Dolenjske Novice izliajajo vsiik i»etek ; ako : : je ta dan praznik, (îan poprej. : :
(Jena jim je za cclo leto aprila do aprila) 'A K, za pol letu l'ÔO Iv. Naročnina za Nemčijo, Bosno iu drug-c evropske riržave znaša ;i'50 K, za Ameriko -t-áO K, List ill oglasi se plněiijtíjo iiaiti'cj.
Vse ilojïise^ iiarotiiniio in oziiniiila siirejeina tiskarna J. Krajec nasi.
Kaj bo spomladi z našo kmetijo?
Skrl) za vsakdanji knili je danes najvažnejša naloga vseh slojev prebivalstva. Ta skrb navdaja naše vojaštvo, navdaja naše meščanstvo in mora prešinjati tudi našega kmeta. Težke so sledi, ki jih reže sedanja vojna v naše življenje in v naše gospodarstvo. Ali pi'iznati inoraiiio, da smo pri nas na Itolenjskeni primeroma še najmanj prizadeti po vojni. Zato je jia naša dolžnost,' da sloritiio vse, kar bi lajšalo gorje, ki prihaja vsleû vojne nad naše prebivalstvo.
iloščanjc občutijo vojno najbolj vskd nastale draginje in jo utegnejo še huje občutiti vsled pomanjkanja posameznih živil, ki se lahko slej ali pi'cj tudi pri nas pojavi. Po velikih mestih sc že Čuti. Mi kmetovalci pa bomo čutili vojno najbolj na tem, ker nam bo manjkalo delavnik rok in ilelaviiç živine. Tekom sedanje zime bo odšlo mnogo mladeničev in ' mož na novo v vojsko. Prišli bomo pa tudi ob dobro delavno živino. Vse to bomo težko pogrešali jiri oltdelovanjn naše kmetije in nič ne bo čudnega. Če nam bo kmetija v eiietn in drugem pogledu pešala in trpela in čc se nam bodo naši dosedanji pridelki znižali.
V teh razmerah nastaja za nas važno vprašanje, kaj naj storimo, da nam kmetija preveč ne omaga, da najdema primerno izhajanje na njej in da skrbimo ob enem kolikor mogoče za prehrano drugega prebivalstva in vojaštva.
Najvažnejša skrb mora biti sedaj skrb za ohranitev našega i) o 1 j e d e l-stva ali z drugimi besedami rečeno, skrb za pridelovanje vsakdanjega kruha in živeža. V takih mešano-gospodarskih krajih kakor so nasi, kjer se pečamo s poljedelstvom in x vinogradništvom, mora stof>itÍ poljedelstvo na prvo mesto, vinogradništvo na drugo mesto. Pred vsem nam je vso naše delavne moči obrniti na i)olje, na njive in travnike. Polje mora biti letos za vsako ceno in dobi'o obdelano, kajti živeža nam je bolj i)otreba kakor pijače. Še-le v drugi vrsti pridejo vinogradi v poštcv. Skupaj s poljedelstvom gojiti je seveda z vso skrbnostjo tudi našo živinorejo, ki je podlaga poljedelstva in poklicana pomagati n mlekom in mesom k zadostni prehrani prebivalstva.
Naše poljedelstvo jc majhno, a je za tako težke čase v ugodnem i)0-ložaju, ker proizvaja najrazličnejše sadeže. Zaradi tega ga tudi ne bo kazalo dosti izpreminjati. Potrebno najvažnejše žito je v zemlji. Upajmo, da bo letošnjo zimo dobro prestalo. Za spomladno pridelovanje pa pridejo vsi dosedanji sadeži v poštev, le s to izpremcmbo, da kaže nekatere sadeže v nekoliko večji meri saditi. To velja v naših razmei'ah za k ro m pir, za t u]-š i CO in za fižol.
Tri krompirju je važno, da pridelamo nekaj več zgodnjega krompirja in da ski'bimo za potrebno in dobro seme. Važno jc dalje, da skrbimo za zadostno gnojenje in da se poslužujemo saj deloma tudi umetnih gnojil, ki so preskušeno dobra za krompir. I'j'iporoča se zlasti žvepleiio-kisli amonijak. Tudi naj se sadi kj'ompir
v vrste (za brazdo), da ga bo moč obdelovati z okopaltiikom in osipalnikom.
Poleg krompirja je treba letos več turšice. Turšica je važna za naše kraje, posebno v takih časih, ker daje važne in dobre pridelke, dober kruli in izvrstno močno krmo. Poleg navadne turšice naj sc seje tudi nekoliko zgodnje turšice, ki se zadovoljuje tudi na manj gnojeni njivi. Z ozirom na to, da bo letos veČ okopavine, gnoja pa malo, naj se obi'iie sem in tja kako deteljišče za turšico, Po dobrem de-teljiščti turšica tudi brez gnoja obrodi, kakor kažejo dolgoletne izkušnje na kmetijski Soli na Grmu. Tudi tui-šica naj sc seje v vrste in v taki razdalji kakor krompir, da jo bo mogoče obdelovati z okopalnikom iii osÍ)ialnikom.
Tuiii fižol je v takih Časih bolj važna rastlina, ker daje prav tečen živež, ki se lahko proda. Po naših krajih ima Itžol toliko večji pomen, ker ga lahko pridelujemo vmes med drugimi sadeži.
Na vsaki kmetiji je treba žo sedaj sestaviti nekak gospodarski načrt, da bo kmetija spomladi pj'av obdelana.
Razen vsakdanjega živeža nam je najbolj poti'eba zadostne krme. Zato naj sc d e t e 1 j i š Č a in t r a n i k i po možnosti gnoje. Brez zadostne živine mora kmetija opešati, ker ji v tem slučaju manjka gnoja in obdelovanja. Vsaka kmetija naj skuša svojo živino ohi'aniti in čc jc kaj odpade, zopet nadomestiti. Nič ni slabšega, kakor če manjka pri kmetiji živine, ker jc v takem slučaju vsako vspešno gospodarstvo izključeno.
Jvar se naših vinogradov tiČe, moratno delati razliko med vinogradtiiki, ki žive od vinograila, ker imajo premalo druge kmetije, in med vinogradniki, ki imajo toliko druge kmetije, da lahko izhajajo v sili tudi brez vinskega pridelka. Prvi so navezani na vinski pridelek in se mora njih delo spomladi tudi po tem ravnati. Vsi drugi pa bodo morali letos večjo skrb obračati na jiolje kakor pa na vinograde. Dosti bo. Če bomo mogli vinograde saj toliko obdelati, da jih bomo ohi'anili.	Rohrman.
Kaj je z Italijo.
„Slovenec" nasproti raznim vestem nerazsodnih ljudij, da Italija vsak čas udari po nas,, odločno zatrjuje na podlagi zaimsljivih poizvedb, da na tem ni nikake rcsnice in pravi med drugim;
Glasom avstro-laške pogodbe Italija v danem slučaju nima druge obveze, kakor varovati strogo nevt.raluost. To dolžnost je Italija doslej spolnila in ni vzroka dvomiti, da jo bo tudi v bodoče.
Avstro-laška zvezna pogodba je v polni veljavi in sploh iie poteče leta 1915, temveč šele pozneje. DiiilomatiČni odnošaji med Avstrijo in Italijo so do današnjega dne korektni In prijateljski.
Ilujskarije proti Avstriji, ki se ojia-žajo v Gornji Italiji, izvirajood neodgovorniii ljudi. Srednja in Spodtija Italija je iniima in hoče mir ohraniti. A tudi v Gornji Italiji sc širi čedalje večji odpor treznega i)rebivalstva zoper izvestne hujskarije, ki izvirajo v prvi vi-sti od podkupljenega časopisja in plačanih agentov.
Oboi-ožtijejo pa se sedaj vse nevtralne evroiiske države: ňvica, ňvedska, Rumu-
nija, Tiolgarija, Grška itd, Vsak se za vse slučaje piiniei'no zavaruje. — Tudi Avstrija je na vse strani previdna in ne zamudi ničesai'.
Do današnjega dne se ni niČ, prav nič zgodilo, kar bi opi'avičevalo trditev, da nas napade Italija. Ravno nasprotno je res: do današnjega dne spolimje Italija svoje zvezne dolžnosti napram Avstriji.
Vpoklic vseh dosedaj potrjenih črnovojnikov.
v letih 1884, 1S85 in 1886 rojeni iti potrjeni avstrijski črnovojniki morajo odriniti pod orožje dne 1. febi'uarja, v letih 1878, 1879, 18R0, 18H1, 1882 in 1883 rojeni pa dne 15. februarja.
