GIAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. K Stoter- 91. ^lEToirfsi-, n^7-p>nm T-yr>P3, 1900 Leto VTTT^ Zopet eden. Poneveril 190.000 dolarjev. Dne 13. novembra ao na new-yordki delniški borzi naznanili ban-kerot delniške tvrdke Grant Bros. Glede uzroka poloma tvrdke krožijo raznovrstne vesti. Kakor se čuje je poneverenje nekega klerkt; pr<»uzrof'ilo polom tvrdije. Potem so tudi govorili, da so napačne špekulacije nekega člana tvrdke isto ugonobile. Slednja je vsled ponesrečenih špekulacij zgubila baje $190.000. Pravijo, da je John K Van Sickle Špekuliral, da nekteri govore celo o poneverenju ; najbrže so špekulirali tudi drugi člani tvrdke. Van Sickle je izginol, kar sum proti njemu še bolj potrjuje. Njegova žena pravi, da njen mož ni nikdar špekuliral, pač pa so to ■torili drugi člani tvrdke, in sedaj hočejo zvaliti krivdo na Van Sickla. Toda ne samo t<», ampak kar naravnost ga obdolžujejo poneverenja $190.000. Da manjka ta ogromna svota, ao ravnatelji vedeli že dalj časa in imeli na sumu preje dva druga klerka, da sta isto poneverila. Blagajnik ukradel $200.000. Pomožni blagajnik steklarske tvrdke Whitall Tatum & Co, štev. 48 Barclay St. v New Yorku, Oskar Wenke imenom, že od 4 t. m. ni prišel več v pisarno. Ker se je to trgovcem zdelo sumljivo, jeli so preiskovati njegove knjige, ter v neljubo začudenje našli, da je z Wenketom odšla tudi svota 200 tisoč dolarjev. Imenovani knjigovodja bil je že 12 let pri omenjeni tvrdki valužben, in je tekom zadnjih let živel uprav sijajno. Ubegli uradnik Btanoval je a svojo soprogo in dvoje otrok v Hobokeu, N. J., štev. 309 High St., kjer je bil propovednik ▼ cerkvi metodistov. Ples okolu zlatega teleta. Na newyorški borzi je vladala miuoli ponedeljek velika razburjenost in kurz je šel mnogotermm delnicam iu špekulacijskim papirjem zelo kviško. Vsi prostori borze ao bili prenapolnjeni in mešetarji se tako vedli, da ni popisati, videti je bilo potlačene klobuke in cilindre, raztrgane obleke, spraskani obrazi in kako višnjevo oko ni bilo redka prikazen ; marsikdo se je pulil za laae, ko je v kratkem času zgubil veliko avoto denarja. V jed-nem tednu ao zraešetili za 500 milijonov dolarjev vrednostnih pa pirjev, ali delnic. Bogataš Villard umri. V Thorwi od Parku pri Dobbs Ferry je te dni v avoji hiši po dolgotrajni bolezni umrl bogataš Henry Villard. Oa« da njegovega življenja je bila v marši kakem oziru zelo čudna. V njegovem burnem življenju je moral večkrat izkusiti kaj je menjajoča sreča. Dvakrat mu je srečno naključje položilo v naročje veliko premoženje, a obakrat mu ga j»» hudomušna oaoda zopet pobrala. Vkljub temu a« mu je poare čilo nagrabiti ogromno premoženje. Willard je bil rojen na Bavarskem. Njegovo pravo ime je bilo Hilgard. Poineje se je Lot« 1 imenovati s svojim starim imen >m. toda pri tem ladel na razne ovire, zato je isto sopet opustil. Boje se vstaje Indijancev. Omaha, 12. nov. Tukajšnjemu listu ,,World-Herald" se poroča iz Pine Ilidge, S D . di seje tam bati Y-ttaje Sioux in Cheyenne Indijau-cev. B"lnpoltni n&aelniki bež^ proti agenturi in se olorožujejo. Vladni agent 8. W. De Witt, kteri se tam bavi iu sadeve preiskuje, je tudi Trusti. Roparski trusti in bodoča dragina. Velikim kapitalistom se zelo mudi kakor bi sami ne verovali na trajno dobo ožemauja, zato hočejo čas tudi z večjim naporom izkoriščati. Komaj je zopetna izvolitev McKinleya naznanjena in že vedo ožticoalci vseh vrst, da sejim v prihodnjih štirih letih ni treba bati ni kakega motenja v njihovem lovu za dobičkom. Zato so tudi že pričeli z ropanjem in sicer plemli bodo odjemalce naravnost. Seveda bodo morali delavci sami plačati ves račun. Wall St. v New Yorku je barometer kapitalistične družbe, kteri njeno delovanje natančno kaže. Po (i. novembru seje pričelo velikansko povpraševanje po delnicah in tisoče ljudi s potrebnim drobižem drenja tja, ker se tudi hočejo udeležiti bogatega ropa. V malo dnevih so delnice, po kterih je bilo popreje le malo popraševanja, poskočile za 5 in G stopili, drug" bolj še pa celo za 15 stopinj, Toda to je še le začetek in divja špekulacija je pričela šele naraščati, dosegla bode velikansko višino in se pu-t^m s toli strašnejšim polomom končala. Po Ing tega Kaže 201 ban-kerotov minolega tedna nasproti 157 v istem ♦ idnu minolega leta, da je prosperit^ta oprta na podlago, ktera se zamore vsak treuotek porušiti. Znamenje k pričetku novega ropanja so dali velikaši mesa iu špe-ha v Chicaji, ko so zvišali ceno govejega prešičevega in koštrunove-ga mesa za 1 cent pri fuutu. Bolj razločno povedano bodo morali vsi prodajalci mesa plačati za meso 10 odstotkov več, ako odračunajo odpadke in mesarji, kteri prodajajo na drobno, zopet pravijo, da bodo primorani v bodoče vse meso najmanj za 2") odstotkov dražje predajati. Med tem ko bodo chicaški mesarski velikaši vsled tega zvišanja cene na leto še posebej §39,000,000 spravili v žep, bode velik del prole-tarijata moral vživanje mnsa omejiti do skrajne m^je. L»o sedaj je konjska mesarija samo v okolici Queens countya procvitala, sedaj se bodo pa ustanovile v mnogih dru-zih krajih in marsikaka stara kobila bode vsled tega nekaj več vredua. Nek odličen mesar v New Yorku je rekel, da se bode meso najmajnj za 4A cent« pri funtu podražilo. Tudi jekleni baroni pri tako ugo- , , . , , j .... . . r> , : leta prerokovali jednako naravno dni priliki ne morejo zaostati. Pred ., . . .. . j. prikazen, toda njihovi računi niso volitvijo so svoji m delavcem nazna- , ... , . , . . . . ... , .... ,, t-- , 111 natančni, kajti o padanju me- nili, da naj glasujejo za McKinleya, ! . , , j*' , . . .. , ... t . * t«orjev v tem delu dežele ni bilo ker bi inače morali svoje tovarne; . J . .. , . .. . nič vedeti, zapreti ali pa plačo znižati. Mucgo! delavcev pri železu in jeklu se je Morilca in linčarja kaznovana, dalooplašiti in glasovaloza McKin- Lake Charles. La., 10. nov. Win. leya v najivnem upanju, da bode Daniels in Robs Johnson sta bila njegova zopetna izvolitev odvrnila danes tu krivim spoznana umora znižanje pltče. Toda železni baro- | nekega deputy Bherifa in obsojena ni hite vzdramiti svoje delavske v dosmrtno ječo. Ta slučaj je zato sužnje iz te domišljije. Tako je posebne zanimivosti, kjer je prvi v National St^el Co. in največji trust kterem so linčarje zamorcev vjeli v tej v Hrti že delavcem v svojih to- in krivim spoznali. za določeno ceno. Za sedaj so skle nili pogodbo na štiri leta s pred-pravico isto podaljšati na nadaljna štiri leta. Pričakovati je toraj, da bodo ceno rižu kmalu zvišali. Solni trust, znan kot „National S;ilt Co." je zvišal ceno za 100 fun tov dobre soli od SI. 10 na $2.50 Trust kontrolira 95 odstotkov do mačega pridelka soli. V New Yorku so sedaj prodajalci na drobuo tudi že pričeli zviševati cene. Meso je 1 in 2 centa dražje in se bode kmalu še bolj podražilo, ker nočejo na krat zelo zvišati cene. Odkar je minola volitev, je surovo maslo od 3 do 5 centov dražje, tudi jajca veljajo sedaj 5 in 6 centov več pri ducatu. Nekteri trdijo sicer, da zvišanje cen ne bode dolgo trajalo, toda bržkone bodo visoke cenejest-vmam ostale vso zimo. Trust kupil brodovje. Duluth, Minn., 10. nov. „Ame-rican Steel & Wire Co." Je kupila celo brodovje „American Steamship Co." v Duluthu za$5,250000. Brodovje šteje 12 ladij med temi štirje največji parniki, kteri vozijo na jezerih, kakor tudi 6 ladij po 5o00 do 7000 ton prostora in dve iadiji za St. Lawrence kanal po o000 ion prostora. Pred dvema letoma so te ladije ,,American Steamship Co." stale približno 83,350.000. Prodane skrivnosti. Albany, N. Y., 12 nov. Iz pisarne g vernerja so odslovili uradnika, ker je nekemu newyorškemu časopisu prodajni uradne skrivnosti. Ta uradnik je objavil odgovor majorja Van Wycka na zatožbo glede ledenega trusta. Dalje zasobna pisma, ktera je pisal Roosevelt prijateljem v odgovor na njihove prošnje, da bi governor vplival v neki pravdi radi umora. Potem poročilo Andrewa glede posojila New York Trust Co. in mnogo druzih reči. Z veliko težavo so zasačili izdajalca. Danes večer seje governor posvetoval z glavnim pravdnikom glede te zadeve in bodo proti od-Blovljenemu uradniku postopali tudi sodnijskiixi potom. Redka naravna prikazen. Ako bode nebo jasno bodemo v sredo ali četrtek po noči zamogli Newyorčani in drugi opazovati r^dko naravno prikazen. Zvezdo-gledi uam namreč prerokujejo o padanju krasnih meteorjev leo-nidov, kar bode viduo v vseh delih naše dežele. Kakor se bodo cenjeni čitalci spominjali so nam zvezdo-gledi meseca novembra lanskega mnenja, ds utegne vibruhniti vata i* in bode potreba poklicati na po- m»6i pridelek riža. Vsi farmer varnah v Miguo Junction blizu Steubenvill*, O., naznanila, da bo de znižala plačo od 20 do 30 