ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL". THE ONLY SLOVENIAN DULY BETWEEN NEW YORK AND vrste delo za vzdrževanje miru. i Plprnišlke čete v Turinu so J napadle glavni stan fašilstov ter ' ubile enega člana fasi'stovslke posadke. Nato je žandarmerija napadla in po kratikem boju upor- ' nike premagala. Pri tem je bilo! i pet upornikov ubitih, 15 pa ranjenih, vštevši nekaj civilistov. Vse upornike se je razorožilo, na- j bo pa odredilo preiskavo. Sličen incident se je prime- ' ril tudi v NeapUu, kjer so kraljevi gardisti zažgali glavni stan fašistov, nakar so fašisti in žan-darji Obkolili upornike in jih razorožili. Nemški "mussolini". Berlin, 2- jan. — Tudi Nemčija ima svojega Mussolinija. Ta faišiistovsiki poglavar, katerega i-me je Adolph Hittler, ni niti Nemec, temveč Avstrijec, toda je | služi v nemški armadi. Pred.nO je postal politično ambicij ozen, je bil navaden barvar v Zgornji Avstriji. Zdaj obdržuje shode po vseh delih Nemčiji, na katere prihajajo velike množice ljudstva, ne toliko visled strinjanja z njegovimi naziranji kot visled zabave, ki jo nudijb, njegovi precej komični go veri'. Svojo stranko nazivija narodno socijalMično delavsko, toda delavci tvorijo v nji manjšino. Hittler je brez dvoma precej nevaren javnemu redu, ker uživa tajno podporo vplivnih in | bogatih krogov. Nasprotniki tega. nemškega fašitetovskega gibanja so izračunali da ,stane vsak poslušalec dnevnih zborovanj 50 marik, poleg tega pa ima na. razpolago številne avtomobile in po-pebrie vlalke. Mesto črnih srajc, ki jih imajo fašisti v Italiji, nosijo nemški fašisti vojaške kape, na rokah pa črno4bel-rdeč trak z velikim križam — kar je z/nalk sovražnikov Židov v Nemčiji. A-lcoravno Hittler trdi, da bi v slučaju revolte laHko računal na podporo od sto tisočev oselb, pa nepristranski opazovalci to zavračajo in pravijo, da bi ne imel na svoji strani več kot par tisoč mož druhalskega tipa. -----O. ■ — Sirom Ohio je bilo v preteklem letu ubitih v prometnih nezgodah okrog 800 oseb, več tisoč pa jih je bilo poškodovanih. Dasiravno je številka velika pa je nižja od leta 192 1. V Clevelan-du j« bilo ubitih vsega skupaj 133 oseb, kar je 19 manj kot prejšnje leto. Domneva se, da je pomoglo k znižanju smrtnih nesreč mnogo postopanje sodnikov, ki so pošiljali nepremišljene voznike v zapor, mesto da bi jim nakladali kazni v denarju. Od avtomobilov je bilo ubitih 122 o-seb, od pouličnih kar šest, od voz s konji štiri, od bicikla pa ena. Sestinšcstdeset žrtev so bili , otroci pod šestnajstim letom. Umetnik aretiran v tatvini __ i OBTOŽEN m, fiii JE LOV AL Z DVEMA ROPARJEMA V TATVINI $150,000 VREDNIH DRAGULJEV. .1 New York, 2. jan. — Tu je bi! J nocoj aretiran umetnik Frani ' Carman, ki je obtožen, da je r 1 dvema drugima, L-isebama, ki sti < še nezaisačeni, ukradel za $150r J 000 zlatnine in denarja v gotovi- ' i'i, lasit Mrs. Charles P. Hug) < Schoelikopv, žene bogatega pre- i kupčevale?.. v Buffalo. Dragulji iii denar so bili ukradeni tekom novoletne zabave v Carmanovem a, Partmentu na Fifth Ave. v New Yoifeiu. Carmanc, ki je bil aretiran po , sedem urnem neprestanem i | izpraševanju cd strani detekti-i' vov, elbs-dutno zalrfikuje 'visa!ko(i svežo s tatvino, akoravno prife-l' n'aiva, da je on povabil Mrs. Seho-elkqpf na nabavo, na kateri je bi- 1 napadena, icmamljena s kolo- < foMnam in oropana njenih d^a- < guljev. ' j 'Mož okradene žene je nocoj i Preratuj<5>čeg|a avtomobil|ovega motorja. Dr. Cowles se je odpe-na starega leta večer v Wil-^Ughby na Dbigk k nekim sorod-0rri in ko ga ni bilo domov, ®e n> ženi nič čudno zdelo, kajti a Silvestrov večer so po navadi s°d dolgo pokonci in mislila Je rJ ' so ga sorodniki najbrže Herrmski proces. PRICE ZA OBRAMBO PRIPOVEDUJEJO O TERORIZMU KOMPANIJSKIH BIRIČEV. Marion, 111., 2. jan. — Danes je bilo zaslišanih deset oseb v obrambi z ozirom na teroristične metode, katerih so se posluževali najeti puškarji premegovne družibe predno je prišlo do nesrečnih izgredov. V tekoči obravnavi je Obtoženih 5 unijtekih rudarjev umora v zvezi z omenjeni mi izgredi. Eden izmed prič, Charles D'a-vis, ki je farmer in rudar obenem, je izpričeval, da je bil ob neki priliki 0d najetih puškarjev dejansko napaden, klo. se- je sku-jšal iti k ravnatelju rudnika, da • se pritoži radi poškodovanja o-' graje na njegovem pašniku od I strani puškarjev. Mils's Alf.her Davis, hči Char-lds Da.vilsa, je izpričevala, da so tb neki priliki pušikarji prišli na dom, ko jo bila s svojo seStrto sama doma, ter surovo zahtevali mleka. Ko jim je bil dan, so odšli, ne da bi plačali. I Železničarji obsojeni na globe. Lois Angeles, 2. jan. — Tu je bilo. danes na zveznem sodižču obsojenih na $9,800 globe osem železničarjev, ki so bili obtoženi "zarote proti meddržavnemu pro metu", ker so lani za časa štraj-ka pustili vlak Santa Fe železni-| ce, ne da bi ga pripeljali do cilja. Sodnik Bledson je naznanil db-sodlbo na denarno globo potem, ko je odvetnik za železničarje po^ dal zagotovilo, d'a. bodo kazen poravnavale železničarske organi-jacije, katerih člani so obtoženci. pregovorili, naj ostane pri jih tekom rioči. Ko se pa dopoldne ob H. uri zbudi, in vidi, da moža še ni doma, »e poda v garaž, kjer ga najde na veliko grozo mrtvega. Pokrov pri avtomobilu je bil odprt, kar je rnak, da je mislil Cowles najbrže kaj popravljati. toda ker je bil truden, se mu je zadremalo in tako so ga plini zadušili. ^ ,. Turki se ne podajo ! glede Mosula. TURKI IZJAVLJAJO, DA BO NEUSPEH KONFERENCE NEIZOGIBNO POVZROČIL IZBRUH SOVRAŽNOSTI V MOSUL TERITORIJU. i Lausanne, 2. jan. — Danes se je lausannlska konferenca po dvodnevnem prazniku zopet sestala ob splošnem napovedovanju Turkov, da ,pride do razdora glede mosuliskega vprašanja. Gla- , s'em turšlke delegacije bi razbitju , konference neizogibno sledile so- . vražnOsti proti Angležem v Mo-sulu, katerih Angleži ne bodo mogli zatreti. Turki pri tem na- , migujejo, da jim je: dofeti znanega o uporniških načrtih. Na današnje vesti 'a