• DOMŽALE, 19. OKTOBRA 1994 • ŠT. 10, LETNIK 33 /Ve boš več svoje duše vpraševal, odkod in kam, kaj prav je, kaj ni prav, kje luč, kje tema je in kje ti poti k resnici vodijo, kje k večni zmoti. A. GRADNIK Takole se je voda iz struge Radomlje in Rače po močnem neurju v noči med 3. in 4. oktobrom razlila pod Močilnikom v Dobu 4. DECEMBRA 1994 BOMO VOLILI OBČINSKE SVETE IN ŽUPANE Namesto ene - štiri občine Državni zbor Republike Slovenije je 2. in 3. oktobra 1994 sprejel ZAKON O USTANOVITVI OBČIN TER O DOLOČITVI NJIHOVIH OBMOČIJ (objavljen je v Uradnem listu RS, štev. 60/94) in odločil, da se s tem zakonom po poprej opravljenem referendumu ustanovijo občine ter določijo njihova območja, imena in sedeži ter število članov občinskih svetov za prve volitve - tudi za območje sedanje občine Domžale. Namesto ene - štiri Na območju -sedanje občine Domžale se v skladu z omenjenim zakonom ustanovijo štiri občine: Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče, ki obsegajo območja naslednjih nase-lij: OBČINA DOMŽALE (sedež občine Domžale je v Domžalah, prvi občinski svet pa šteje 31 članov): Bišče, Brdo, Brezje pri Dobu, Brezovica pri Dobu, Če-šenik, Depala vas, Dob, Do-bovlje, Dolenje, Domžale, Dragomelj, Goričica pri Ihanu, Gorjuša, Homec, Hudo, Ihan, Jasen, Količevo, Kolovec, Krtina, Laze pri Domžalah, Mala Loka, Nožice, Podrečje, Pre-log, Preserje pri Radomljah, Pšata, Radomlje, Rača, Račni vrh, Rodica, Rova, Selo pri Ihanu, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Studenec pri Krtini, Šent-pavel pri Domžalah, Škocjan, Škrjančevo, Sveta Trojica, Trzin, Turnše, Vir, Zaboršt, Zago-rica pri Rovah, Zgornje Jarše, Žeje, Želodnik in Žiče. OBČINA LUKOVICA (sedež občine je v Lukovici pri Domžalah, prvi občinski svet šteje 14 članov): Blagovica, Brdo pri Lukovici, Brezovica pri Zlatem polju, Br-šlenovica, Čeplje, Češnjice, Dupeljne, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Gorenje, Gradišče pri Lukovici, Hribi, Imovica, Javorje pri Blagovici, Jelša, Kom-polje, Koreno, Korpe, Krajno Brdo, Krašnja, Lipa, Log, Lukovica pri Domžalah, Mala Lasna, Mali Jelnik, Obrše, Pod-gora pri Zlatem polju, Podmilj, Podsmrečje, Poljane nad Blagovico, Preserje pri Lukovici, Preserje pri Zlatem polju, Pre-valje, Prevoje pri Šentvidu, Pre-voje, Prilesje, Prvine, Rafolče, Selce, Spodnje Koseze, Spodnje Loke, Spodnje Prapreče, Spodnji Petelinjek, Straža, Suša, Šentožbolt, Šentvid pri Lukovici, Trnjava, Trnovče, Trojane, Učak, V Zideh, Veliki Jelnik, Videm pri Lukovici, Vošce, Vranke, Vrba, Vrh nad Krašnjo, Vrhovlje, Zavrh pri Trojanah, Zgornje Loke, Zgornje Prapreče, Zgornji Petelinjek, Zlatenek, Zlato polje in Žirovše. OBČINA MENGEŠ (sedež občine je v Mengšu, prvi občinski svet šteje 16 članov): Nadaljevanje na strani 3 IZJAVA PREDSEDNIKOV SKUPŠČIN IN IZVRŠNIH SVETOV GORENJSKIH OBČIN Lokalna samouprava Predsedniki gorenjskih občin smo ob srečanju ob zaključku letnih športnih iger upravnih organov gorenjskih občin obravnavali problematiko uvajanja lokalne in reorganizacije državne uprave ter sprejeli naslednje sporočilo za javnost. Prosimo za njegovo takojšnjo objavo, kot sledi. Menimo, da je zaradi interesov občanov, javnega gospodarstva, družbenih dejavnosti, stanja javne infrastrukture, itd., naša moralna dolžnost, da opozorimo na sedanje in bodoče nezavidljivo stanje v občinah. Do tega je prišlo zaradi sedaj že skoraj dveletnega sprejemanja zakonodaje, najprej z odlašanji in na koncu v časovno izredno kratkih rokih in na izreden način. Iščemo tudi možnosti za reševanje ali zmanjšanje že tako slabega položaja naših naslednikov, predvsem pa bodočih občin. Obstaja zelo majhna stopnja soglasja o preoblikovanju/reor- ganizaciji uprave oz. države. Imamo veliko drugih (političnih) težav, prerekanj, nove in stare nerešene afere, mučno politizacijo