Katolišk cerkien list. Veva) M\. \ l.juhljani XI. /t rosen ca /S.5 6'. M/t si Srednje - afr i lian sli o Z (»ondokore, 21. mal. travna lK»a. IV. — Zamurce sploh je tenke, primerne in močne postave. Doseže pravno moško visokost, vidijo se pa tudi dosti pogostil nn/.aki. ki gotovo št st čevljev merijo. Obraz s čcljiMini, nekoliko ven nagnjenimi, in nekoliko }n k\ečrnim nošam se dobro poda. Ilarva. erlo ust-niee so eerne kakor žamet, like obraza pogosto zares prrblage. Komur hi se poljubilo zdeti, dr zamorska ti-lesna /.obraza lepa ni, takimu bi se jest mogel pri rej ustaviti in z vso tehtnostjo terditi. de zamurei so li po človeštvo lične rasti. Zamurce ima zmirej svojo sulico seboj, namreč, lleliiabi, Čiri. Marjani, Itrr-jani itd., pa tudi pšiee in lok z malim stolickam. Ili-serni motozi so njih bogastvo. Ošalmiši zamurce si vpleta štorkljih ali tudi druzih peres v lase, tudi ima malo pišalko, na ktero tri presunljive glase piska. \ ojaškiga duha je zamurce ter dosti časa v vojski doprinaša — vasi zoper vasi, narod zoper narod. Sulica je njib zaknnilo ( postavske bukve), po kterim sr rop, krivica kaznuje, maševanje spolnuje. Zaniurcr vladajo mnl.at-i, to jc, starašini. Ti starašini so vr-čiilrl vsak za-se gospodovavei. le v imenitnih zadevali se snidejo, p. berijski mat.it pri \igilovi družini na gori Itclinjan-u. Le Siluki imajo svojiga kralja, ki vso deželo vlada, in nižji poglavarji mu morajo davke plačevali. Stanovanje zamurško jr nizka hišica, kakoršnr zn..jo zlasti šiluki lično zidati. Ilrugi zamurci jib delajo i/, ločja, prepcšlajo z ilam in pokrijejo s slamnato streho. Takih hišic se nabere, de so cele vasi. Odrašrna zamurka. kakor moški, tudi prav ročno iz svojiga šibuk-a ali pipe tobak puha. Starih ljudi nisim veliko vidil. Otroci pa komej eniga leta že dobro tekajo. Ilojčka ne (t rpinčijo dosti z zibelko, plenicami in povoji. V kakim bajličiiim kotu počiva. Zamurci živr čisto v bogapozabljivosti in nič ne vedo od previdnosti, poznajo torej zlasti čutila hoječnosti in stralui. (Op. Xaš Jožek meni. dr pri njem — ob višnjev i reki — lloga poznajo, samo od Jrzusa in Marije nič ne vedo. J j Sicer je pa zamurce praznovc-rin in drago plača svoje domišljevane dcžjodrlcc. V svojim obnašanji ni tako divji, kakor sr jr vrlikrat mislilo, prijazin je, družljiv in zgovorin. Kjer koli smo zvečer ostali in so se zamurci zbrali, so napravili ve— lik «»ginj. V okrog so nas obdajali černaki v svojim navadnim orožji. Xobeden se ni lotil, nam tudi nar man; žal iga storiti. Pozdrav zamurec s pozdravam odvrnit- , prijaznost s prijaznostjo, in človeku sc mora priljubiti ljudstvo in dežela. Kes pa je, de bo k po-kristjanjenju zamurcov mnogo treba, mnogo časa, po-močkov in ljudi in pred vsim drugim obilne mere gnade ; veliko bo treba v telesnim oziru pomagati, de se bo zamurce naučil, si živeža in obleke pripravljati, v ktrrili zadevah jr slabo oskerbljen. Ilarjani so *rediijr velikosti. uekt»ri tudi veliki in trrsati. Dobro s»» vkozrni. linij nečimurni vpletajo dokaj peres v lase. Marsikteri sr /. nrko rudečo barvo, ki jr sad toduiga Iepiga. košatiga drevesa, život od podplatov do temena vsr rtidečr