odstotkov. Pol^g t«ga bodo delavni čas določili na 12 ur. Nadalje je znano, da bode Carnegie s 1. ja uvarijem istotako znižal plače svojim delavcem in drugi njegovi soož^malci bodo dobri izgled hitro posue.uali. Ustanovili rižovi trust. Chicago, 13. nov. Tu so mkorpo-rirali zadrugo „American Ric^ Distributing Co." z §15,000.000 kapitala, od kterega je baje 87,500 000 vplačanih. Zadrugo so ustanovili z namenom monopolizirati ves do- Dne 27. septembra t. 1. je nek tukajšnji zamorec učiuil hudodelni napad na belopoltno žensko. Takoj so ga zaprli in vtaknili v ječo. Po noči je poskušala tolpa linčar-jov naskočiti jetnišnico iu linčati zamorca Deputy šerifi so Be upirali z orožjem v roki iu nastal je boj, v btf-remje bil jeden šerifov ustreljen. Dokazalo se je, da Bta ga ustrelila Daniels in Johnson. Pet žrtev. MahanoyCity, Pa , 11. nov. Vsled razstrelbe v rovu Buck-Mountain bilo je razun treh mrtvih tudi več delavcev ranjenih, od kterih sta danes dva umrla, tako da je raz- zoriMe zvezne vojake. oidujajo truatu ves svoj pridelek strelba zahtevala skupno pet žrtev Hotel vpepeljen. Tri OoObe mrtve, 12 poškodovanih. Poplar Bluff, Mo., 12. nov. Jedna najstrašnejših požarnih nesreč, kte-re so kdaj obiskale južni Missouri se je pripetila danes v našem mestu. Ob 12.30 uri zjutraj je nastal požar v Gifl'ord House, v kterem je bilo oddanih vseh 50 sob. Poslopje je bilo nakrat napolnjeno z dimom in prebivalci so komaj imeli tolike časa da so bežali v nočnih oblekah. Le čudež je, da nesreča ni tirjala več žrtev nego tri mrtve in dvanajst hudo poškodovanih. Nepopisni prizori strahu in trepeta so se vršil med bežečimi, od kterih je večina morala poskakati skozi okua, ako so ljudje hoteli rešiti življenje. Gasilci niso mogli storiti druzega, nego braniti Bosedne hiše, ktere bo bile tudi v veliki nevarnosti. Vpe-peljeni hotel je bil vreden -S 10.000 iu bil zavarovan. Roparji napadli trgovca v proda-jalnici. Dne 11. t. m. napadla sta dva mladeniča Mihael Minismana, trgovca z oblekami, štev. 60 Myrtle Avenue v Brooklynu, N. Y., ter se kaj jednostavnim načinom p »lastila njegovega gotovega imetja. Da dosežeta svoj namen, pretepla sta ubozega trgovca do nezavednosti, mu vzela zlato uro, ki je vredna #50 in vso gotovino v znesku §500. Minismana bo njegovi služabniki našli nezavestnega, vendar se je kmalu zavedel, ter povedal svojo dogodbo, ktero je tako drago plačal. Žrtev snežnih neviht. Plattsburgh, N. Y., 11. nov. Henry Lamare. John Revere in James White iz Lyon Mountain odšli bo miuoli petek v Elleuburgh gorovje na lov. Vsled snežne nevihte, kije nastala popoludne, zgrešili so pot in hodili po gozdih celo noč. V soboto dopoludue padel je Lamare vsled utrujenosti in takoj umrl. Tovariša pustila sta mrtveca 7 snegu ter hodila dalje, dokler proti večeru nista prišla v „Lumber Camp". Truplo mrtvega pripeljali ao drugo jutro v Daunenaore. Krvavi boj v Texasu. Andersou, Tex., 10. nov. čela belopoltnih mož oblega tukajšnjo jetnišnico, ktero brani šerif Scott z oboroženim mrštvom. Oblegani bo pričeli danes streljati skozi okna iu usmrtili tri oblegalce. Ta boj je posledica izida miuole volitve. Do-sedaj je bilo pri volitvah glasovanje zamorskega prebivalstva odločilno in njihovi vodji so zasedli vse urade countyju. To je belopoltue gospode razk&čilo. — Ustanovili so MWhite Men's Union4da bi zamorcem oivzeli urade. S svojim poznanim krutim postopanjem so dosegli, da so bili izvoljeni njihovi kandidatje. Po dokončani volitvi, ktera se ni vršila brez krvavega boja, Be je umaknil šerif Scott s svojimi udanimi ljudmi v jetnišnico. Oblegani imajo dovolj streljiva in so bodo branili do skrajnega. Oblegalci pa so mu sporočili, naj odpravi ženske in otroke iz jetniš-nice, ker hočejo isto z diuamitom pognati v zrak. Gage hoče odstopiti. Washington, 10. nov. Finančni tajnik Lyman F. Gage je naznanil, da namerava v kratkem odstopiti, ker se boji velikega finančnega po loma, kt°ri bode po njegovem pre-rokovauju nastal v prihodnji uradni dobi McKinleya. Njegovim uaslednikom bode najbrže lmeno-vau sedajni Comptroller of the Currency. ChaTlerG Dawes iz Ever-stona, 111. Iz delavskih krogov. Linijske premogarje odslovili. Hazletou, Pa., 12. nov. Dauesje Lehigh Coal Co. odslovila šest pre-mogarjev, ker so člani unije in pri slednjem štrajku igrali veliko vlogo. Uuija se bode za dotične poteguila in zastopala njihovo stvar. Ako se bode to ohistinilo, potem je mogoče, da bode še pred koncem tedna nastal štrajk v vseh premogokopih imenovane družbe. Superintendent družbe trdi odločno, da ni res, da bi bil šest unijskih ljudi odslovil, ampak sa mo jednega, ker ie večkrat zaue-maril važm* nandbe vpeljan^ glede varstva pr-mogarjev. Ako je ta me ž član unije p slovodja ne ve, tudi to ne pride v p štev. Družba nikakor ne namerava odsloviti premogarje, kt^ri so v ed štrajkom igrali kako večjo vlogo. Toda člani unije se ne dajo varati. Pričakovali so, da bo podjet oiki za štrajk maščevali in njihove tovariše, kter; so med štrajkom igrali vodilno vl< go, odslovili. Zatrle tudi premogarska zadruga mar-'jivo pri delu in ustanovila minole tedne več krajevnih unij. V Gilled prem"gokopu blizu Sha-mokina je šlo danes zjutraj 400 premogarjev na štrajk, ker je družba odslovila vrlega člana unije. Njegovi sodelavci so zahtevali, da ga zopet nastanijo, in ker družba tpga ni hotela storiti, ustavili so delo. Kotlarji štrajkajo. Springfield, Mass., 10. nov. V delaluicah Boston & Albany želez-uice v West Springfieldu so kotlarji pričeli štrajk. V dosego svojih zahtev hočejo, ako bode potreba razširiti štrajk po vseh Vauderbiltovih železnicah. Štrajkarji pravijo, da jim bode pri tem, ako potreba stalo ua strani 20.000 kotlarjev eveu-tuelno tudi druge delavske zadruge. Pomanjkanje naročil. Joliet, 111., 10. nov. McKennave valjavnice so zaradi poma: jkauja naročil za nedoločen čas ustavile delo. Vsled tega je kakih 300 delavcev zgubilo zaslužek. Največja papirnica na svetu. Bangor, Me., 10. nov. Tovarna tvrdke ,,Gr»-at Northern Paper Co." v Milliuocketu, največja papirnica na svetu je danes pričela delati. Tovarno so gradili od meseca aprila 1899 iu je ista stala približno 84,000 000. Tovarna lahko izdela vsaki dan 250 tou belega papirja. V novi papirnici bode delalo skupno kakih 700 delavcev. Gradenje omenjene tovarne v Millinocketu je imelo posledico, da je tam kjer je bil pred kratkem še gozd, tekom 18 mesecev nastalo cvetoče mestece, ktero šteje že 2000 prebivalcev. Volilni izgredi v Plznu. Sesttisoč ljudi v boju. Dunaj, 13. nov. Mesto Plzenj na Češkem je bilo pozorištS razkačenih političnih izgredov, kterih so se udeležili Cehi, nacijonalisti in so-cijal-demokratje. Že rano zjutraj so se vršili j.r^t-pi int-d ČVhi m Nemci, in tuiii s cijal-demokrati, kteri so hoteli meriti, so napadali. Da so slednji p', tem tudi pričeli udrihati po napadalcih je samoumevno. Pretepi s trajali dvanajst ur in sicer du pozne noči. Z gorja-čami, noži, revolverji, lopatami, sekirami, kladvi in drugim orudj m so udruhaii drug na druzega in marsikoga so morali n-sti hudo ranjenega raz b ji^čf*. Nekteri izgredniki s p< sebno kruto obnašali. 1'drli so v hiše svojih nasprotnik v in tam vs^ razluli. Tudi več gostiinie in pr dajainic so oplenili. Na cestah so raztrgali tir električne železnice, žic^, brzo-java m t^let'oiia in prevrnili droge. K mečno je prišlo vojaštvo in z ua-sajenim bodalom prodiralo proti izgredniki. Konjiča j*- udrihala z gjlimi sabijaini in ranila mnog" os>-b. Tudi so mnogo ljudi zaprli. Kak izid ie imela volitev še ni mogoče dognati, ker je mnogo volilnih uradniki v s svojimi knjigami pobegnilo, prepustivši osodi volilne prostore. Poslal svojej soprogi peklenski stroj. Waterloo, Ia., 0. nov. Proti J. W. II ootn postopa tukajšnja sodui-ja kazenskim potom. Hoot je namreč obdolžen, daj- z ekspresom p-jslal Bvojej od njega ločeni soprogi zabojček dinamita z vso pripravo, da se isti pravočasno razstreli. Ž«-ua je skušala šatuljo cdpr«-ti, toda k sreči je pravočasno opazila nevarnost vsebine in izr ičila vso stvar policiji, kjer so zaboj razstrelil. Tri priče pričajo proti Hootu. Slednji se je leta 1^9S. poročil, U -da že pet dni kasneje sta Be ločila. _- ^ «_^ SLOVENSKA PRATIKA za leto 1901 je nam te dni došla in velja posamezni komad 10 centov s pošto vred; pr^kupc^m dam 100 komadov za $6. „GLAS NARODA", 10'J Greenwich Sc., New York, Seveda... 