izibruhu revolte ' v Mosulu opozarjajo kot dokaz njih argumentov, da so kurdski ; prebivalci proti angleški vladi. Vest o revoJti zanikana. Lauisanne, 2. jan. — Ismet pa- ; ša, načelnik turške delegacije na lausannlsiki konferenci, se je no- , coj izjavil, da ni prejel še niika,-kih potrjenih poročil o vesteh, ki s£' dOs,pele iz Lopdona z o^i-rom na revolto v Mosulu. --o---— v Žrtve Novega leta. DVANAJST ŽRTEV SAMO V OHIO, M PA VZHODNO OD MISSISSIPPI. - s V Clevelandu so novoletne zabave povzročile eno smrt in dve resni pošlkodbi, medtem ko se bo moralo radi raznih prestopkov zagovarjati pred policijsko sod-nijo 131 oseb. Skupno število smrtnih žrtev v državah zapadno cd Mississippi pa znaša 24. Deset od teh je bilo Ustreljenih, štirje so utonili pri drsanj t;, ostali pa so našli smrt na rasne druge načine. V New Vorku sta bili ubiti dve dseSbi, v philadelphiji tri, v Cihicagi ena, v Detroitu je ena |oseiba utonila, ena, je bila ustreljena, ena pa je bila ubita od policije, Iz Milwaukee se javlja e-n-o smrtno žrteV. V Ohio je izven Clevelanda izgubilov življenje v zvezi s praznovanjem e-najlst oseb. V Akronu je bila u-streljena po nesreči 44-letna Susie Aibdalah, medtem ko! je v Canton neki nenadoma zblazneli gels t na domu Mrs. Elisabeth Rich ustrelil njo in njenega 3-letnega sina. V Newarku je Hotelski postrežček William Lowe ustrelil 45-letn0 Mrs. Bessie Con nell, nato si pa prerezal vrat. Vzrok dvojne tragedije je neznan. ---o—- — Vsled kršenja prohibicije je bilo na Novega leta dan aretiranih dvajset oseb, vsled kr-šetnja ordinance glede noser.ja skritega orožja pa devetnajst. Med aretiranimi je tudi skupina razgrajačev, ki so razbili razlož-beno okno pri Bowman trgovini na 236 Euclid Ave na katerem je $500 škode. — Zgodaj danes zjutraj je skočila s lira na Lorain Ave. blizu Rocky River električna tovorna kara, vozeča v mesto po Cleveland, Southwestern & Columbus progah. Kara je vozila z veliko naglico, ko oe je pripetila nezgoda. Poškodovan je bil edino motorman .katerega se je odpeljalo na dom. Za registracijo ino-zemcev. New York (Jugoslovenski Oddelek F. L. I. S.) V svojem ravnokar objavljenem letnem poročilu sekretar delovskega depart-menta Davis zopet priporoča registracijo in vzgojevanje sedmih '."ni lj ono v inozemcev v Združenih Državah. On izjavlja, da se vlada mora seznaniti z inozem-cdm, ki išče državljanstvo, in se inozemec mora seznaniti z načeli in cilji vlade Združenih Držav. O vprašanju inozemcev v naši ( sredi Secretary of Labor tako razpravlja: j "Eden izmed problemov, s ka- ^ teritni se ameriški narod mora u- ] fcvarjati, je pravilna oskrba in l£ vzgoja približno sedmih miljo- ( nov inozemcev v Združenih Di- ( ž a vab sposobnih za naturalizaci- <] jo — torej morebitnih državlja- ; nov. Ta naloga je poverjena na- j tura'lizacijskemu uradu (Bureau 1 of Naturalization). Za, [one, kii 1 prosijo za državljanstvo, zahtevajo se neki predpogoji. Nočem re- 1 či ,da se premalo zahteva, am- f pak, če pomislimo, kako veliko i predpravico podeljujemo z dr- ] žavijanstvom, ni gotovo preveč | kar se zahteva. Ako. bi strogo 11 pazili na to, da vsakdo odgovarja predpisanim pogojem, bi bile • odpravljane malone vse naše tež-koče, v kolikor se tičejo naših j tujerodnih državljanov. Problem ■ ( izfcrebljevanja Ikrivih radi'k . Ih naukov v Ameriki ne bi bil prav , nič bližji rešitvi, ako bi kratko-malo podelili državljanstvo vsa- j kemu inozemcu; rešitev leži v raz- j svetljevanju tujerodcev, inozemcev in državljanov, o. privilegi- , jih in dolžnostih, pravicah in od- , govornostih, ki so spojene z državljanstvom, in o naravi in metodah republikanske vladavine, poudarjajoč posebno, kako se s pomočjo volilnega listka lahko vršijo sprememba v nlaravnem mirnem razvoju. "Da se tak program izvrSi, treba postopati po gotovem načrtu — treba sistematičnih in avto- . matičnih sredstev, ki naj spravljajo inozemca o dejstvu, da se vlada briga za njegov osebni pros-peh; vlada sama mora poznati inozemce. Da se omogoči natančen pregled polja, ki ga je treba obdelovati, in popolno razumevanja dela, ki ga je treba storiti, bi se moralo zahtevati od vseh inozemcev, da se vpišejo (registriraj o) v svrho podučeval-ne alkcije, ki naj jo vlada začenja. "Jaz bi se strogo upiral vsaki registraciji (enrollment) ako bi se ista izvajala v smislu kakega . spijonažnega sistema. Zdi se, da , sc nasprotniki tega načrta mnenja, da bi ta določba zakona ravno to pomenjala. Nihče pa ni še trdil, da registracija v svrho izvrševanja volilne pravice služi) za policijsko identifikacijo. Tudi nihče ni še zanikal umestnost r'e-gistrapije vseh otrok d0 14. ali 1 6. leta v svrho šolskega poduka. Ako zahtevamo od tukaj rojejnih ameriških otrok znanje ameriške zgodovine, vladnega sistema, do-moznanstva itd., predno pridejo v volilno starost, zakaj bi ne zahtevali isto od onih, ki prihajajo v to deželo po svoji lastni volji, da se vdeležijo koristi stalno organizirane republike? Res je sicer, da bi taka registracija v vzgojevaflne svrhe avtomatično opozorila vlado na one, ki so se aktivno upirali organizirani vla- (Dalje na str. 4.)' Councilman John D. Mara' ali , ■ ki je bil ped administracijo " pana FitzGeraMa zakonodaj komisar, in ki je pomagal pri sestavljanju 35-centne ordinan- ' ce, kater0 je najvišje doidišče v J Ccluimlbuisu v celoti ovrglo, je ( predsednik celokupnega odseka za pogajanja in bo glasom si-nočnjega glasovanja tudi nadalje vodil pogajanja v imenu mes-' ta z East O h Jo Gas Co. r Na seji zbornice sta bila pred- ' loižena še dva druga načrta, toda sta bila dvržena. Neki councilman je predlagal, da se izibere za poganjanja odselk treh mož, dru- j gi pa, da vodi pogajanja celokupna zbornica. Melstni pravnik Lamb je poročal zibcrnhi, da po odločitvi, ki jo je podalo najvišje sodišče v Columlbusu, mefstu ne preostaja druzega kot da siku.