pomalajo. Marjan je vesel iu dobre volje. Pelje ljubi, ki ima v srbi nrkako prijclno povdarkanjr (rbvlmu«>). Dans so neke ženske na našim polji plrlr. Z malo lopatico *o plevel rovale. Zraven trga so neprrn« liama pele v nekim glasu, kar sr jr od deleč prav prijetno slišilo. Ilarjan jr zlasti drrzin. obraz in obnasau r marsi-klrrili ima nekaj gospodovavniga v srbi. Od te go-spodovavnosti je nas misijon marsikaj skusil, in irnrl zavolj nje marsiktere davke. Mnogim >r je poprej poljubilo mislili, dr so brli zgolj i/, njih milosti tuk-«'. iu na terdo besedo: ..to je naša zemlja!" «>o s\ojo pravico zastavljali, ter so hotli neprrurhania b *rrov imeli. Marsikteri so bili v resnici kri k ur levi. kar g. Mozgan priča iu so tudi go*p. Provikar skusili. Zdaj pa sr jr Ia reč zasuknila. Misijon tukaj ni iz ljudske. ampak iz Hožje milosti, in (iospod svojih služabnikov ni zapustil. Marsiktere okolisinr no misijon ljudstvu nrkako priljubili*. iu so ga jeli spoznavati, kakor kaj zares dobriga. Prigodba s s»rd'ii*kim po-ročnikaru \ aude-tain je ljudmi jasno pokazala razloček med misijonani in med kuprijstvam. Poprrj Ilarjani niso vedili razločka in torej so imeli misijon v sumu. Tukaj sr je pa pokazalo, de misi oii zamur-cam dobro liočr. Marsikteri tistih, ki s,( tuli o trni naključji ranjeni in s skrrhljivos!jo g. Pro ikarja in ranjciga g. Igu. Kobl-a oz.drav Ijrni. no prišli hvalržni pred g. Provikarja, rekoč: ...Irst sim rdrii ranjrnih". Tudi g. Daningrr marsiktrrikral ranr izpira iu zavezuje. Male zanemarjene lisr *r /\rr/.< jo v rane. ki do kosti sežejo. Pomoči išejo pri misijonu. Lani jr bila precej pičla letina. LimUtvo je pomanjkanje terpelo. Misijon pa sr jr muogolt rno krus-niga očrta skazoval. Itnlovno je dobivalo kakih 20 otrok opoldne in zvečer svojo hrano, drugi so tudi dobivali kakšen kosce kizrr (kruha i/, durr). Druge je doletcl kak zaslužek in plačilo s strklrnkami (steklenimi biseri), s čimur so si zamogli kaj kupiti, Mi-sijonstvo v Hartumu je poslalo ualaš ladijo, s samim žilam obloženo, v (»ondokoro, iu ta zaloga je večidel pošla. Pač moramo prositi vsakdanjiga kruha in zgodnje obilne žrtve, sicer pridemo tudi sami v nar vrči zadergo, zakaj iz llarluma ne more nobena ladija sem gori, dokler ne vleče sever v začetku listopada. Med stradajočimi. kaj pa dr. jc bil velikrat tudi poprrj imenitni gondokorski poglavar Metli, in lo mu je terdo glavo nekoliko umerilo. Lačin je prihajal — IS — poglavar v misijonišnico po kak kosec kizre in je bi vesel kakih steklenk. »it* je zamogel kaj svojim lačnim ženskim kupiti. Sega, to dobiti je bila. se ve de, malo rogovi-liti. ali levje zobe in krempeljne mu je to vender le izderlo. ljudstvo zares silo terpi. Ileseda: rnan ma-gor- (ločin sini) se velikrat sliši. Ako po dvorišu hodim, kamor se pogosto na kupe černili v drušino zbira, iu jih pozdravim, slišim po nasprotnim pozdravu pogosto reči: ..lian magoru, in v spričevanje, de je res, mi prazni trebuh kažejo. Mnogotera mati pride v misijonišnico s svojim dojčkam v naročji in kliče: .baba. baba, nau mag ur farik, ujerkuk inagor- (oče, oče, lačna sini hudo, otrok je lačin). To priložnost v to obernem, de