KATOLJBK CERKVEN LIST.
,,Danica-' izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol letalgl. 80kr..za 1 4leta90kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica4, dan poprej •
Tečaj XLV.	V Ljubljani, 24. rožnika. 1892.	List 26.
Eucharistia.
P res v Rešnje Telo!
Božični večer je.*) Bedim. Sedim in razmišjam v topli sobi... a ljubi Zveličar — zmerzuje zame, za moje zmote in grehe v merzlem hlevčku... Toda, ali sem v nesvesti? To se je godilo že pred več kot pol letom: tudi ne: godilo se je že pred blizo dva tisoč leti. Res je že davno, vender je še vedno resnični to tudi dandanes: V taber-nakeljnu še zmirom za nas biva, in to v mrazu in vročini. Tu še Marije in Jožefa ni, še uboge živinice ni. O ti ljubi Jezus, kako si vender zašel sem v to revno stanovanje? Bog nebes in zemlje, in tu v našem siromaštvu! In odgovarja mi iz cerkve sem v mojo sobo: Priklepa me tukaj ljubezen, ljubezen do tebe ubogega grešnega človeka. — Pa kaj počneš, kaj delaš tukaj, o moj Jezus? ... — O dragi prijatelj: kaj delam, kaj počnem ? Kličem in vabim, da bi prišel, kdor me ljubi, prosit me, pogovarjat se z menoj. Sej ne želim, ne zahtevam druzega, kakor da bi hodili od mene ljubljeni, od mene odrešeni, odkupljeni človeški otroci sprejemat novih milosti od Mene, ktere jim deliti želim. Serce boli mater, ki s trudom pripravlja prelj ubij enem ti sinčku svojemu kako veselje, s katerim mu prav zelo misli vstreči in se otroče prešerno dobroti odreče, da mu nič ni do takih reči. Ali še vse huje nasproti je Jezusovemu naj ljubeznjivšemu Sercu, ako njegovi otroci vse bolj ljubijo, kakor pa sladko nebeško mano, katero jim Gospod ponuja. Premisli, o človek!..
Razne bratovščine so vstanovljene v češčenje presvetega Rešnjega Telesa. Vse hvale vredna je naša Ljubljanska bratovščina vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa! O koliko tisučev jih moli
*) Res je bil odmenjen spis že za Božič.	Vr.)
in časti Jezusa v najsv. Zakramentu! Kako brez števila veliko prelepe in drage cerkvene oprave in paramentov v čast presv. Rešnjemu Telesu se je že razdelilo in se deli po vsi škofiji, pa pošilja se tudi v misijone, in tisuče in tisuče vernih častivcev, djal bi, se neprenehoma versti in ..uro moli'4 v čast presvetemu Zakramentu. Ali ker je ljubezen in dobrota Jezusova nezmerna v tej naj častitljivši Skrivnosti: zato tudi naše češčenje in povračevanje Jezusove ljubezni nikoli ne more zadosti veliko biti. Prelepe so procesije v god presv. Rešnjega Telesa in druge počeščevanja po vsem katoliškem svetu: na milijone kolen pred Njim poklekuje in ga moli po cerkvah: mnoge so tudi družbe, bratovščine v ta namen: vender pred Veličanstvom Gospodovim v tej božji Skrivnosti je vse to le kak«t slaba senca.
Imenujem naj o tej priliki zraven omenjene ljubljanske tudi saj še eno drugo družbo v čast Sv. Rešnjega Telesa. Imenuje se ..Euchar.«tia.*'
Vstanovil je to društvo P. Kvmard. začetnik „Zadruge presv. Zakramenta44 it 1 *<!*). Pij IX so zaterdili: „To misel je vdihnilo nebo: svest sem si, da je Cerkvi tega treba:44 Sedanji sv. Oče Leon XIII so to društvo blagoslovili in odobrili s posebnim pismom (Breve). Nad 120 škofov ga je prav toplo priporočilo svojim duhovnom. Množi in razširja se do čuda naglo. Pred 4 leti je imelo društvo samo :»oo0 udov. a sedaj jih i m a že dosti nad 20.OO0, med njimi mnogo škofov in več kardinal o v.
Sprejemajo se v to društvo samo duhovni: vender smejo pristopiti že koj subdijakoni. Zavežeš se 1) vsak teden enkrat celo uro Jezusa v tej naj veči Svetosti premišljevati in moliti. Dan i
lO* -
uro si sani izbereš in premenjuješ kakor hočeš. ( V kateri teden ne bi utegnil, dopolniš jo prihodnji teden: 2) Vsako leto se opravi ena sv. maša za limerle ude. Kolika tolažba zate, da se bo toliko s*, maš darovalo zate! 3) Plača se 1 gld na leto; a zanj prejemaš mesečni list „Eucharistio," krasen list. kateri prinaša iz raznih krajev izverstne in zanimive, spodbudljive in podučljive vsebine. To društvo je nekaka protizveza zoper zvezo frama-sonsko, a ta list je nje glasilo.
Popolnih odpustkov prejmeš: 1) na dan, ko pristopiš: 2) o smertni uri: 3) na praznik sv. treh Kraljev in presv. Uešnjega Telesa, in 4) vsak dan če jedno uro Jezusa v najsv. Zakramentu moliš; tudi grede, ko greš bolnika obhajat. Morejo se vsi opravki za duše v vieah v prid oberniti.
Vodnik društva je č. g. Karol Krasa, Spi-ritualdirector der barmherzigen Schwestern, VI. Gumpendort'erstrasse Nr. 117. Wien.
J. K.
Modroversko kermilo zdrave omike.
(D»lje.)
IX. Poglavje. O cerkveni veljavnosti v verskih reč e h.
17.
Papeževe versko-nravske določbe — znane in
dane raz stolice pervaški--so tedaj brez zmote,
kar je bilo že prej pojasnjeno, in tako so verjetne kot občnega zbora. Druge papeževe naredbe so sploh pri-velj a v ne in prečastitljive zavoljo besede Božje: „Ti si Peter, in na to pečino sozidam svojo (Vrkcv.- Matth. 1«;. 1«. „Pasi moje jagnjeta, pasi moje ovce.u Jan. 21. 15. „Simon, Simon! glej satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico: jaz pa sem prosil za te, da ne jenja tvoja vera. in ti. kedar se boš nekdaj spre-obcrnil. poterdi svoje brate." Luk. 22, 31. .»2.
1H.