9 Imel je zlatenico. Mr. Charles Cui>r, 337 E. 73rd St. v New Y«»rku je imel zelo zanimivo liolezen, o kteri pripoveduje sle«lece: ,, Mojo Inile/en je pro uzročita neka nere«lnost mojih prebavalnih organov in se je pokazala s zelo nerertlandt. Ogromni dobiček. Dosedaj še ni nihče izračunal ko liko centov zaslužijo premogarji pri toni premoga več, nego pred povišanjem plače za 10 odstotkov, vendar je pa vsakdo vedel, da so posestniki rovov trdega premoga vsled štrajka napravili izboren dobiček. V pravem pomenu besede zvišala je le ,Reading Company" i par druzih malih družb, pri kterih je vtflužbr-nih kacih 40.000 premo-garje-v, plačo »-vojitu delavcem za 10 odet tkov, ker so omenjene družbe že pred splošnim štrajkom pre dajale sv., jim delavcem smodnik po $1.50 sodček. Ostalih 100.000 premtgarj-iv pa v istini nikakor ui dobilo 10 - odstotnega povišanja plače, krr so marali pred štrajkom sodček smodnika po £2.75 plačevati. Delavci sicer dobe sedaj sod-ček smodnika za 81.50, toda razlika med prejšnjo in sedanjo ceno smod ni k a se pokrije z delavsko plačo. „Readiug Company4' je toraj zvi šala plačo svojim delavcem za h centov pri toni, dočim ostale družbe uiti za cent niso zvišale plače. Vrhu tega morali so štrajkarji raz ne zahteve opustiti, na pr. društve ne prodajalnice, polumesečno iz plačevanje iu javno tehtanje kakor to zakon že od nekdaj zahteva. Veliki štrajk v Pennsylvaniji s«, posestniki ruvov izbomo v svojo Lorist izkoristili, kajti n ed tem k«, plačajo delavcem le 8 centov od tone več nego poprej, prodajajo tono premoga za 50 ceutov, oziroma 75 centov dražje nego pred štrajkom, kar nosi samo premogovem trustu (ue vštevši samostojna podjetja) letnih 27 miljonov dolarjev več, nego prec štrajkom. Ker »o se vee zaloge premoge vsled štrajka docela sprazuile, delati se mora par mesecev v vseb rovih, da se pokrijejo samo tekoče potrebe, toraj je tudi visoka cena in ogromni dobiček premegarskim baronom čez zimo zagotovljen. Spočetka se je zatrjevalo, da bo do neodvisni podjetniki v okraju trdega premoga Pennsylvauije zi dali svojo železnično progo za do vo* svojega pridelka na trge, da postanejo tim načiuom tudi v tem csiru od trusta neodvisni. Toda vse mogočni trust je tudi v tem pogledu skrbel, da samostojni posestniki niao postali preveč samostojni kajti trust je s večimi posestniki rovov sklenil pogodbo, vsled ktere Tekom zadnjih trideset let sklenile so svetovno politiko vodeče države mnogo zvez v svrho ohranitve ,,svetovnega miru", kteri se pa žal, skoro brez izjeme ozuauuje v znamenju me^a in puške. Dočim takozvana trojna zveza še dandaneB vsaj na papirju obstoji, sklenili sti Rusija in Francija vsled politične ga ravnotežja Evrope tudi zvezo, ktera je razun malih izjem na Balkanu in Kreti v Evropi vzdržala mir in ga še dandanes vzdržuje. Vdled najnovejših nemirov na skrajnem iztoku in vsled medsebojnega tekmovanja t r zavisti sklenile so svetovne velesile zopet nove zveze, kterih naloga je tudi v Aziji vzdržati takozvani ,,status quo". Anglija se zaveda svoje slabosti, ona vč, da j*i takorekoč pred pragom propada in nihče jej ne zamore šteti v zlo, ako je v novejšem času iz gole bojazni pred mogočno Rusi o sklenila zvezo z malo, a za gra li čarsko službo Anglije dovolj sposobno Nemčijo. Glede anglo-uemške zveze, ki je nastala vsled nemirov na Kitajskem, imamo daneB le še toliko omeniti, da ta zveza ni ead uemSke diplomacije, kajti anglo - nemška zveza baš Nemčiji ne bode mnogo koristila, ker namen zveze, ktero so Angleži v svojo korist skovali je le ta, da ščiti Nemčija na Kitajskem poleg svojih, tudi angleške koristi in sicer toliko časa, dokler je bode Anglija potrebovala, ali bolje, toliko časa, da se Anglija, kije vsled jugo-afriške vojske popolno ma oslabela, zopet okrepi. Kakor hitro se to zgodi, bode tudi Anglija ^rezdvomno našla uzrokov in izgovorov, kteri bodo vsekako zadostovali, aa se otrese nadležne jej zaveznice teutonskega modela in nadaljuje samostojno neodvisno poli tifco, ktera obstoji iz obljub in figamoštva, kakor je to že navada Albionov. K tej sodbi o najnovejši zvezi, ktera je povsem opravičena, še lahko pristavimo, da je bilo objavlje-uje sklenjene zveze na vsaki način neumestno in prava neumnost, kajti ako bi Angleži iu Nemci glede zveze čuvali tajnost, ter le v slučaju potrebe, na pr. ako bi ktera država si hotela prisvojiti nekoliko kitajskega ozemlja, javno naznanili sklenjeno zvezo, bi slednja gotovo vsako državo neljubo iznenadila in je takorekoč prisilila opustiti svoje usvojevalne nakane. Ker bo pa Nemci in Angleži svojo zvezo preponosno, a zajedno tudi prebedasto vsemu svetu naznanili, zgodilo se je, kar se naravnim potom zgoditi mora. Verodostojna poročila javljajo, da je prišlo med Rusijo, Francijo in Zjed. državami do sporazumljenja, da bodo v slučaju potrebe soglasno postopale proti auglo-nemškej zvezi. Imeno vanim državam pridružila se bode uajbrže tudi Japonska; toraj bo slednje štiri države anglo-nemško zvezo pripravile ob vso veljavo, kajti baš vsled nesrečne zveze sti Anglija in Nemčija popolnoma osamljeni, ter jedna drugej niti pomagati ne moreti. Povsem naravno je, da omenjene štiri države niBO tako bedaste, da bi posamezne točke medsebojno sklenjene zveze objavile, vendar je samo po sebi nmevno, da je namen zveze anglo-nemške načrte preprečiti. Brezdvomno je, da je v tem slučaju Rusija voditeljica vseh medsebojnih poslov, kajti anglo-uemška zveza je v prvem pogledu proti Rusiji naperjena, ker je slednja takorekoč Mandžurijo že kot svojo iztočno gubernijo proglasila. S tem činom ruske diplomacije je tudi dovolj jasno dokazano, da je rusko-franco8ka zveza še vedno tako trdna kakor je bila. Angleži so se tudi Zjed. državam docela zamerili, ker so stric Sama tako sramotno pustili na cedilu, in se raje zaradi pomoči obrnili do Nemcev, vsaj so vendar Zjed. države med auglo - boersko vojsko Angležem ščitile hrbet. Toda Anglija potrebuje v Orijentu vojaške pomoči, ktere pa v Zjed. državah ni iskati, kajti razuu ,,junaka" Roosevelta nimamo v zalogi nikacih junakov, morala se je obrniti do Nemčije, ktera itak sestoji iz samih pušk, bajonetov iu s tem orožjem združenega sužnjištva. Vlada v Washing-tonu se vendar s tem tolaži, da jo je Rusija sprejela v protizvezo, in evo osveta je gotova. Kar se tiče stališča, kterega zavzema Japonska glede kitajskega vprašanja, bode Japonska popolnoma soglasno z Rusijo postopala, ker jej bode baje slednja izročila v upravo polotok Korejo. Da Japonci škode, ktero so jim prouzro-čili Nemci za časa kitajsko-japon-ske vojske, še niso pozabili, nam itak ni treba še posebej omenjati. Ako opažamo anglo-nemško zvezo od kterekoli strani, pridemo dc zaključka, da je zveza docela jalova in ne bode niti Nemcem niti Angle žem koristala. Nemci so si pa poleg vseh "druzih neprilik vsled zveze napravili iz vseh merodajnih držav razuu Anglije sovražnike, vendar je upati, da Anglija kakor je to njena navada, tudi Nemce v njihovo lastno korist pusti na cedilu. Teifun v Honkongu. Hong Kong, 10. nov. Tukajšnjo luko je obiskal včeraj teifun in prouzročilladijeplovstvuvelikoško-do. Britiškatopuičarka .Sandpiper* in neka druga ladija v vrednosti 40.000 funtov šterlingov sti se potopili. Iz našiti notil kolonij Homatije na Kitajskem. Velevlasti jedine. Kitajska plača 8600,000.000 odškodnine. Peking, 10. nov., čez Shanghai, 11. nov. Mirovna pogajanja kitajskih pooblaščencev z inozemskimi poslaniki dobro napredujejo, kajti Kitajska je ugodila zahtevam vele-vlasti. Sicer se o vsebini odškod ninskih zahtev čuva javna tajnost, vendar je že danes jasno, da so se vlasti gl^de zahtev odškodnine zje-dinile. Zahteve raznih držav so slične onim Francije, seveda bode Nemčija VBled umora poslanika Kettelerja še posebno odškodnino zahtevala. Skupna odškodnina, ktero mora Kitajska plačati evropej-skim državam in Ameriki znaša malenkost $600,000 000, za ktero svoto jamči vlada sama ; glede varstva misijonarjev se pa Kitajci ne zmen'jo mnogo, v kar jih vlade tudi siliti uemorejo. Kaznovanje cesarjeviča Tuana in geuerala Tung Fuh Sianga vlasti ue morejo doseči, ker ta onadva jedina poveljnika dvoru vdanega vojaštva. Kolonija, 10. nov. „Kdlu. Ztg ktera trobi z vlado v isti rog poroča, da so se oblasti glede Kitajske konečno zjediuile v sledečih točkah: Zavezniki nadzorujejo kaznovanje kitajskih uradnikov, kteri so bili zapleteui v upor boxerjev; vsaka posamezna vlada bode odškodova* na za Btroške svoje vojaške ekspe-dicije; misijonarji in zasebniki dobe odškodnino za prouzročeno škodo ; vojaki ostanejo stalno v Pekingu za varstvo poslancev ; trdnjave pri Taku bodo porušili in med Pekingom in morjem vpeljali trajno zvezo. 