Od ogrskih državljanov so vpoklicani letniki 1883 do 1886 dne 15. fe-fruarja, letniki 1878 do 1882 pa dne 1. mar(;a.
Pri nakiiadnetn prebiranju potrjeni črnovojniki morajo tekom 48 ur po prebiranju odriniti v vojaško službo.
Sv. Oče svari pred vojnim hujskanjem.
Rim, 18. januarja. „Osservatore Ro-tnano" izjavlja, da je od Sv. Stolice pooblaščen ostro karati ono laško časopisje, ki se imenuje katoliško in želi, da se ga smati'a za katoliško, pač pa proti name-jiom sv. Očeta v besedah in slikah posega neprestano hujskajoče in zastrupljajoče v evropski konllikt. Sveti Oče s poudarkom ponavlja svoje navoililo: „Ostati sti'ogo nevtralni" in izi'aža upaiije, da bo to zadostovalo. V nasprotnem slučaju bo Sv. Stolica drugače nastopila proti temu časopisju.
Amerika proti Angliji ne odneha.
Beroiin, 19. januarja. „B. Z. am M. poroča, da se je spor med Severno Ameriko in Angleško poostril. He ta teden bo v Londonu izročena nova amerikanska nota, ki bo vsebovala določene najmanjše zahteve.
Vojska z Rusi.
Prebiranje črnovojnikov na Ruskem.
Curih, 1 H. jan. Iz Petrograda poročajo, da je na lUiskem odrejeno ]U'ebii'aiije vseh doslej nepoti'jenih črnovojnikov letnikov 1875 do 1895.
Duklanski In Lupkovski prelaz v naših rokah. „Gazeta Krakowska" dne 13. t. m. piše: Na severnem bojišču je splošno mirno. Le v Karpatih se čete gibljejo. Duklanski in Lupkovski ])relaz je v naših 1'okah. Za IJzsoski prelaz se vršijo boji. Ruska fronta v Karpatih tja do južne Bukovine je dobila znatna ojačenja. Na Poljskem in v zaiu)dni (laliciji je dosti mirno; le artilerija Jia obeh straneh deluje. To je posledica naših uspešnih napadov, s katei'imi snu) Ruse vigli iz njih uti'jeniit pozicij južno od Inowlodza in zahodno od Pinczowa.
800 nemških topov pred Varšavo. Krankobrod, 14. jan. „Frankfurter Zeitung" poroča iz Peterbui'ga: V opisn bitko ob Bzuri trdi polkovnik IVIihaelowski v listu „Russkoje Slowo", da je Nemčija pred
Varšavo glede artilerije v veliki premoči nad Rusi. Nemci imajo na fronti pred Varšavo nad 800 topov.
Rusi ne nameravajo držati Varšave. Krakov, 14. jan. „Kuryer Poznanski" poroča: Veliki knez Nikolaj je sklenil, ko se je i)0svet0val z armadnim poveljnikom, da, če prično Nemci obstreljavati Varšavo, mesto Rusi zapuste in zasedejo obrambno Črto vzhodno od Varšave.
30.000 ruskih izgub. Dunaj, H, jan. Vojaški kritiki tukajšnjih listov pišejo: Na južnem Poljskem, ob Nidi in v (íaliciji se zdi, da je nastopila mala bojna pavza. Zaliodno od Kjelc in dalje proti severu ob vzhodnem bregu Pilicc se Rusi pri-])ravljajo na nove boje. Uuske izgube ob Niili in na črti Duiiajec-Biala se cenijo od srede decembra dalje na 30.000 mrtvih in ranjenih.
Pretresljivaslika z bojišča. Vratislava, 15. jan, „Lodzer Ztg." podaja z bojišča pri Lodzn sledečo preti'esljivo sliko: Pri porušenih strelskih jarkih se vidi ostanke žic in polno trupel Tii leži truplo ruskega vojaka poljske narodnosti, ki je bil zadet od krogle, ko jc bil zatopljen v molitev.
V	roki drži rožni vcnec in podobico Matere božje. Nekaj korakov proč je izdihnil nek nemški vojak. Zadela ga je smrtna krogla ravno, ko je pisal pismo. Nekončano pismo leži poleg njega. Začel je z besedami : „Predragi oče, jaz sem zdrav." Dalje vojak ni pisal.
Boj za Uszok. liudimpcšta, 15. jan.
V	Karpatih se sedaj vi'ši boj v bližini prelaza Uzsok z veliko srditostjo. Naša artilerija nadvladujc rusko in upali je, da bo prelaz kmalu v naših i'okah.
Mraz in koze decimirajo ruske čete v Ungu. lingvar. Od včeraj iiveČer (15. t, m.) neprestano sneži in ne samo na višinah, ampak tudi v dolini Unga leži debela snežna odeja. V dolini IJjig operira-joče sovražne čete štejejo dve diviziji. Neusmiljeno divja v ruskih vrstah mraz, ker mora biti sovražnik na višinah; Še več žrtev kakor mraz pa zalitevajo črne koze, ki divjajo tudi med ruskimi četami v Galiciji.
Mir na celi fronti. Dunaj, 18. jan. Na celi fronti še vedno traja mir, ki je tudi Rusom dobro došel. Na ruski strani šc vedno divja kolera iii črne koze. Vsled liomanjkanja nuinicije so Rusi brez dvoma dobili nadomestilo od .Taponskc.
Pred Przemyslom vztraja sovražnik v prerejšnji oddaljenosti.
V Karpatih. V severozahodnem delu marmaroškega koniitata se vrše nuinjši artilerijski boji. Prebivalci ostalih okrajev se počasi vračajo. Iz Unga ni nič posebnega poročati; Rusi imajo zasedeno dolino Lvuta in kozaki raztezajo svoje pohode do Osontosa. Eden naših oklopnih vlakov je pi-išel skoro do Ligetes, Hud snežni vihar ovira vsako akcijo Rusov, Odhod sovražnika je le še vprašanje par dni.
Pred našo artilerijo vzhodno od Zakliczyna so se Rusi umaknili v daljavi 6 km. Dunaj, 18. januarja. Severno od Visle ni bilo nobenih bistvenih dogodkov.
Na višinah vzhodno od Zakliczyna je naša artilerija s koncentričnim ognjem prisilila Ruse,da so zapustili nekaj sprednjih strelskih Črt. l'mikalno gibanje «e je pri sovražniku razširilo tudi na diuge dele fronte, tako da jc soiražnik končno v
razdalji 6 kiluinctrov zapustil svoje prednje l)()st.(>jaiik(! ill SIJ meti iiaSini UHptišiiiin aj'i-il(!i'ijskt:m ogiijiiiii in ognjem strojnih pušk v niiiedu umaknil na bližnjo irto višin. !'ii teni je v svoji i^rejsnji postojanki imstil intiogo pušk in veliko iminicije.
Na ostali fronti v Galiciji sc je vršil le artilei'ijski boj,
V	Kai'patili so bili le iieziuitiii spopadi med patruljami.
Namestnik načelnika generalštaba pl. Holier, ťml. Iz Csontosa potiskajo naši Ruse nazaj. Posebni poročevalec „Posti Naplo" poroča IZ vojnega stana: V dolini Ung piiěeti naš splošni napad se nadaljuje zelo uspešno. Iz Soslaka so se Rusi zaradi tega tako bitro umaknili, ker so južno od občine Uteasnašečeteojaeilesvojoofenzivo. Sovražnik se ni upal si)ustiti v boj. S feLanii, ki stoje na tej strani Csontosa, koopei'i-rajo naše čete zelo uspešno. Naše topništvo obstreljuje zelo uspešno iz izvrsinili pozicij ruske pozicije in so Rusi zaradi toga jtri-siljeni, da zelo pogostokrat menjajo svoje pozieije. Naša, v îzbornern položaju se nahajajoča pehota neprestano prodira. Sovražnik je ne moi'e zadržati niti oslabiti.
Zadnje ruske rezerve. Iz Kopenhagna se poroča po petrogi'ajskih vesteh, da je vpoklicanje zadnjih letnikov državne branibi; vzbudilo v Rusiji živaiino vznemirjenje, skoro preplašenost. vladna odredba kaže, da se iieizčrpljive vrste rezerve bližajo svojemu koncu. Vpoklicanje državne branibe je imelo težke posledice za poljedelstvo in mnogo škode za obrt in trgovino.