Nikoli in v noln-nili okoliščinah ni dopuščeno se pozivati na občni zbor od papeža, kader raz pervaške stolice učijo in ukazujejo, ali kedar so njihove določbe sprejete od raztresene cerkve, kar je Cerkev s papežem. To storiti, bi se reklo., svojo nepokornost prikrivati in razpor dalje snovati: pravi se. pozivati se od cerkve na cerkev, ktera ne odgovarja nikoli dvakrat na isto vprašanje. „Cerkev ne sodi dvakrat."*) Podvreči se je dolžnost. Kriva vera. obsojena po škotijstvu. piše sv. Avguštin Julijami, se ne sme več preiskovati, marveč jo morajo kerščanske oblasti zatreti.^)
•i btlesia n«»n ln> judical.
* Damn.tl.t ha»-reM> al» epi^'»pis n<»n adliuc examinanda ro. r» enda a poU->tatil»us cliriftianis. >. Augustinus.
Papež obsodijo več stavkov, iz kake knjige posnetih, poznamnjajo to in uno za krive nauke, naznanijo škofom po vsem svetu in: „stvar je dognana.u „Bog je postavil uk resnice na Stolico edinosti." *) Petrov glas priznavamo v glasu njegovega naslednika, udamo se, vbogamo.*)
Mislil bo kdo: so li pa papež in škotje dobro preiskali, se ogibali enostranosti, so li stvar razumeli? Niso ne mara iz strahu ali iz nade tako ravnali? Kratko: so se obnašali kot verski sodniki?... Odgovor: To in tako naj prašajo oni, kteri ne verujejo obljube Kristusove, da bode vselej s svojo Cerkvijo do konca sveta. Jezus je obljubil: „Z vami sem," in zvest je svoji besedi: To mi je dovolj opravičenja za mojo pokorščino. Ovca sem, — ovci pa ne gre pastirjev soditi.
20.
Terditi, da smejo verniki presojati papeževe ter cerkvene in škofovske naredbe, ni le sploh samo na sebi prederzno in prepovedano, temuč daje tudi potuho katoliškemu občinstvu in loči-narjem samim, ker uči kljubovanje in nepokorščino do sv. Cerkve.*) Tako pravilo je le slepilo, s kterim ločinarji svojo nepokorščino prikrivajo.
21.
Kakoršnikoli so škotje posamezno ali vsak za se. naj so sveti ali mlačni, učeni ali malovedni, brez predsodkov ali ne, naj se po vetru in sebičnosti okrenjajo ali le za čast božjo vnemajo; kakšne baže konečno so razlogi, ki jih primerjajo: vselej kedar so s papežem vred zložni v kaki določbi, so isti, ktere nam je Bog postavil vodnike v veri in nravnosti. Njih mnenje utegne biti človeško: svetost jim se ni obljubila; ali njih skupna določba v edinosti s papežem ne more biti nikoli zložna zoper resnico. Zveličal- je obljubil, da zmota nikoli ne zmaga: peklenska vrata ne zmagajo, in 011 je zvest svoji obljubi.
22.
Različno tolmačenje nekih izrazov v apo-stoljskem ukazu ne dela zapreke njegovemu postavnemu sprejetju, kedar se strinjajo v glavnem predmetu. Zaradi tega se nikoli ni dvomilo na iskreni podveržnosti katoliških bogoslovov pod verske določbe Tridentinskega zbora, da-si se niso strinjale njihove razlage nekih točk.
23.
Naredbe v papeževih razpisih, ktere so zoper navade in prostosti kake cerkve, n. pr. neki čas
*i Oui in cathedra unitatis d<»etrinam posuit v«-ritaiis. Aug.
Kgo interim clamito: si <|uis cathedrae Petri jungitnr, meus est. S. Hieron.
*> Talia disputare. <]ualia isti disputant. rebellare est. K Aug.
francoske, ne podajo postavnega vzroka, se jim ne podvreči, da sc le njih uk z vero strinja. K raj ne ali deržavne navade in svobodnosti so po-sebnice, bodisi dovoljene, bodisi terpljene, na ktere se ne ozirajo občne naredbe.
24.
Ako papež naročajo pokorščino do postav vladarjevih, jim nikakor ne vdihnejo veljave iz svoje oblasti: ravno tako ne dobivajo cerkvene postave svoje moči od oblasti vladarjeve, ako svojim podložnim veleva ravnati se po njih. Vsaka postava vleče vso svojo moč od oblasti, iz ktere izviia. Domišljati si, da papežev razglas ne veže vernih v njih vesti, dokler ga deržava ne sprejme v svoj zakonik, dasi pastirji povsod odobrujejo verski obseg, se pravi uničiti cerkveno veljavo v verski sodniji, pravi se iz vere delati deržaven zavod. Ne tako: — temuč resnica katoliške vere je neodvisna od dcržavnih šeg.
2f>.
Da postane cerkven ukaz deržavna postava, ga mora brez dvombe svetna oblast v svoj zakonik vpisati, ali to vzakoničenje ni oni vzrok, ki verne v vesti veže k pokorščini do cerkvenih ukazov. Ne zavoljo tega vzakoničenja, temuč zaradi tega morajo jim v sercu podverženi biti, ker izvirajo iz veljavnosti onih, kterim je Zveličar rekel: „Pojdite, učite vse narode."
2(>.
Brez prederznosti se Cerkvi ne more odreči pravo, soditi o smislu knjig verozadevnih. Vsako društvo ima pravo, soditi o smislu svojih postav in knjig, ki jih pretresu je. Raz ven tega pozna Cerkev svoje pravo in se ana druzega: in zares je sodila vsaki vek cerkvene knjige, bodisi v poterjenje ali v odbitje. Tako je zavergla spise Arija, tri slavo vite Ibasove. Theodoretove in Theo-dora Mopsvestega: poterdila pa nasproti sv. Avguština spise o milosti.
Omnes episcopi simul clamaverunt: Quicunque Nestorium non anathemizat. anathema sit. Omnes Nestorii epistolam et, dogmata anathematizamus. Cone. Ephesin.
27.
Ako gre Cerkvi pravo, soditi o smislu cerkvenih knjig, zadeva verne neobhodna dolžnost sc podvreči njenim razsodbam; ker bi oblastnija, ktere nikomur ni treba vbogati, bila bosa domišljija. Verni so tedaj dolžni spoštovati cerkvene razsodbe zastran spisov verozadevnih.
( Dalje nasl)
f Martin Skubic.
(Gorečemu dušnemu pastirju v spomin.)
(Dalje.)
4.	Podružnici v Hrovači. posvečeni presv. Trojici, so prizidali novo svetišče (prezbiterij > ter postavili notri nov veliki al t ar. Izdelal ga je rajni podobar g. Anton M i ki i č. od sv. Marka, za okroglih 750 gld. Iz farne cerkve so se prestavile sem stare orgije, ko so prejšnje kupili Nemščani za svojo podružnico. V Hrovašci so si omislili tudi nove zvonove, uglašene v trizvoku — Fis. A. Cis (Fis-moll.)