ljudi opomnim, naj lloga prosijo; ker On nam daje kruha, On blagoslovi ja zemljo, de sad obrodi. Ozona (je že prav), sploh odgovore. Opomnim jih, ako tudi seje jo, če pa Hog noče, de ne bodo nič pridelali: ako pa hoče, de bomo žita dosti imeli: džona. Lejte, otroci pridejo sem in se uče lloga poznati in ga moliti, zakaj Hog je dober. Džona (je ze prav). Marsikteri poglavarji so misijonu prav prijazno vdani, (aondokorci so tudi z nami prav priljudni. Od deleč večkrat kličejo, ko človek po prostim hodi: baba, baba, do doto (oče, oče, ali ti je dobro?) Marsikteri orač odjenja s svojim petjem, de prijazno pozdravi: baba. baba — do doto, nan ko-korju (oče, oče. ali se dobro imaš? jest orjrni). .Nekteri. ki od daljee pridejo, hočejo višji primekdati iu reko: Matat. do doto (poglavar, kako ti je?) Mata? kiin, nan kalifom! na Mun (ne poglavar, jest sim služabnik llozji). D/ona baba ( je že prav, oče) je odgovor. Pozdravljaj«* llarjan roko podti. Nekteri nam roko kušnejo. Misijonski fantiči vselej, ko pridejo iu ko odidejo, roko kiišujrjo. Iles se llarjan prijazno obnaša, de bi si človek ne bil upal toliko pričakovati. Meni ni noben zamurce kaj žaliga storil: skazovali so sr mi zaupljivi in prijazni. Komej si sam sebi verjamem. tle živini v deželi divjakov. Tako sim ljudstvo dosihmal našel. Kaj pa tle bo prišlo, brani llog zapečateno v modrosti svoje previdnosti. Hes pa je, de je bilo ljudstvo poprej miicgoteriio hudobno do misi-jona, pa poboljšalo se je mnogo mnogo v ti deželi. Nobeniga malat-a, mislim, se ni bati, ker misijon je zailtibil že obilno veljavo in nagnjenje. H ter o zerkalo nar bolje kaze't Te/.ko najdeš lii.so. v kteri bi ne bilo zerkala Po hisnli premožnih velike in drago pozlačene ogledalo na širni visijo, pa tudi v revni bajtici manjših z ru-deeimi platnicami ne manjka. Otl teh zerkal močno razloeno je bilo. ktero je imel obešeno v svoji sta-uiei neki llipolit tialeaiin. Kakosno pa je bilo to zerkal«? Vse hvale vredno, ker je tako cisto kazalo, de je bilo veselje v lijem se ogledovati. Prav pametno torej sturi. kdor tako zerkalo kupi, ga ua steno svoje stauiee obesi in se večkrat v njem ogleda, de vsako niaro/.ico nad seboj hitro zapazi in se je očisti. To /erkalo pa s»- imenuje bolj po starim ..Kcee homou, ponovim pa ..podoba terpeciga Jezusa- s škerlataslim f.lajsem iu s teriijrvo krono. To zerkalo nar bolj čisto ka/.e. Hes de v začetku nekaterimi! ne dopade: če se pa večkrat va-nj pogleda, svojo skrivnostno lepoto pokaže. To nam spricuje naslednja prigodba. llipolit tialeaiin, pobožen duhoven na Laškim v sloveči m mestu Klorencu. si je dal narediti prav lepo podi.bo terpeciga Jezusa (to je: Kece lionio), de si jo obesi na steno svoje slanice zraven okna. Pogostama se pred njo vstopi m v eno mero vanjo gleda. Ilavno v nasprotni hiši je stanovala go- spodičina. kteri ni bilo druziga mar, kakor posvetni bliš. Ko ona vidi iz nasprotniga okna omenjenima duhovna večkrat v nji neznano tablo na steni gledati, meni, de se on v kakšnim lepim zerkalu ogleduje! Mika jo zvediti, kakošno je le to zerkalo. Ko torej nekiga dne sreča imenovaniga duiiovna, ga prijazno pozdravi in poprosi, de bi ji pokazal lepo zerkalo, v kterim se vseskozi ogleduje. Duhoven jo povabi na svoj dom. in ji poda v roko tablo, ktero je toliko želela viditi. Ali kako ostermi, ko zagleda namesti zerkala podobo „Ecee homo- na tabli! Pobožni duhoven spozna, de to je perložin čas, posvetno gospodičino iz dušniga spanja buditi. Torej ji začne prav ginljivo na seree govoriti: ..