140 misijonarjev umorili. Victoria, B. C., 11. nov. S par-nikom „ Victoria" iz Kitajske došli potniki puročajo, da so boxerji tekom nemirov pomorili 140 misijonarjev. Na bodala se opira gospodarstvo na Filipinah. Washington, D. C., 10 nov. Danes so objavili letno poročilo geuerala McArthura. Poveljnik obravnava vsako posamezno vprašanje glede Filipin s zaključkom, ako ho čejo Zjed. države gospodovati na Filipinah se mora to zgoditi z oboroženo silo. Poročilo pravi, da so Aguiualdo iu njegovi pristaši dne 12. novembra 1899. glasovali za končanje vojske, vkljub temu se ista nadaljuje, akoravno b strašnimi izgubami za Filipince. Dne 1. novembra 1899. bo Amerikanci zasedali 53 vojaških postaj, do dne 1. septembra 1900. pa so iste narastle na 413. Amerikanci so v tem času zgubili 1075 mrtvih, ranjenih in vjetin, Filipiuci pa 6075. Omenjeno poročilo nadaljuje: „Filipinci niso vojno ali divje ljudstvo. Ako bi bili Batni sebi prepuščeni, bi velik del voljno pripo znal višjo oblast Amerikancev, toda bili so zapeljani. Da so zmožni se sami vladati, dokazuje istina, da imajo mnogo razuma za občiusko upravo, ktera je vpeljana v mnogih mestih otočja." Rešitev filipinskega vprašanja meni general McArthur — je toraj odvisna od ,,prijaznega ravnanja, mnogo potrpljenja iu — primerne vojne moči. Poleg tega pa ne pozabi omenjati tudi vzgoje, kajti Filipiuci so zelo ukaželjui kakor kažejo iz kušnje. Otočani so slabi vojaki, radi tega pa jih ne bi Brneli prištevati tatovom in oboroženim tolo vajem. Izprva je 1818 Filipincev priseglo zvestobo iu pozneje se je to šte vilo zvišalo na 5022. V odgovor na razglaB glede pomiloščenja so Fili pinci izrazili svoje želje v sledečih točkah: ,,Splošno pomiloščenje za vjetui ke, vpoštevši one pod zatožbo. Da ne kazuujejo vstašev in jim vrnejo konfiscirano premoženje. Pripozua nje filipinskih častnikov. Materi jalna podpora za pohabljene fili pinske vojake, vdove in Birote Jamčenje zasebnih pravic pod usta vo Zjed. držav, posebno pravica peticije. Da so ustavijo sovražnosti in vpelje civilna vlada iu izženo verske občine." Ker je te pogodbe general McAr thur odklonil so postali Filipiuci še bolj sovražui Amerikancem, zato tudi ni pričakovati, da bi bilo kaj kmalu konec nesrečne vojske. kar v tej vojski še ni bilo. Dvestc Boercev je jahalo proti zadnjim stražam Kanadcev, vjelo 18 sled njih in jih primoralo se k tlom ob rnjeuim obrazom vleči na zemljo, med tem ko so Boerci odstranjevali svoje mrtve in ranjene, da ne bi videli kolike so njihove izgube. Z vjetimi so dobro ravnali in jih potem oprostili. Zgube Angležev zuašajo 8 mrtvih in 32 ranjeuih. Nova boerska taktika Pretoria, 11. nov. Vsled najnovejših poročil, pričeli so Boerci znovo taktiko. Razdelili so se namreč v več malih čet (300-600 mož), kteri h vsaka brani svoj bojui okraj. Boercem kteri so se Augle-žem udali slaba prede, kajti slobod-ui Boerci z njimi nikakor nežuo ue postopajo. Pred kratkim prišlo je par Burgerjev s krvavečimi pleči v angleški tabor, kajti Boerci so jih pretepli kakor to odpadniki zaslužijo. Newcastle, Natal, 11. nov. Iz podrobnosti o prodiranju general Frencha na jugu Transvala je raz vidno, da Angleži Boercev nikakor še niso podjarmili, kajti slednji neprestano nadlegujejo angleške čete. Boerski poveljniki. London, 12. nov. Lord Roberts brzojavlja vojnemu uradu, da so ranjene Angleže, kteri so padli v roke Boercem, pozneje v britiških ambulaucah pripeljali nazaj v Belfast. Isti ne morejo prehvaliti kako dobro so Boerci ž njimi ravnali. Tudi so izvedeli o smrti boerskih poveljnikov Henry Prinslov in Joa-him Fourie in ora'.jjenju poveljnika Gobelaar. Razuu tega poroča Roberts tudi o bojih, kterih bo se udeležili general Methuen, Plumer iu Paget in sicer s takošujira uspe hom, da so razpršili boerske Čete General sir Redvers Buller je danes dospel sem s soprogo in hčerjo) ter bil navdušeno sprejet. Takoj se je oglasil v vojnemu uradu. Kranjsko slov. katol. podp. društvo sv* Barbare FOREST CITY, - - - PA ODBOR: Josip Bucene, predsednik; Anton Ciar, podpredsednik ; John Telban, I. tajnik ; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Muhič. blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar. Jurij Zupan. Frank Skubic, John Draši.er. DopiBi noj se pošiljajo I. tajniku : Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo ..Glas Naroda". Dopisi. Vojna med Boerci in Anglijo, Augleške zmag«1-London,, 9. nov. Lord Roberts brzojavlja iz Johannesburga dne 8 nov. Pet milj južno od Buthaville zad3la je četa polkovnika Le Gal lais ob 1000 mož broječe boersko krdelo, ktero smo prvpolnomn pre magali. Vplenili smo več vojaki nih potrebščin in vjeli lOOBoerce/. Pri onem krdelu bil je tudi pred seduik Steijn in De Wet, vendar sta oba srečno všla. Zmago smo plačali drago; polkovnik Le Gi*I-la>s, štirje častniki, in oa^m mož ubitih, sedem Cestnikov in 26 m >ž ranjenih. Med boerskimi jetniki nahaja se tudi tajnik bivšega predsednika Steijna. Iz vseh krajev Transvaala s^ poroča o malih praskah, ktere tudi v Londonu ne napravijo dobretja utiša. Dvadnevni boj. London, 10. Lord Roberts poroča o drugem budem boju z Boerci ob Delagoa železnici iztočno od Pretorije. Blizu Belfasta s« je Smith-Dorrcu dva dni huje val z Boerci. Ravno ob pravem času s«, pridirjali kanadski dragonci in osvojili važno pozicijo. Pozneje se je pripetilo nekaj iz van red nega, Iz Minnesoie, 9. nov. (Rojakom v resen preudarek.) Vačkrat sem že čital v našem delavskem listu prošnje v podporo kacega ponesrečenega rojaka, kteri ni bil pri uikakem društvu, in je vselej vsak dobil tudi lepo svotico, kar je kaj lepo od uaših rojakov, da so namiljeni. Vem pa tudi, da se mnogokrat kolektira v krajih za take nesrečnike in javnost o tem nič ne zve. Po navadi se pri tacih prošnjah navajajo razni zgovori, da dotičuik (to je prizadeti) ni zamo-gel postati ud kakega podpornega društva, jaz sem pa povsem preverjen, da bi kljubu vsem zgovorom marsikdo prizadetih postal ud kakega podpornega društva, ako tudi ue slovenskega, pa recimo angleškega ali nemškega. S*daj se pa p.nuja lepa prilika, da se lahko vsak Slovenec, tudi posamezno živeč, zavaruje proti nezgodam ali za slučaj smrti. Jugoslovanska katol. Jednota sprejema tudi posamezno živeče rojake iu plača po smrti $800 vdovi ali drugim zaostalim sorodnikom; plača $200 udu, ako mu žena umrje, dalje $300 za zgubo roke ali noge, za zgubo obeh rok, nt g ali oči pa celo smrt no podporo: ali ni to lepo? Ako bi se rojaki vpisovali v društva in bili dobri člani, potem jim ue bi bilo potreba prosjačiti in moledovati; temveč bi samo zahtevali kar jim gre. V poslednjem času sem čital tudi v našem delavskem liBtu o novem podpornem društvu v Forest City, Pa., smoter tega je tudi lep iu ga ui malomarno prezirati, ker se lahko tudi mala društva vspešuo obdrže iu je storejena centralizacija za bolnišua podporna društva. Vse postojanke, ali mala društva sprejemajo lahko člane, pobirajo novce in odpošiljajo centrali, v slučaju bolezni pa se razdeli assesment ua vse člane enako, to je centralnega društva iu postojank, potem je pač lahko mogoče zagotoviti bolnidno podporo po dolar na dan. Dalje je povaodi dovolj društev boditi stro kovnih, v kterih kdo dela ali občih ; pristop i njim je lahek in gotovo dobi vsakdo sodelavca, kteri ga priporoči in predlaga. Pri kolektah za ponesrečene ne-ude pa je skoraj vedno čitati imena rojakov, ki so že pri društvah in ti radodarno priskočijo na pomoč, ker vedo kaj je potreba dan danes delavcu, uamreč združenja; ni pa prav, da se v normalnih razmerah take rojake, to je člaue društev zasmehuje, ako nagovarjajo druge v pristop, ali pa odurno odslovi češ: ,,Kaj mi hoče društvo, ko vendar kmalu odpotujem domu iu bi potem za druge plačeval!" Rojaki, to je napačno mnenje, vsi za j e d-nega, jeden za vse, bi moralo biti naše geslo; naj vendar nikdo več ue misli, da mora to vse kar je vplačal v kako podporno društvo, kmalu nazaj dobiti z lepimi obresti, ali pa da njega ue utegne obiskati nesreča in bodo drugi zanj plačevali. Slovenci smo v tej deželi že tako srečni, da moramo opravljati večinoma težka in nevarna dela, ali ue preti v rovih bodisi premogarskih, železnih, bakrenih, srebrnih in druzih vsako minuto nesreča ; ali ni enako v livarnah, plavžih iu raznih tovarnah, ali ni vsak človek razpostavljen uesreči na železnici, na parniku in celo v lastni hiši, ali ne vplivajo vremenske spremembe in dandanes celo razna živila na zdravje človeka? Ako vse to vpoštevRmo, mora normalno misleč človek pač reči, da je dandanes vsak delavec in sploh človek zelo lahkomiselni ako se ne zavaruje v slučaju bolezni, nezgode ali smrti. Slovenci imamo sedaj v istini tako lepe prilike po vseh večjih naselbinah, manjših krajih in celo posamezno živeči, povaodi je lahko mogoč« pristopiti h kakemu podpornemu društvu iu Jeduoti; nova zveza v Forest City, Pa., ponuja tudi lepo priliko, zato vsaj bi se vendar ne našli več de- Liyerpoola s 804 Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,, I'rinzregent Luitpold", 10. nov. iz Bremena s 1050 potniki. ,, Lucania", 10. nov. potniki. ,,St. Louis", 10. nov. i/ Southamptona s 643 potniki. ,,La Champagne". 