Boj za Uzsoski prelaz. Budimpešta. Posebni dopisnik „Pesti Naplo" poroča: Izprememba vremena zelo pospešuje naše operaeije. Pota so zmrznjena in zelu snežila naše Čete je vi'imie zelo ugodno, ker se nadaljuje naše prodiranje brez velikih naporov in more tren takoj za našimi četatiii taboriti.
Rusi se na vsej črti umikajo. Dunaj, 19. januarja. Newyorški „Herald" napoveduje rusko umikatije na celi fionti.
V	Kaipatih se je umikanje že pričelo. Ruski generalni štab smatra vsled vremenskih razmer za ugodnejše, da spravi svoje čete v zavarovane pozicije.
Gornjo dolino Ditnajca so Rusi že izpraznili. Rusi so prisiljeni, da zapuste prelaz Uzsok in vse zasedene točke do komitata Ung.
Proti Avstriji in Nemčiji 45 ruskih armadnlh zborov. Nemški generalni štab je objavil dolgo pregledno poi'očilo o dosedanjih bojih z liijsi. Poi-odlo pravi med diugim, da so Rusi pritegnili vse razpoložljive sile, predvsem sibii'ske in kavkaske ai'itiadne zbort?, tako, da se laliko ceni skupna ruska moč iiroti Avstriji in Nemčiji na i)i'ibližno 45 armadnih zborov s številnimi rezei-vnimi divizijami.
Bitka v dulinl Unga. Ungvar, 19. jan. Vćei'aj in (hiiies so se vršili manjši boji v dolinah Unga in Ljiite. Na neki višini so napadii ti'ije sovražni bataljoni naŠ oddelek, kateremu so bili prideljeni tudi honvedi brez konj. Mi smo i)n])oluonui potolkli sovražnika in ga prisilili, da se je umaknil.
V	Ungu so se Rusi umaknili do Malomreta. „Az Est- poroča iz l'ngvai-a 19, jan.; Sovražne pi't;dnje straže so tJsotitos iz])raznile in so s(s umaknile do Malomreta. Naše pre-dnje sti-aže so zaseille neko občino v didini Ung, ki so jo ruske čete izpi'aznile.
Mesto Blonje prebivalci zapustili. Kfldanj, 20. jan. (Kor. urad.) „Warszawski Dnevnik" ])oroČa, da so mesto lilonje i)rc-bivaiei zapustili. V okolici mesta vlada sti'ašna beda. Mesto samo luidi žalostno sliko. Rlonje leži 20 km zahodno od varšavskih utrdb, priidižno na sredi pota iz Sobačeva v Vai'šavo.
Polovica dveh ruskih polkov na Ogrskem zmrznila. Ungvar. Rusi v pravem pomenu besede slepomišijo. Pri i^sontosu gredo Rusi ponoči v vasi, kjer ostanejo
celo noč v hišah. Zjutraj gredo nazaj med višine proti severu. Zdi se, da se boje naše izvrstne artilerije. 261. in 262, ruski pešpolk taborita cel dan na prostem. Njihove vrste so grozno razredčene vsled mraza in snežnih viliarjev. Približno polovica teh dveh polkov je zmi'znila. Na višinah okoli Csontosa so naši vojaki pokopali na stotine zmrznjenih sovražnih vojakov.
Turška vojska.
Francosko in angleško brodovje preu iJardanelami. Po poročilu „Lokalanzeigerja" križari francosko in angleško brodovje pred Dardanelami.
Dardanele zaprte s potopljenimi ladjami. Bitkareški list „Dimineata" poroča iz tJarigrada: Na povelje nemškega vrhovnega poveljstva nad dardaiielskim bro-dovjem je bilo včeraj pred vliodom v Dardanele potopljenih 12(> ladij starejšega tipa, med njimi so bili tudi paruiki, nato-vorjeni z opeko, kanieujetii in zemljo. Na ta način je vhod sovražnim ladjatii v Danlatiele nemogoč.
Hudi boji v Kavkazu. Turške čete, ki operirajo na Kavkazu, so zadnje dni na meji zapletene v ljute boje z Rusi, ki so dobili znatna ojačenja.
Turško prodiranje v Perzijo. „Ruski „Zeitungs-Curier" poroča iz Titiisa: Turki prodirajo v Perzijo in se že nahajajo blizu 1'uskc meje.
Mesto Kaira bo trdnjava. Taisti poročajo iz Kaira: Angleške oblasti so sklenile, da i)i-oglase Katro kot trdnjavo. Mesto so zelo močno utrdili s topovi.
Utrditev Erzeruma. Curili, 14. jan. Semkaj došla poročila pravijo, da so Turki l'^rzeruni Ízi)remenili v močno trdnjavo. Provianta je dosti za devet mesecev.
Rusi potapljajo turške ladje. Carigrad, 16. jan, (^Kor. ur.) „A. T. M," poroča; Petrograjska brzojavna posredovalnica razglaša 10. t. m., da so potopili Rusi vse turške ladje v pristaniščih Susiiieiie, Rige in Hoiie, ki pripailajo odprtim mi-stom. Potopljene ladje so bile prazne; lastniki so bili meš&uii navedenih mest. Rusi so s tem, da so napadli odpi ta mesta, potopili ladje, obstreljevali zasebna stanovanja, uuiorili in l'anilî četudi le nekaj prebivalcev navedenih luest, dokazali, kako daleč da so še oddaljeni od točke z ozii'om na mednarodno pi'avo in človekoljubje, ki je zahtevajo v omikanem svetu. Obžalujoč moramo beležiti, da nas taki čini surovosti, ki se dogajajo vsak dan, morajo končno prisiliti, da naslopitiio z nasiltiosttiii. Prodiranje Turkov in Kurdov. Atnster-dam, 17. jan. Renter jioroča iz Tillisa: Turki in Kurdi so proihdi do i\Iarage, ki leži južno od jezera Urania.
Turki potopili francoski podmorski čoln. Carigrad, 16. jan. Glavni stan poroča: Francoski podmorski čoln „Saphir^ se je j)oskuŠal približati vhodu dardanelske ožine, pa ga je našn artilerija potopila. Del posadke smo rešili.
Na južnem bojišču.
Naši aeroplani nad Cetinjem. Iz
Cetinja se poroča: Avsti'ijski aeroplan je vrgel 10. t, m, večje število bomb na Ce-tinje. Ena iiiša je porušena. Na pravoslavni sv, večer se je pojavil neki aero-l)lan tiad llielošem blizu Cetinja, medtem ko je bilo pretežno število jirebivalstva v ceikvi; tudi tukaj je vrgel letalec nekoliko bomb, ki pa po uradnem poročilu niso napravile nobene škode. Tjetalcc je nato odidul jiroti Kotorju. Avstrijsko topništvo na vseh točkali živahno diduje.
Pred novimi operacijami proti Srbiji. Iz Budinipešte sc poroča: Naše južne čete, ki so se na svojih novih postojankah od])očiIe od itrestanih naporov, so dobile potrebno pomoč in ojačenja. Ktiialii se bodo ])i'ičele nove operacije jn'oti Srbiji. Med časom nove razvi'stitve naših čet ob srbski
in Črnogorski meji so se vršili le neznatni spopadi med obmejniuii stražami. S srbske strani ni bilo nobene večje ofenzivne akcije. Nekaj črnogorskih izpadov ])ri Bjelicah je bilo z lahkoto odbitih. Med lircbivalstvom Bosne in Hercegovine vlada zaupanje. Mir in red se po deželi ni kršil.
Obstreljevanje Belgrada. Rfttterdam, 14. janauarja. „Daily (lironicle" poroča: Avst.rij.ski podonavski inonitoj'ji šc vedno obstreljujejo lielgrad. Na prvi pogled se vidi, da Belgi-ad ii.i mnogv trpel. Veiular, če se natamnieje pogleda, je iiuiogo ])o-slopij poiiolnoma i)orttSenÍh. Posebno je poškodovan del kraljeve palače. Muzej je kup razvalin. Vseučilišče je tako poškodovano, da bo treba sezidati novo poslopje, Zgornji del mesta je največ trpel, pa tuili kolodvorski okraj je popolnoma porušen.
Topniški boj na črnogorski meji.
Rim, 14. januarja, Iz Cetinja došle vesti poročajo, da je zima zelo ostra, ki operacije zelo ovira. Kljub teitui razvijajo avstrijski topovi zelo veliko delavtiost jiroti či'nogorskim obmejnim četam.