Pri tej podružnici je farno pokopališče za veliki del fare. Ker je bilo postalo pretesno, se je razširilo 1. 18*7. Ribniška občina je kupila potrebni prostor, g. dekan Skubic pa ga je priredil za pokopališče ter ga obzidal z dohodki podružnice presv. Trojice, tako da je tudi razširjeno pokopališče lastnina te podružnice. Ker ni bil stari pokopališčni križ več dostojen in ker ga je bilo treba vsled razširjanja pokopališča itak prestaviti, omislil si je gosp. dekan 1. 1890 nov. lep križ iz vlitega železa za 400 gld. ter ga postavil na primernem kraju.
5.	Podružnica sv. Križa, h kteri sedaj spadajo vasi Jurjevica. Kot, Breže, Sušje, Slatnik in Žlebič, se je pod rajnim Skubicem po veliki skerbi zasluženih ključarjev Janeza Lesarja in tovariša Grebenea vsa prenovila. Naj pervo se je prekrila polagoma vsa streha ter vredil pevski kor in orgije. Za tem so bili prenovljeni vsi trije altarji in prižnica. Naredile so se v cerkvi nove klopi, nova okna in nova večja vrata. Vsi stroški za ta dela so se odbili z milo-dari. Precej milodarov seje bilo nabralo v tistih Mih. ko se je zidala nova farna cerkev in se j«« obhajala dopoldanja služba božja ob nedeljah in praznikih za zgornji del fare v tej podružnici.
Ko se je bila cerkev prenovila, je prišel na versto še zvonik, kterega so vzdignili za 2 m ter mu napravili popolnoma novo streho. Delo pri zvoniku so plačali občani z enoletno doklado na 'io% davke ktere so si sami naložili.
Ko je bil zvonik gotov, naredili so v žagradu nov tlak in oskerbele se nove omare za masno opravo, ktera se je napravila v zadostni množini. Samo v denarju se je potrošilo v Skubčevi dobi za razna dela pri tej podružnici do :>0.ooo gld. Zato pa se more sedaj tako po velikosti kot. vredbi in sna^i v s pore. liti marsikteri farni eerkvi v škofiji. Čast občanom!
Posebne pomembe glede soseske sv. Križa je tudi to. da se je pod Skubicein na novo vredila. Prej so namreč spadali Sušjani. Slatničani in Zlebičarji pod sosesko sv. Marka v Sodraški fari, a pokopavali so svoje merliče na pokopališču pri sv. Križu. Tako razmerje je bilo ostalo iz onega časa, ko je spadala pod Ribnico še vsa sodraška fara. torej tudi podružnica sv. Marka. Ko se je pa vstanovila 1. 1753 v Sodrašici samostojna duhovnija. je prišla podružnica sv. Marka pod Sodrašico. a imenovane tri vasi so ostale pod Ribnico.
Iz te nenaravne razmere so izvirale u raznih prilikah jako neljubi prepiri. Na prošnjo Sušjanov je škofljstvo rešilo 1. 1881 zadevo tako. da spadajo vasi Sušje, Slatnik in Žlebič od sedaj dalje pod sosesko sv. Križa.
Prelepo delo. spadajoče k tej podružnici, ter iz-veršeno pod vodstvom dekana g. Skubica. je tudi
obnovljen je sv. križevega pota. oziroma kapeli«- križevega pota. sozidanih ob potu, ki vodi iz Brež k sv. Križu. Dotične na pol razrušene kapelice je Marija Zidar iz Brež v zadnji volji naročila popraviti svojemu sinu Janezu Zidarju, kteremu je v ta namen zapustila 400 gld. Materino zadnjo voljo je Janez Zidar zvesto spolnil. Dal je prezidati kapelice ter vanje postaviti slike križevega pota z okviri. Križev pot je bil ob enem z onim v cerkvi sv. Križa 1. 18*7 blagoslovljen po č. P. P 1 a c i d u F a b i j a n i - j u, iz reda sv. Frančiška, sedaj provincijalu hervaško-kranjske pokrajine sv. Križa v Ljubljani.
V	bližnji prihodnjosti čaka soseščane sv. Križa novo delo, namreč razširjenje pokopališča. Rajni g. dekan .Skubic je možem večkrat svetoval, kako naj se to zgodi; izveršitev se je zavlekla vsled nekega nasprotovanja.
V	najnovejšem času se je od neke strani sprožila misel, naj si občini Sušje in Jurjevica vstanovita pri sv. Križu lastno ljudsko šolo. da se tako v okom pride tesnobi šolskega poslopja v Ribnici. Po mojem nemerodajnem mnenju je ta misel nesrečna Razlogov za to terditev pa na tem mestu ne morem razpravljati. Jurjevčani in Sušjanci naj si torej to imenitno zadevo od vseh strani dobro ogledajo.
(i. Tudi pri podružnici sv. Leonarda v Nemški Vasi se je v Skubčevi dobi veliko prenaredilo. Kupili so od Hrovaščev stare orgije za 100 gld., ter jih postavili v svojo cerkev. L. 18« 2 so si napravili dva nova zvonova za 400 gld. Mogočni zvonik Gori-čevski je spodbudil Nemščane. da so si lansko leto sozidali nov zvonik, za kteri je bilo treba šteti samo v denarju 1500 gld. Tudi cerkev sama se je pri tej priložnosti zunaj in znotraj prav lično prenovila. Zadnje delo se je zveršilo sicer še le po smerti rajnega g. Skubica, vendar je bilo dogovorjeno in na-čertano še za njegovega življenja. Velike zasluge za to podružnico imata ključarja Jože Češarek in njegov tovariš J. Zobec, ktera častno službo v splošnjo za-dovoljnost svojih soseščanov opravljata že nad 30 let.
(Dali*' na&l i
Ivan bogoslovec, vojak.
i KoDMv )
Po vrat župnikov.
Ker je Ivan vedel, kako težko ga župljani pričakujejo. naznanil jim je bil dan svojega prihoda. Veselje teh dobrih kristijanov je bilo pri tej novici v resnici neizmerno in skerbeli so zato, da bi svojega ljubljenega dušnega pastirja kolikor mogoče najslo-vesnejše sprejeli. Krasno so okinčali cerkev z venci in z zastavami, napravili so na cesti prezali slavolok ter ga olepšali s cveticami.