in apatijo med ljudmi ter odpor do politike in javnega delovanja. Prehod v nove občine je nedoločen/ nedorečen in brez kriterijev delitve ali določil o prehodu in prehodnem skupnem delovanju vsaj na področjih posebnega pomena. Menimo, da je obseg sprememb na vseh področjih preobsežen in neusklajen in bo zahteval veliko (preveč) žrtev, popravkov in stroškov. Da posameznih človeških dilem ob tem niti ne omenjamo, med drugim tudi zaradi tako dolgega odločanja in na koncu tudi nenadne odločitve, pospremljene z odstopi najbolj odgovornih. Problem delitve ni samo med bodočimi občinami, zelo je prisoten tudi problem delitve z državo. V občinah prihaja do ukrepov v smislu reševanja, kar se rešiti da: pustiti državi viške (čim več) zaposlenih in druge, za bodoče občine morda koristne toda drage zadeve, preprečiti odvzem lastnine, njeno brezplačno uporabo in tutorstvo (ne kontrolo) nad financami in finančnim poslovanjem. Slednje je v zakonu o državni upravi kot višek cinizma, kjer država velikodušno prepusti lastninsko pravico ob hkratni določbi o brezplačni (razen operativnih stroškov) S4VL d.o.o. trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 b, 61230 Domžale tel.: 061 721-730,061 712-059 tel./fax:061 713-288 uporabi/najemu za to isto državo. Od kje pa bo prišel denar za vzdrževanje in obnovo?! Tako v ustavni državi ne bi smeli ravnati še posebej, ker se deklariramo za tržno državo in državo dobrih gospodarjev. Podrobneje smo pregledali ustavo in iskali neskladnost zakonodaje o novih občinah, o lokalnih volitvah in postopkih v zvezi z njimi z ustavo. Najbolj zanimivi so naslednji: 9. člen ustave. V Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava. Način priprave zakonodaje in predpisov za celotno soodvisno Nadaljevanje na naslednji strani Novo v LB - Banki Domžale d. d. - obrestne mere za varčevanje - delovni čas v Agenciji Moravče V SLAMNIKU PREBERITE Helios včeraj, danes, jutri Družinski kotiček S pilotom Antonom Kovičem na Golem otoku W. A. Mozart: Requiem Pisma bralcev Priprava sprememb in dopolnitev planske dokumentacije občine Domžale V občini Domžale smo se odločili, da glede na močno izkazano zanimanje individualnih investitorjev in pa delno spremenjen koncept pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov, pristopimo k pripravi Sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine za obdobje 1986-2000, dopolnitev 1994, ter s tem v zvezi k uskladitvam srednjeročnih planskih dokumentov. V tem kratkem sestavku ponovno opozarjamo na možnost posameznikov, da sodelujejo pri oblikovanju prostora na istih območjih, kjer so za to neposredno zainteresirani. Na Razvojnem zavodu Domžale so se nekaj let zbirale pripombe vseh tistih, ki jim na osnovi sedaj veljavnih planskih dokumentov ni bilo moč izdelati pozitivnih lokacijskih dokumentacij, ker zemljišča, na katerih naj bi posamezniki gradili, niso bila zazidljiva. Na osnovi zbranih pripomb Razvojni zavod Domžale pripravlja OSNUTEK sprememb in dopolnitev. Osnutek bo javno razgrnjen predvidoma v mesecu novembru. Med javno razgrnitvijo bo za posamezna makroobmočja izvedena javna obravnava, ki jo organizirajo krajevne skupnosti. Med javno razgrnitvijo lahko k osnutku podajo svoje pisne pripombe in predloge delovni ljudje in občani, podjetja ter druge organizacije in skupnosti v knjigo pripomba mestu razgrnitve. Naša želja je, da se ureja prostor v skladu z ustaljenim predpisanim postopkom, ne pa da neupoštevanje in nespošto-vanje predpisov pripeljeta do vrste črnih gradenj, kjer je nemalokrat skoraj nemogoče pozitivno razrešiti prostorski konflikt. Vse podane pripombe in predloge za spremembo in dopolnitev plana bomo v postopku priprave usklajevali s posameznimi nosilci planiranja. Zaradi točnosti podatka pripombe naj vsaka vloga vsebuje prilogo mapne kopije; izdela