troje ljudi za črnim prisadom, od kterih je eden 9. dne t. m. umrl (Jure Birič), dva pa sta še danes bolna. — Žalostno se je zopet poplačala tista neumna navada ljudi, da bolno živino za k olje j o, predno crkne, misle, da ni poginila in se tedaj sme meso njeno povžiti! Da bi žalostna ta prigodba podučila neverne Tomaže!
Iz Pri morja 14. sept. (Čast, komur čast!) Mnogo more duhovnik še v sedanjih ako vlih na vsaki obzir žalostnih časih, če ima pravo krstjansko rodoljubnost i moder način, storiti za olikanost krstjansko izučenega si ljudstva. Taka izvrstna dela duhovniška vidimo v RukavcU; poddružnici velike župe kastavske v trst-janskej vladikovini, s kterimi ondasnjemu puku mnogo koristi i sebe proslavljuje prezaslužni duhovnik častni gospod Jože Janec vže celih 18 let. Ta gospod je bil rojen 1820. leta v Begunah na Gorenskem , a za duhovnika posvečen 1846. leta. Njegova prva služba je bila duhovno pomočništvo v Sovinjaku na gorenjej Istri, i on vede, da prava šola je hči katolške cirkve, ka more svojej materi mnogo pomagati, ako je držana v pravem krstjanskem duhu, ustanovi ondi novo šola za otroke, ter je na tem mestu veselo deleval na polna zadovoljnost svojih glavarjev poldrugo leto. Od ondot je bil prestavljen v mesto Pazin, kadi je isto tako izvrstno služil kakor duhovni pomočnik, i kakor katehet z laškim jezikom v ženskej šoli malo manje nego dva leta. Na teh dveh mestih si je vže pridobil pri svojih predstojnikih toliko zaupnosti, da je bil postavljen v Rukavac za poddružnika i učitelja. V tem kraji je moral stanovati nekoliko let v nekej kmetskej tesnej hiši četvrt ure deleč od cirkve, a šolo je učil v nekem skedni. Cirkev rukavačka je imela takrat samo dva mala zvončiča; a temu gospodu znajočemu, da krepek glas zvonov vže nekakšno vživljuje krstjane za služba božjo, bila je prva skrb, kmete ljubeznjivim načinom^ kar on posebno ume, lepo nagovarati, da si napravija še dva veča zvona; oni se poprimejo te misli; a gospod Jože, podpisavši se prvi za svojo zmožnost z velikim prineskom, koledva, nabira, spravlja, dokler ni bilo polovice potrebnih novcev skupa; a kader ima te v rokah , se veselo naroči pri Samasi v Ljubljani na dva precej velika glasna zvona; a ljudje slišavši ju, so se ju veselili, in njemu je bilo lože drugo polovico novcev nakoledvati. Po tem počne on glavarstvo i gospodare nagovarati, da bi za vse reči mnogo boljše bilo, ako bi mu bolje stanovališče i šolo priskrbeli bliže cirkve; i tudi to je znal modro doseči. — Mesto vrta mu je bil odkazan neki majhin in pust dolčič s brežkom stena-stim na južnej strani cirkvenega grička; gosp. Janec, ne prestrašivši se sten, spravi se na delo, da si napravi z nekoliko pomočjo od ljudi prav vrt; potrošuje vsako leto kakih 30 goid. za smodnik in delavce, d& razvaljevati žive stene, delati zide i prezide, nanašati zemlje i prsti, ter si tako napravija leto za letom lep vrt, kega misli zgorom na podzide širiti, dokler vsega zemljišča ne razkrči i ne razdela.             (Kon. prih.)
Iz Gornjega grada na Stajar§kem. — 3. dne tega meseca je imel okrajni zastop svojo sejo. Prvo-mestnik gosp. Jakob Spende je s tehtnim slovenskim govorom začel sejo, v kteri so bile sledeče reči sklenjene: v sejah se govori slovenski, vsi dopisi in zapisniki morajo biti slovenski. Večidel vsi zastopniki so nevoljo svojo izrekli o tem, da je deželni odbor okrajnemu zastopu postavo o okrajnih zastopih in poduk o tem poslal nemško; zato se je v tej seji tudi sklenilo, nemške bukvice v Gradec nazaj poslati in zahtevati slovenske. — Ta so možaki, kterim čast in hvala gre. Take naj so vse županije   in   okrajna   zastopništva  na  Slovenskem,
Dopisi.