Župnik je imel priti v soboto večer. Uro pred solnčnim zahodom pričeli so zvoniti k prazniku in koj se je ljudstvo povračalo domu od dela. obleklo praznično obleko in se pričelo zbirati pri slavoloku. Med ljudstvom je bilo videti tudi nekaj bližnjih duhovnov, ki so tudi že težko pričakovali svojega prijatelja. Cela pot, po kateri se je imel peljati Ivan. bila je ozaljšana Na hišah so visele zastave, podobe z napisi, in ceste bile so posute s cveticami. Ravno da se je pričelo mračiti. že so prižgali luč na zvoniku (ki je bil tudi jako lepo ozaljšan). na slavoloku in
po oknih posameznih hiš. Ljudstvo je nesterpno pričakovalo gosp. župnika.
In komaj se je začulo derdranje koles, že so bili krepki mladeniči pri vozu. izpregli so konje in sami peljali voz do slavoloka. Dasiravno se je gosp. župnik branil in upiral na vse kriplje; bilo je zastonj. In ko jev priderčal voz do slavoloka, zaonli so gro-moviti „Živio!" in „Slava"-klici. Ljudstvo je ustavilo voz. hoteč videti in govoriti z župnikom. Vse ga je pozdravljalo, vse mu voščilo srečo vse poljubljalo roko. ob kratkem, nastala je prava zmešnjava. In kdo si ve, koliko časa bi bilo še to terpelo, da niso mladeniči zopet prijeli za voz in ga hipoma odpeljali do župnega dvora.
Perva pot je bila Ivanu v cerkev, kjer se je bilo že zbralo mnogo ljudi. Pokleknil je pred velikim oltarjem in nekoliko trenutkov preserčno hvalil Boga in presveto Marijo Devico za srečno vernitev. Potem pa se je obernil k ljudstvu in naznanil z roko, naj se umirijo. In res, bilo je koj vse tiho, kakor v grobu. Tedaj je pričel govoriti:
„Nepričakovana in veličastna slovesnost, katero ste mi pri vernitvi napravili, me je zelo ganila, a tudi osramotila. Ganila, ker vidim, kako zelo spoštujete svojega dušnega pastirja; osramotila, ker vem, da tolike časti niseui vreden. Kakor ste vi vedno mislili name, tako tudi jaz na vas. Vsaka minuta, ko sem bil nepričujoč. zdela se mi je neizrečeno dolga. V duhu bival sem vedno pri vas. Sam Bog ve, kako me je skerbelo in kako sem molil, da bi nihče izmed vas ta čas ne zbolel, da bi mu ne mogel podeliti pomočkov za srečno smert. Sedaj je, hvala Bogu in presveti Devici, vse dobro. Bog je uslišal mojo prošnjo. Zahvaljujem se Bogu in Materi Božji, da sta me zopet nazaj pripeljala, in hvala tudi vam, da ste poslušali moj svet in niste napravljali nikacih nemirov in šuma. Prizadeval si bom vam biti v vsakem oziru dober 0če — v dušnih in telesnih potrebah. Pomogel vam boden, kolikor bo v moji moči. Molil bodem za vas, živel samo za vas. Molite tudi vi za mene. Bog pa blagoslovi vas vse in vam stoterno poverni vso čast, spoštovanje in ljubezen, ktero izkazujete meni, nevrednemu služsbniku Kristusovemu u
Nato je Ivan verno ljudstvo blagoslovil z Najsvetejšim. potem pa se je podal v župni dvor. Ljudstvo pa se je globoko ginjeno razšlo domu. Ljubezen župljanov je Ivanu bogato povračala vse pritežnosti, učinjene mu od nostave.	ojaške_službe
duhovnov napravTlPSamaso^.
ITarsikdo izmed čitateljev utegnil bi misliti, da je le ta povest vsa izmišljena Naj bi pač bilo res tako! Toda. kolikokrat sem videl z lastnimi očmi, kolika žalost je navdajala verle mladeniče, ki so morali zapustiti tiho semeniško zidovje, da zadosti* ostri, ksivrtcni laški postavi, ki kliče tudi bogoslovce v vojaško službo. Koliko solz se zaradi tega prelije, koliko solz mladeniških in materinskih! Kdor tega ni še nikoli videl, si še misliti prav ne more. kako so užaljeni stariši in drugi ljudje pri tac-ih dogodbah
Mnogo mladenčev. ki so bili prej vneti za vse lepo in blago, pogubi se med šumom in hrumorn sveta tedaj, ko nosijo vojaško suknjo. Mnogo se jih ne verne več v semenišče. A to ni največje zlo! Da bi vsaj postali verli posvetni možje! A tudi to se ne zgodi vselej: marsikteri se pogubi dušno in telesno, odtuji se sveti veri in vda se najgerjim pregreham.
Nasprotno pa ima le ta postava, dasiravno krivična, tudi marsikaj dobrega v sebi. Za klerike je to šola kerščanske poterpežljivosti, katere je duhovnu dandanes še posebno potreba — mnogo bolj nego prej kedaj — da more prenašati zaničevanje in preganjanje svete cerkve. In tudi pri vojakih učini veri bogoslovec marsikaj dobrega.
Tako so brez verski postavo dajavci dosegli s svojim krutim zakonom ravno nasprotno tega. kar so nameravali.	J. J.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Ljubljana. V večer pred S. R. Telesom je hudo lilo; v praznik sam zjutraj je bilo toliko vedro, da ste se procesiji Ternovska in Šenpeterska mirno opravili; potem je zopet deževalo. Šenklavška procesija, ki se je pričela že nekaj po Dih, se je v začetku ver-šila dosti srečno, po tretjem blagoslovu pa je začelo deževati in poslednjič je dež tako pritisnil, da se je zadnji blagoslov moral v cerkvi opraviti. Zvečer je bil velik naliv in v petek je zopet po malem deževanje. V nedeljo dopoldne je bilo vgodrio vreme ter ste se srečno zveršili obe procesiji — Šentjakopska in frančiškanska. Popoldne in nadalje je zopet nekoliko deževalo. Enako ali podobno se sliši z okolice in z dežele. Bog daj lepo vreme, da bi moglo žito in sadje se polniti, vse lepo zoreti in se spravljati.
S Pivke se piše „Slovencu :u Sv. Vida dan zvečer se pripodč černosivi oblaki z germenjem in bliskom in ulije se silna ploha. Mož iz Zagorja in žena njegova bežita pod bližnji hrast. V tem hipu trešči trikrat, tretjič 2 metra preč od moža in žene. Mož obleži kakor mertev, žena kliče na pomoč. Mimo gredoč voznik vzdigne in trese moža ; žena je vsa bleda strahu. Na pomoč pride Zagorski g. vikarij in ljudje z vozom, na kterem oba odpeljejo v Zagorje. Možu je strela osmodila lase, ožgala ga po persih, z desne noge potegnila čevelj, za kterim je imel vtaknjen krivec. Doma so ju greli, dergnili... Smertne nevarnosti ni, vender utegneta še dolgo ležati.