jo Geodetska uprava Občine Domžale, Ljubljanska 80; iz nje bo razvidna parcelna številka in katastrska občina. Vloge sprejemamo v tajništvu Razvojnega zavoda Domžale, Ljubljanska 76/II. nadstropje. Postopek izdelave in sprejemanja sprememb in dopolnitev dolgoročnih in družbenih planskih dokumentov je vselej trenutek, kjer lahko zainteresirani uveljavljajo spremembe rabe prostora, tako glede širjenja zazidljivih površin, kot glede varstva naravnih in z delom pridobljenih dobrin. Po pooblastilu občine Domžale RAZVOJNI ZAVOD DOMŽALE Ljubljanska 76, 61230 Domžale /Iamn|k Domžale IZJAVA PREDSEDNIKOV SKUPŠČIN IN IZVRŠNIH SVETOV GORENJSKIH OBČIN Lokalna samouprava Nadaljevanje s prve strani upravo, način priprave in izvedba ter upoštevanje rezultatov referendumov ne ustreza v navedbi tega člena. Glej tudi komentar k 139. členu ustave. V delu, kjer govori ustava o lokalni samoupravi, sta zanimiva 139., 140. in 141. člen. - 139. člen ustave 3. alineja. Postopek določanja občin ni v skladu s to alinejo (1. člen zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij). Občine se v večini primerov ne ustanavljajo na osnovi referendumsko ugotovljene volje ljudi na določenem območju ali pa je ta ignorirana. To bi za nekatere občine veljalo, če se po izvedbi referenduma ne bi menjali kriteriji za ustanovitev občin in pristojnosti teh (2. in 3. členu zakona manjka ugotavljanje referendumske volje v primerih na novo postavljenih območjih občin in tam, kjer ta v izvedenem referendumu ni bila izglasovana). Drugo vprašanje in problem je verodostojnost na zborih občanov postavljenih območjih in izvedenega referenduma in (na) kaj so vo-lilci v nejasnostih in zmedi odgovarjali. Menim, da je referendum pokazal negativno mnenje ljudi do odločanja o novih ob- činah ob nepripravljeni, nekon-zistentni, nenatančni in neusklajeni zakonodaji ter neorganizirani državi na višjih nivojih (ni okrajev, ni bilo zakonov o ministrstvih in državni upravi). Ob vsem tem ljudem ni moglo biti jasno, kakšne bodo bodoče občine, njihovi finančni viri, pristojnosti in dolžnosti in s tem njihove možnosti preživeti in biti uspešne. Še danes pa ni bil objavljen zakon o upravi, ker še vedno ni izšel Uradni list RS št. 59!? 154. člen ustave pa določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati, in sicer v državnem uradnem listu. Pomeni, da je zakonodaja o lokalni samoupravi veljavna (Ur. list št. 60 in 61) brez (še vedno) neveljavne zakonodaje o upravi. 4. člen drugi odstavek zakona o ustanovitvi občin je dvakrat nelogičen in brez vrednosti: Premoženje in delavce obstoječih krajevnih skupnosti prevzamejo nove vaške, krajevne in četrtne skupnosti (ki jih vsaj še leto dni ali sploh ne bo) oziroma občina v skladu s statutom (ki pa lahko določi, ko bo sprejet statut, sistematizacijo tako, da teh delavcev ne potrebuje). Poleg tega pa je še razlaga te alineje ustanovnega sodišča, da je (bil) referendum le poizvedbene narave!? 28. SEJA SKUPŠČINE KONČNO POD STREHO Odslej z večino navzočih delegatov Tretji poizkus dokončanja 28. seje Skupščine občine Domžale, ki se je začela že v juliju 1994, je končno uspel. Delegati so se zbrali v precejšnjem številu in kar na začetku po hitrem postopku spremenili dosedanji odlok o organiziranosti Skupščine tako, da bo odslej Skupščina občine Domžale veljavno sklepala, če je na seji navzoča večina vseh delegatov, odločitve pa sprejema z večino navzočih delegatov. Največ časa je šlo za sprejemanje sprememb proračuna občine Domžale, saj so delegati od julija do seje vlagali in dopolnjevali amandmaje, nekateri se tudi jezili, češ da niso imeli vsi enakih možnosti za pridobitev sredstev iz letošnjega proračuna. Po razpravah in glasovanju je bil »rebalans« letošnjega proračuna sprejet, najbolj zadovoljni pa: Marjan Cencelj, ki je uspel z