-a doseči z družbo *',por-a:;urr. ali -Ja tla ob 1. maj'U zgubi plinovno postrežbo. Na seji zbornice je bil navzoč tuldi župan Kcihler. Ravno predno je prišlo do glasovanja o predlogi za obnovitev pogajanj z družbo, je vstal Councilman John J. Moore ter se obrnil na Koh-lerja: "Jaz bi lad vedel, ako bi bil tudi župan pri volji pomagati pri razimotrivanjih. Ali hočete, majter Kohler?" Na t0 je Kohler odvrnil: "Jaz sem pripravljen priti semkaj Vselej, kadar bi bilo potrebno, ako morem, storiti s tem kaj dobrega. Toda vi ravno tako dobita veste kot jaz, kaj morem storiti in kaj ne morem. Jaz ne morem izposlovati sporazuma in tudi glasovati ne morem. Ali naj samo sedim tukaj in poslušam vas councilmane, kako se ravsa-te med seboj. Bi pač raj še šel v doiber "muvi šov." 'Toda gospod župan, to je rav-segel vmes predsednik zbornice, councilman Towne's. "Kot izgleda, bomo imeli pošten bo*. Ali ne mislite, da vas v tem boju potrebuj emk>?" "Ne, ni(';akor," je octvrnil Kohler. "Saj vas je dvaintricleset vseh skupaj, in med vami je nekaj pravih možakov. Jaz ne mislim, da me potrebujete v boju proti Martiny Dalyiu in par advokatom." "Toda gospod župan, t'3 ravno toliko vaš boj kot naš boj," je zopet posegel vmes councilman Moore. "Vi zastopate ljuds. tvo ravno toliko kot jaz —" Nakar je Kohler brzo odvrnil: ''To je moj boij. In j'az ne bom dvvolil niti vam niti nikomur drugemu, da bi bi bil boj koga drugega. Kadar boste .seistavili ordinanco, ki jo bo sprejelo ljudstvo in družba, jo bom podpisal. Če pa izposlujete ordinaneto, o kateri bi mislil da je ljudstvo ne odobrava, je ne bom podpisal." "Zakaj pa nikdar nečete izjaviti, kakšno plinovno ceno sma- trate za pravično?" je vprašal MOore. "Ako bi hotel igrati poceni politiko," je odgovoril Kohler," bi kričal: Jaz sem za Kohler in 20-centni plin, ali kaj podobnega. Vi si ste vtplil: Volite za Fitzge-ralda in 35-centni plin, Wo ste vedeli, da se lažete. Ako bi jaz kaj rekel o 20-centnem plinu ali kateri drugi ceni, bi se lagal. Jaz ne vem, kakšna naj bo cena plinu". Moore je demokrat. Predlog, da se pogajanja vodijo na isti način kot pred izročitvijo vprašanja v neke slodniji, je bil delo republikanske večine v zbornici. -o- Sprememba v Colum-busu. GOV. M VIS PRIPOROČA ZBOlltš tCI V POSLANICI DA PODPIRAJO DONAHEYJA. Columbus, O., 2. jan. — Go-verner Da ds ,je danes pred ohij-sko državno zakonodajo podal priponolčila za delo v bodočnosti ter priporočal, da zbornica podpira prihodnjega governerja Db-naheyja. Kot znano, je nova državna zakonodaja pretežno republikanska, medtem ko je Do-nahey demokrat. Med svoji poslanici je Davis predvsem priporočal, da se razveljavi zakon za direlktni državni davefk. Columbus, O., 2. j'an. — Ko se je državna zakonodaja sešla na svoji drugi seji, je takoj v BOgikisju s priporcioilotm governerja Davisa razveljavila, zakon za dikretni državni davek, ki je prinšsel v državrio. blagajno letno $6,500,000. Odpravilo se je davek m ceiste, ki je prinesel državi zadnje leto $5,000,000 in pa posebni davek za šole, ki je prinesel preteklo leto okrog $1,-500,000. Današnja akcija pa ne bo prizadela davka za državno univerzo in pa za razne druge države institucije, kajti zakon za tozadevni davek je letos avtomačino prenehal. Novi governer Donahey bo nastopil svoje mesto 8. janurja. V soglasju z njegovo, željo se ob tej priliki J)o bo prirejalo nizkih posebnih sTovesnosti, ki so običajne ob takih prilikah. ---O- — Frank Medveš, oče slovenskega deSka, ki je bil pred kratkim nevarno dbstreljen ob kepa-nju nekega vlaka na N. Y. Central progi ob E. 63 St., je vložil proti sprevodniku dotičmega vlaka, Henry F. Mathiasu, tožbo za $25.000 odškodnine. — Letošnja zim« nI nič kaj po volji mladini, ki se rada sanka in drsa. Direktor parkov pravi da ni sedaj nikjer nobenega drsališča čemur je seveda krivo toplo vreme. PLINOVN^POGAIAHIA MESTNA ZBORNICA JE SINOČI ODGLASOVALA, DA OBNOVI POGAJANJA S PLINOVNO DRUŽBO. — ŽUPAN JE "NEVTRALEN" V BORBI. Clevelandska mestna zbcx-iica je na sinočpji seji skle-2iila, da obnovi poganjanja z East Ohio Gas Co. Prva javno zasliševanje se bo vršilo danes ob 2. uri popoldne. S 17 glasovi proti 12 je zbornica sklenila, da se v svojih poga-jainjih s plinovno družbo poslužuje istih metod kot v pogajanjih zadnje dve leti, to 'da se vso zadevo izroči v oskrbo posebnemu odseku iz desetih članov, ki naj vsebuje odsek za javne napave in pa odsek za pravsodne zadeve. STRAN 2 ' "ENAKOPRAVNOST' JANUARY 3rd. 1923. ii i ..........."Ji J' l^g UE nakopra vnost" ISSUED KVSKY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS K? HA J A VSAK PAN ŽZVZKMŠl NEDELJ IN t'RAZNIKOV. Owjtod s.aa Published ky: Hut AMERICAN-JUGOSLAV PRIM"« ING & PUBLISHING CO. »iwimMw Placo of the Cornnr&tioa — 6418 ST. CLAUt AVR. SUBSCRIPTION KATES: hf Csrrisr .......................1 vc*r S5.50. 6. mo. J3.09. I no. $2.00 Clef. /Bd. Collinwoorf. Ncrybnreh by mail.......1 ye*r $6.00. 6 mo. SUM 3 inc. $2.00, United St*to» ......................1 y«ar $4.50. « mo. 2.75. S mo. S2.00 •■repe «nd C*aa(i» .......................... 1 v ear $7.50, 6 mo. $4.0 PORAte 5SSN.A ŠTEVILKA 3. _SINGLE COPY Se. _ Lastuje in izdaia tr» Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Dražb*. 6418 S,T. CLAIR AVE. 2* v»ebi»i> nI odgovorno «"» »ir«JniSt»o. •«* »nravnMlro_ CLEVELAND, O., SREDA (W EDNESDAY) JAN. 3, 1923. Princeton 551 lo* Randolph 5811 POLITIKA OZKOSRČNOSTI. Scviator Davis A. Reed iz Pennsylvanie ima nov načrt za naseljeniško politiko Zedinjenih držav. Ker obstoječi naseljeniški zakon ,temi je .na 3 procentni kvoti, pri čemur se smatra kot merodajno ljudsko štetje iz leta 1910 v teku nekaj mesecev samo od sebe izgubi veljavnost, je gospod Reed prišel na dain z osnutkom za nov zakon, ki bi po pravici zaslužil ime zakon ameriške ozkosrčnoteti, če oi ga kongres Zedmj3nih držav v resnici sprejel, predsednik pa podpisal. Gospod Reed spada oči vidno v oni razred A meri kancev, s katerimi je bila mati narava tako neusm'.ljena, da jim ni privoščila zdravega razuma. On trpi na isti bolezni kot tista lepa družba 100-proeentnih Amerikancev, ki je pred kratkim poskusila v New Yorku doseči sprejem mestne ordinance, ki bi onemogočala javen govor v vsakem jeziku, izvzemši v angleškem in ki celo zahtevala od tujezemskih organizacij, da bi vse v javnosti razstavljene letake morale prestavljati tudi v angleščino. Ne\v-ycrška mestna zbornica je ta bedasti poskus preprečila, in želeti bi bilo, da bi istotako napravila zvezna zakonodajna zbornica v WaShingtonu z ambicijozsnim programom senatorja Reeda. Ako morda nisto čitali prvotnega poročila o Reedo-vem zakonskem osnutku, vam bomo tu na kratko navedli glavne pote/ ' ga. d kvoto tujezemcev povišal od treh procer .