Z Adrije. Dunaj, 1 7. janiiarja. Francosko bi'odovje se je najbrž umaknilo iz Adrije. Dognalo se je, da sc ob dalmatinski obali ne nahaja nobena francoska bojna ladja veČ. Črnogorci niso več poiz-ku.šali popraviti svojih baterij na Lovčenu, katere je razstrelila bojna ladja „Radeeky". Admiral Haus je te dni v nekem povelju odlično pohvalil sodelovanje „Radeckyja" pri uničenju črnogorskih baterij na Lovčenu.
Izmišljotina o slovanskih polkih na Jugu. Bei'nsko avstrijsko poslaništvo je poročilo, da je bilo poslanih veliko število čet iz Nemčije v Bosno in Hercegovino, zato i)a so c. in kj', polke slovanske narodnosti prestavili na zahodno bojišče, označilo kot golo izmišljotino.
Albanci proti Črni gori. Sofijska „Kambana" poroča: Večja albanska kolona je šla pi-oti Ùi'uigoi'i, da udre v njo. Prišlo je do boja s črnogorskimi prednjimi stražami, ki pa je za Albance ugodno iziiadel.
Na južnem bojišču položaj miren. Dunaj, 19. januarja. Uradno se poroča: Na južnctu bojišču jepoložaj neizpreinenjen. Nameslnik imčelnika generalnega štaba: pl, Hiifer, fnil,
Nemško-fpancosko» belgijsko bojišče.
Nemški uspehi pri Soissonu. Berolin, 14. januarja. Veliki glavni stan: Na peščeninah )U'i Nieuportu in jugovzhodno od Ypei'na so se vršili artilerijski boji. Posebno hud ogenj je na|ieril sovražtiik na kopališče Westende, katero bo kmalu l)opolnoma porušil, říovražni torpedni Čolni so izginili, kakor hitro so piišli v ogenj.
Pri nadaljevanju tmpada z dne 12. januarja severovzhodno od Soissona so naše čete najtadle vnovič višine Bregnv in očistile tudi to visoko planoto sovražnika. l\ied hudim nalivom iti na globoko razmehčanili ilovnatih tleli smo v naskoku vzeli jarek za jarkom in pregnali sovražnika do roba visoke planote, 14 francoskih Častnikov in 1130 mož smo ujeli ter zaplenili štiri topove, štiri strojne puške in en metalec svetlobe.
Skupni plen iz bojev 12. in ll-i. ja-nuai'ja severno od Soissona se je po natančnem konstatii-anju zvišal na: îil50 vjetnikov, 8 težkili topov, 1 revolverski top, 6 strojnih pušk in drugi vojni uiaterijaL Boj pri Vregnyju v navzočnosti nemškega cesarja. Berolin januarja. (Kor. ur.) Vojaški sotrudnik „Lokalanzeigerja" luše o boju pri Vregnyju. V cesarjevi navzočnosti izvedeni naskok na goi-sko planoto Vregny je pridobil sunek 12, t. ni. proti vi'hom pri ('ultiesii in Crouyu na važnosti, ker se je ostri konec zagozde, ki se je tu zabila v francoske postojanke, razširila na širjavo 9 kilometrov. Visoka lilanota Vi'cgny leži ravno 9 kilometrov vzhodno od visoke planote Culiies. Mali
kraj Cuffies" leži tri in pol km od ob Aisni ležečega kraja Conde sur Aisne z ntrdbo, nad katero vladajo griči pri Vregnyju. Soissons pa nadvladujejo griči pri Cronyu in pri Cuffiesu.
Francoska vojna črta v nevarnosti, da jo Nemci prodro. „Courant" poroča: Pri Reimsu in vzhodno Soissonsa je francoska vojna Črta v nevarnosti, da jo prodro Nemci. Nemški topovi so se zojiet zelo približali Reimsu.
Nemci obstreljujejo Chalons sur Marne. Rim, 1janttarja, „Gazetta del Popolo" poroča: Nemci silovito obstreljujejo poleg Reimsa tudi Chalons sur Marne.
Reka Aisne narasla, h'rankobrod, 1 '). januarja. „Frankfurter Zeitung" pui'očit iz Pariza. Med boji je narasla reka Aisne. I'odi'la je zato već mostov, vsled česar so ogrožene francoske zveze in se ne more bojna Črta z novimi četami ojače-vati, Francozi so se morali zato umakniti čez reko Aisne, Pustiti so morali več topov. Nemška zmaga pri Soissonu. Z nemškega uradnega i)oročila z dne 1 ,">, t, m. posnenuuiio: Severno in severovzhodno od Soissona je severni breg Aisne konečno očiščen oil Francozov. Nemške čete so v nepi'estanih napadih osvojile kraje Cuffies, Croíiy, Bucy-le-Long, Missy, Van.xrot, in Verrerie. Naš plen iz tridnevnih bojev severno od Soissona znaša sedaj okroglo 5200 ujetnikov, 14 topov, 6 strojnili pušk in več revolverskih topov. Fi'ancozi so imeli težke izgube. 4000 do 5000 nu-tvih Fi'ancozov smo našli na bojnem polju. Umikanje južno od Aisne se je vršilo med ognjem naših težkili baterij.
Francozi izgubili pri Soissonu 8000 do 10.000 mož. Genf, 17. januarja. „Petit I'arisien" skuša ])otolažiti pariško pi'ebi-valstvo, ki je zelo jirestrašeno vsled fi'an-coskcga poraza pri Soissonu. Dosedaj so bili ti poizkttsi b]'ezuspešni. Iz Pariza poročajo, da cenijo tam, da je v boju jiri Soissonu in ol) Aisni padlo 80(^0 do 10,000 mož. Minister Milleiant je obljubil, da bo o tem objavil natančno statistiko. Na Flandernskem art lerijski boji. — Nemški uspehi pri La Boiselle in v Ar-gonih. Veliki glavni stan poroča; Pri Nieuportu se je vršil le artilerijski boj. Zadnje dni ni bilo opaziti soviažnega napadalnega gibanja. Na obrežju je na več točkah morje najtlavilo angle.ške Jiiine.
Pri Boiselle, severno od Alberta, so vi'gle na,Še čete v bajoneiiiem napadu Francoze, ki so se zopet utrdili na cerkvenem dvoru in v selu jugozahodno od tu, ven in ujele častnike in 100 mož.
V Argotiskem gozdu smo osvojili več IVancoskih jarkov, fi-ancoske posadke pa skoro uničili.
Obroč okoli Verduna se sklepa. „Nieiiwe liotterdamsclití Courant'- izvaja v pregledu vojaškega položaja: Nemci so dosegli ]'imskfl cesto v Argoiiih pri St. Alenehouldn in zasedli črto Vienne la Ville, Feiir de Pariz in Bourrières in so^ napredovali 10 km. To je znaten uspeh v primeri z uspehi zadnjega časa, ko so si eden drugemu iztrgali največ po sto metrov zemlje. Nemški uspeh beleži „Daily Chi'onicle" s skico, ki kaže, kako nemška črta prodii'a vzhodno od Menéhoulda v obliki zagozde. Nemci stoje tam že zahodno od mesta Verduna, blizu trdnjave, tako da je obroč na polovico že sklenjen. V ArgoniU pričakujejo brez dvoma važnili bojev, Velike važnosti so nemški napadi severno od Soissonsa,
Obstreljevanje Soissons-a. Rotterdam, 18. jan, „Rotterdamsebe Courant" ItoroČa: Nemci še nadalje obstreljujejo Soissons. Nemške artilerijske postojanke se uspešno približujejo mestu.
Prijatelje in znance prosimo za poročila o padlih in ranjenih Dolenjcih.
Loterijske številke. Gradec, 20. januarja 50 46 51 48 ^
Domaće in "tuje novice.
Dekanija Semič ima svoj sestanek sodalitatis ss. Ooiiiis .Icsii v četrtek L j. ^S. jaiiu;u'j;i v Metliki. Zai'etek IkkU; oi;> 11. uri (i((p(jl(liie.
Poroči! se jo g. dr. Niko Olieriiiaii, starešina „Zíii-je", sofliiik v iîusiii, z gdé. Ziiiagico Zagorjan, učiteljico v Cerknici. A^eliko sreće!
Za domovino jc žrtvoval svoje mlado življenje infanterlst Jernej Ferkol iz Dol. GradiSia, ki je umrl v Kartmui, star 2') let. Pokojnik je liil vzoï'Jii mladenič in splošno s])oštovaii. Bil je čían gasilnega društva v S()0(1. Maharovcu. — Počivaj v miru, biagi mladenič, in laltka ti bodi tuja zemlja v (ialiciji!