(jlejte, gospodičina! to je taisto zerkalo, v kterim me vidite vseskozi se ogledovati. Poglejte se še vi dobro vanj. Koliko, kaj ne, je Jezus zavoljo zveličanja vase neiimerjoče duše terpel? Ali ga ne vidite neusmiljeno raztepeniga, kako ga tem jeva krona v glavo bode? Si prizadevate pač vi toliko za zveličanje svoje duše, kakor si je Jezus za-njo priza-djal ? Vam dopade to zerkalo? Sle vidili kdej v ka-košnim drugim zerkalu tako natanko svoje madeže? Ali si ga ne bote uidi vi kupili taciga zerkala, de se večkrat va-nj pogledate? (lospodičini so se oči odperle, vidila je gerde proge svoje duše v precudnim zerkalu, iu hitela je omili svojo dušo v zakramentu sv. pokore s solzami prave resnične pokore. — Ljubi keršanski bravec Danice! postni čas se nam približuje, ali bi ne bilo tudi za-te dobro, se pred podobo terpečiga Jezusa vstopiti, se nekoliko pogledati v tem zerkalu, de bi vidil, koliko madežev pregreh tvojo dušo černi? Poskusi, ne bo ti v skotit), temuč v velik saj dušen dobiček. Davorin. Ogleil po Siorentkltn. I' Mariboru, kakor „Gratzer Ztg.tt piše, ho ravno božični tlan pričeli družbo keršanskih rokodeleov. l»o ve-čcrnicali ho šli družniki, v družbo vpisani (njih že 70) za mestuo glasbo, spremljeni po mojstrih, družnih ^prednikih i. d. v bližnjo družno sobo. Tukaj jim je šolski svetovavee Janš razložil poglavitni namen te družbe, namreč: vero iu čednost, pridiwst in poštenost, veselost iu pošteno dobro voljo buditi, ohrauiti iu oživljati. Tudi je kazal na srečni vspeh teh društev, ktere že veliko nad GO.OOO druž-nikov ali tovaršev štejejo, od»ar jih je bil ntolni vikari Kolping leta 1850 v Kolinu začel. Prečastiti g. Martin Kuaplež je sprednik tega društva. Iz (inrišliilja ° — Vse k veči čadi Božji in slavi Marije Device neomadežaniga spočetja. — Ker g. dopisnik otl svete l.ucijo na Mostu v 1. listu „Danicett t. I. k pri-ntopu v društvo Marije Device za pomoč misijonarjem v srednji Afriki podbuja, in v ta namen lep zgled predstavlja, ki ga prebivavci ondotne duhovni je v tej zatlevi dajo, naj ljuba Danica4* še drugi euak zgled iz te okolico pove. Tudi pri sv. Duhu ua l.ibušini jc omenjeno društvo že od leta 1852 vpeljano iu šteje do 120 udov, ki pu t golil, ua letu p acujejo. To je za sedanji čas in za duhovfiijo, ki šteje le nekaj čez 1500 duš. zares obilni /nesek. Undotni došni pastir sc ui nadjal , de bo s svojim prostim priporočeujem med svojimi ovčicami toliko voljuih podpornikov blnginsu početju obudil; pa kako se je zavzel, ko se je precej pervo nedeljo po oznanjenim povabilu v to diuštvo že čez 70 oseb oglasilo, ki so vsaka svoj goldinar položile. I.ahko se je spomnil, kar je blagoserčni Oli-vieri rekel: „To je tlelo Marije Device neomadežaniga spočetja". Pa ravno tako se je čuditi, de se to obilno število družuikov v štirih