«. ■< f na prvi pogled izgleda še precej pametno ,t i a .v&daijna njegova sugestija na mestu zadaja smrtni udr. %• prvi priporočani spremembi, kajt-i on hoče krivičnost sedanjega zakona še povečati s tem, da naj bi se narodnostne kvote določalo na podlagi ljudskega Štetja iz leta 3890. Za čem gre to priporočilo in kakšen bi bil praktični učinek takega zakona, je takoj očitne. Hoče se predevsem zaustaviti dohod naseljevanja iz onih evropskih dežela, ki so v današnji svetovni gospodarski krizi najbolj udarjeno in katerim je uteha od preobilnega prebivalstva z ozi-om 'na obstoječe, gospodarske okoliščine najbolj nujno potrebna, predevsem iz južne in vzhodne Evrope, kamor spada tudi Slovenija oziroma Jugoslavija, medtem ko bi se vrata onim narodom, ki so bolje sposobni živeti na lastni grudi, na stežaj odprlo. Kako nesmiselna in nasprotna vsem humanitarnim načelom ,za predstavnico in branilko katerih se smatra Sanacija Avstrije. Kogar vodi pot te dni skozi avstrijsko republiko, opazi malo ali pa nič o pomenu, ki ga imajo ravno ti dnevi za bodočnost male alpske republike, in ne opazi ničesar o pomenu ukrepov, ki ravno sedaj nastajajo in ki naj postavijo državo po triletni gospodarski deruti na novo trdnegšo podlago. Veselje nad ženevskimi konvencijami duši zavest, da mora priti ozdravljenje še le po času popolne gospodarske stagnacije, še le po velikih žrtvah vseh slojev, ki se bodo morali odreči tudi dobrinam, ki so jih smatrali do sedaj za neobhodno potrebne. Zavedamo se, da je koncc visoke konjunkture v političnem in gospodarskem življenju, konec hipnih dobičkov iz socialne revolucije, iz valutnih špekulacij, i i bankerota srednjega stanu, iz državnih subvencij in iz verižnistva. Zato je nastopila tišina v zabaviščih in luksuznih lokalih vele-'mest, tišina na borzi. In ker je tudi strankarski boj za sanacijsko delo že izbojevan-, prihajajo le še posamezni odmevi iz razprav v velikih parlamentarnih skupinah. Poslansko zbornico so sanacijski zakoni srečno pasirali. Treba je priznati da tudi s pomočjo socialnih demokratov, čeprav -ti tega ne čujejo radi. Saj bi bilo mogoče preprečiti za sprejem za- konov potrebno dvetretjinsko večino, ali pa jih celo odkrito ob-struirati. A kljub svojemu plam-tečemu nasprotstvu, ki so ga kazali r,a svojih strankarskih shodih, kljub svojim srditim opozicijskim govorom so se omejili ni to. da so pri glasovanju v velikem številu izginili iz zbornice. Ko so prišli zakonski načrti pred zvezni svet (Bundesrat), avstrijski su-rogat za nekdanjo gospodsko, zbornico, se je pojavil sicer nov socialističen odpor, ki je grozi! sprejem zakonov celo onemogočiti, in prišlo je tako daleč, da je zagrozil zvezni kancelar z demi-sijo. Pokazalo pa se je, da zadeva ni tako tragična. Socialisti so dobili v revanžo nekatere konce sije v drugih panogah in ao pristali na kompromis, da so se zakoni vrnili poslanski zbornici, ki jih je sprejela v drugič brpz posebnih sprememb. V smislu avstrijske ustave so postali sanacijski zakoni s tem pravnomočni, ne da bi morali biti zopet predloženi zveznemu svetu. Izvajanje sanacijskih zakonov je sedaj že v polnem teku. Izvoljen je takozvani kabinetni svet1 (Kabinetsrat), ki predstavlja institucijo, sorodno jugoslovanskemu zakonodajnemu odboru, samo z neprimerno večjo kompe-tenco, in redukcije v državnem gospodarstvu se izvajajo z vso ostrostjo. Kakor je ta operacija boleča, zlasti odpuščanje državnih nameščencev, vendar ni ni- velika ameriška republika od svojega početka pa do danes, je ta sugestija, priznava senator Reed sam, ko opozarja, da dežele, kot so Anglija, Škotsko, Irska, Nemčija in Skandinavija niti 3-procentne kvote, ki je dovoljena pod sedanjim zakonom ne morojo izčrpati, ker so poslale v preteklem letu le 47 procentov od števila, do katerega so bile upravičene. Ali ni to najboljši dokaz, da omenjene dežele svoje prebivalstvo lahko same porabijo in absorbirajo ter da bi ne bila le velika krivica temveč tudi največja nesmisel z gospodarskega stališča, ako bi se vabilo iz dežel, ki zamorejo svoje prebivalstvo same preživljati? Amerika je po pravici ponosna na svojo zmožnost, da asimilira ter spoji v enotno testo vse različne narodnosti, ki prihajajo iskat boljše bodočnosti in prilike za razvoj od narave podarjenih zmožnosti, katerih jim njih rodna zemlja ni mogla nuditi. Vstop Zedinjenih držav v evropsko vojno je najboljše dokazal, da velikanska večina tuje-zemskih na'seljenikov ki se jih heče izpreti, čuti z zemljo, ki jih je sprejela v svoje naročje. Še prav posebno pa so lo dokazali slovanski narodi, ki bi bili od predlaganega zakona prevsem prizadeti. Ali ha j bo to plačilo za jugoslovanske. čehoslovaške in poljske naseljence v Ameriki, ki so bili od prvega početka svetovne vojne odprto proti nemško-avstrijskemu imperializmu, ki je nekaj časa grozil vsemu svetu? Nam tega ni mogoče verjeti. In prepričani smo, da bo do istega prepričanja prišel tudi kongres, ako bo o priporočilah senatorja Reeda samo nekoliko razmišljal.. kogar, ki bi si upal delo resno o- , virati. Ze dejstvo samo, da je po- : stala avstrijska krona po spre je- : mu ženevskih konvencij stabilna, ; je izvilo nasprotnikom konvencij i orožje iz rok. Saj ne bi hotel nihče doživeti ponovitve blaznega skakanja cen in obupnega tekmovanja med naraščanjem draginje i in privatnim dohodkom, ki smo jih imeli v prošlem