Iz srbskega vjetništva se je oglasil p'raiic Uren, posestnik i'/ Jablana, žii]mijo MirnapeČ. Ranjen je bii v nogo iii so ga potom Si'bi pobrali.
Vojaške vesti. Franc Tisov, 7. poljski topničai-ski polk, nadomestna baterija, vojna pošta 48 — o njeni se ne ve ničesar, kje je, odkar je šel iz Ljubljane. — Vinko Kavšek, posestnik in čevljar iz Smolinje vasi, črnovojuiŠki pp. 27, je padel na severnem bojišču. — Janez Mikec, Ki'ka, 27. dom. pešpolk, ozebel, se zdravi v l'cz. bolnišnici v Miskolczu na Ogrskem. — Aloj/.ij 1'ovše, ] 7. pp., posestnik v tiiirno-peški občini, ozebel; v boltiiei v Debrecitui, Karol Povše, 17, pp., posestnik v inirno-jieŠki občini, ozebel; v bolnici v Pragi. — Olilia Jakob iz lïudganjevasi št. 30 pri Žužemberku, 27. domobi', pp., padel na severnem bojišču. ■— Ki'anc Jernejčič, 17. pp., iz Zagi'adca ; vsled ran umrl na Ogrskem. — Julij Namoi'š, c. ki', stotnik v olomnškeiii j)olku, 17. jan. padel ob Nidi na Poljskem, liil je iz daljnoznatie rodiiune dr, Namorša na Jesenicah ob Savi.
Iz Suhora se ])oroča: Dné 4. jan. 1.1. je odšel tukajšnji nadiičitelj g. Karel Piki na novo mu odkázáno slnž!)0 v Vrbovo, župnije Tj'novo, na Notranjskem. Tu jo poučeval 5 let. Vodstvo šole je prevzela sedaj vzgledna učiteljica gdč. Srečka Poljšak. — Na pošti je tudi sprememba. Odšel je g. Ivan Vidmar, na njegovo mesto je prišla vrla poštna upraviteljica gdč. Miiica Seimilič.
Vrtnarsko službo v Črnomlju je pustil g. ."ložef Vrbovnik in odšel na službo v Ljubljano. S^ svojim delom je nstaiiovil velik vrt v Črnomlju in drevesnico iii ju spravil do lepega razvoja.
Srebrni novci po 50 vinarjev. — Z Dunaja se poroča, da se bavita obe vladi z mislijo, da bi sc vpeljali srebrni novci po 50 vinarjev.
Podaljšanje moratorija. Z januarjem poteka sedaj veljavni moratorij in 19. t. m. se je sestala na Dunaju konferenca, ki naj se posvetuje o novih določbah glede odloga plačil. Vlada namerava izdati moratoi'îjsko naredbo, ki bi naj veljala za 4 mesce, t. j. do konca maja. Ta naredba naj bi določila naslednji plačilni modus: aj na terjatve, ki so zapadle do 31. avgusta in na katere sc je dosedaj že plačalo 50 odstotkov, naj se plača v februarju nadaljiiih 25odstotkov, v aprilu pa zopet 25 odstotkov; b) terjatve, ki so zapadle v septembru in oktobru in na katere se je moralo dosedaj izplačati tudi že ijO odstotkov, naj zapadejo k nadaljnemu plačilu v marcu (25 odstotkov) in v majnikn (25 odstotkov); c) v novembru zapadlo terjatve, ki so dosedaj ])lačljive le s 25 oilstotki, naj bi se po možnosti plačevale tudi v marcu s 25 odstotki in v iiuijniku s 25odsio(ki; d) decemberske in januarske terjatve naj se še odložijo, — Vlada se bo seveda še ozirala na mnenje sklicane cnkete zastopnikov trgovskih in obrtnih zbornic ter raznih gospodaiskib korporacij.
Bolgarski kralj za nemške ranjence. Kralj Ferdinand jc dal svoj kobui'ški grad preurediti v vojno bolnišnico za nemške ranjence.
..Svetovna vojska," Šesti sešitek z zelo bogato vsebino, ki nudi mnogo izvirnih poročil slovenskih fantov je ravnokar izšel. Tudi sedmi sešitek bo nadaljeval s popisom bojev med avstrijskimi in ruskimi četami. V njem bodo objavljena zelo zanimiva ponajvec izvirna, deloma pa tudi najinarkantnejša iz slovenskih dnevnikov in tednikov posneta — pisma slovenskih vojakov, ki so se in se Še bojujejo v Galiciji. Pisma Kranjcev Štajercev, Korošcev, Goričanov in l'rimorcev so zanimivo zbrana, tako da nudi sešitek jasne slike v trpljenju in junaštvu slovenskih vojakov v Galiciji. Pa ne samo to! Iz pisem gleda ljudska duša in silno zanimivo je iz ])sihološkega stališča samega prebirati te vrste, napisane mnogokrat sredi bojnega meteža. Kako čudovito se tu strinjajo sodbe posameznikov o včasih navidezno malenkostiiili stvareh; kako sodijo v Galiciji, o vohunih, o Kusih in o svojih tovariših. Ta sešitek bo lep dokiinient slovenskega junaštva. Prihodnji sešitek pa bo prinesel životopise padlih slovenskih junakov. Kmalu nato bo prinesla „Svetovna vojska" tudi že obljubljeni zemljevid evropejskih bojišč v slovenskem jeziku ; ta zemljevid bo nudil še mnogo več, kakor se je prvotno poročalo in se bo zato zaračunal naročnikom „Svetovne vojske" posebej z 1 ki'ono in se ne bo štel v sešitke. Sam zase kupljen bo pa veljal zemljevid K 3'—. „Svetovna vojska" se naroča v Ivatoliški bukvami v Ljubljani, Halo! Kdo želi zadeti glavni dobitek? Ta naj nenuuloma naroči izborno turško srečko na ugodno mesečno odplačevanje in v srečiieni slučaju zamore postati v kratkem bogataš s 4U0.000 franki! Turške srečke igrajo šestkrat v letu in mora vsaka srečka zadeti! Izdana kniuitna tedaj nikakor ni izgubljena, ker se celo v najneugodnejšem slučaju skoro docela povrne. Prihodne žrebanje se vrši že dne 1. februarja. Najcenejša in najbogatejša loterija! Pojasnila daje in naročila sprejema: Srečkovno zastopstvo 13. Ljubljana. — Sprejema se tudi naročila in najsrečnejše številke razredne loterije!
Rumunija se pripravlja. Hunninija se pripravlja rosno na vojsko. Rezerviste kliče pod orožje, vojaške obvezance v inozemstvu kliče domov, šole izpi'eminja v bolnišnice tei' organizira podporo družin, kojih krušni očetje so bili poklicani v vojaško službo. Nihče več ne dvomi, da bo Rumunija kmalu ])osegla v vojsko. Toda proti komu? Samo dvojno je mogoče: ali proti nam ali proti Rusiji. — Tudi to je gotovo, da ima Rumunija dogovor z Italijo, s katero bosta skupno postopali.
Podmorski čolni bodo od oîili. Bern, dne 8. jan. Vojaški pisatelj lista „Berner Tagblatt" piše na uvodnem mestu: „Prav čudno jc stališče Anglije glede mirovnega vprašanja. Državniki Anglije so naznanili svetu, da bo Anglija še-Ie takrat priiirav-Ijena skleniti mir, ko bo Nemčija popolnoma strta, to je, kadar bo Nemčija prenehala biti tekmec Anglije. Toda to ni tako lahko storjeno, kakor je izgovorjeno. Pi'istanišče Zeebi'iigge, katero so Angleži tako poškodovali, da je bilo nerabno, je zopet popravljeno in neuiški podmorski čolni plovejo zopet mirno iz pristanišča in v pristanišče. Fden sam podmorski čoln se sicer prav laiiko obstreljuje, toda ko se bo nekoč v veliki ])omorski bitki pojavilo večje število podmorskih čolnov, ko bosta par in dim zakrivala razgled po morju in ko bodo postali živci opazova-teljev vsled razburjenja bilke nemirni in nesigurni, takrat utegnejo igrati podmorski čolni, to najmodernejše orožje, odločilno vlogo,
Izprememba zakona o vojnih dájatvah. ]>ržavni zakonik in uradna „Wiener Ztg." l>riobčujeta cesarsko naredbo, ki vsebuje dopolnihie določbe k zakonu o vojnih služnostih ali dajatvah v tej smeri, da sc lahko sedaj od posestnikov vozil in živali zahteva, da le-te definitivno prepuste, a ne samo, kakor je bilo prvotno, da jih izroče
le v porabo. Ta dopolnilna naredba ima namen, da se lastniki vozil in živali čim najiireje popolnoma odškodujejo in ne še-le po izvršeni demobilizaciji in da se jim nudi prilika, da si takoj preskrbe mesto tran.sportnili sredstev, ki so jih pi'cpiistili vojaški upravi, druga.