letih sem skorej še uič ni zmanjšalo. desiravno dušni pastir pri vsakoletnim oznanilu — zavoljo nemilih okolišin časa — še pristavlja: „de se taki darovi le od boij premožnih pričakujejo". Pač, veselje je za dušne pastirje, ki pobožne, za Božjo čast in za zveličanje bližnji/Ta vnete ovčice imajo! — Pa v libušinski duhovnu je tudi se druga pobožna naprava, ki je za dušne pastirje še veči veselje, in za verne te duhovnije veliko veči došni blagor, kakor omenjeno Mariino društvo. IVes, kaj bi meni pomagalo, naj bi sto zainureov iz sužnosti rešil, ko bi pa sam le zamuree — v sužnosti tičal ? Kar se nam torej pri tej priložnosti še posebno runenjenja in priporočenja vreduo zdi, je v Libušini že v letu 1S50 vpeljano društvo mladenčev in devic za pobožno življenje, ki se vodi po postavah, kakor so bile v »Danici** leta 1853 nazna-rjene, in ki se od leta do leta lepši razcveta. Reči si upamo, de brez naprave tega društva bi tudi gori omenjeno Mariino društvo tukej gotovo ne bilo toliko prijatlov našit*. Ker zdaj že skušnja korist iu dobroto te naprave za blagor mladine na kmetih priporoča —• ktero je prej morile marsikdo zaničeval, ki sc je, kdo ve, kako modriga mislil — smerno že bolj ponosno od nje govoriti. Vaj le pridiga dušni pastir, naj svari in pudučuje mladino s priž-nice in v spovednici kolikor skerbno, toliko vender ne bo pomagalo jo pohujšanja iu zapeljevanja obvarovati, kakor naprava takiga društva; — zraven je ono tudi za priletne iu stare neka tiha, pa resna pridiga, ki jih priganja, napačnosti svoje mladosti spoznavati in obžalovali, kar dostikrat večletne, glasne pridige gorečih dušnih pastirjev ne premorejo. Torej: ,,Vse skusite, in kar je dobro, ohranite-. ** 14. in lo. svečana bo v (i urici perva konkurzna poskušnja po naredbi tridentinskiga sv. zboru, .štiri fare so namreč nu enkrat izpraznjene, iu prosivci morajo 14. k pisemni, 15. pa k be^edui skušnji priti. Po poprejšnjih na-redbah p Merjen i prošnjiki, so sicer piseione poskušnje za sadaj oprosteni, morajo pa 15tiga pred koukurznim udbo-ram cerkveniga govora vvod, pervi del in sklep izustiti. Hazffteti po kevsanskhn sretu. X Dunaja. Dobrofn ki so jezu tam v Kalksburgu nekdanje Godfrov-sko posestvo kupili, ktero jim jo bilo IG. t. tu. zročetio. Prihodnjo jesen bodo očetje jezuiti ondi začeli odrejiše za mladeilče sleherniga stanu. To bo gotovo velika dobrota, ker od jezuitarjev odrejeni mladenči, pravi „Volk"freuudu, fo su ob časih nar hujših poskušenj zvesti do cerkve iu deržave obnašali. „Tirol. BI." imenujejo može: Buol-a, Bach-a, Thun-a, Kiibek-a in Salvotti-ta, kteri so junaškiga cesarja pri izdelavi pogodbe s sv. Očetam zlasti podpčrali; možje namreč, ki dobro vedo, kaj hoče reči: ..Vsakimu svoje'4. Insbruk. Tudi v tem mestu je imela rokodelska tovaršija svoje jaslice in božično drevo s prijazno slovesnostjo, k kteri se je bilo veliko ljudstva zbralo. V Mude levicah se jc noviga leta dan katoliško rokodelsko tovarštvo pričelo. Xad 110 družnih tovaršev so škof sami pri veliki s. maši obhajali. Xar imenitniši uradniki, učeniki itd. so jih spremili v družno stanovanje ter lepo govorili od razširjanja in koristi teh družb. R