poletju. Splošno je prodrlo spoznanje, da ne more iti več naprej, kakor je šlo doslej, in da se je treba prilagoditi življenskim možnostim, ki jih more nuditi današnja Avstrija. Avstrija je prenesla svoje knjigovodstvo v nove knjige, katerih platnice nosijo moto '"Delati in štediti." -o-' Reparacije. Kaj so reparacije, beseda ki jo dandanes tako pogosta čitamo? Prihaja od znanega izraza repa--rirati, to se pravi popraviti, in pomeni vsoto, ki jo morajo premagane države, predvsem Nemčija plačevati za škodo, ki so jih napravile v vojnem času na tuji lastnini .Tako dobavlja Nemčija na račun reparacij naši državi konje, krave in lokomotive, ker so Nemci ravno te živali in stvari za časa okup. v Srbiji uničevali. Glavno vprašanje reparacij pa je vsota, ki se bo morala plačati za nemška opustošenja v zaseda-ni Franciji. Nemčija je danq3 insolventna; po čejavi krivdi, to je jako težko povedati. Mnenja so si naravnost dijametralno nasprotna. In l tako je prišlo vprašanje reparacij v nov stadij, ki ga bo preiskovala konferenca v Bruslju. Problemi se je. pravzaprav danes podvojil. Treba bo določiti način plačevanja, treba bo pa tudi najti sredstva, da postane Nemčija spet solventna. Kar se tiče drugrt točke, je večina mnenja, da si mote Nemčija odpomofi edinole z mednarodnim posojilom. Torej bc trebo prerešetaU dve glavni vprašanji, prvič revizijo načina plačevanja Nemčije, kakor je bil določen v Londonu, in drugič posojilo. Revizijo v Londonu določenega plačevanja zahteva Nemčija, med tem ko jo Francija odklanja. Splošno pa je evropsko in ameriško javno mnenje za to revizijo. Problem se stavi v obliki dileme. Nemški dolg znaša 1 32 milijard zlatih mark. Po načinu plačevanja, določenem v Londonu, in če se nemški izvoz nadaljuje v sedanji meri, bi bil ta dolg poplačan v stoenajstih letih in v najboljšem slučajju v 84 letih. Ker je pa plačevanje, ki je raztjnje-no na tako dolge perijode, uzo-rično, ga hočejo skrajšati. Iirav-n0 tu se začenjajo težave, fe bi morala Nemčija dolg zapičati recimo v J 5 letih, najdem po anuitetnih tabelah, da bi bila » anuiteta 5 zlatih milijard, lota, ki je pa Nemčija na noben ftčin ne more plačati. Dilema je torej sledeča če Nemčija plača samo toliko, ;oli-kor je res v stanu, bo odplatva-la celo stoletje; če bi pa odpiča-la vse že v 35 letih, bi mrala letno plačati nemogočih 5 iili-jard. Da b0 dolg plačan v 3 letih, Se ga bo moralo znižat; na letne 3 milijarde zlatih mark toda višina dolga bi se na ta r.čin zmanjšala za polovico. Fratija ;e pa to žrtev dosedaj vednojd-Vlanjala. Kako se bo rešil ta ro-Llem je negotovo. V slučaju, da Nemčija dobbo-sojilo v inozemstvu, kdo gabo podpisal? Težav gotovo ne h Vi deželah 2 visoko valuto. Pa jdi i ne v deželah s slabo valuto.Te dežele so namreč upniki Nerči-je in splošni zakon je, da pooi-sujejo državna posojila one dee-le, ki so upniki dotične držae. C'e se la sakon uresniči, kar pani gotovo, potem bi bilo nemško p-sojilo deloma podpisano v Fr«i-ciji, In" če marka potem še t»iij ] pade? Položaj onih, ki bo Jcrnejčič se je začudeno ozrl vanj. Slabe je dobil rdeča ušesa in je smehljaje umaknil oči. Pavla je zavzeto gledala v resni obraz Jerina, ki r C?"CJtfttZTT Ci COV'.fcs.VJ!>n>!!A OtTv VCJMCJTI!. TO i^TMti:: '. "•'.(••• čraaurfcE oii si v-i ta ČCARTS. wmz rcncir. uvttt ptalocpjs • mu&s f n cc.'.:r.;;i'K0 spscwvorraii ic.x*.cš5yr cja-vi^c.hif i» is OOSSAT4 " -VTUtilS GC.IR'- '127 L"." ' .. ■ ! VflVWXCiTV V EgšaSSSiSS^^B Prešinjenje ljubezni!!! Ali ljubijo ženske bolje? Prešinjenje ob dotiku človeka! ALI NAJ 2UNSKA OGLASA ZA M OZ A? Zali a j bi se moralo poročiti dekle pred IS in moški pred 21 letom?-! /Cenitev, ločitev, ljubezen, nauk o izboljšanju rodu, omejitev povojov^ spolna hi-gijena, itd., itd. i KAKO SE POROČITI rSPKSNO IN DOSEČI ZADOVOLJSTVO. To je le nekaj vprašanj s katerimi se bavi vsak izvod "Fold'' magazine, ameriška velika in najboljša publikacija ia zaljubljence. Posvečena edmb takim problemom. Pošljite 10c za sample kopij ' in za pop'olne informacije slede našega prijateljskega kluba. --- Naročnina je sedaj samo 75c na leto a-li $2.00 za tri leta. Ta posebna ponudba za povečanje števila naročnikov je dobra le za kratko dobo Vsak naročnik »ostane obenem tudi član naši -a prijateljskega kluba 1;I , ima na t!so6e članov (obeh spolov) v vs" k1 državi in vsakem mestu. PoSljite 75c z vašim imenom in naslo-; vom na "FOLD" MAGAZINE, | il3t BHOADWAY, N. V. CITY, V. S. A. : { ' 1 [ Sto dolarjev za devet- | i deset dolarjev. !j plačam vsakemu, ki od danes pa do 10. januarja 1923 pride v mo- ] | jo trgovino in sicer: opravičen je do te redke prilike vsak, kdor f kupi med tem časem Columbia Grofonolo v moji trgovini in plača | k v gotovini. Nadalje: opravičeni so do teh procentov vsi, ki so ku- | 1 pili na obroke pri meni in plačajo namesto obrokov vse skupaj | r v gotovem denarju. | I Deset procentov od vašega I I denarja I [ - naložim na vaše ime na hranilno knjižico v tukajšnji slovenski J | banki, The North American Banking & Sav. Co. in vam potem . | pošljem knjižico na dom. The North American Banking in Savings % I Co. ima zdaj kampanjo za nove vloge in vložnike in ker je ta na- ^ i" loga zadela tudi mene kot bančnega svetovalca, sem sklenil, da [1 [ ) na ta način izvršim svojo dolžnost. £ | Deset procentov, kot Vam ponudim jaz ne dobite nikjer in | kdor hoče na lahko zaslužiti nekaj dolarjev, ima zdaj najlepšo ^ | priliko. Vi, ki ste kupili, lahko prihranite zdaj nekaj s tem. da | plačate mesto v obrokih naenkrat — če. nimate sami, mogoče ima i L kak vaš prijatelj, ki vam n omaga zaslužiti ta denar. , £ | Kdor misli v bližnji bodočnosti kupiti COLUMBIA GRAFO- ,| NOLO ,naj pomisli ,da imam poleg znižanih cen še posebne pogo- : je, ki veljajo seveda sami za take, ki kupijo in plačajo v gotovini, i f če že vsega ne, pa vsaj polovični znesek. | | Začnite novo leto ne samo z obljubami, ki po na- § | vadi kmalu izginejo, ampak z denarno vlogo | ki vtegne postati prvi začetek do vašega doma, prvi začetek do f. vaše neodvisnosti. Dober gospodar ne zamudi nobene prilike, — '| f kjer se mu nudi kaka korist — ali jo boste zamudili Vi ? ^ |j Pomnite: 10. januarja 1928 se 1 1 konča ta ponudba. ( l| ^nznk Oznj® f JEWELER aH» MUSIC STORE 1 Princeton 2993-J Randolph 165 ' i H' v j iTTTi f>it,^.]ifiii(iti|M«Mi«Tmi!tl-iiiMTi iTiTiTi«i»11111»»x,. t s j i m Tu *:,, ., 11 HTm u,. t»111 Tiri 11, T j iTiTtt i n, -, i iTTii * i r 14..