amandmajem za ureditev ogrevanja doma v Žejah, Ciril Smrkolj, ki je uspel povečati postavko za koncerte v Grobljah, za ureditev uvoza v vas Podmilj, za vodovod Gorenje, za odpravo posledic neurja v KS Trojan, več pa bo denarja tudi za »lubadarja«. Uspešen je bil tudi amandma delegata Marjana Ručigaja, saj je povečal postavko za izgradnjo hodnika, amandma Janeza Učakarja je več denarja pridobil za vodovod na Limbarski gori, na predlog Petra Jermana so več denarja namenili tudi rekonstrukciji cest v KS Krtina, kjer bo več denarja tudi zaradi nerealiziranih projektov za kanalizacijo; uspešna pa sta bila tudi Peter Pavli in Franc Gnidovec z amandmajem o prerazporeditvi sredstev, delegati so prisluhnili tudi amandmajem Franceta Goršeta in Janeza Škrlepa. Na pobudo delegatov z območja KS Doba je Skupščina občine Domžale zadolžila Izvršni svet, da ob pripravi II. rebalansa proračuna posebej obravnava zahtevo teh delegatov in opredeli vrednostne zneske ter namene porabe za poravnavo obveznosti do KS Dob, ki so opredeljeni v višini 30 mio SIT. Posebej pozorni so bili na oba odloka, ki urejata pogrebne svečanosti in pokopališki red za pokopališča na območju občine Domžale. Opozorimo le, da sta oba v razpravi in imate možnost posredovati nanju pripombe. Brez razprave pa je bilo sprejeto poročilo o odlagališčih posebnih odpadkov v občini Domžale, večje pozornosti ni bilo deležno niti poročilo o problematiki komunalnih odpadkov. Brez razprave je bil sprejet Odlok o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščenje naravnih dobrin, delegati so sprejeli sklep o sprejemu porgrama namenov uporabe objekta Kulturnega doma Domžale, preveč zadovoljni niso bili s poročilom o denacionalizaciji, sprejet pa je bil tudi ugotovitveni sklep o odstopu dosedanjega predsednika Izvršnega sveta ter s tem dana zelena luč za začetek postopkov predlaganja novega kandidata za to funkcijo. Delegati so prisluhnili tudi poročiloma dveh skupščinskih komisij, in sicer so Komisijo za nadzor premoženja funkcionarjev občine Domžale zadolžili, da za prihodnjo sejo pripravi konkretno poročilo o podjetjih funkcionarjev občine Domžale; sprejeli pa so tudi poročilo Komisije za postavitev obeležij zamolčanim žrtvam medvojnega in povojnega komunističnega nasilja. Skupščina občine Domžale je tudi podprla zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 128. člena Zakona o sodiščih ter obenem predlagala Državnemu zboru, da sprejme spremembe ustreznih zakonov, ki omogočajo enako obravnavo najema nepremičnin in opreme, kot je urejeno v Zakonu o državni upravi za tisto lastnino lokalnih skupnosti, ki je bila prenesena v državno last ali pa je še v lasti lokalnih skupnosti in ne dovoljuje pobiranja najemnine ob obveznosti dobrega gospodarjenja lastnika. 140. člen ustave 1. alineja. Zakon o upravi odvzema skoraj vse pristojnosti občinam, ki bi jih občine lahko urejale samostojno in ki zadevajo samo njene prebivalce. Eden od primerov je odvzeta pristojnost potrjevanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj ter sprejemanja zazidalnih načrtov na osnovi, na okrajnem (višjem državnem) nivoju, sprejetih planskih dokumentov. Slednji naj bi sprejemali z upoštevanjem in usklajevanjem interesov lokalnih skupnosti in države. -141. člen ustave 1. alineja. Samo mesto lahko dobi status mestne občine. To pomeni tudi, da je potrebno najprej status mesta, šele nato pa tudi to po postopku in ob pogojih, ki jih določa zakon, status mestne občine. Menimo tudi, da mestne občine v večini primerov niso bile določene na osnovi strokovnih meril, temveč izključno po volji politike. Predsednik gorenjskih občin RADOVLJICA JESENICE TRŽIČ ŠKOFJA LOKA KRANJ KAMNIK DOMŽALE OBČINA DOMŽALE Sekretariat za notranje zadeve Številka: 22-94/4-1 Datum: Na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list R Slovenije, št. 46/92) izdajam RAZGLAS o razgrnitvi osnutkov volilnih imenikov za glasovalna mesta v občini Domžale za - redne volitve v občinske svete in - redne volitve županov 1. Volini imeniki se razgrnejo na sedežu Sekretariata za notranje zadeve občine Domžale in na sedežu krajevnih skupnosti do 24. 