Ljudje kolnejo pogostoma: Strela te ubij! Taki žalostni dogodki so svarilo zoper kletvinjo in v spomin kličejo kazni božje, ktere kliče greh na zemljo!
Pri Sv. Duhu na Kerškem je 17. t. m. toča hudo pobila.
Tudi v Perneku na Štajarskem je one dni v neki skedenj, kjer je vedrilo 12 ljudi, udarila strela; trije so ostali mertvi.
V Gropadi pri Bazovicu je strela ubila mladenka. ki je nesel domu travo za kravo. Našli so ga sredi travnika, precej osmojenega.
Sarajevo 6 jun. 1892. (Zahvala.) Naj Vam naznanim, kako je pretečeni teden, ena mala deklica pri 2 letih, prav čudovito ozdravela. Pretekli ponedeljek je tudi v Sarajevi prav dobro gromelo, in tudi enkrat je treščilo; ta mala deklica, serbkinja, je pa ravno spala, in se je tako ustrašila, da se je prebudila, in nič več spregovoriti ni mogln; tako se je ta revica vila in mučila, pa nič ni mogla spregovoriti. Peljali so jo k zdravniku, pa je rekel, da ne more nič pomagati. Pri tisti hiši pa služi ena prav dobra in kerščanska služkinja, in ima tega otroka tako rada, ker ga vedno seboj v katoliško cerkev jemlje. Ta revica se ji je tako smilila, da se je vedno jokala za njo, in je nekoliko molila in Boga prosila, jo tudi
nam v molitev priporočila, pa obljubila, ako bode deklica spregovorila, da hoče v našo kapelo kaki dar dati. Ta dobra duša je že veliko naši kapeli pomagala. Bilo je od ponedeljka pa do petka, kar ni nič spregovorila; v petek zvečer ob 9ih je pa, hvala bodi Bogu in Mariji Devici, na veliko veselje te dobre služkinje in njenih roditeljev zopet spregovorila, in ravno tako govori kakor poprej. In ta dobra oseba je že danes, v ponedeljek, obljubljeni dar k nain prinesla v kapelo. Prosim Vas. ako se Vam zdi vredno, da bi to v „Zgodnjo Danicou dali, ker sem oUdi jest precej namen in obljubo naredila, ko smo začele v petek moliti, ako ozdravi, da se hočem v rZgudnji DaniciJ v imenu te dobre služkinje zahvaliti. B'jdi to v spodbudo drugim, da naj le pri Bogu in Mariji Devici pomoči in tolažbe iščemo z živo vero in terdnim zaupanjem, pa z gorečo ljubeznijo do Boga in do bližnjega, in z dobrimi deli.
V našo sirotišnico smo tudi zdaj dobili male dekleta, imamo zdaj 4, katere v šolo hodijo in imajo prav revne stariše. Tu v Sarajevi, hvala bodi Bogu. je letos vedno za potrebo dežja, da lahko raste.
Zvonček sv. Jožefa iz Prjedora v Bosni.
(Dan presv. Rešnjega Telesa.) Dragi in verni katoliški Slovenci! Znan vam je veličastni obred procesije presv. Rešnjega Telesa dan; ni pa tako v Bosni jugoslavenski. ki je okolo 400 let čaraila pod iarmora turškim, pod stisko mahomedansko.
Tu narod kerščansko-katoliški ni poznal, ne občutil versko-vzvišenega in veleslavnega obreda procesije z Najsvetejšim na Kristusovega Telesa dan. Mnogo je še zdaj župnij, ki te največje cerkvene slavnosti ne poznajo; krivo tega je pomanjkanje za to potrebnih reci, pa tudi mlačnost in stara navada. Prej bile so ovire in prepoved, a sedaj po „okupaciji" je prosto in brez vsake nevarnosti. V novi župniji sv. Jožefa v Prjedoru prizadevalo se je že od Velike noči do sedaj ta slavni praznik in procesijo presv. Rešnjega Telesa, kolikor največ mogoče, slavno, ča-stito in dostojno obhajati.
Upam, da marsikomu bode zanimivo citati ali slišati, kako se je ta sveti in slavni praznik veršilu bogoslužje v tej katoliški župniji med večino maho-medcev in razkolne cerkve kerščanov. Hvala Bogu' In Jezus, Marija, Jožef povernite milim dobrotnikom in dobrotnicam, osobito v beli Ljubljani, kteri so blagoserčno pripomogli k lepoti cerkve in oltarja sv. Jožefa tukaj in k slovesniji procesiji na Božjega Telesa dan. Oltar smo okinčali z raznimi svilenimi in volnenimi tkaninami, tudi sv. mizi, menzi, to je prav za prav oltar, smo lepo tkaninsko obleko, „antipen-dijum * napravili. Vsako stran oltarja je krasna piramida, noseča vsaka devet svetilk z lučmi, v sredinji ene je zlatno ime Jezus, druge pa ime Marija. Vsak»» stran sv. mize do stene prezbiterija postavljene s«, dvojne stopnice z belimi pertovi pregernjene, na nje razpostavljene so narejene umetne cvetlice in naravne sveže rastline — zelene in cvetoče. Se stari, slabi in prerevni tabernakelj dobil je svileno-zlato-vezeiiu odgrinjalo (do časa, da se nova in dostojnija stanica Najsvetejšega napravi). Na tabernakeljnu stoji umetna sveto-prešinljiva, meter visoka britkomartra, darovana, za nameček sv. križevega pota, od gospoda Fr. IV-mana, podobarja in zlatarja v Ljubljani. Neopisljivo pomenljiv, častit je križ razpetega Zveličarja na ol tarju. Le večje in umetnije ..britkomartre* na oltaij *,
Na scenah prezbiterija ob oltarju ste postavljene prelepe slike, v krasnih pozlačenih okvirih, evangeljsko stran serce Marije Device, listno stran serce Jezusovo; podobe te so človeške dopasne velikosti, katere je prej imenovani umetnik dal za prav malo ceno 8 gld. Slikani ste umetno in gledate obe modro, milo in Iju-beznjivo naravnost v oči gledavcu. Okolo oltarja v prezbiterijn obesili smo lope vence v raznih oblikah. Tak«» je začasno dobila cerkvica. sicer prerevna in slaba, prav veličastno opravo in podobo stanovanja nebeškega Kralja. bistvcno-osebno-skrivnostno bivajo-čega med nami na zemlji. Osobito je pa lepoto vzvi-š«*valo 39 luči umno in prijetno razpostavljenih na oltarju in v prezbiteriju
Naredil se je krasni novi nebes, okolo nebesa je zlato svilena tkanina — posebne lepote; pod nebesom in nad njim lepa rudeča svileno-volnena tkanina s cvetkami in peresi Na stropu nebesa je krasna slika sv. Jožefa, z nebeško lepim detetom Jezusom, — prav pomenljivo, ker ravno pod tem nebesom nosijo mašnik pravega Tistega, katerega je nosd na rokah sv. Jožef na zemlji; slika je obšita s srebro-svilnenimi portami, okolo se pa zlati solnčni žarki razprostirajo po nebu. Nebesna obgrinjala so ob robeh obšita z zlato rumenimi svilenimi „franžami.-4 Verhu belo višnjevih nebesnih deržal so lepe pozlačene okrogle tri kupole. Velekrasen ta nebes zbog zlato svilene tkanine se veličastno lesketa, blišči, ter pomenljivo in živo spominja: kedo je Tisti, katerega nosi mašnik pod nebesom v procesiji Za to lepoto nčbesa in oltarske olepšave so veliko pripomogle neveste Kristusove v Ljubljani pod varstvom sv. Uršule.