«i * 11 HTi 114. (i i i =i; i s. _ j i ......................................................................................................................................................................................................""i iiiiiiiiiiiiiip^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VELIKA RAZPRODAJA NA Peeeln , ZA GRETJE IN KUHO JE SEDAJ V TEKU PRI Star Furniture Co. 5824 ST. CLAIR AVE. ZA GOTOV DENAR ALI NA KREDIT! lrr= ilf illr^^ tlf r=il i IJr^^ lllf^^lljn^ lllf^^lirf^^ I !1 tlfr^^ilinsilf^^^nif^r^lllr^ll If^siirr J^^P^^. j ČIŠČENJE, LIKANJE IN POPRAVLJANJE jil OBLEK. Predelavanje ženskih oblek, naša specijaliteta. Tudi predelavanje kožiihovin. | c6' pred seboj, nisem verjel sa- j nj&rnu sebi; črez dolgo sem se I p^rflčal, da utegne bili vse to ] resnično. Ne rečem, da bi bil ta i j udarec prenesel kar tako, toda . povem vam pa, da sem bil kuri- | nan že v nekaterih dneh' in to s preprostim receptom: "Ako nisi j ti vreden nje, tudi ena tebe ni ] vredna H — To je moja povest j in, mislim, tudi skromen dono- I sek k dokazom', da se najde ma-lokje katera, ki ne bi ena" J ka drugim Ko je M'sklso končal, si je Matilda oddalmila. "Torej, vendar ima še toliko | sočutja do mene, ia me ni po--tavil pred vsemi na sramotilni i oder !" je bila prva ftjenla milsel. Toda druo-i čufc, je bil takoj Veš | drugačen! Polastila se je je ne- I ka skeleča a^čna žaloist, in v j r.rsih ji je bito t»iko teisno, da si I ie iedva ud al a dihati. Pred cičmi pa ji je stala brid- j ka, preidemo spoznana resnica, % je i"o-n!bila z Ma!kl?cm zlato ! <-rc». da ii ie adbežala z njim sre- j *a življenia — in to po lastni j vri-r\'di. In to ji je bilo hudo, ta- j ko hudo. da bi se bila kmalu vnovič ra^-rkalia in to pred vsemi, ki • ^0 sedeli clkoli nje. Čutik je, da j •'i ie motreba svežega ,zraka\ vsta. ! ie ter odšla na dvorišče. .. Zunaj je ibila krasna, no:. Visoko na nebu se je ščepenl bledi ščip, in ni ga bilo oblački daleč na okoli. S kolodvora se je culo nrhanje lokomotiv, žvenket železnih cdbiiačev premikajočih se vhkov in semtertja kratek, re-7ek žviži?. Matilda je sedla na ki opico po- ] ''eg zida ter glcboko vzdihnila. ] Tz gostilniške sebe se je pa v tem i hipu razlegal glasen gmeh. Goto- ! r'0 je bil zopet kdo razdrl kake j .šalitovo. > (Dalje prihodnjič.) kaz, da' bi 'bik ona kriva tvoje' nesreče. Ako torej ti ne bi bil ta-kc nizlko letali s dvojimi mda^m, gotovo ne,bi bil nikdar dokazoval s tistoj osebo, da iso vse enake T* j "Kaj pa Andrej ?' Ali jo je ta , bolje izvozil-" i^prsša nekdo. "Hm, o tem pa celo ni, da bi govoril! Ako hočemo soditi o takih rečih, ondi treba, da se n«-haj al«, osebe v enakih, ali vsaj približno enakih okoliščinah ne pa v diametralno naisprotnih.' Pf • mislite — ubog dijak pa bogata grofičnal" "Žalciiit boižja, ali nismo vsi ljudie?" v::kipi Peter. "Re's je, preljubi moj Peter, vsi smo ljudie!" "'Na, pa ti boHe dokazi!" odvrne Andrej nekoliko užaljen. "O t "Oorcstite, gosjpeda," odgovori Mi:k!so, ''moia povest ne bo clollfra in tudi ne zanimiva. Kar ta, zadnji!" •Brativoč mu je prikimal in vnovič zatrdil: "Res je; ah, to so ptiči!" "Torej, dva ddkiaiza, treba še tretjega! Alo, Makso!" vikne v tem hipu Ivanček. Tedaj je pa soproga Travno-va vidno prebledela. Slutila je, da bede Makso morda tukaj pred visem ziborom, na lastna njena ušesa, razpravljal nekdanje razmere med njo in njim. Traven je zapazil njeno za-dreg0 pa dejal: "Kaj ti je, ljuba moja? Videti si bleda!" "Zqpet me boli glava, in ako ti je ljubo, odidimo!" odvrne o-na. r- "Ah, počakaj mi vsia j toliko, da Josip Kostanjevec: KOTANJSKA ELITA. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST' JANUARY 3rd. 1923. 1 MALI OGLASI i m i v <__________________:>' I j ---------—^--- SLUŽKINJA se sprejme za pomagati v kuhinji; dobra plača. Sprejme se tudi vdova z e-nim otrokom; imela bo svojo sobo in poseben uhod. 1G305 Waterloo Rd. Collinwocd. Frank Strehovec. SLUŽEO dcfbi dekle za opravljanje hišnih del. Dobi lahko tudi stanovanje da bi pomagala pri opravljanju 'hišnih del. Plača po dogovoru. Katera želi dobre, službo naj se zglasi na 6317 St. Clair Ave. v gostilni. (2) t tfe nam va3e Ime In naslov m $1. Poslali vam bomo C'lrclet. Siz/ts 34 to 48. -> Nemo Hygienic-Fashion Instituta 120 F«t IGlh St., New York. Dcp't M. iSl^ Domovanja naprodaj 7 sob in kopališče $4950.00. 8 sob in kopališče $6500.00. Za dve družine, 8 sob, 2 kopališča, $5500.00; takoj $1500, Za dve družine, 10 sob, 2 kopališča; ,$8000; takoj $2,000. i Mijses Realty Co. 15505 Waterloo Rti. | EDDY 7841 WOOD 370-R Randolph 252oX Central 2373-W. GRAMOFONSKE PLOŠČE zahtevajte novi cenik ifei^1 Slovenske PLOŠČE I I preje $1.00 sedij 75c VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE. Wm. Sitter 5805 St. Clair Avenue 1- ' " • | I3IS9HBQIH9B9MIBBBB | Naročajte dnevnik i ENAKOPRAVNOST PRAŠIČI. Pri nas si lahko naročite žive ali zaklane prašiče, pregledane xl nadzornika. Predno kupite drugje se zglasite pri nas. Naša klavnica se nahaja na 58 stop, J. ROBICH & B. PRESLY 20898 E. Goller St., Euclid, O. Mentor, Ohio. DOBROIDOCA mesnica in ?ro-cerija se proda ali zamenja za posestvo. Za naslov se zglasite v uradu Enakopravnosti NA STANOVANJE se vzame dva fanta, s hrano ali brez. Vprašajte na 1750 Eaist 41 Str. zdolaj v ozadju. (3) IŠČE se priletna ženiska ali dekle, da b: pazila n'a otroke ka-! kih 6 ur na dan, vsled materine bolezni. Za naslbv se je ztglafeiti v uradni Enakopravnosti (4) THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. CSM- Jp Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN. j lekarnar. sa8«Kr:ssaaB®gB322E5JffiBS5BBiccai ^/•XSXS/iXSXW«*^ John J. Keiper PRAKTIČEN PLUMBER Napeljevaiec plinovnih cevij in gradilec podcesinih kanalov. Točna postrežba. 