo dne 5. januvarja t. 1. svoj letni glavni zbor v mcstni deški šoli. Ker je bilo jako slabo vreme in ker so nekateri učitelji zavoljo drugodnevšnega praznika ta četrtek šolo imeli, sešlo se je le 18 udov. Ko podpredsednik g. Lopan naznani, da je naš mnogoletni marljivi ud in mnogozaslužni predsednik društva g. Bobisut, nadučitelj na mestni dekliški šoli, izstopil iz društva, prečita zapisnikar g. Petriček svoj slovensko pisan zapisnik zadnje (dccembrove) seje. Iz tudi v slovenskcm jeziku spisanega društvencga letnega poročila razvidimo, da je naše društvo v minolem letu osemkrat zborovalo, ter da se je vsacega zbora povprečno 24 udov udeležilo. Pri teli sejah razpravljali so se sledeči samostojni predmeti: a) Učni poskus iz računanja z drobci. (G. Iv. Grebenec.) — b) Slovenski deležnik. (G. V. Jarc.) — c) Stavkoslovje. (G. I. Mildavec.) — d) Čebela kot domača žival. (G. Jos. Weiss.) — e) Koliko naj se v ljudski šoli na računanje z drobci ozira? (G. Jos. Bobisut.) — f) Učni poskus iz domovinoslovja. (G. A. Petriček.) — g) Razprava sledečih vprašanj: «) Kateri so glavni vzroki nepopolnega in nerednega šolskega obiskovanja, in sicer 1. pred začetkom šolskega obiskovanja, 2. med obiskovanjem in 3. pred spolnitvijo dolžnosti šolskega obiskovanja? §) Kateri so nasledki nepopolnega in uerednega šolskega obiskovanja? y) S katerimi sredstvi bi se dale te nepriličnosti odpraviti? Skoro vsi ti predmeti obravDavali so se v slovenskem jeziku. *) nTovariš" bode rad vzprijemal primerna vprašaiija in odgovore, ter bode po svoji moči skrbel, da bode tako in tako vstrezal svojim dragim čitateljem. Uredn. Društvenega blagajnika g. Miklavca letni računi dali so se gg. R u p n i k - Prožin, V r e č a rTeharje in V o du š e k - Teliarje v prcgled, da pii prihodnjem mesečnem zborovanji o njib poročajo. Meseca decembra m. 1. je dobilo naše društvo iz Gradca prijazno povabilo, naj izreče, zadostujejo li zdanje slovensko - nemške slovnice za ljudske šole povsem, ali ne, če ne, kako in kaj naj bi se prenaredilo? 0 tem vprašanji je poročal podpisani v daljšem govoru ter konečno stavil sledeče teze: a) Za vse naše šole bi zadostovala ena sama dobro urejena slovensko-nemška slovnica. b) Osnovana naj bi bila strogo po terjatvah normalnib učnih načrtov glede jezikoslovja, v koncentričnih krogih, povsod najpred vzgled, potem pravilo, z dovoljnimi vajami slovenskimi in nemškimi. c) Po teoretičnem delu sledi naj nekaj kratkih v leliko umovni nemščini pisanih sestavkov kot nadaljne samostojne vaje in berilo. d) Na konci naj bo dodan potreben besednjak. Po daljši razpravi sprejele so se teze, razen prve. Na pi-edlog g. Rupnika izrekel se je narnreč zbor, da naj se slovnica tudi v prihodivje izda v treh zvezkih (knjigah). Na to je sledila volitev odbora za 1. 