i in. Sv. Oče se s po»cbn;in veseljem pečaj» za vse, kar keršanske izhodnje kraje tiče. Veliko dopadajcujo imajo nad visoko mislijo, de bi se groška cerkev z latiusko zopet zediuila. ■ Na stroške njih Svetosti papeža Pija I\. v propagandi natisnjeno delo „1/ eglisc orientale" ^utrodeželska cerkev) se zmiram bolj razširja. Spisavec Pizipios si misli zedinjenje greške cerkve z latinsko že od 11 ircuškiga cerkveniga zbora sem (1439), kakor pactum conventum, kakor dognana pogodba, ktera se le še izpeljati mora. Po njegovim popisovanji le samo lastne osebne koristi greško duhovstvo še zaderžujejo. de se z rimsko cerkvijo ne ze-dini. Pizipios je svoje bukve vsim \ladarjem Evrope poslal, tudi rusovskiuiu cesarja. Prav prijazno pismu je dobil od fraucoskiga cesarja, kteri vso mogočo duhovno ( moralno) pomoč obeta. ^ Tudi v Rimu so pritožbe zavoljo oskrunovanja nedelje. Kardinal Patrizzi toži v razglasu od 3. t. m. zastran tega zmiram večiga pohujšanja. Prepoveduje »e torej ojstro, de ne smeio ue ljudje ne ž.vina o praznikih robe prepelje-vati iu vsako prodajanje tacih je-uvil ali jedilnih reči, ki se okrog nosijo ali vozijo, je prepovedano. — Krajači ali žnidarji iu mojškre pod kaznijo urniga zapertja ne smejo o praznikih izdelanih reci domu nositi. X živo radovednostjo pazijo v Rimu, kaj se po Nemčli iu zlasti v Avstrii zastran ..pogodbe" (konkordata) govori. Nasprotuikam se posmehujejo. — Z a gotovo se govori, de je veliki vojvoda toškauski sv »jint uiiuistram razodel, de hoče z Rimam pogodbo narediti — po tistih pravilih, kakor Avstrija. ** Eden nar veljavniših kardinal iv je un lan vpričo fraucoskiga prelata povzdigoval visike čednosti avstrijan-ke cesarske hiše, iu nezmerno dobrotuost konkordata /a cerkev iu deržavo. Frauciz triplje io vpraša kardinala: ..če ne ve od francoakiga celo nic lepiga povedati?" ...Kaj pa dc"**, odgovori ročni kardinal, „,,francoz je bil odrednik avstrijan-skiga cesarja****. — V Rimu je 54 duhovnij ali far, 3(> škofov, ltitiG duhovnov petriuarjev, 2213 uinihov , 1«.)19 nun. v*e ce/. 177,784 prcbivavcov. 1) ubi i tisk i vikši škof govore v poselinim pa-tirs^im listu ziasti od sadu, kteriga razglašenjc verske resirce neoiuadežauiga spočetja obroduje. Prošnji ucomadcžaue Device pripisujejo poniževanje razkolniške Rusije, v kteri de so se poslednje dni časi protestanške angleške Elizabete iu Cromvvell-a oboovljevali. Drugi sad, pravijo de je avstrijanska pogodba s sv. Očetam. V ravno tem listu tožijo vikši pastir čez nesramne časnike, ki se v pogubo uešte-viluih keršauskilt duš kakor peklenska reka po zemlji razlivajo. Francosko. V Nantes-u, Angers-u, l.ion-u iu Bordo-u (liurdeau.v) so rokodelci napravili družbe za nedeljsko posvečevanje. Turško. Nekaj z »per terpinčenje žival. „\Vieiur K rchcnztg.- piše, de je neki turk v Kairi dve bolnišnici za pse m o.aekc napravil, I.e keršanstvo pozna pravo človekoljubje, nejeverstvo pa pso- iu uiačkoljubje človekoljubju vštric postavlja. Angleško. Anglija obrača iu nate/.a vse svoje moči le na o.o samo reč, namreč ua mikavnost iu pridobitev čas n iga življenja, pravi .,Salzb. Kircheubl.'