Izgube naše armade. V prvih sto izkazih o izgubah je iiavetlenîh: Častnikov ranjenih 8980, mrtvih 2263, vjetib G28. Moštvo: 231,100 ranjenih, 40.827 padlih in 9502 vjeta. Skupaj 240.140 ranjenih, 43.0i)0 padlih, in 10.130 vjetib. Vseh izgub smo torej imeli do pred približno enim mesecem 293,360 mož, od katerih je pa velik del Že davno zopet na fronti, drugi pa v kratkem laliko odidejo tjekaj, Prepovedano klanje mlade živine. Poljedelski minister je z naredbo z dne 23. decembra 1914 z ozirom na važnost, da si ljudje ohranijo kolikor mogoče veliko plemene živine, zahranil brez posebnega dovoljenja klati breje krave, telice iu svinje sploh, teleta in junce do 2 in pol leta stare in bike do dveh let stare. Določeni so tudi slučaji, kdaj sme oblast dovoliti, da se zakolje te vrste živina; ti slučaji so podobni onim, ki dovoljujejo izjemno klanje lelet. Taki odloki pa bodo le tedaj imeli uspeh, ako bodo živinorejci sami imeli zmisel za varstvo [demene živine.
Ruske državne tvornice za municijo počivajo. V Stockholm došli ruski listi pišejo, da v Peterburgu in v Moskvi še vedno trajajo delavske stavke v protest ])roti aretiranju socialističnih članov ruske državne dume. Državne tvornice za municijo počivajo.
Topovi iz ledu. Marsikdo bo znuijal z glavo in se mu bo zdelo neverjetno, da so izdelovali topove ne samo iz železa in brona, ampak tudi iz ledu. In vendar je to dokazana resnica. Prve to])ove iz ledu so izdelali v strogi zimi 1. 1740 v Petrogradu in sicer so izdelali 6 topov in 2 možnarja v takrat običajni velikosti topov in možnarjev. Krogle so napravili iz železa, ledu ali pa tudi iz di'ugili tvarin. Za nabasanje topa so porabili Četrt funta smodnika. Pri preskusnem streljanju, katerega so se udeležili tudi člani vladarske rodovine, je krogla, izstreljena iz takega topa, prebila na (KI koi'akov 2 palca debelo desko. Slične topove so izklesali iz ledu ])o zimi 1. 1795 v mestu Landshut na Bavarskem. Tudi pri takratnih strelskili poskusih se je pokazalo, da so topovi, izklesani iz enega samega kosa ledu, neverjetno trpežni.
Krst na bojišču. Hrvatski listi po-j'očajo: Ravno ko je moral stotnik 16.hrvatskega pešpolka, g. Rupnik, oditi na bojišče, mu je porodila njegova žena sinčka. Kakor hitro je ona popolnoma ozdi'avela, je odšla na bojno polje iu poiskala svojega moža. A ni ju'išla sama — prinesla je s seboj tudi otročiČka, ki pa še ni bil krščen, (4anljiv in nepozabljiv pi'izor je bil, ko je pristopil divizijski župnik, da krsti oti'o-čička pred celim bataljonom. Otrok je bil krščen in je dobil ime Kvgcn po slavnem vojskovodju nadvojvodu Kvgenii.
Vjetnikom v Rusijo se lahko brzojavi. Kakor jioroča „Freie Presse", se vjetnikom v Rusiji tudi laliko brzojavi. Tozadevne bi'zojave sprejemajo vse naše c. kr. pošte, seveda le na odgovornost oil pošiljatelj a. Lahko se plača tmli že odgovor, vendar pošta ne sprejme nikake obveznosti. Naslovi morajo biti jako natančni iu popolni. 0))ozoriti je pa treba, da so cene brzojavkam sedaj jako visoke, dosti čez mirovni tarif. Vse ravno rečeno velja popolnoma tudi za vjetnike na Srbskem.
Rumunija vpokliče rezervnike. ^lilan, 15. jan. Pariški „Temps" poroča; V Bii-kareštu vpokličejo 25. januarja tri letnike, rezervistov; Čez tri tedne pa zopet tri.
Italijanski parnik zadel pri Pulju na mino. Italijanski parnik „Varese" iz Genove je zadel na vožnji Sfa.v-Benetke pi'i Pulju dne 18. t. m. ojtoldne na mino in se iiotopil. Od posadke jc bil resen k
en mož, enega so pa mrtvega potegnili iz moija. Več čolnov je po noči iskalo na ki'aju nesreče nadalnje ponesrečence, toda brez uspeha.
Vse nemške šole na Ruskem zaprte. Kodanj. 14. jan. Petrograjski list „Nowoje Wreuija" poi'oča: Ruska vlada je na podlagi carjevega pooblastila odredila, da se morajo s 1. aprilom po rusliem koledarju zapreti vse nemške šole na Ruskem.
Novi zunanji minister Burian odpotuje v nemški glavni stan. Novi zunanji minister baron Burian odpotuje v nemški glavni stan, da se predstavi cesarju Viljemu, nakar se sestane tudi z nemškim državnim kanclerjem pl. Betlimann-llolhvegom.
Avstrijci dvignili francoski podmorski Čoln „Curie", Milanski listi poročajo, da se je posrečilo Avstrijcem dvigniti potopljeni francoski podmorski čoln „Curie". V 1'ulju ga zdaj popravljajo.
Nad 2000 aretacij v Petrogradu. Kodanj, 14. jan. Sem je došlo pet socialističnih poslancev ruske dume, ki so tiŠli iz Rusije preko Švedske, l'oslanci poročajo, da je bilo doslej samo v Petrogiadu nad 2000 političnih aretacij. Carjevi gardni polki so bili pozvani v Petrograd za varstvo vladarske hiše in vlade. O velikih ruskih porazih na vzhodnem Pruskem in na Poljskem so v Petrogradu izvedli iz pisem vojakov.
Vojni sovražno mnenje na Portugalskem. Iz Madrida poročajo, da je na Portugalskem nastalo močno gibanje proti vojni, posebno v vojaških krogih, ki izjavljajo, da se sicer hočejo bojevati za domovino, ne pa služiti Angleški, Mnogo rekriitov rajši ubeži v Brazilijo, samo da ne služijo Angleški in Francoski. Zopet je precej dvomljivo, da bi se Portugalska udeležila vojske, ker Angleška noče prevzeti odgovornosti za morebitne i)osledice za Portugalsko.
Bolgarska protestira pri Angleški in Franciji. „Deutsche Tageszeitung" poroča, da je bolgai-ska vlada pri angleškeui in francoskem poslaniku protestirala, ker angleške in francoske vojne ladje preiskujejo ladje na potu v Dedeagač in druga boigai-ska |)ristanišČa. Angleške in francoske torpedovke preiskujejo ladje celo po bolgai-skih lukah. Poslanika sta obžalovala te slučajne nočne dogodke in obljubila za iiriliodnjost, da se to zabrani.
Rusi dozdaj izgubili 1,800.000 mož. Berlin, 20. jan. Po zaujmih poročilih iz Petro-grada cenijo tu ruske izgube dozdaj na 1,SU0.0U0 mož.
Strašen potres v Italiji.
strašno razdejanje v Alezano. Mesto Alczano jc po potresu največ trpelo. Podrlo se je kolodvorsko poslopje in hiše, ki so stale blizu kolodvora. Onemogočen je vsak promet; prekinjene so vse zveze. Italjanski tisti poročajo, da je ostalo v Alezanii živih le SOO oseb. Ker šteje Alezano 11,000 prebivalcev, je moralo biti vsled potresa nbitih nad 10.000 prebivalcev, ('clano in Peščina je deloma opustošena. Tudi tam navajajo veliko žrtev snu'ti. Veliko ljudi leži še pod razvalinami, V Pescasseroli so dozdaj dognali, da je bilo ubitih 10 in ranjenih 50 oseb.
Velika opustošenja v kraju Sora. Po poročilih iz kraja Sora je povzročil potres tu strašna o])ustošenja. Število ubiti)! oseb in podrtih hiš je precej ziuitno. Iz isola Liri se poroča, da so dozdaj izkopali izpod razvalin podrtih hiš 10 mrtvih in 150 I'anjencev. Neprestano dohajajo nova jioročila o poškodbaii v drugih občinah okraja Caserta.