1882. Evo Vam izida! Predsednik: Iv. Miklavec, nadučitelj na mestni deški šoli; podpredsednik: Jak. Lopan, nadučitelj na celjski okoliški šoli; zapisnikar: A. Hofbauer, podučitelj v Vojnika; blagajnik: A. Petriček, def. podučitelj v Žalcu; knjižničar: M. Kokot, def. podučitelj na celjski okoliški šoli; pevovodja: Jos. Weiss, def. podučitelj na mestni deški šoli; odbornika: Pr. Vučnik, nadučitelj v Št. Juriji na juž. železnici, in A. Brezovnik, učitelj v Vojniku. Novi g. predsednik se zalivali za skazano mu zaupanje ter prosi društvenike, da bi ga s podvojeno marljivostjo podpimli ter ohranili društvo na oni stopnji, na kateri je zdaj stalo. Društvo to obljubi. Podpisani predlaga, da naj si društvo zdaj, ko je naš starosta in prvi voditelj in boritelj za naše narodne šole g. And. Pra protnik prevzel uredništvo »Tovariševo«, zopet ta časnik naroči ter naj ga č. g. g. društveniki kolikor mogoče duševno in gmotno podpirajo, da bo postal vredno glasilo slovenskega učiteljstva. Predlog je bil enoglasno sprejet. *) Razen »Tovariša« si društvo za to leto naroči le še Graško »Pild. Zeitschrift«. — Da pa tudi naši g. tovariši v drugih okrajili poizvedo o našem delovanji, volita se dva poročevalca in sicer g. A. Petriček za »Pad. ZeitsclirifU, podpisani pa za »Tovariša«. S srčno željo, da bi pričeto leto bilo prav plodonosuo in srečno za narod, šolo in nas, razišli smo se ob pol dveh popoludue. Tone Brezovnik. — (»f Ivan Miklavec.) Poročati imain tužno vest, da nam je dne 25. jan. t. 1. za krvncin udoru nagle smrti umrl g. Iv. Miklavec, nadučitelj na deški šoli v Celji. Rojen dne 11. avg. 1843. 1. v Štaj. Ribnici, obiskoval je tedanjo pripravnico v Mariboru, ter nastopil dno 1. nov. 1866. 1. službo pomožnega učitelja na tcdanji spodnji realki v Celji. Ko je ta nehala, postal je najprcd učitelj, a lani nadučitelj na mestni šoli coljski. Bil je rajnki vzgleden ueitelj, eden naj marljivcjših udov celj. učit. društva, narodne čitalnice celjske in zuačaj skoz in skoz, To se je pokazalo posebno v zadnjih dveh mesecih. Da si so Celjani proglasili »celjsko učit. društvo« za »nevarno« (!) (ali za državo ali le za celjsko nemčursko trdnjavo, nisem raogel ykljub uajvečjemu prizadevanju poizvcdeti), ter svojim mcstniin učiteljem dejansko prepovedali biti udom tega društva, udeležil se je rajnki vender še zadnje (januvarjeve) društvene seje ter na občno željo prevzel celo predsedništvo za t. 1. A mi obračamo, Celjani in drugi mestni učitelji pa obrnejo. Grozili so mu in ga obdelovali tako tlolgo, da je moral ne le predsedništvo odložiti, ampak tudi iz tega »nevarnega« društva izstopiti. — Da si na nemški šoli služeč, podpiral jo vender tudi »Poputnika« s svojimi odličnimi duševnimi deli. — Ohranimo ga v prijaznem spominu! Bodi mu zemljica lehkal Tone Brezovnik. Iz Koroškega. Učiteljski izkaz za Koroško kaže, da je ljudskih šol tii samo neuiških 248, slovensko-nemških pa 93. Za več ko 120.000 slovenskih stanovnikov pa ni nobene čisto slovensko šole; tedaj ni res, da bi se tti nemštvo zatiralo. Iz Trstat Mil. škof gospod Jurij Dobrila je 13. jan. t. 1. umrl. Rojen je bil 1812. 1. v Tinjani blizu Pazna v Istri, 1857. 1. izvoljen za Poreškega in 1875. 1. za Tržaško- Koperskega škofa. Bil je vrl narodnjak in posebni podpornik tudi narodnim slovenskim šolam. Slava njegovemu spominu! Iz Novomesta. 18. preteč. mescca je tii umrl čast. gospod Sigismund Jeraj, marljivi ravnatelj tukajšnje ljudske šole in siiinostanski vikar. V petck 20. preteč. meseca smo častitljevega pokojnika spremili k pogrebu. Naj v miru počiva! *) ,,Učiteljski Tovariš" se slavnemu društvu za to čast spodobno zahvaljuje. Uredn. Iz Sela pole«' Šuinberka na Dolenjskem. V 19. dan preteč. meseca umrl je tukajšnji nčitelj gospod Franjo Zajec. Pokojni je bil rojen v Št. Vidu pri Zatičini v 12. dan aprila 1824. 