5415 ST. CLAIR AVE. vogal E. 55. St. Bell telefon: Randolph 850 NAZNANILO. Vsem članom Slovenskega -Lovskega Podpornega društva ,se naznaja, da je glavna seja meseca decembra sklenila, dai bod3 . društvo za nadalje, 1o je za lete 1923 zborovalo dopoldne, ob 9 u-ri v navadnih prostorih in ravno tako tretjo nedeljo v mesecu Torej'bratje lovci, za naprej pridite na sejo dopoldne ne več popoldne. Z bratskim pozdravom, Henry Krantz, tajnik ^aaBJftB^iflrBBBrj'fwiaEDaaBaaBB ' HIŠE — FARME LOTI! Hiša 9 sob, za 2 družini; gas, elektrika, kopališče, velik lot; cena $4,800.00. Gotovine $1.400. Hiša 7 sob za 2 družine;, gas,, elektrika, kopališče, velik lot; Cena $4,500.00, gotovine $1,200. Enakih posestev imamo na iz-bero. Oglasite se takoj pri Collinwood Realty Co •,5*13 WATERI.OO RD. J. KRALL & D. STARJCH. Imamo tudi več trgovin naprodaj. wu«*«i?..*a;f;iBffl5si8:j£ »»assaarsaBMaK GBOMBBflBUEanBsanHMEaaBaai • Naročajte dnevnik SLOV!'i'vI"sTAilO ZSaVBI POMAGA MNOGOTERIM, j Na tisoče ljudi trpi vslod želodčnih' nadlog, in vsi ti so ozdraveli s po-1 močjo Evropskega Krvnega čaja. Do-j Btikrnt drujre bolezni, kakor napri-] ' mer Žolčni kamen, Rak, Zaprtje, Šla j . bo prebavanje, Izguba slosti, Brez | spečnost, izvirajo iz želodčnih nndloi? Ce se počutite oslabele, če imate i slabo slast v svojih ustih, pokrit jezik, [ slnbo slnst in nobene posebne ener i gije, vživajte Evropski Krvni Caj. To I jo naravno zdravilo ter izvaja svoj«; blagodejno delovanje na želodec, kri i jetra in ledvice ter jih pripravi, do | opravljajo svoj posel. | Cena Evropskemu Krvnemu Caj je $1.00. PoSliemo sru takoj po prejemu denarja. Naslov: Guenther Remedy Coj Collinwood Sta., Cleveland, O. | ■ ' =1,1 JOS. FISCHER ' ,j ii Prodajalec tolstih prašičev Ij krmljenih s koruzo za družine. Vzemite Corlett-Randall : omnibus v North Solon, O., ali pokličite po Ohio State telefonu: Suburban— Chagrin Fails 284-G. a ....................... i o —d Paul ilovar, Box 275, Blaine, O. k Valentin Verhovec, R.F.D. 2., Box 45, Rayland, O. - z Za Pennsylvania: Gnus Math., R. 1, Box 310, Mc- j Clellandtown, Pa. i Joe Merše, Box 248, Meadow T ajids, Pa. Mike Pavšelt, RFD, 3, Irvin, Pa. Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. Rudolf Gorjup, Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa, , Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. ! frank Hayny, Whitney, Pa. Louis Tolar, Imperial, Pa, Anton Jerich, Lloydell, Pa. John Brar.stetter, Yukon, Pa. ,?aul Weis, Casselman, Pa. | John Turk, Claridge, Pa. Frank Baznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa. Martin Koroshetz, Johnstown, Pa. Vincent Jerševar, North Besse-I mer, Pa. Mike Jerina, West Newton, Pa. Bavdek Frank, Dunlo, Pa. , Mišmaš Joe, Pleasant Unity, Pa. , Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. •los. Cvelbar. Sharon. Pa. | Louis Lindich, 616 May St. Wau-) kegan, 111. Jakob Mihevec, Box 28, Vand- ling, Pa. Math Kos, Box 227, Cuddv, Pa. Martin Spollar, Box 111, Ches-nut Ridge, Pa. . Jakob Skok, Box 63, James City, Pa. Anton Zornilc, Herminie, Pa. Druge države: Sterk Frank, Ringo, Kan. Debeljak John, Aurora, Minn, Krall Joseph, Pueblo, Colo, John Virant, Salida, Colo. Blatnik Frank, Walsenburg Colo. Otto Majerle, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. , Herman Perehlin, Little Falls, N. Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go- vanda, N. Y. Math Lipovšek, Blanford, Ind. (.Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Reven, Volb} Grove, W. Va. Frank Novak, Dodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton, 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va, Frank Strmsek, Detroit, Mich. Frank Polanc, Box 108, Piorce, W. Va. Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyoming. Butala Joe, 607 North Water St., I Shelboygan, Wis. Frank Zaniker, Box 336, Oregon City, Ore. ' David Šušteršič, Box 624, Palisades, Colo. ' j Matt Jamnik, 525 W. 2nd St., | Leadville, Colo. John Ponikvar, 3309 — 4th Ave. Great Falls, Mont. ' | John D.rzich, 2955 N. Robey St., ! Chicago, 111. j Petrich John, Box 238, Aurora, Minn. John Jackson, Box 162, Mullan, Idaho. Vsi gornji zastopniki so upra-j vičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., ZA REGISTRACIJO INO-ZEMCEV. (Dalje iz 1. strani) di ali bi radi omalovaževali institucije zakona in reda. I"i ino-zemci predstavljajo ravno toliko nevarnost tujerodnih kolikor tu-rodnim državljanom, in bi se jim ne smelo dovoljevati, da širijo svoje doktrine proti življenju in lastninski pravici. Deportacija je, primerno sredstvo proti temu zlu, in tTeba rabiti to sredstvo. "Nihče ne oporeka ,da spada vzgoja odločno v delokrog držav. pržavljanstvo pa je stvar, ki se tiče. federalne vlade, in konstitpciia daje Kongresu pra- j tooi da določi pogoje za naturalizacijo. Federalna vlada je za to poklicana, da nadzira vzgajanje k državljanstvu, in naturalizacij -skemu uradu bi trebalo poveriti nalogo, da preskrbuje kandidate za državljanstvo s potrebnimi sredstvi, ki naj jih omogočajo, da sc vsposobijo za državljanstvo. Za zviiene ideale, h katerim je bila Amerika posvečena po svojih ustanoviteljih, treba državi -L janov, ujedinjenih v jeziku, pojmovanju in duhu. To se mera I izvršiti le pod pristojnim fede-■ ralnim vodstvom. "Glede ustavne pravice kongresa, da predpiše registracijo i- , • nozemcev, je Supreme Court , Združenih držav podal nekoč- , mnenje: "Kongres ima pravico . določiti sistem registracije in identifikacije vsake vrste inozelncev | v tej deželi in ukreniti potrebno, da se ta sistem izvede. Ob dragi priliki je sodišče šz-javilo: "Ker ima Kongres po svojem izprevi- i j du pravico izginati kako posebno j - vrsto inozemcev ali dovoljevati j jim da ostanejo, je isti brez- - dvorno vpravičen ustanoviti sistem registracije in identifikacije istih in ukreniti potrebno, da si ta sistem izvede." "Ne le. da imamo te pravore-ke najvišjega sodišča, ampak sploh ni nič noVf.ga v tej ideji. Bila Je že vresničena v Združe- 1 nih Državah in'v veljavi kot del I naturalizacijskih postav, vzako-: njenih L 1 7Qf) in ponovljenih 1. 