Opustošenja v okraju Sulmona. V številnih občinah okraja Sulmona je potres zelo poškodoval hiŠe. Tudi ljudi je bilo več ubitih. V občini Anversa so bile ubite tri in ranjene tri osebe, V občini Villalago je bilo ubitih 20 oseb. Ranjenih je jirecej oseh, a števila še niso natančno dognali. Kraj Fratura je iioti'es uničil skoraj po-
polnoiiia; vef; Ijmli je bilo ubitih. Tudi v obdiiuili Popoli in Pentitna se nahajajo najbrže žrtve katastrofe pod razvaliiiaitii.
Nad 1500 ljudi ubitih v Magliano del Marši. Rim, lis, januarja. (Kor. urad.) „Mossagero" objavlja: Neki iz Maglîaiio del Marši došli begunec pripoveduje, da je bilo tam vsled potresa uintili nad 1500 ljudi; rešilo se jih je le približno 200. l'ožari su končali uničenje.
Vsied potresa nastalo jezero. Pri kraju Piusccllo Crienna je vslcd potresa nastalo 200 metrov dolgo jezero. Splošno so zapazili, da se je zemeljska plast na več mestih znatno znižala.
Zemeljske razpoke. „Trilniiii" pa lioročajo iz Sore, da so se na taniksijšiijeiii pokoiiališčti pokazale po več metrov dolge razpoke, iz katerih prihaja žvejilena sopara, na nekaterih niestili iia brizgajo iz njih ciirki vrele žveplene vode.
Italija ne sprejme zdaj nobene inozemske podporne akcije. Kim, iT), januarja. (Kor. urad.) „Giornalo ď Italia" po-]'oča: Neko inozemsko poslaništvo je izrazilo željo o' inozemski podporni akciji žrtvam zadnjega potresa, potiobno oni oh potresu v Messini. Italjati.ska vlada je izjavila, da v sedanjem času ne moro spi'ejeti uohene akcije Italiji v korist bodisi s strani nevtralnih, bodisi s strani vojskujočih se drŽav.
30.000 žrtev potresa, Rim, 15. januarja. Po zasebnili poročilih so dozdaj dognali, da je hilo uhitili vslcd potresa 30.000 oseb. 1'otresna opazovalnica v Rimu je zabeležila otl včeraj 115 zemeljskih sunkov.
V Peščini mrtvih 4500 oseb, Kim, 15. januarja. (Koi'. urad.) „Gioriiale ď Italia" poroča iz Peščine, da so poti'es tinli ondi s])remljale strašne posledice. Od 6000 prebivalcev je ostalo živih le 1500. Rešilna akcija se ima boriti z velikimi nevarnostmi in le ])očasi napreduje. Pri tem vlada oster mraz.
Ženska porodila pod razvalinami. Od krajev v okolici Averzana je kraj Patej'ue popolnoitui porušen. Od ISOO })]'e-bivalcev je izgubih) življenje 1000 oseb. Tiidi kraj Sanfelline je popolnoma po]'ušen. Od 1000 pi-ebivalcev je bilo ubitih skoro gotovo i)00 oseb. Riiševalna dela so v polnem teku. Neko žensko so izgrebli, ki Jc pod juševinami porodila. Mati in otrok sta ziirava.
Požrtvovalna mati. V Vieo Sorelle so našli mrtvo truplo Roze Spi^rduta in i)ri njej še živega otroka. Nesrečna žena je s svojim truplom kakor ščit krila svojega otroka; zastavila je roke na zemljo in ui^ognila hrbet, da ki'ije oli-oka, dokler ji niso razvaline zlomile hrbtišča. Otroka so prenesli v bolnišnico.
Gospodarske drobtiiie.
Koliko dobimo modre galice. Kme-tij>;ka podružnica je nai'očila dva vagona moiii'e galice po 80 li. Dobi jo pa le JI o i d r u g vagon, ker je kmet ijska di'užba ne more več dati, ker je niiiia zadosti in je sedaj sploh ni mogoče ceneje doiiiti kakoi* po 1'25K kilo. Vsa naročila, ki so došla kitieiijski poili'užnici, se bodo moi'ala zaradi tega skrčiti in primanjkljej pa nadomestiti s „perocidom", to je, novim sredstvotii za ški'Opljenje trt. ki deluje tako dobro kakor tiiodra galica. Ojiozarjamo na to vse nai'očnike, da se bodo vedeli ravnati. Dosedanja nai'očila se bodo skrčila za približno eno Četrtino, ki se bo nadomestila s pcrocidom. Tako se je sklenilo v seji podružničnega odbora, ki jc bila zadnji potideljek, 18. t. m. sklicana v tej zadevi.
Štedenje z žitom je dolžnost vsega prebivalstva. Zato je vlada svojeČasno Že izdala ukaz, da se situita ])šenica in iH rabiti samo mešana z ječmenom, koruzo in krompirjem. Sedaj je izšla nailaljna naredba poljedelskega ministrstva z dne 5. jainiarja, s katero se prepoveduje rabiti
pšenico, ]'ž in ječmen za krmo živine. Izvzeti od te prepovedi so samo oni posestniki v goial), ki so to Žito satiii itridelali in so tako oddaljeni od pi'ometa, da tega žita si)loh ne m{)rejo prodati.
Za kože bodo najhj'ž tudi vpeljali najvišje cene. V trgovinskem ministrstvu so se že vršila tozadevna i)osrcdovanja, pri kateretii so bili navzoči zastoimiki mesarskili organizacij, trgovcev z usnjem in kožami, usnarjev in tovarnarjev za čevlje. Pi'i tej priliki se je ugotovilo, da kož nikakor ne primanjkuje, ker se sedaj kolje več živine. Ker pa cene nevzdrženo rastejo, se bodo najbrž določile najvišje cene. Izdelovalci čevljev in trgovci z usnjem so se pritoževali proti usnjarskemu kartelu.
HvalQ „SuBQlinu"!
Nisem hotel poprej verjeti, da je Svealin zares tako dobro sredstvo za zboljšanje luči in za štedenje itak dražega petroleja. Toda sedaj sem se sam prepričal o tem ter pripoi'očiijem Svealin sleiiernemu, ki rabi petrolejke. Pa tudi drugi livalijo Svealin kot izvrstno pomoč v dosego lepe luči za malo novcev. Seveda se mora za svetilko številka 5 porabiti vsaj 6 do 7 krogljic Svealina in za večjo Številko razmerno vcČ, če se hoče doseči pravi uspeh. — Svealin se dobiva pri Urban-ullorvat-u, knjigaj'jii v Novem mestu. Ena krogljica Svealina velja 4 vinarje, ena škailjica s tremi tucati pa samo krono 1'20.
Oliranjevaliio spravljanje krompirja.
Vsled velikega pomena krompirja kot živilo je zlasti sedaj v vojnem času treba storiti vse, da se ga ohrani pred gnilobo. Kakor jjoroča neki nemški strokovni list, so se vršili lani in letos v Vzhodni Prusiji poskušnje s konzerviranjem krompirja s pomočjo žveplene moke, kakor jo rabimo za žveplanje grozdja jiroti plesnobi.
To si'edstvo za ohranitev krompirja pred gnilobo, je tedaj zelo priprosto, po-vdai'iti pa je treba, da iičinkuje samo preventivno, to je, odvračujoče. Zaradi tega je treba, da pri njegovi vporabi ves gnil ali nagnit krompir skrbno odberenio in odstranimo.
Cc hranimo ki'oinpir v kleli, je sedaj najboljši čas zato, da krompir preberemo, vse gnile in nagnite gomolje odbeiemo in da potem zdrav krompir vložimo tako, da je varen pi'ed gnilobo. Će hranimo krompir v zemeljskih rovih, je treba storiti to kakor hitro nastane bolj toplo vreme, tedaj meseca svečana ali sušca. Ako pa je i)ozimi dlje Časa toplo vreme, se to lahko zgodi tudi že prej.