* In od tod de v tem, ko se to časno življenje v nezmerni obilnosti iu polnosti vživa, su pa nar strašucjši brezna v duhovnim življenji odperajo in vera se zmiram bolj odriva. Torej umira Britance iz pristudeiija v naročji nar obilni-i la-dosti, torej prehodi Evropo, prebrodari vse morja, de bi bolečo prar.nolo uadopoluil, ktera v njegovim sereu vlada, odkar je vera iz njega pobegnil«. Od tod žalostne cerkvene okolišine in prazne cerkve anglikan>ke vere. Eraueosk protestant mesečen list pravi zastran tega: ..Ptu ic, ki l.oudoii pervikrat obiše, gotovo stermi pred množico ondotuih cerkev, ktere pa prazne utoje. Zvonovi tlobro zvone iu cerkve so odperte, mno/.iča pa jo je drugam potegnila". I.aliko je zapopasti. de. ker ni resnice, tudi iti staiiovilniga iu tečuiga živeža za dušo, ampak duh tudi d ibromislccih se mora z nekakim studam zmiram b.dj napoliiovati, kteri stud ga pree vleče od krivoverske cerkve, ki ga je «c sliši, de misli namestili kralj redno parobrodno vožnjo v zgornjim Egiptu napraviti. To bi bilo tudi misijouu v velik rriJ; dolgočasita pot od Kaire d«» Asuana. ki terpi več tednov, bi ne v malo dneh opravila. -- Pisma iz Asuaua naznanjajo, de »o bili tirolski misijo-narji 29. listopada v to mesto prišli. 9. listopada so bili Kairo zapustili in so tedaj v 20 dneh to pnt opravili. Le z. Staller je mogel v Kairi bolan ostati; merzlica ga je bila na posteljo položila. Zdaj de se mu sicer boljša, ali zdravnik Dr. lle jer mu je zapisal poslednji zaiostni recept, de >e mora v Kvropo termli, ako note v llartumu ali sploh .!eli v Afriki kar naglo umreti sli soj niieijouu le samo v nadlego bili. iz Amerike. Goreči oznanovavec sv. vere, g. Ve-ninger iz jezuitarskiga reda, piše v svojih misijonskih na-zuaiiilih do mi nakovske družbe sv. Ludovika od vspeha svojiga mi-ijona. I».» pridigi, ktero je na svojim misijonskim popetvanji imel v St. Luuisu, pride k njemu v za-krist jo oseba, »-e pred njega vstopi in reče: ,,Oh, jez sim bila ter*!a protestantov ka. .Icz -im bila terdo dervu; noben muhljej me ni mogel premagali. Z začetka sim sem liod.la le iz radovednosti; ne ena ne druga pridiga me ni spre* bernila, naluš sim se miiosti zoperstavila iu katoli-, a ne -tulila. — liekli ste pa nekiga dne uu leči: Ako je v ii natlačeni cerkvi irolestant, kteri je v stanu dokazali, do bi bili katoličani nekdaj pn.tesiaiiti, iu de ro le-ti bili pervi kristjani, iu de ni nasproti resnica, de so \si pervi protestanti skoz iu skoz poprej katoličani bili, :it de je katoliška cerkev perva. ako kdo to dokaže, hočem tudi jest protestant biti: zakaj perva cerkev ostane vselej prava, dokler ostane Kristus, kteri je rekel: pek le n-ske vrata je ne bodo premagale. Tedaj, — je rekla, ...» mi kakor lušine z «»ci jadle, iu sim jasiiiši in ocitniši spoznala. de le la cerkev je prava, ktera je perva, ia ktero ■•o apositIjni sami občno ali kutoiiško imenovali'4.— Ko je v lleighland-i v detžavi lllimiois-u niisijonaril, ji- i.asta o z o slabo deževno vreme, kar mu je zavoljo tam živetih > ajearjev, ki ze tako nis.i bili pregoreci, mnogo ski i i drla«. (Ipi miiija jih (u, de i.aj pridno k pridigam hodijo in pristavi: ..Kristjani! k«:or se not e za nebesa zmočili. naj pa ci-t» Mih v pekel gre". Xato se dobri ajiarj: ma o i.»iermcvši sp gledu ejo in nasmejajo. Ta » ponika je imela dober nasledek; na kupe so se gnetli k pid gam, desiravim sn bile zi«i slabe pota.