1802. "Le a registracija v zgoraj navedeno svrho mora biti spojena z vpisnino, ki naj zadostuje za pdkrivanje stroškov, potrebnih za predpisano vzgojo." Delniška seja AMERIŠKO - JUGOSLOVANSKE TISKOVNE DRUŽBE $e vrši v nedeljo, 14. januarja 1923 ob 2. uri popoldne v BožegUivovi dvorani, 6006 St. Clair Ave. ■iiiwi ■ ii ■ ■ .............II n - rir- NAŠI ZASTOPNIKI. Potovalna zaatopnika, Michael Krainz in Tony Ogrich. Krajevni zastopniki za državo Ohio. Za Cleveland, Euclid in Not-tinham, O.: John Renko. Za Collinwood in Noble ,0.: Anton Jankovič. Za West Side: Andy Kljun. — Za Newburg: Vincent Bubnič. Caspar Logar, Niles. O. Jos. Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, 0. Frank Cesnik, WarrensviHe, O. Tony Ogrin, Conneaut, O. Louis Koželj, Lansing, O. Joe Hribernik, Glencoe, O. Košir Frank, Akron, O. Vincent Jere£>, Kenmore, O. Math Leskovec, 35 Smithsonian St., Girard, O. Max Kragelj, 1819 E. 33rd St., Lorain, 0. Thos. Mrcina, Box 16, Power Point, O. r.ivnavo proTačura po najtrdnejši volji onih, ki se odgovorni zanj, noravnavo, ki bo nato trdna kakor skala po zavesti naroda, ki je vzgojen, d* razume najvižje vrednosti države. pogodb, ki bi jih sklenil, zavezniki s Turčijo ,ampak da je to svar, ki se tiče 'udi Amerike, katera zastopa stališče, da mora v turških deželah veljati načfelo odpr- ■ tih vrat za vsakogar, kdor hoče trgovati. S tem je načeto zlasti vprašanje Mosula, ki je v rokah Angležev, oziroma njihove ''Royal Dutch Oomp.", kateTa hoče eksploatirati tamošnje petrolej-ske vrelce dočim Turki pravijo, da so tisti! izvori last turškega v sidtana Abdul Hamida, Aineri-kanci pa želijo tam sopravic za svojo "Standard Oil Co. ' S tem so Zedinjene države S. A. popolnoma pokvarile angleško ' francoski načrt glede Orienta in se bo zdaj to vprašanje zasukalo v čisto drugačno smer. Anglija je že začutila, da bo treba kreniti v drugo smer in je Ttrrkem priznala edrinski kolodvor Kara-gač, katerega jim je doeedaj odločno odrekala. Zanimivo, bo opazovati, kaj bo zdaj storila Francija in kakšno vlogo bo igral Cičerin, ki kma lu dospe z Lozanne. Na prvi mah je vidno, kakšen velik preobrat v svetovni politiki pomeni zopetno aktivno poseganje Zedinjenih držav S. A. v 1 politiko na starem kontinentu. Deloma ie to rezultat zadnjih dopolnilnih volitev v ameriški senat in reprezentančno zbornico, pri katerih so dobili veiliko sode-žev demokrati, pristaši Wilsona. ■--o- Italijanske zadeve* Fašistovsko glasilo "Popolo d'Italia" poroča da predloži vlada v drugi seji sredi januarja svoj načrt za volilno reformo. Uvedejo se obsežnejša volilna okrožja, tako da bodo skoro vse dežele tvorile le po eno volilno okrožje. Vlada hoče baje s tem svojim volilnim načrtom zvezati tudi vprašanje zaupanja. Tako hoče pritisniti na zbornico, da opusti ■ vsak odpor. Ni dvoma, da se po sedanjem položaju zbornica v re- j shici ne bo protivila Mussolinije-vi volilni reformi. — Bivši italijanski ministrski predsedhik Francesco Nitti je dobil Nobelovo nagrado za mir. Kakor znano, Nitti silno mnogo piše v prilog pomir-jenja Srednje Evrope in se je njegovo tostvarno prizadevanje se daj tako visoko cenilo, da mu je r.riznana Nobelova nagrada za mir. Nitti govori odkritosrčno in se ne straši povedati bridke resnice v obraz tudi največjim sedanjim evropskim oblastnikom. ? Velik del italijanske javnosti pa | ne zastopa z nagrado, ker ga j dolži, da ne zastopa italijanskih j koristi z ono vnemo, kakor bi j mora! delati vsak pravi Italijan, j — "Corriere;-della Sera" piše i glede na to, da je sedaj tudi se-i nat dal vladi polno oblast v roke, ■ da pričenja odslej za ministre tre-i nutek strašne odgovornosti. Ni-S kdar še ni dežela izrekla takega , zaupanja kaki vladi, pa tudi nikdar še ni manifestirala takega pričakovanja, kakor sedaj, kaj bo vlada storila. Proračun je izkazoval primanjkljaja 16 milijard, potem osem, sedaj pet. Tako torej moramo priti do ničle. Lažje je zmanjšati primanjkljaj od 16 nn 8 in od 8 na 5, kakor pa doseči, da popolnoma izgine. Zadnje milijarde so zelo trde in rajiadnja je najtrša. Sedanja vlada mora odpraviti kaos in vzpo-, staviti mir in red povsodi, kjer je nemir in nered, in napraviti davščine produktivne, ker sedaj vpa-dajo. Za to Pa treba elementarnega poguma, kakršnega predniki te vlade ni$o imeli ,to je poguma, da se odrečejo neposrednemu uspehu. Ljudstvo tTeba šele pridobiti. Po valovih čustev moramo priti do propovedovanja iderje. Treba prepričati v«e, da tako in nič drugače se mora delati. Oblike so samo instrument, bistvo pa obstoji v duševni vzgoji naroda. Nadejamo se, da to leto polne oblasti prinese Italiji iz- M. I M ONA HEN | Preje v zvezi s tvrdko Baker, Hostetler ftc Sidlo, je preselil svoj urad v 915 Cleveland Discount E'dsf. za iji SPLOŠNO PRAKTICIRANJE PRAVA. M. J. M ON AH EN | Te?,.: M vri 457. 915 Cleveland Discount Bldg. i rtšt; riSi rtsa rn^-. rtr ri rrsr, r-iTi .-tri!;: r^ i . r; n jtsr, r^r, rrur, ^ m m rrsr, rtsti rttti ,-tk 5 asi;®; .-wj'stiHr. y -•^■"rtr^''?«?^ 0uiHiiHUic3tiiiiiiHiiiciriitiiiiiiiiE3Miiniii:tiuiinitimi{t3iiititniiii[aniiiiiHMic]iiniiuiiiic]iiHHUiitintiHiiiiuirc3iiintitiiiicaiiii^ E I FRANCES MILLINERY SHOPPE I 70?7 SUPERIOR AVE. SL1ZU ADDISON RD. i ■ ...... — i I wammmmmmmm^——i— 3 Priporoča rojakinjam svojo veliko i z bero najmodernejših | i žeti s!; i h in dekliških klobukov, raznih šopkov in drugih po- | trohščin. Lepa izbera blaga po zmernih cenah. i H immiiiimuoiMiNiincaviuiMamim^ jg^ ^ZA ZABAVO IN POUK — iit&jte — -"V močvirju velemesta" J Roman iz življenja priseljence v Ameriki CENA 50*. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. ' g 'ttir iffip