V Pribancih na Hrvaškem 10. sept. (Neverni Tomaži čujte!) 30. dan u. m. je v našem selu pri Kupi (unkraj Vinice) zbolelo govedo na vrančni bolezni (antraksu); drugi dan ga je gospodar zaklal in ljudje so to   goveje  meso povžili.    Vsled   tega je   obolelo
314
315
in kmalu bode konec onim krivicam, da domač človek se mora mučiti s tujim jezikom , kterega ne razume. Presvitli cesarje z ustavo vsakemu narodu zagotovil ravnopravnost; ne bodimo tedaj šalobarde, ki mislimo, da smo kaj, če se uklanjamo tujčevi peti! Zato slava zastopu gornjegraškemu! ^To so možaki.
Od sv. Križa pri Slatini na Stajarskem 9. ki-movca. J. Ž. — Šolska preskušnja se je pri nas letos prav dobro obnesla. Otroci so v slovenščini lepo odgovarjali in pričujočim gospodom kakor tudi starišem veselje naredili. Zato gre hvala učenikom in duhovščini. Tudi lepe slovenske pesmi so zakrožili, da je bilo veselje. Le nauk v s a d j o rej i se še pogreša pri nas, kjer je kraj zato ves pripraven. Ali ne bi hoteli častiti gosp. nadžupnik dati prostorček zemlje za sadni vrt? Prav hvaležni bi jim bili. — Letina se dobro suče; vina bo obilo, in dobra kapljica bode; pšenice, rži, koruze in fižola je dosti, tudi krompir je lep; sadja imamo tudi obilo, samo sliv ali češpelj malo. — Ker bo se inšpektor gosp. dr. Jožef Sok, kteri je 34 let na Slatini veliko dobrega storil, letos v pokoj podal, zato mu vsi sosedje želijo srečo še za naprej; Bog naj ga blagoslovi še veliko veliko let, ker je mnogo siromakom bil na pomoč iz svoje moči, pa tudi od deželnega zastopa za-nje pomoči izprosil. — Zdaj pa še eno: Ker je Slatina na slovenski zemlji in ima inšpektor mnogo s Slovenci opraviti, pač je želja naša popolnoma pravična, da gospodje, kteri inšpektorja volijo, na to gledajo, da nam slovenskega moža dajo. Po našem mnenji bi bil ves pripraven za to službo sin gori omenjenega dr. Soka, kteri je pri nas rojen in so mu vse naše okoliščine dobro znane. Tudi on je doktor zdravilstva itd. Dajte nam tedaj njega! Z Nemcem si mi ne moremo pomagati, pa tudi on sam bi bil vsak dan v zadregah, naj od nas potrebne reči kupuje ali nam to ali uno prodaja.
Iz Sodražice 13. sept. — V naši fari ste dve srenji, pa vsaka je za-se. 28. dne u. m. pokliče naš župan odbornike obeh srenj , in tudi župana iz Zamo-stica, da bi se združile. Ze dve leti ste pretekli, kar so naši možje govorili o tej združbi, in posebno prejšnji župan J. St. je v to svetoval. Zdaj se je to s polnil o. Hvala srenjčanom. *) — Turšice bo manj od lani zavoljo prevelike suše, tudi koruna bo malo, fižola bo precej; tudi žita in otave smo malo dobili, detelje pa več od lani.    Z Bogom!               B. Stupica, kmet.
Iz Ljubljane. Bralci naši nahajajo v današnjem listu od besede do besede ukaz c. kr. ministerstva, po kterem se sodnijam na Kranjskem predpisuje raba slovenskega jezika. — Iz tega tudi si. vredništvo „Zu-kunft-e" lahko spoznava, da je prehitro verjelo tisti „bester Queile", ktera mu je donesla novico, da — tega ukaza ni!
—  Gosp. dr. T o man, ki je bil izvoljen v ustavni odbor, in pa gosp. L. Svetec sta se v nedeljo podala na Dunaj, kjer se 23. dne t. m. začne državni zbor.
—  C. kr. ministerstvo za kupčijstvo in narodno gospodarstvo sklicuje za 15. oktobra skupščino (kongres) svilorejcev na Dunaj, ki bode 3 ali 4 dni trajala, se pomenkovala o sredstvih za razširjenje murvo-in sviloreje, o skušnjah z japaneškimi svilodi, z Yama-mai-imi, o pomočkih proti svilodnim boleznim, kako bi se nauk v murvo- in sviloreji razširil po ljudskih šolah itd. Z dopisom od 7. dne t. m. je povabilo si. ministerstvo tudi našo kmetijsko družbo v to skupščino; gospod grof Bar bo bode prošen, da jo zastopa.
—  Prečastiti gospod Jan. Kuralt, fajmošter v Mengšu  in   predsednik   kamniško-mengiške  kmetijske
*) Tudi mi pravimo: hvala pametnim možem!              Vred.
poddružnice  je   14.   dne t. m.   umrl  v 80.  letu   svoje starosti.