11. nov. iz Ilavre s 904 potniki. ,,Spartan Prince", 12. nov. iz Livorna s 874 potniki. ,,.\laasdam", 12. nov. iz Kotterdama s 656 potniki. ,,Neustria", 12. nov. iz Marseille s 430 potniki. ,,Belgravia", 13. nov. iz Hamburga. Dospeti imajo: ,,\Vesternland" iz Antwerpena. ,, Majestic" iz Liverpoola. ,,i"'urst Bismarck" iz Hamburga. ,,Trave" iz Kremena. „Pretoria" iz Hamburga. ,,La l.orraine" iz Havre. O d p 1 j u1 i so: ,,Kaiserin Maria Theresia", 13 nov. v Bremen. ,,Southwark", 14. nov. v Antwerpen. ,,Karamar>ia", 14. nov. v Genoyo. ,,Germanic", 14. nov. v Liverpool. ,,St. Louis", 14. nov. v Southampton. O d p 1 j u1 i bodo. ,,Auguste Victoria", 15. noy. v Hamburg. ,,l.a Champagne", 15. nov. v Ilavre. ,,Prinzregent Luitpold", lO. nov. y Bremen. ,,Furst Bismarck", 17. nov. v Genovo. ,,Pennsylvania", 17. nov. v Hamburg. ,, Lucania", 17. nov. v Liverpool. ,,Maasdam", 17. nov. v Rotterdam. ,, Belgravia", 20- nov. v Hamburg. ,,\Vesternland", 21. nov. v Antwerpen. ,,Majestic", 21. nov. v Liverp<»ol. „New Vork", 21. nov. v Southampton. Pamilki listki so dobit po i mil cenah pri FR. SAKSER & CO ITQ Greenwich St.. * ork. HITROST ni čaranje, pač samo dobre volje je potreba pri POŠILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo le najhitreji in najceneji v pošiljanju denarjev: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St. New York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. lii Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik; Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Govže, Box 106, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; George Stepan, Box 1135, Soudan, Minnesota. PRISTOPILI: Pristopil k društvu sv. Barbare, štev. 8, Blocton, Ala., Andrej Novo-sat, star 42 let. Društvo šteje 10 udov. K društvu sv. Jožefa, štev. 12, Pittsburg, Pa., znpet pristopil suspendirani ud Matevž Hauptman. Društvo Šteje 84 udov. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe A g n i C, Box 266, Ely, Minnesota, po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA". lavci, kteri ne bi bili pri nikakem podpornem društvu. Moj namen je posebno prositi zavedene rojake, da povsodi agitirajo in bolj mlačne rojake nagovarjajo v pristop k podpornim društvam, saj je vendar njih korist kaj lahko prepričevalno naslikati. Na delo toraj rojaki, volitve »o minole, sedaj se brigajmo za našo korist tudi v tem oziru; ua delo, da nam ne bode potreba prosjačiti in dobrodušne rojane nadlegovati, saj kar storimo, st orimo za nas same. J. P. Frank Funk na vešalih. Washington, 9 nov. Danes so na dvorišču tukajšnjega okrožnega sodišča obesili Frank Funka, ki je dnč 27. junija 1898 umoril William BrookBa. Funk je bil po poklicu tesar in je l>il olidolžen, daje Win. Brooksa in njegovo soprogo s sekiro ubil ter ju oropal za svoto 82000. Po izvršenem zločinu bežal je Funk v New-York, kjer je $1200 naložil v hranilnico „Sta te Bank of New York." Kasneje je zopet bežal v Altono, Pittsburg, Columbus, Cincinnati, Chicago in Columbio, Mo., kjer so ga aretirali. Pri obravnavi je zatrjeval, da je nedolžen in da je umorjenčeva hči, s ktero je imel ljubavno razmerje, doprinesla zločin. Funk je tudi vojaški begunec, služil je v St. Louis, Mo., a ker bi moraljiti v vojsko, je iz bojazni všel, vendar ni všel zasluženi kazni. Draga zabava. Oliver H. P. Belmontov politič-no-satirični humoristični list „The Verdiet" je propal te dni po dveletnem obstanku. List je veljal Bel-mouta $30 000. Izdajal ga je, da bi podpiral Bryauovo kandidaturo. Vse je minljivo. Paris, 12. nov. Svetovna razstava je bila danes večer krasno raz-svitljena in potem zaključena. Za navadno ceno vstopnine so dajali po pet vstopnic in kljub temu ni bila udeležba mnogoštevilna. Z od-važanjem razstavnih predmetov bodo takoj pričeli. Od poslopij bodo pustili stati samo velike rastlinjake na severnem bregu Seine in palačo umetnosti. Središče razstavnega prostora bodo spremenili v vrt, ostale dele pa prodali za etavbišca in na ta način mesto olepšali. Sodnijski uradniki so poslednje dni imeli dosti posla sč zarubovaujem mnogoterih posestnikov restavrantov in druzih lop, ker so ti poslednji čas delali slabo kupčijo in niso mogli zadostiti plačevanju. Kar je razstavila vlada Zjei. držav bode iz Havre odpeljala ameriška pomožna križarka ,,Prairie", seveda kar je pa od več bodo pa prodali. Evropejske in druge vesti. Pariz, 10. nov. Poslanska zbornica je danes sklenila izreči obžalovanje, ker je vlada izročila Belgiji mladega Sipida, kteri je napadel princa Wales. Koucem dolgotrajne seje je prišlo do več burnih prizorov. Danes se je pričela pravda proti Francis Salsonu zaradi poskuše-oega napada na 6aha Perzije. Sal- son, kteri je na dobrem glasu kot vojak in meščan, je boječ človek, ter govori z zelo slabotnim glasom. Vjetnik je renel, da je zato poskusil napad, ker je hotel koristiti anarhistični ideji. Veseli ga, da je brez prelivanja krvi prouzročil tak mo-raličen učinek. Na razna vprašanja je odgovoril Sals< n, da seje začetkom obotavljal svoj namen izvršiti, ker je bil šah gost Francoske med razstavo. Ku je p« slišal kako radi šaha izganjajo iz Francoske uboge Perzijane kot sumijive osobe, zavrela mu je jeza, daje sklenil napad Salsoua so obsodili v d smrtno ječo, ker so ga zdravniki na umu popolnoma zdravega spoznali in je nek puškar pričal, da je strel, kte-rega je Salson sprožil le vsled poškodovanega revolverja odpovedal. Rim, 10. nov. Pod izgovorom vjeti zloglasnega roparja Mussolina, druznga Rinaldina, je italijanska vlada poslala tisoč vojakov in na stotine orožnikov in policajev vse pod poveljništvum generala v Reg. gio di Calabria, in s tem samoumevno še bolj vzbudila simpatije za itak že /upularnega tolovaja. Vojaštvo in policija ravna s prebivalci kakor z MaBSolinovimi zavezniki in jih nadleguje na vse mogoče načine. Miroljubne prebivalce na deželi zapirajo kar na debelo in pri najmanjšem uporu postrele. Med tem časom obb ga „glavna armada" v skoraj nepristopni skalnati votlini skritega roparja, namreč ako je sploh še tam. Najbrže hodi prosto po deželi. Saj prav gotovo je bil začetkom t^ga tedna preoblečen kot orožnik v mestu Scillu in pisal v neki tamošnji kavarni več pisem, v kterih se je norčeval s časnikarstva in vojaštva. Barcelona, 11. nov. V bližini trga Villafranca del Panades, 25 milj zapadno od Barcelone, vjeli bo vojaki 50 mož broječo četo karlistič-nih vstašev ter zaplenili veliko množico orožja in streljiva. Don Carlos javil je vodji Karli-listov generalu Moore, da nima s sedanjimi nemiri ničesar opraviti. Petrograd, 11. nov. V svrho ustanovitve nove sibirsko-kozaške čete, razposlalo je ondošnje vojaško za-poveduištvo med ljudstvo predloge in poziv glede vstanovitve nove čete. Pozivu odzvalo se je takoj 10.000 kmetskih mladeničev, kteri so Be obvezali služiti štiri leta v stalnej vojski in do 34. leta v rezervi. Vsaki vojak dobi 80 oral zemljišča. Petrograd, 11. nov. Poljedelski minister Jermalov, ki se je danes vrnil iz oglednega potovanja novo-najdenih pokrajin premoga ob Črnem morju, ceni, da se bode pridelalo 1,640.000 ton premoga na leto. Doba pridelovanja ceni se na 60 let, kakovost premoga je izvrstna. Paris, 11. nov. Mohamedrnaki obiskovalci svetovne razstave iz Berberije, Egipta in Anatolije bo baje zanesli *oze v Paris. Zdravstvene oblasti odredile so vse potrebno, da se bolezeu ne razširi. Dunaj, 12. nov. Srbski kralj Aleksander si je nedavno pri raznih avstrijskih družbah hotel zavaro vati svoj« življenje za $500.000. Isto so mu družbe odklonile, ker je p^ napadu na kralja Hnmberta, j zveza evropskih zavarovalnih družb ; sklenila ^e več zavarovati življenje vladarjev, ker je isto vsak trenotek v nevarnosti. Barcelona, 12. nov. Blizu Villafranca del Panades, 25 milj zapadno od Barcelone je vladino vojaštvo vjelo 50 Karlistov in zaplenilo veliko zalogo orožja. Don Carlos se je opetovano pismeno izrazil, da pri tem gibanju nima nič opraviti. Dunaj, 13. nov. V rovu ,,Pluto" pri Vioza (?) na Moravskem pripetila se je razstrelba. Dvanajst pre-mogarjev bilo je na mestu usmrte-nih, a devetnajst ranjenih. Drobnosti. Deželni šoski nadzornik na Kranjskem po upokojenju Šamana je postal baje Peter Končnik, doslej gimnazijski ravnatelj v Celju. Sicer je Končnik po rodu Slovenec, ali strasten nemškutar, ki je v Celju stal vedno na strani Nemcev proti Slovencem. Tak mož pač ne sodi za deželnega šolskega nadzornika na Kranjsko. Take so ,,dobrote" Korberjeve vlade. * * * Osnseuje ljubljanskega barja. Dunajski poročevalec piše ,,Slov. Narodu": Izvedel sem od zanesljive strani, da je ministrstvo odbilo re-kurze južne železnice in vevške papirnice proti dovolitvi uižjih in-štanc, da se sme Ljubljančina na struga v svrho osušenja