— Po moji pri-•1 z'i pride dvan-jstletna deklica domu k svojim prote?ian-škim rlaršeni. rekoč: rAko se hočete zveličati, motale bili katoličani; lo li bili čisto in jasno spoznali, uko lii bili današnjo prid g>» v katoliški cerkvi slišali. Jest b m /.e tolii anVa". Na to oče merzlo reče: ..II-di. pa tu li glej, kdo ti b'i dajal je-ti, m kdo bo za-te skerbel". Dtk'ica pa od-go*..ri s terdno zanesljivostjo: ..Gospod llog bo za-me po-skerbel". V leni trenutku stopi v slanico katoliška gospa, in je slišala, kaj se «bravnava. ..Prav je ', reče, „jest bom -.crbcla ?a «,iro'va". .Manjši devetletna sestra, to slišati, tudi Jakliče: ..Tudi jest hote n b ti kuto icanka". »S privoljenjem staršev, je vzela ta gospa «le deklici k sebi, — ftarrji jc pristopila »d tesa časa že k sv. obhajilu, in upati je. de b. d.t tudi starši lepo pot /.a otrokama nasledovali. — Diuga eseba. ki jc bi.a v nevarnosti, so dati sestri od katoliške vere odverniti, je tudi po neki pridigi k njen.u prišla, rekoč, kar so mu že mnogi pred njo rekli: „D.»bro je, de sle vender prišli; sau.o nato pozneje, in jez bi bila vero in cerkev zapustila**. •— Srečen, kogar delo Bog tako blagoslovi! ^Illas.) Zre z tU ca za u o t o. Ostrigo nsko vikši škofij*tvo je ukazalo, de naj ima vsaka škola, tudi učilnice v poddmžn cah, svoj posebni šo'ski zapisnik, kteri se moia pri cerkvenim «gledo-vanji skazati. — Kaj de so mora v s« v t« zapisnik pisati. ne povedo „$lov. Nov.u, gotovo pa je, de bi k vspehu šolskimu mnogo mnogo pripomogel zapisnik, v kteriga bi se vse imenitniši dogodbe dotične učilnice zapisovale, in se sem ter tje tudi učeneam iz teh bukev povedalo kaj, kar se je že pred več čusam dogodilo. Morebiti bi posebno teknil še pnsebin zapisnik, kteri bi samo obnašanje, pridnost, djanje in nehanje učeneov obsegal. Neka čini, komu drago. Grobni napis. Aa vsaki grob. (•rešnik vender se predrami. Pusti sv et nečimerni, Kmalo boš tud' li med nami. To moj »rob naj le uči. JIUi darovi. Za afrikanski mision. I/. Trebelniga 9 gold. 40 kraje. — D-br.tuik I kri— žak 2 gold 12 kraje. sr. — Predpuslna zasukana. Z da j lire so zlate. Ilevirr. za vas. Ko pamet imate: Molitve je čas! Norčavi pit-t kaže lli.li jezik iz list. (Ij! |iratka ne laže, tioljliv je predpust! Siiilbačev -levilo, \ srečo drklet, Ne bo ne obilo, >li znale verjet'. te ka-a je draga. Za zakon ni vsak; Je ki.iik.i lild spaga. |l..|j Ir.lik sromak! Zna bili. de |iilnii* lluli modrih devic, Hekleta navdihne, S1 varvali vie! Nikar ne ilrr/.ite Na ta svet preveč j lii i a Ir ljubile. On ilal vam bo več! Pri možu želite H>> pridne roke; Al še bolj isile Piibo/no seree! Kar um/ »i pridela. Zna kmalo zapit ; Kar /ena je imela, Sr tu vgonobit. Tud ilnta se zmota. Ni tu in lam nic: t boga sirota. K bo prazen mošnjič l.epota kmal zgine. Se zgijrbi obraz: Na -vetu vse mine. llevistva ne kras! Marsklera si tuje Iz glave lase. Na -krivtlim zdihuje, In toei solze: Sim na se deržala Le reva preveč; >|n/