— Gosp. Dessort je v reduti na ogled postavil svoj etnologični inanatomični muzej, v kterem se vidi 600 voščenih podob (preparatov), kteri kažejo razvitek človeka od prvega početka naprej, njega notranji organizem in mnogo obrazov raznih narodov. V resnici zanimiva in podučna je ta razstava. Ker se le do 22. dne t. m. vidi, naj je nihče ne zamudi ogledati za nizko ceno od 30 kraje.
—  Po vojski smrdi! Usnje se je tako podražilo, da že stari ljudje ne pomnijo tacega. Zidovi (Judje) ga nakupujejo tudi pri nas in pošiljajo — na Prancozko.
—  [Dramatisko društvo. — 7. in 8. seja začasnega odbora.) Gosp. blagajnik podal je sporočilo o denarnem stanu dramatiškega društva od 20. aprila, to je od začetka do konca avgusta. Dohodki znašajo 107 gold. 35 kr., in ako se prišteva legat, ki ga je društvu zapustil rajni domoljub gosp. Grmek, 207 gold. 35 kr. Stroški znašajo do zdaj 36 gold. 81 kr., tako, da ima društvo zdaj 70 gold. 40. kr. gotovega denarja in omenjeni legat za 100 gold. Iz tega se bodo tiskale letos 3—4 knjige in morda razpisalo še kako darilo, ako se denarni stan poboljša. Na društvene stroške naročil se je glediščini list „Ceska Talia." Z glediščinim vodjem se je porazumelo zarad predstav v gledišču, akoravno pogoji niso društvu kaj posebno ugodni. — Dalje se sprejme predlog, naj se skušajo dobiti vsi rokopisi, kterih društvo do zdaj še nima. Znanih je tacih rokopisov 27. Društvo shranuje 19 rokopisov. — Sporočilo presojevalcev slov. iger povdarja posebno željo, naj bi prestavljalci segali raje po slo vans ki h igrah in naj bi te predelavah za slovensko gledišče. — Društvene knjige izdajale se bodo pod imenom: „Slovenska Talija" in izročevale v prodajo vsem knjigarjem, ki se bodo oglasili za to. Konečno je bil sprejet predlog, da se začno koj bralne vaje poslovenjene igre „Tomaž Mor", ki se bode brala javno.
—  (PriporočiloJ) Gosp. Milic prodaja 4. napeve za „Tantum ergo." Te napeve je lepo po muzičnih pravilih za petje in orgije postavil gosp. Belar, učitelj in organist pri sv. Jakobu v Ljubljani. Ker so ,,Novice" omenile slovensko mašo, ki jo je zložil tudi gosp. Belar, in je ta maša marsikomu ugajala, morda pravo zadenemo, ako te napeve priporočamo vsem prijatlom in izvedencem cerkvene godbe. Veljajo pa ti napevi 30 kr.; g. Belar ima še nekaj iztisov omenjene slovenske maše, s ktero more organistom postreči.           2.
—  (Grammatik-Humor.) „Laib. Zeitg." je prinesla v našem zadnjem listu natisnjeno sporočilo nekega zdravnika o koleri pod nadpisom „Cholera-Humor", rekši, daje to sporočilo prejel naš župan ljubljanski. Tega pa ,,Novice" nikoli niso rekle, ker „častit župan" (ein geschatzter Biirgermeister) ni to, kar „častiti župan" (der geschatzte Biirgermeister.) In tako se je „Cholera-Humor-u" pridružil „Grammatik-Humor."
—   (Poberki iz raznih časnikov.') V časniku „De-batte" je obiral te dni „nekdo" mestno policijo, češ, da cel dan ni zapazila neke čečkarije na J. hiši v St. Peterskem predmestji. Ta „nekdo", kteremu je posebno mestna policija trn v peti, ne ve, da mala množica mestnih policajev tem manj mora biti povsod pričujoča in vsevidijoča, ker še celo obilna dunajska cesarska ne ubrani in ne pozve obilih hudodelstev, ki se jej — kakor vsaki dan beremo v dunajskih časnikih — prav pred nosom godijo. Nasproti temu „Debattinemu" čudenju pa to še tem bolj čudno, da oni drž. policijni organi, ki skozi te ulice hodijo na kolodvor in nazaj in sicer bistro oko imajo, niso sami pred zapazili onega napisa, ali, kar bi še bolje bilo,  pisalca samega, da bi se iz-
vedelo za gotovo, kdo da je ta hudobnež ali ta norec, kajti dandanes je tudi to prav lahko mogoče, da kak ,,dober prijatelj" slovenskega naroda kaj tacega stori, kar se potem naklada nedolžnim. Pisalca izvedeti, to bi se moralo po naših mislih veliko bolj povdarjati, kakor pa po „Debattino" abotno obirati mestno policijo, ktera, kolikor je mogoče, stori svojo dolžnost.
316