ljubljanskega barja poglobiti. Stvar je s tem instančnim potom dognana in dela za osušeuje bi se lahko takoj začela, ako bi mogel državni zbor funkcionirati, da bo dovolil potrebni dunar. Le vsled nesklepčnosti državnega zbora se utegne stvar nekoliko zavleči, vendar bo moral ljubljanski občinski svet že sedaj tnj zadevi posvetiti vso pozornost. Vsled osuševanja barja bo namreč treba napraviti r>a obeh straneh Ljubljanice nabrežja (quai-je) in pa kanale. To bo veliko dela in tudi drago, a potrebno je neizogibno in bo tudi Ljubljano povzdignilo in okrasilo. ♦ * * Aretirana kokoš. Na Karlovški cesti v Ljubljani službujoči stražnik je dobil 21. okt. ponoči ob pol 3. uri na ceBti kokoš, ktero je zaradi postopanja in ker se ni mogla izkazati odkod je, aretiral in jo utak-nil v zapor, dokler se njeno domo- vinstvo ne dožene. * * * lz Zagorja na Pivki se piše „Slov. Narodu": Dne 15. okt. po noči zapadel je prvi sneg na snežniškem gorovju," kteri je pa kmalu skopnel; segal je doli do blizu 1000 m. nižave. — Dne 17. okt. t. j. na dan, ko je po planinah sueg zapadel, imeli smo pa mi —07° C. * * Železnica Trst-Škorklja-občina. Zgradba te proge je popolnoma zagotovljena. Vlada je že izdala končno privolilo, tržaški mestni svet je železnici zagotovil dobivanje električne Bile pod ugodnimi pogoji in tudi glavnica delniške družbe, ki zgradi progo, ktera glavnica zuaša 1,300.000 kron je do cela prokrita. * ♦ * Zakopani zakladi. Neki trgovec v Idriji je pred kratkim napovedal konkurB. Pri sodišču Be niso mogli načuditi, kako da je ta trgovec izkazal toliko pagiv in tako malo aktiv, čudili so se toliko bolj, ker je mož skrajno štedljivo živel. Upniki so slutili, da se je zgodila kaka sleparija in bo se obrnili do državnega pravdništva. Ko je začelo kazensko sodišče zadevo preiskovati, se je ta hitro nekoliko pojas-uila. Mož je priznal, da je na svojem vrtu zakopal večjo svoto. Našli so najprej 8000 kron zakopanih, potem pa na drugem mestu še 10.000 kron. Denar je bil v škatljicah za bonbone. Kakor čujemo, manjka še kacih 8000 kron. „Slov. Narod". * * * Po odgonn bo poslali iz Novega mesta na Saksonsko 28 let starega Otona Maksa, Alojzija Ditricha, ki je blazen, in na kterega leti sum, da je za časa letošujih vojaških vaj ua Notranjskem v blaznosti umorii Marijo Duškovo iz Drage. Pred porok* r Roviijm je sedel dne 22. avg. finančni stražnik J. Hochenegger, obdolžen poneverje-nja V letih 1898 do 1900 je bil poneveril 614 K. Ko so prišli na sled poneverjanju, se je šel sam ovadit na sodni jo. Zato je stal pred porotniki, ali ker je trdil, da le potreba ga je hila spravila do poneverjenja in je priznal isto, bo ga oproBtili. Državni pravdnik pa je vložil takoj utok in Hocheng-ger je moral nazaj v iapor. — 18 letni Simon Nikolič iz Unij je bil obdolžen ropa, ali te obtožbe oproščen, kaznovan pa radi javnega nasilstva na 4 mesece v jočo. * * * Poneverjenje v zavoda. V gori-riškem ,Monte', hranilnici in zastav ljalnici, zasledili so poneverjenje, vsled kterega sta bila glavna uradnika, denarničar, in knjigovodja odpuščena iz službe. Dostaviti nam je še, da ta zavod stoji pod nadzorstvom kardinala in vlade. * * * Ustrelil se je 28. okt popoludnp ob jedni uri v vojašnici na Travniku v Gorici navzočnosti druzih vojakov infanterist A ŽižkoizSmn-lincev pri Mariboru. Star je bil 22 let ter služil pri vojakih drugo leto Zadel se je z ostro patrono naravnost v srce ter bil v dveh sekundah mrt«v. Froglja je šla skozi srce. na hrbtu ven ter se zakopala v zid. Pravijo, da je Kil Ž-žko lahko mišljen vojak ter že večkrat kaznovan. * * * Žalostne razmere. „Obzor" je pred kratkim poročal, daje v Reki 2 000 hrvatskih otr-k, za kt°re se niti ena ura ne žrtvuje, da bi se učili hrvatskega, matemega jezika, ki jim je edino 1« razumljiv. V I tri j i je 27 000 hrvatskih otrok l>rez hrvatskih šol. * * * Goriški magistrat ne vidi rad Slovencev v Gorici, namreč p znati jih noče kot take. Takrat, kadar treba kaj plačati, takrat pozna Slovence in ne zamudi izterjati, kar mu pritiče, ali kadar treba kaj dati, takrat na magistratu ne poznajo Sloveuca. Cesar je dal, kakor znano, lepo svoto za mestne reveže, med kterimi bo tudi Slovenci. Par slovenskih žen se je bilo oglasilo poleg laških na magist ratu, da bi kaj dobile. Ali kako so jih nagnali! Ker so Slovenke, so tujke, in kot take ne dobe nič. Naj le gredo k slovenskim prvakom, pri njih naj si poiščejo milodarov itd. Goriški magistrat je pač vzor magistrata! Krivice pa, ki se gode mestnim Slovencem, kličejo po maščevanju in zadoščenju, ktero ne izostane! * * * Darežljiva princezinja. Nadvoj vodinja Marija Terezija, soproga nadvojvode Otona, je podarila avstro-ogrskim pomorščakom na Kitajskem 10.000 svalčic in 5000 smodk. Umestno: A.: „Meni se še nikoli ni prikazal duh." — B.: ,. Povsem naravno, kajti duhovi ne ljubijo dolgočasnosti" Utemeljeno. Gospa (kuharici, ki je gledala pri oknu memc-idoče vojake) : „ Vi ste zaradi vašega ljubimca šli k oknu, a pečenka Be je zažgala!" — Kuharica: ,,Nične dč, tudi moje srce gori v ljubezni!" Bojazen. Vojak (objame kuharico) : „Tvojza vedno, Marjana." — Kuharica: „Uf, za vednol Je li to dovolj dolgo?" Iz starih čaBov. Stotnik: „Jutri moramo rano na vaje. Točno ob deveti uri odšli bodemo z obema topoma v gorovje, jutri me uihče ne pregovori." — Narednik: ,.Ne, stotnik, počakaj Še kake štiri tedne, med tem časom bodo mladi vrabci, ktere je starka zvalila v topovih že znali leteti." Liitaiea uredi ištrs. Rojakom odpošljemo sedaj it* $20.45 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je Se 20 centov za poštnino ker mora biti denarna poAiljatev registrirana. Kje so? ANTON ČADEŽ, JOHN TAUČAK. FR" PETEKNEL in ANTON OBLAK, vsi doma iz Srednje vasi nad Škof jo Loko. Ako k.io rojakov ve za bivanje koga imenovanih, naj blagovoli naznaniti: Anton Mlinar, Kobbin Station, Pa., Westmoreland Co. Slovenske knjige. V zalogi imam knjige raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naroročila. Cenik pošl jem poštnine prosto. Dslje prodaiam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zueBke Be lahko pošlje v D.-ištnih znamkah. Slovenska Pratika za leto 1901 po 10 centov. Velika Pratika po 15 centov. V zalogi imam tudi podobice za jaslice iu sicer pastirčeke, Jezusovo rojstvo itd., list po 5 centov, 6 listov za 25 centov. Mali zneski se mi lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. POGORELC, 920 N. Chicago Street, Joliet, 111 Kje je? NIK. SKOKI.IC. doma i/ Krastovice, ž.tip-nija Vi votlina, pred enim letom je bil pri me ni v Crested P.utte. Colo., kdor ve /a njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Jos. Sodia. loj Harrison Ave.. Leadville. Colo. (5dc> Vedno a r i g t o k r a t i. Grof (ki je na ženitovanskem potovanju prišel na kmete, gostilničarju'): ,, Moremo li pri vas dobiti Bobo z dvema posteljima?" — Kmet: „Ne, tega ni pri nas, kajti mi vBi v senu spimo." — Mlada gr< fica : ,,Potem pripravite dva kupa sena I" Rojaki pozor! Podpisana dra/ba r.i/j*>iitja na vse kraje sveta vsakovrstna sveža, domača zdravila i z bor ne patent medicine naj boljših zdravnikov za vse 1><»le/ni človeškega telesa, obl i ž e (rlnjštre). zdravilno milo (žajfo) dišave, kakor tudi raznovrstne zdravniške priprave in pripomočke, električne baterije itd. Domačo lekarno najl>oljših zdravil za najpogosteje Ixdezni v vrednosti j.* sije za $i. Ista oiwtoji i r štirih raznovrstnih in izbranih zdravil, ktera ne bi snielr. manjkati v nobeni družini, posebno v krajih, kjer ni pri rokah zdravnika in lekarne. Ta zdravila shranjena na suhem prostora se shranijo več let, ne da bi izgubila svoio zdravilno n«>>č. Z domačimi in patent medicinami se je ozdravilo že mnogo ljudi, kterim zdravniki niso mogli pomagati. Kdor je toraj izgubil zaupanje do zdravnikov, ali komar sredstva ne dopuščajo žrtovati mnogo trdo prisluženih novcev, nai se zaupno obrne v svojem domačem jeziku na: Home Remedies Co., P. O. Box 349» I lOKOKEK, N. J, Slovencem in Hrvatom v Bock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon, v kterem vedno točiva sveže pivo, Vino in whiskey, ter imava na razpolago fine Bmotke. Dalje se lahko na nasobrne vsak rojak v bližini gle-dčpošiljanja denarjev v staro domovino in gledš parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu cen-' in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata: Oalapicola in Fr. Keržišnik, Rock SpringB, Wyo. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODIIE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam do najnižji ceni r Slovencem in Hrvatom priporočam BVOj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III., V kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, 111. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj salooTi, v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v Btaro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. SakBer-jem. S Bpoštovaniem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem : Nik. Radovich, 702 VermontSt.,San Francisco,Cal Ali si gluh? Vsak kdor je gluh a!i . labo sliši se sedaj lahko ozdravi z n.i~<> : ■>-. > iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdravit;. Brenčanje v naesih takoj preneha,. 1'ipišitv.....' .lezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi str -^ki. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 La Salle, Ave., Chicago, 111. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje Bveže pivo, v i n o in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom b spoštovanjem BLAŽ. TURK. Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim«pokrovom (Boss Ca9e) in BO najboljši pokrovi se zlatom pretegujem (Goldfield) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali Waitham ter velja samo Dame, ktere žele uro kupiti se 9) jim sedaj ponuja lepa priložnost, | Ta cena je le za nekaj časa. $ Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geBlo. Za obilo naročb se priporočam z vBem spoštovanjem Jacob Stonichf 89 East Madison Street, Chicago, III. f Osnreči sttoj d-omn. s tem, da kupiš našo domačo godl>eno skrinjico (Home Music Box). Ista je najbolj cudoyita in tudi najcenejši godbeni instrument, kolikor jih je na prodaj. Daje več zabave nego orgije za Sioo, kajti yedno je pripravljena igrati za vsacega. Godbene vzgoje ni potreba, ker tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so preseneteni in zadovoljni ž njo, kajti ista prekaša njihovo pričakovanje, ker igra ntd 500 komadov, kakor je razvidno iz cenika, kterega pošljemo z vsako skrinjico. Zamore se rabiti doma za zabavo otrok, pri drn'-tvih in vsako- - vrstnih družl>enih zbirališčih. Izplača se y jedni noči, ko oskrbuje godbo pri plesu. Igra glasno in natančno. Pesmi, koračnice, valčeke, Dolke, pnlka mazurke itd. kakor tudi najnovejše komade izyrsuje boljši nego marsikteri godci. Otroci imajo z njo največje veselje. Omisli si jo za božič. Valček, kterega kaže slika ima jeklene zobe, kteri d.ijejo glasove, ko so prvi vrsti. Tudi ponavlja vsako pesem ali ples brez prestanka. Ta povsem čudežni instrument stane samo $6-00 v lepi skrinjici z godbo. Agentje zaslužijo denar. Pošlji 2 ct. znamko za okrožnico glede tega in druzib instrementov. Harmonike po $3-00 in vsakovrstne orgije prav po ceni. Najbolje storiš, ako pošlješ $2 in dobiš takoj domačo godbeno skrinjico, ostalo pa plačaš ob sprejemu instrumenta. Standard Manufacturing Co., Oept No. 45 Vesey St, New York, P. 0. Box 2853. - ,. ■' J ■ - • TLdLeiselts:- Huala Boga, yeter prihaja. Jadrauka „Maria Teresa" iz Far-suuda pod povelj nifitvom starega kapitana Lagesen ostavila je ob jutranji zarji ,/>ui zaliv" v Ply mouthu, pri Poit Lizzard izkrcala pobrežoega krmarja, popoludne ostavila Lundenski kanal iu jadra U pod ugodnim vetrom in polnim jadri proti zapadu ; preko zadnjega krova bilo je videti luči svetilnika Scilly. Na krovu bilo je vse v najlepšem redu, varnostni hlodi, ki v lukiob boku ladije vise, ležali bo v redu jeden kraj drnz^ga ob krovni ograji, ▼se je bilo skrbno povezano in pritrjeno, vhod iz krova v skladišča bil je skrbno zakrit iu s polimauim platnom pogrnjen, a krov bil je očiščen ter sličeu tlum sobe naj-vestuejše gospodinje. Veter ugoden, jadra polna, ladija pluje na levo stran nagnjena, sred krova stoje mornarji, opravili so svoje posle iu opazujejo za obzorjem zginjajoče luči svetilnika Seilly. Steward ,,Marie Teresie" štel kakor st* wardi običajno štejejo, na prednjem krovu perilo, drugi krmar stal j* na vratih podmostnt sobe, a ua strehi krovne sobe šetal je prvi krmar in stari kapitan Lagesen. Kapitan šetadolgo po mostu, le tu pa tam postoji iu si popravlja svojo kapo in gleda z daljnogledom po obzorju, — dobrim srebrnim daljnogledom, kterega je dobil v dar od nizozemske vlade, ko je lets 1896. v severnem morji rešil neko jadrauko. ,,Za Boga, krmar, jaz mislim, da dobimo valove od g »vera, krmar!1' Stari Lag -sen post ji in gleda proti vetru. „Se — seveda — ne bode — mira, kapitau ; moramo ponoči nekai cunj odstraniti in samo dolnja jadra iu prednje dva pustiti?" Krmarje nekoliko jecljal. „Da, da to moramo, krmar, to se mora storiti; zelo mi je neljube ali.... ; nič — ukazal bodem cunje pribiti na vseh dvanajst povprečnih drogov in naprej, stari! — Za me nikoli preveč vožnje ne napravi; stara je že ,, Maria Teresia"." Kapitau je izvestno nekaj na morju opazil iu takoj nastavil daljnogled na desno oko. Ne nič ni bilo! iu zopet ga dene pod pazduho, držeč inalo pipo v ustih s*1 okrene proti vetru in prižge pod suknjo žveplenko. „Tisoč vragov! Plymoutčan, pobrežnega krmarja mislim! Še nikoli v mojem življenju se mi ni pripetilo, da bi kteri pobrežni krmar do Lizzarda na la-diji ostal I In ktko je pil moj konjak? Dobil sem letošnjo spomlad Sest Btekleuic od Jan vau Dievve-mana v Amsterdamu; — svinja iz Plymoutha!44 Mel si je roke, da so postale gor-ke in udaril krmarja po rami. — ,,Za Boga krmar, take vožnje, ka-koršnje smo imeli t^kom zadnjih mesecev, namreč od onega dneva, ko smo v Christiansund ukrcali ribe za Španijo, do danes! Iu kar je nf j bolje, — tovori petrolja se vedno množ*, Btari! Da vedno se množe, spomladi biia je cena dva dilinga in devet pencev. Samo, da imamo ugoden veter !;t ,,Samo, da'bi imeli par sto ton več, kapitan!" „Da, par eto ton, za Boga!'' Stari se vstavi, gl«da po valovih in misli o onih tonah, ktere mu šr manjkajo. „To bi bilo i zborno, krmar! — Pojdiva doli v mojo ka-jito, da pijeva par čaš Amsterdam ca na Brečno vožnjo, mislim da Plymoutčan ni vseh šest steklenic spraznil! Da uc srečno vožnjo in par sto ton več v prihodnjem letu; stara je že naša ,,Maria Teresa", gotovo bode kmalu uvrščena med B. I." Za istino je imela „Maria Teresa'4 srečna in krasna potovanja od onega dneva, koso v Christiausund ukrcali ribe. Mala jadrauka, stara in trhla, jedva štiristo ton vsebine, Široka v sredi, z ne baš dobrim ravnotežni ko m, pobarvanimi povprečnimi drogi in jambori bila je poysodi vpisana v pobrežnih uradih, povsodi se je vkrcalo blago, vedno je bil veter ugoden, kamor koli je prišla. Najpreje v ChriBtiansund. Tja je plula iz Yarmoutha in prišla b polnim tovorom premoga v desetih dneh v luko; potem vsestransko čisteuje in omivanje in polni tovor rib za Santander; od tu sol v Plymouth. Tu je stari slišal o dražili tovorih petrolja v Ameriki, nepopisna želja se ga polasti na stare dni Ameriko obiskati in sklenil je a prazno ladijo se tja podati; toda sreča mu je mila 1 V zadnjem tre-uotju dobil je polni tovor za Phila-delphijo. Železo ua dnu, a na železu prazne petrolejske sode — polno vse do podkrova, ladija polna, to je vendar sreča ! Stari Lagesen je bil pravi čudak. * * * Spredaj v prostorih moštva vladalo je veselje v pravem pomenu besede, tu se je pelo in tolklo ob *tare zaboje in kuvčege mornarjev, vendar je bila zabava mima, pri-orosta. Mornarji imeli so dovolj tobaka, a vrhu tega so si v Plymouthu nakupili raznih lepih stvari, ktere bo jeden drugemu kazali. Na pokrival u veiicega zaboja, kteri je nadomeščeval mizo, leži krasna lova harmonika z štirimi basi, zvoncem in srebrnimi gumbi, novi mornar, ki je v Plymouthu nastopil službo, ker je prejšnji Ljudevit iz Fiekkerodhavua pobegnil, kupil je v Plymouthu harmoniko. Ljudevit sicer ni pobegnil radi kake natakarice iz„T\vo jolly sailors", kajti aeka natakarica ga je itak že preje }b ves denar pripravila, zaradi tega ui hotel iti domov brez denarja, da e vedel o petroljskem tovoru, izvestno ne bi ostavil J„MarieTerese". Toraj prišel je novi mornar oni s harmoniko ; imenoval seje Bernt, doma iz Skudesniis, bil je že prileten, obraz mu je krasila Yankee brada, a v všesih je imel male bakrene uhane; bilje majhne poBtave, lika mu je bila nepoznana stvar, ioge so se mu krivile ua zunaj, a *leti je znal kakor kak korporal. V svojem zaboju je imel vsakovrstnega blaga in baš sedaj kleči pred zabojem ter ureduje svoje malenkosti. ,,Kako pa postopa kapitau proti moštvu, hej?" vpraša mornar navzoče mornarje ter prižiga pipo. ,Kakor sem slišal je krmar prijazen iu dober človek, kakšen je pa kapitan?" „Ah, cel vrag kar se tiče ja-iranja," odgovore vsi mornarji soglasno, ,.nesramni gospodar ; imenuje se Peter Lagesen, toda doma v Farsundugaimenujejo Vragesen." ,,Da, da, ali jaz mislim, da je prijazen in dobrosrčen, v toliko da smo lahko kedaj veseli, namreč o mirnem vremenu in morju, osobito tam na Atlantiškem -ceanu." ,,Ah kaj si vse domišljaš. Baš o takem času je najhujše I Ako imamo ugodni veter, potem je že še in