Konzerviranje krompirja z žveplenovo moko (s iino zmletim žveplom) se zgotli na sledeči način:
Mesto, kjer liočemo kroîiipir shraniti, dobro ostržemo in pometemo in potem ga jiosipamo na tenko z žvejileno moko. Na to mesto vložimo potem kakih 20 do 30 cm visoko plast zdravega ki'ompii'ja, ki jo potem na tenko postupamo z žvepleno moko. Ko smo to storili, vložimo zopet tako plast ki'ompiija in ga zopet postupamo in to se vrsti toliko časa, da je shratiiba polna. Oe vlagamo krompir pri zidu ali ob leseni steni, postupamo tudi to. Preveč žvepia se pa i)ri žveplanju krompirja ne sme rabiti, ker l)i mu to znalo škoditi. Za 100 kg krompirja se smo porabiti samo 30g (3 deke) žvepla, tedaj jako malo in zato najbolje, da se pri štnpanjn krompijja poslužimo takili žve[)lalnikov, kakoi' jih rabimo za žveplanje grozdja pi'oti plesnobi.
Kdor nitna žveplalnega meha, poshiži naj se žveplalne pušice, ki je podobna oni, kojo rabimo za posipavanje peciva s sladkorno moko.
Tako spravljen ki-ompir ne gnije skoraj nič, Poročila o krompirju, spravljenem i)o
tem načinu lani v mokrem vremenu na Nemškem, so jako ugodna.
Nek poscstiiik poroča, da ni našel nič, drugi, da je našel komaj 2 odstotka gtiilega ki'ompii'ja maja meseca.
Ker je zelo pri[U'osto, a vendar jako koristno, bi se gotovo pi'iporočalo, da vpe-Ijeîiio ta način spravljanja krompirja tudi pri nas. Opoimiiti je še, da krompir pri takem sjiravljanju tudi Jia svoji kaljivosti nič ne trpi.	B. Skalický.
Nova važna knjiga za kmete.
„Poljudna navodila za merjenje lesa"
je naslov XIV, zvezku „Kmetijske knjižnice", ki ga je spisal e. kr. gozdarski komisar g. Anton Šivi C v Ljubljani in ga je ravnokar izdala v svoji založbi c, kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. O malokteri prodaji je kmet tako malo poučen kakor o prodaji lesa; zato je največkrat izročen na milost in nemilost lesotržccv. Tisti, ki trpi vsled teh razmer škodo, je kmet in tisti, ki od njegove škode bogati, je lesotržec. Skrajni čas je bil, da je izšla poljudno spisana knjiga o merjenju lesa, ki kmetu razodeva „skrivnosti" lesne kupčije, ki uui bo torej navodilo kako naj se ravna pri prodaji gozdov ali lesa, da bo iztržil toliko, kolikoi' luu gre po vrednosti njegove lastnine. Pri nas je posebno važna prodaja lesa na Laško, kjer računajo še vedno po starih laških merah in v tem se naš kmet prav nič ne spozna. Zato je tolikokrat varan in posebna prednost gori imenovane nove knjige je, da poučuje v tabelah razmerje med našimi in starimi v trgovini še vedno običajnimi starimi laškimi meratiii. A''rliu-tega vsebuje knjiga vsa poti'ebna izraču-njenja za stoječ in raznovrsten posekan in rezan les. Ivdor iioče ceniti in prodajati svoj gozd ali pi'odajati posekan in obrezan les, najde v tej knjigi vse potrebne podatke in če noče biti vai'an, naj kupi to knjigo, kajti mali i/,datek za to knjigo, se mu bogato povrne pri kupčiji, ker spozna na podlagi tega poljudnega navodila vrednost svojííga gozdnega jiridelka, da nni ne bo treba več verjeti le besedam kakega |)rebnsanega lesotržca, ki se hoče okoristiti s kmetovo nevednostjo.
Pri vsaki kupčiji dandanes le tisti najbolje uspeva, ki se o njej najbolje spozna. Knjiga „Po 1 j ii d n o navodilo za merjenje lesa" stane pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Liubljani za družbene ude s i)OŠttiino vred nevezana K 1-50 in vezana 2'—, za vse druge in v knjigotržtvu pa stane nevezana K 1-80, vezana pa K 2-30 brez poštnine.
Srbi z vjetniki slabo ravnajo.
Slovenec Viktoi' Koren, ki je pobegnil iz srbskega vjetiiištva pripoveduje med di'ugim:
Na vprašanje, ako je res, kar se jc nedavno govorilo po Ljuldjani, da imajo Srbi v Nišu poseben oddelek za slovenske
in hrvatske vjetnike, je Koren to odločno zanikal ter ])i'istavil, da Srbi z našimi vjetniki zelo slabo ravnajo. O tem je pi'i-l)ovedoval: Srbi so nas v Nišu nastanili v artilerijskih hlevili. V i)rostoru kjei' bi bilo i»rostora za 350 mož, nas je bilo 1000 in Še več. Oni, ki niso mogli več v hlev, so morali sjjati zunaj na golih tleh. V hlev so nam prvo dni dali za tri prste slame. Ta slatiia jc ondi obležala, da se je spremenila v prah in končno v blato. „Od 17. do 25. okt. smo morali sedeč spati, kdor bi se raztegnil, dobil hi od luidzornikov, ki so ves čas hodili med nami, takoj z žilovko. Sploii je pre-tepavanje z žilovko za vsako malenkost ]ia dnevnem redu. Zadnje dni, ki sem jih preživel v tem strašnem položaju, smo zjutraj med nami dobili vedno kake štiri mrtvece. Jîili so čudno či'ni v obraz. Umi'li so menda od napora, slabosti in slabega zi'aka.
Ob 5. m i do pol (î. ure zjutraj smo že morali čakati na delo. Celo mnogi ranjenci so moi'ali biti tu. Mnogi so bili bosi, skoro goli in so tako zelo zmrzovali. Ko smo mi odšli, so ranjenci dalje čakali. Okoli 10. ure je prišel zdravnik ter jc en zdravnik v eni uri „pregledal" GOO do 800 mož. Oni, ki ni imel zunanjih poškodb in je imel notranjo bolezen, je drugi dan moral na delo.
Delo so nam razdelili po našem ,.profesioini". Kdor ni znsil nobene obrti, je moral na kolodvoru razkladati tovore ali pa kopati utrdbe in delati pota. Delalo se je od zgodnje jutranjo ure dp temne ]ioČi. Vse to smo moi'ali delati brez plače, noben od nas ni videl niti vinarja.
Versteígerungs-Edílit.
E 48C/14 lá
Am 15. Februar vorni. 9 Utir findct bei diesotii fiericbtc, Zinimer Nr, i)), niif (íviiiid dor EetiBliiiiigteu nodiiiguiigcii (iio Vorstei ^lining folgCDder Lieg-oDScliaftou Stat t:
nmndbiiRli Tafhi'iiiioei^linilz Kiiil Znhl 30: Ge-b^iida, (.;rutid|«Lr>;«l)f, .Kf.kcr, IVicsen, Willd.
StLiltxwnrt 270(i K. — GuriugBteB Gebot 1804 K.
Uiitur dtíii! geríngjiteii Gcbotc iiiiiiiil ciu Vurliaiif nii^bt iitutt.
K. k. Bezirksgericlit Budolfswert, Abteilung IV.
at» e. JiUinur 1ÍÍ15.
Wóonoo
ki ima veselje za mizarsko obrt — se takoj sprejme. — Več se izve pri Franc Košir-ju, Suhor št. 23.	1^-2-2
Lepo posestvo
v Kandiji pri kolodvoru je zartidi odbodii poHOstnika takoj na jirodaj, o/,iroma bb odda tudi v iitijem. Zraven tipudit nova lij£a E tremi solinini, vežo, kubiujo in z oliokano klotjo; nadalje Supa. lepa njiva biSo za pridetovanjo zelenjave in sadni vrt okolii biše in ob hièi trte. — l'oeestvo leži lu» driavni ceati iz Novega uiebita v TopliťC in Žiižeiiiberk. Hiša je priliina ï;a gOiítiltm, ker je tik kolodvora, iiripravna je pa tudi za uradiiike iu pouzijouiBte. Na drugi Btraui jo àc ena vofjft njiva. Proda so vse «kupaj ali pa (tuli posamezno. Kdor želi kupiti, nuj se oglasi ravnotttui pri lastoikti
Franc Sekula, Kandija št. 74, p. Rudolfovo.
Popolnoma varno naložen denar.
HRâNILNtCftff! PeSiJILNfCá
Zii Kiiiulijo in okolico, roji. nu\v. / iieoiu. zavezo = v lîistueni domu v Kiiiuliji =
sprojeiiiH hranilne vlojre od vsaco^a. če jo njen u<i ali ne, ter olneHtuje po
i*- -mi
1-0-42
na leto brez odbitka rentnejfa davka, katerega sama h svojejia jdačnje.