Katoliški slavenski naseljenci iz okolice so pred praznikom vozili v mesto zelene drevesca in veje. Katoliki v mestu so jih zasajali ob ulicah v drevored in napravljali štiri zelene šotore z oltarji za postaje Najsvetejšega. Z lesenega zvonika vihrale ste zastavi: cerkvena in slavensko-narodna. Topiči naznanjali so slavni praznik Katoliški verni Bošnjaci došli so iz dveh sosednjih selskih župnij po 3—4 in 5 ur daleč k *»*j prevzvišcni katoliški slavnosti, ker doma še te častitljive procesije nimajo. V«'rno ljudstvo je trumoma hodilo v cerkvico in iskreno-pobožno molilo Boga-Jezusa Kristusa v presv. Zakramentu. Priprosti, verni rimo-katoliški Bosanci bili so jako iznenadeni. globoko v dušo ginjeni pri toliki lepoti v cerkvi in na oltarju. k> r tako in kaj jednakega še niso videli; vsi zavzeti .so povzdigovali roke in s^rce k oltarju in hvalili Boga. ter z razpetimi rokami navdušeni opravljali molitve. Govorili so: krasna liepota Božja u ovoj cerkvi, ovdj»* jest veliko proščenje14 «svetišče, — božjapot). Ta sv. dan je bila natlačena cerkvica več ur pred glavno službo Božjo: kakor o „Porcjunkuli14 so se v^rstili jedni noter, a drugi ven, k-<jti cerkvica irna samo za sto oseb prostora, ves prostor ob cerkvi je bil obdajan s trumami vernih katol. Jugoslavenov.
(Konec nasl.)
Imenik slovenskih duhovnov v Ameriki je
prinesel „Amerikanski Slovenec-1 3. jun.. št. 24. Ker se pogostoma praša za napis tega ali tega naših gg. duhovnih rojakov, ki v Ameriki pastirujejo. bode gotovo mnogim vstreženo. ako «Danica" ponatisne te napise. Opomnjeno bodi. da pri adresi na pismu se pred ime dotičnega gospoda predstavi zgorej: „Rev." (pri višjih dostojnikih pa: „V. Rev.-) spodej pa: „U. St. North-America."4
I. Slovenski škofje:
1.)	Mil. g. dr. Janez Ve rt in, posvečen 14. septembra 1*79; škofMarquette-skiinSault Saint-Marie-ski; Mich.
2.)	Mil. g. dr. Ignacij Mrak. posvečen za škofa Marquette-skega in Sault-St.-Marieskega, 7. febr. I860. Sedaj je v pokoju.
II. Slovenski mitrovani opat:
3.)	Mil. g. dr. Bernard Ločni kar. O. S. B., posvečen 27. avg 1890; St. John's University, College-ville. P. O, Minn.
III. Slovenski misijonarji:
st. Pdvelska nalškofija: Minn.
4.)	Č. g. Jakob Trobec; cerk. sv. Neže, 628, Kent St.. St. Paul, Minn.
5.)	Č. g. Janez N. Stari ha; cerk. sv. Frančiška; Sal ; \V. 7th & James St., St. Paul, Minn.
♦».) Č. g. Ivan Metod Solnce; cerk. sv. Mateja; 500. Hall av„ St. Paul, Minn.
7.)	Č. g. Anton Oguli n; cerk. sv. Bernarda; 111 Jessamine St., St. Paul. Minn.
8.)	Č. g. Alojzij Plut; cerk. sv. Trojice; New Ulm, Minn.
9.)	C. g. Jožef Kasti g ar. cerk. sv. Trojice; New Ulm. Minn.
10) Č. g. Janez Pavlin; cerk. sv. Lavrenca; Fribault, Minn.
11.)	Č. g. Janez Tory; cerk. sv. Ane; Springfield, Minn.
12.)	Č. g. Franc Ks. Bajec; katoliško vseučilišče, Washington D. C.
b)	Chicaška nadškofija, 111.
13.)	Č. g. Franc S. Šušteršič; cerk. sv. Jožefa; 812, N. Chicago St., Joliet, 111.
c)	Duluška škofija, Minn.
14.)	Preč. g. Jožef Buh; gen. vikar; cerk. sv. Martina; Tower, Minn.
15.)	Č. g. Franc S. K o Smeri; cerk. sv. Antona Pad.; Duluth. Minn
IG.) O. Simon Lampe; Red Lake Indian Reservation, Minn.
d)	Winonska škofija, Minn
17.)	Č. g. Janez Žužek; cerk. sv. Petra; Caledonia, Minn.
e) Sioux Fallska škofija, S. D.
18.)	Č. g. Peter Je ram; cerk. ss. Simona in Juda; Flandreau, S. D.
i) st. Oloudska škofija, Minn.
19.)	Č. g. Ignacij Tomazin; cerk. sv. Ane; Wadena, Minn.
g) Marquette-ska škofija. Mich.
20.)	Č. g. Janez Čebul; cerk. sv. Ignacija; St. Ignace, Mich.
21.)	Č. g. Jožef Zalokar; cerk. sv. Jožefa; Red Jacket. Mich.
22.)	Č. g. Filip Erlach; cerk. sv. Patricija; Cedar River, Mich.
23.)	Č. g. A. J. Režek; cerk. svetega Zvestoslava; Gladstone, Mich.
h) St. Johnška opatija, Minn.