vemo pri čem smo, kajti on ima nešteviluo svojih sitnosti, na pr. na desni krov uesme nihče od nas, '.sto na zadnjem krovu razuu krmarjev nima nihče kaj iskati, in kadar smo v luki vsidrani iu hoče on ua kopno, morajo štirje mornarji veslati, a pol zastave ki je na zadnji klopi mora se po vodi vleči, ker tako bolj imenitno izgleda." .,Kako pa postopa s svojimi ljudmi, kadar je morje mirno?" „Ssj s^m ti povedal stari; potem neprestano pije iu despotičuo vlada, običajno štiri do petkrat vsako ioč vstane, da vidi je li pravi veter, o tej priliki je vedno sila razkačeu, *ko ga kaka straža pogleda, potem moramo vsi vstati in imamo navadno več epraviti, kakor za časa uevihte, ali kadar voda v ladijo uhaja. Mornar Ljudevit iz Flek-kerodhavn, ki je v Plymouthu utekel, moral je med jednim potovanjem krovno kajito od zunaj štirikrat pobarvati, kouečno se kapitau zmisli, da bi bila lepša, ako se marmorira iu ubogi Ljudevit se je naučil barvati, daje i v sanjah barval z roko po steni." „Ali tovariši, to je vendar preveč, to ne more biti! Bode že bc lje!" ,,Kapitau in bolje! Da, da, sku-sili smo to ! Vedno slabeje. On niti ne pusti, da v prostorih za moštvo ne govorimo, vodno kadar smo malo veseli pride na prag in jezno reče, da nikakor tacega brezbožne- ga življenja ne dopušča na svojej ladiji! — ako se mi zabavamo ;e to brezbožnoat, a on sam na zadnjem krovu kolne, da je greh, ako ga človek posluša, kletev je menda njegova čednoBt; vendar pa ko veter zopet napolni jadra, potem se h krati tudi kapitan spremeni in pride rano zjutraj v spodnjih nlačah na krov ter se z nami norčuje, tako da je nevaruo ga poslušati; sploh on se za vsako malenkost jezi, da še celo ako v naši kajiti glasno govorimo." ,,Da, ali to je, za Boga vendar preveč; jaz sem jedva čakal, da se bodemo na oceanuizborno zabavali, in da bodem igral harmoniko o lepem vremenu. Kouečno je morda še celo pobožen ta kapitan?" „Pobožen! Da, da dragi, sedaj si istino pogodil? in ako ti tisoč stenic pomaga pregledati in preiskati stene njegove kajite, ne bo-dete ne ti, ue stenice niti jedne krščansf e beBrade našli!" ,,Ni pobožen! Je li istina? Potem takem ga bodem že naučil, da bode voljan in miren kakor dete." ,,Ti ga bodeš učil mornar? Veš kaj tovariš, jaz stavim svojo glavo, da bode on tebe naučil, in sicer tako kakor se še v tvojem življenju nisi učil." „Nikari preveč ne govori, jaz sem že tacega kapitana nekoč naučil, tudi ta je bil brezvemež doma iz Stavauger; ali tristo vragov, kouečno postal je tako voljan in dober, da je na Bermudah z menoj sklenil pogodbo." (Konec prihodnjič.) JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............$18 do 40; oena 3 glasnim........$25 do 80; cena 4 glasnim.... od $55 do $ 100; cena 5 glasnim.... od $S0 do $150. Na željo rojakov oglašujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po yolji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113 Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Kes me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav dobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. Leadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, La., Jakob Škrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen ž njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja. denarje najceneje kupiš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St., New York. □HZstxess Ljol Stoolk:! Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen, .^Ch. ^Tunfarinnrtti-i PAUL SOHNELLER. Notary Public yCalumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. IZVRSTNE SMODKE! Vržinke z slamo, $20 tisoč komadov. Carnioiia Beauty (KrcnjEka lepota) $20 tieoč komadov. Seed Cigars $14 tisoč komadov. Dobiti so pri meni tudi fine smod-ke od $14 do $40 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča: F. A. DUSHEK? Office: 1323 2nd Ave., New York Compapie Generale Transatfantique. Francoska parokadna družba. i * • -Vr ft L DIREKTNA ČRTA DO NAVRE-PAR!S-ŠVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. J' MNI i A k NI KI .-.>: T, vijaka. ............ . 2 <>o 25.00.1 konjskih moči. ...................IJ.000 ,, 25.c ,, ,, .............. lioco ,, 9000 ,, ,, 1..........................8<-oo „ q,->, .........______ Sex o ,, yo.-o ,, ,, tfMT Pair.iki odpijujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljnjejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street; .....1 i .;■■'• .. La ('.»inpa-.*!! ■ ..! .a (i.isi ■ .'jnf jedina Blovanska tvrdka, ktera potnike it Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska poBtava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in veBtno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja ia pošilja na vse dele sveta denarne nakasnice, menita«, in dolžna pisma. Izposlnje in iiterjnje zapuščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik ID:r-_ GK POHEK, sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. loth & WalnutStr., in N. W. Central & 1'arkSt., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmoinustij pri tamošnjem ljudstvu. r>R. G-. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjencgajv'zdravljenju žensk in otrok ; v tem je nedosegljiv. -VSI ONI- kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, is 011 dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotiČni osebi, ker neče, da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHF.KA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. a. Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in lepo se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, III Spoštovani gospod: — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVINIČ, Lead City, S. I). Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek Čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANDUEA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste m« dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in VaS pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil SOo za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. EESIČ, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETEK ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in tinancijelnega stanja: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše m vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Koslyn, N. D. Spošrovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa \am naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava- t Stffan PetkaŠkk, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite nar DR. G. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. u. s. La Champagne L'Aquitaine i La Lorraine : La Bret ague ______ _____ I La Gascogne 13. ,, 1900. La Bretagne Glavna agenciji!: 3-> BROADWAY, NEW YORK. 15. nov. 1900. 22. ,, 1900. 29. „ 1900. 6. dec. 1900. La Champagne La Lorraine L'Aquitaine 20. dec. 1900. 27. „ 1900. 3. jan. 1901. 10. ,, 1901. RBD 8TA1? LUSTB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New Yorka v Antwerpen vozi naravnost iz pK1LADELpH|E „ ANTWERPEN pravaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: t,VATERLAND'\ na dva vijaka, . „S0UTHWA3K'\ na dva vijaka, 8607 toa. ^pfT^' ' • :. • " 12000 ton. I „PEIESLAN2>"...... .7116 ton. ''^^tw-rrA^ V;aka- , IZn?° ton" f »WESTEBNLAND".....5736 ton. mKENSIHuTOIJ", na dva vijaka, 8669 ton. j „N002DLAND", .... . 57^2 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot 6ez Antwerpen jajedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz all v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NE V/ YORKA odpljnjejo parniki vsako sredo opoludne od pomola H. 14, ob vznožju Fui t on St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vzuožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov Be je obrniti na: International Navigation Company 73— 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Monteomerv St BAN Fti AN CISCO. - Third & Pine St., ST. LOUIS, ali Ba pjenT^IZiK. —Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. ■ — Holland-America !Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedlnjenih d^žav mta New Yorkom in Rotterdamom preko BouIogna-Gor-mer. POTSDAM, parnik z dvojnim vijal.om, 12500 ton. 3TATENDAK, p.irnik 7. dvojnim vijakom. 10500 ton. E0TTE2DAY, parnik x dvojnim vijakvm, 8300 Ion. 1'arniki: KAASDAM. SPAAENDA* in WE ILK END AM. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi CHue glej na poselwj objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Ir.omostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. --1 Parniki o U i j u j e j o: iz ROTTERDAMA vsak iu iz NEW YORKA vsako soboto ob in uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, III. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. ^G^Btilti : - - •• .. .-S-JSiife^i.-