1., vzgojen v Idrijskem učiteljišči, ter je potem po več farah Kudolfovega okraja kot nčitelj služboval, dokler nij bil slednjič na Selo kot pomožni učitelj premeščen. Zaradi njegovega tihega, a po vsem prijaznega in poštenega značaja je bil obče priljubljen tovariš. Bodi mu miren počitek! Iz Kamilika. Tužnega srca javljamo prežalostno vest, da je velečastiti gospod Jurij Križaj, dekan in častni kamornik, 21. januvarja v 73. letu svojc starosti umrl. Blagi pokojnik bil je vsikdar zvest prijatelj ljudski šoli, in je o svojetn časi kot dek. oglednik ljudskih šol rad podpiral Ijudske učitelje. Naj mu bode blag spomin! lz Dupljan na Gorenjskeni. Po nmogih razpravah in obravnavah dozidalo se je tu lepo novo šolsko poslopje in čaka prihodnjega šolskega leta, v katerem v novo učilnico pridejo ukaželjni učenci in njihov učitelj. Bog uam daj dobrega učitelja, kajti dober učitelj nam bode porok za dobro šolo, in dobra šola za boljšo prihodnost. Iz Železnikov. (Bolezen pri otrocih.) Leto 1882. smo pričeli pri nas s tem, da so nam vsled bude otroške bolezni šolo uradno zaprli in pouk ustavili. Umrla sta nam bila med božičnimi prazniki namreč na en dan dva učenca. Tri tedne smo inieli šolo zaprfco. Ker je bila bolezen nekoliko pojenjala, se jo včeraj pouk zopet pričel. Pa, — kakor da bi bila smrt s tem nekako razkaeena, jela je zopet maliati vnovič s koso, in ravno včeraj sta hkrati zopet dva mlada mrlička čakala v mrtvašnici časa, kdaj ju bo pogoltnil nemili grob. (Zaradi nalezljivosti niso smeli nobenega otroka položiti na mrtvaški oder, ampak vsacega so koj odnesli v mrtvašnico.) Za en pot je določcno tako, da le iz taistih hiš otroci v šolo ne smejo, kjer je kaj bolnikov. Upamo, da se bo sila kmalu unesla. Počituice so sicer prijetne, — toda le o pravem časi. 0 nenavadnem časi pa so one bolj nadloga, kod oddih, ker otroci zanemaijajo uk, postanejo vsi razmišljeni, in učitelj ima težke križe z njimi, predno jih spravi zopet v red. Kakor marsikje, uresničuje se tudi pri šoli izrek: »Vsaki čas ima svoje cvetke«. Bogl Jos. Levičnik. Iz Ljubljane. Društvo »Narodni dom« se je v Ljubljani osnovalo, in pravila njegova je slavna vlada potrdila. To društvo hoče vsem naiodnim diuštvoni« ljubljanskim, ki se pečajo z umetnostjo in z znanstvom ali ki služijo družbeni zabavi, stalno in lepo domaoijo napraviti iu na tak način narodno omiko in zabavo pospeševati. To lepo podjetje je obče slovensko in vse podpore vredno, kajti po pravilih ima pripasti »Narodni dora« v lastnino »Matice Slovenske« iu dohodki njcgovi se imajo obrniti v polovici za »Mafcico Slovensko«, v polovici za ustanove za narodne dijake, umetnike in pisatelje. Nadejamo so, da bode tudi »Slovensko učiteljsko društvo« v »Narodnemu domu« imelo svoje zavetje. — Slike dr. Jan. Bleiweisa je naročil g. Kajzelj, stcklar na Starom trgu v Ljubljani, iz Pariza. Stala bode ena 4 gld. Slika bodo lepa podoba in kinč vsaki sobi. — Nagrado za poučevanje v nemščini je iz neuiškega »Schulvereina«, kakor se sliši, na Kvanjskem dobilo pet učiteljev.