25.) 0. Cyril Zupan: 0. S. B.
26) 0. Roman Ho mar: O. S B.
27.) O. Vine. Šifrer; 0. S. B.
Od vseh imenovanih duhovnikov delujejo mej Slovenci le sledeči:
1.) O. Cyril Zupan, ki preskerbljuje slovenski naselbini pri sv. Štefanu in v Kranju; Stearns Co.. Minn.
2) Č. g. Franc S. Šušteršič. ki je ravno dozidal lepo. kamnito cerkev za Slovence v Jolietu, 111.
3.) Č, g. Jožef Z a 1 o k a r. ki je navdušen za blagor slovenskih rudarjev v Red Jacketu. Mich
4) Prečastiti gospod Jožef Buh. ki skerbi za Slovence v To\ver-u v pervi versti, zatem pa po „Amerikanskem Slovencemu za vse ostale Slovence v Zjedinjenih deržavah.
Ostali slovenski duhovni pa misijonarijo Nemcem. Francozom. Amerikanom. Ircem in Indijanom. — Naj jim Bog dodeli obilno žetev.
Slavno svetišče Kraljice sv. rožnega venca v Pompejih.
$ pisni J. Bile.
(Dal je.)
Leto 1300 bo ostalo z zlatimi čerkami zapisano v zgodovini Pompejskega svetišča. Tega leta ste dve znameniti listini poslavili ta milostni kraj. ter povzdignili njegovo čast in veljavo. Apostoljsko pismo, ktero se začenja z besedami „Quodquod religionisu od. 28. marcija postavlja svetišče in vse dobrodelne naprave, njemu pridružene, pod neposrednjo oblast svetega Stola, ter imenuje svitlega kardinala Monaco La Valetta varha. protektorja. svetišču.
Drugo papeževo pismo od 21. juuija poterjuje češčenje blažene Device Pompejske, ter dovoljuje, da se ta pobožnost po vsem svetu razširi, tudi deli odpustke povsod, kjer koli je slika blažene Device Pompejske v kaki cerkvi ali kapeli v češčenje izpostavljena, vsim tistim, kteri jo pobožno obiščejo. Ta podoba je zelo taka. kakor se navadno slika Kraljica presvetega rožnega venca. Marija s krono na glavi sedi na vzvišenem prestolu; z desnico objema lju-beznjivo dete Jezusa, z levico podaja sv. Lijenski sv. rožni venec. Dete Jezus prijazno gleda na sv. Dominika. na desnici pred prestolom klečečega, ter mu podaja sv. rožni venec. Neka nadzemeljska vzvišenost in miloba odseva od osebe deteta Jezusa in njegove prečiste Matere, in nebeško zamaknjenje. pobožnost in hvaležnost za prejeti dar se bere na licih dveh svetnikov, ktera klečita pred prestolom, ter sveti molek iz rok presvetih Oseb prejemata. To je kratek opis podobe, po kteri Gospod v Pompejih in drugod deli dušne in telesne milosti, ktera se nahaja z odpustki obdarovana na Laškem in drugod v premnogih cerkvah in kapelah, in pri brezštevilnih kerščanskih družinah. Pred to podobo prižigajo lučice italijanske družine, ktere so še ohranile sv. vero. ter opravljajo molitev sv. rožnega venca. Kdor pazljivo bere Longov časopis „II Rosario." nahaja v njem brezštevilne imena iz vsih stanov in iz vsih krajev Italije, imena oseb. ktere se goreče priporočajo, iskreno zahvaljujejo, lepe darove pošiljajo Rožnovenski Kraljici, ktera si je prestol izbrala na razvalinah posutega mesta. Človek mora pri tej prikazni nehote spoznati: Hvala Bogu. Italija
je še katoliška. Ni se še posrečilo in se nikdar ne bode. da bi brezbožna vlada in hudobni framasoni ljudstvu uzeli njegov naj dražji zaklad — sv vero, po kteri je Italija slavna in imenitna postala.
Glasu naj vikšega poglavarja sv. Cerkve j.'sledil odmev vsih italijanskih in mnogo tujih nadpastirjev. škofov in nadškofov, kteri so v dopisih verlemu g. Longu častitali. pohvalili in blagoslovili njegov«, delo. njegove blage vstanove v prid Človeštva. Vse te lastnoročne pisma naslednikov apostoljskih mož je spravil kot dragocen zaklad v arhivu svetišča: in ker mu je v listu prostora manjkalo, da bi vse natisnil, je naštel le imena nad 200 kardinalov, nadškofov in škofov, kteri so mu pisali in le nekoliko teh pisem je v svoiei.i časniku natisnil. Tudi Danica bo svojem bravrem le dva taka lista priobčila: dovelj bo to. da se spozna, kako važnost pripisujejo osebe, ktere stojijo naj bl;/e prestolu sv. Očeta. Pompejskemu svetišču.
1.	Časnik „II Rosario e la nuova Pomp«*iK naj rodi sad večnega življenja tamkej. kjer je nekdaj hudobni duh poganstva rodil sad večne smerti: tamkaj naj Brezmadežna zmaguje, kjer je imel nekdaj stari zmaj bolj ko drugod vstanovljeno svoje kraljestvo.a
Lucido M. card. Par-chi.
Vesoljni namestnik Nj. S\
2.	Veseli me. da Vam morem naznaniti, da sem poklonil Sv. Očetu list. kterega Vi vredujete. in pa knjigo „Zgodovina Pompejskega svetišča, ktero ste mi poslali. Njihova Svetost so mi naročili, da naj se Vam zahvalim, ter so pohvalili vnemo, ktera Vas navdaja pri razširjanju pobožnosti do oresvete Device. In jaz izveršujoč ukaz prejaznega Papeža. Vas ob enem prosim, da blagovoljno sprejmite posebno zahvalo za iztis svetišča, kterega ste mi prijazno od-menili in z izrazom posebnega spoštovanja bivam Vam. blagorodni gospod.
vdani M. Card. Rampolla.
Rim 1. avgusta 1800.	<l>aln- n.»d )
Razgled po svetu.
Dunaj. Tudi na Dunaju se zarad nestanovitnega vremena procesije niso mogle povsod slovesno obhajati.
Kako strašne nasledke utegne imeti pričkanje in jeza iz neznatnih vzrokov, se je zopet te dni pokazalo na Dunaju, kjer je bila mačka vzrok, da je mož moža zaklal! Otrok enih staršev je sunil mačka druge družine: ženi se jamete zmerjati in prepirati, obeh družin očeta pa vsled tega pretepati. - neuto-goma zavpije eden: rV serce meje zabodel.- s«' zverne na tla in je v trenutku mertev! O kaj strašnega naredi jeza. in pa kako pogosto! Torej: ženske, vode v usta, ko se hoče žolč izliti. možki pa: roke v žep! — V Bitnjah na Koroškem je obsojen na vislice neki Fr. Glaunegger. ki je lani 31 grudna umoril in obesil svojo ženo... Strašen sad nekerščanstva 1
11. Br&tovske zadeve N. lj. Gosp4 presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive pnprošnje X. Ij. G. presv. J»-zuv>vei»a N-na, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hennagora in Fortunata. naših ani!« .jev varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni «a naš» de-
žele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolan gospod, ki ne more ne umreti in ne živeti. za pomo«" iz Jezusovega in Marijinega Serca. — Hudo spa«"-en človek za spreobernjenje izročen in priporočen v Jezusovo in Marijino Seree. — V bratovsko gorečo molitev priporočen nila-den««*. da bi na Marijino priprošnjo ga sv. Duh razsvetlil in od-vernil o«l nepravega namena.
Listek za raznoterosti.
ynbljana. Č. g. Jož. Laz ni k. administrator v Podlipi. je prestavljen za župnika v Polhov gradeč. — Č. g. Jož. Gregorič, kapi. v Višnji Gori. je premeščen na Trebelno; na njegovo mesto pride sem. duhoven č. g. J a k. P a v 1 o v č i č.
Četerto nedeljo po Binkoštih, t. j. 3. julija, ho pri sv. Katarini v Topolu blagoslovljenje novega križevega po* a ob 10. uri dopoldne.
Čatež, 15. jun. 1 *92. IJsojam si. Vam naznaniti, da so častiti gospod župnik Simon Zadnik danes ob poli 9ih zjutraj umerli, prevideni s ss. zakramenti. Pogreb bode ob 9ih zjutraj v petek, t. j. 17. t. m. » H novega leta niso nič maševali in večinoma bili v postelji!
Maribor. Č. g. J. Gajšek je dobil župnijo sv. Vida pri Šmarijah; č. g. V. Kol ar je postal oskerbnik župnije sv. Martina v Rožni dolini; č. g- J. Pajtler pa župnijo v Svetinjah. Premeščeni so čč. gg : Fr. P, e r g 1 e z od sv. Vida k sv. Štefanu; G. K a č i č n i k od sv. Štefana v Žitale; Št. Pivec iz Zital na Rečico : Fr. K a k u š k a z Rečice v Ribnico; Jak. M e r o iz Ribnice k Št. Iliju: č. g. Fr. Kocbek je dobil začasni odpust. — Čč. gg. bogoslovci, dan in kraj nove maše: a» IV. leta: Cizerlj Alojzij, 7. avg. pri
sv. Marku niže Ptuja; Doberšek Janez. 15. avg. a Žusenu; Golob Friderik, 31. jul. v Rušah; Horjak Janez. 31. jul. pri sv. Rupertu blizu Laškega; Jo del j Janez. 7. avg. pri sv. Lovrencu ob Koroški železnici; Krajnec Jakob. 7. avg. v Št. Jurji ob južni železnici: Lajnšic Anton. 7. avg v šmartnu v Rožni dolini; Med ve še k Janez. 31. jul. v Sevnici; M i hal ič Jožef. 15. avg. pri Mali nedelji, blizu Ljutomera; Pod-vinski Anton. 7. avg. v Pišecah; šebat Anton, 7. avg. pri sv. Kunigundi, na Pohorji; Vavpotič Matija, I."», avg. v Ortnoži: Vogrinec Valentin. 15. avg. v Žetabah: Veixl Jožef. Hi. jul. v predmestni fari sv. Magdalene v Mariboru. — b) čč. gg. III. leta: Belšak Štefan. 21. avg. v Ptuji; Štefan Peter, 31. jul. v Byšiei na Češkem; Štrakelj Anton. 15. avg. pri Kapeli, blizu Radgone
V uršulinski cerkvi bo vso osmino Jezusovega Serca zjutraj slovesna sv. maša ob Gih (1. dan ob 4(i s slov. pridigo), popoldne ob 7ih nem. pridiga in litanije.
Dobrotni darovi.
Za ubožm crrkve našt škofije: Iz Mavčič H7 gld. — Iz Moravč oŠ gld. — Iz Starega terga pri Ložu HI «rld. — lz Dupljan 11 gld. si) kr. — Z Iga 19 gld. — Z Zaspega 7 gld. 72 kr. — Iz Št. Jako >a ob Savi 2H gld. 7o kr. — lz Žirov 41 gld. — Iz Čemomlja H5 gld. — Iz Babnega polja 29 gld. — lz Poloma 18 gld. - Z (ioričice 100 gld. 20 kr. — Iz Zaljne 2H gld. HO kr. — Ž Verhpolja pri Vipavi 12 gld. — Od sv. Petra v Ljubljani 117 gld. 15 kr. — S šmartnega pri Litiji 1B gld. 45 kr. — S Smeled-nika HI gld. — Iz Spodnjega loga 10 gld. <12 kr. — S Suliorja pri Košani 11 gld. 65 kr. — Po čč. gg. I ršulinaricah v Ljubljani 21 gld. 9«) kr. — Z Dovjega HI gld. 10 kr. — S Kranjske srore 29 k r. — Z Ljubnega 10 gld. 40 kr.
Za dijaško mizo: Neim. 1'ršula 1 «ld. — Prečastiti g. dek. Jan. Oblak 10 gld. — Neimen. 1 gld. — Bober prijatelj z V. 5 gld. — 0. g duh. pastir Dominik Janež 1 gld. — ('.. g. župnik Ant. Hočevar Šentjoški. kakor druge leta. 1 terdnjak za posebno vrednega dijaka od dijaške mize.
VABILO!
I >a bi obnovili brez pomude naročilo na
„ZGODNJO DANICO"
za II. pol. leta 18!»2. so prav iskreno in serčno povabljeni vsi blagi bralci in prijatelji našega cerkvenega lista, kteri niso naročeni za celo leto. Kristus in Njegova edinozveličavna Cerkev. Marija Ihmica. katoliški slovenski narod so bile in bodo naše zvezde! Bog daj pomoč, pa tudi potrebno število naročnikov?
Naročnina znaša:
Za celo leto po pošti 4 gld. 20 kr.
., pol „ „ ,, 2 „ 20 „
V Ljubljani prejemana za celo leto 3 gld. f»0 kr.
„ pol leta 1 „ 80 „
„ '/» leta — „ 90
Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Posamezne številke po 10 kr. Za spre-menjenje napisa med letom 15 kr.
Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani."
Vredništvo in založništvo.