11: 1994. 2. Državljani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravke, ker - sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oz. tega volišča - če je vpisana oseba, ki je umrla - če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega 3. Popravek volilnega imenika lahko zahteva državljan ustno ali pisno na zapisnik pri Sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale. 4. Razglas o razgrnitvi volilnih imenikov se objavi v Uradnem Vestniku občine Domžale. Sekretar BOGDAN ZUPAN Volilne enote v novih občinah na domžalskem Predlog o volilnih enotah, ki ga predstavljam, sledi naslednjim ciljem. Za dele novih občin, ki imajo drugačne pogoje in potrebe zagotoviti možnost izvolitve svojih predstavnikov v svetu občin. To velja predvsem za okolico središč. Upošteval sem tudi zahteve iz posameznih okolij (KS-ov), poznavanje razmer na terenu in cilj, da so volilne enote čim bolj kompaktne. Pri tem sem pazil na to, da središča ostajajo ena volilna enota. Problem je v tem, da se mora po zakonu v volilni enoti voliti najmanj pet (5) članov (V prejšnji v erziji zakona celo 10). Na vsakega člana sveta mora približno pripadati enako število prebivalcev. Sam sem vzel pri izračunu število volilcev in volišča, ki so bila uporabljena pri referendumu. S tem sem dosegel približno razmerje števila prebivalcev in enostaven sistem izdelave volilnih imenikov. Predlagana delitev ni popolna in so možne tudi podvariante. Prepričan pa sem, da v največji možni meri (le z volilnimi enotami) majceno popravlja stranpota ti- stega kar je določil Državni zbor, ki z določitvijo ni sledil določilom ustave in še manj tistemu, kar naj bi nove občine bile - temeljne lokalne skupnosti, ki so celovite in imajo skupne interese in probleme. Nikakor pa ni to delitev novih občin. Največjo oviro k boljši delitvi predstavlja pogoj, da se mora voliti v volilni enoti najmanj pet članov svetov. Predlog volilnih enot je naslednji (pred oznako volilne enote je številka članov svetov, ki se volijo): A. OBČINA DOMŽALE s štirimi volilnimi enotami (od Jarš, Rodice, center, do Ihana in Dragom-Ija); (5) DOMŽALE VZHOD (Vir, Dob, Krtina); (5) DOMŽALE SEVER (Radomlje, Rova, Količevo, Preserje, Homec-Nožice); (5) DOMŽALE ZAHOD (Trzin, Depala vas in zahodni del mesta); B. OBČINA MENGEŠ z dvema volilnima enotama: (11) MENGEŠ MESTO; (5) MENGEŠ OKOLICA (Loka, Debeno, Topole in severozahodni del Mengša); C. OBČINA MORAVČE z dvema volilnima enotama: (9) MORAVČE SEVER/ VZHOD (Mesto, Log, Nega-strn, Gabrje, Krašce); (5) MORAVČE JUG/ZAHOD (Vrhpolje, V. vas, Dešen, Gora, Peče); D. OBČINA LUKOVICA z dvema volilnima enotama: (9) LUKOVICA VZHOD (Lukovica, Šentvid, Prevoje, Rafolče, Krašnja, Zlato polje); (5) LUKOVICA ZAHOD (Blagovica, Češ-njice, Šentožbolt, Trojane). Glavni očitki predloga bi se lahko odpravili, če bi bil namesto pogoja petih članov le trije člani sveta, ki se najmanj morajo voliti v enoti. Na neuspešni Skupščini je predlog SKD imel za Domžale pet volilnih enot in se je mesto Domžale nahajalo v treh, medtem ko je LDS med sejo taktično in neprincipielno menjal svoj predlog s po mojem mnenju bistveno pomanjkljivostjo, da ni upošteval želja KS Trzin, KS Radomlje, KS Homec Nožice, KS Dob v mejah zakonsko možnega. Očitno je propor-cialni sistem primeren le za večja mesta. Sploh pa so območja novih občin popolnoma izigrana. Sorazmerno bolj rezčlenjena nova občina Kamnik ostaja v sedanjih mejah!? Le v nekaterih primerih so območja novih občin potrjena ali je ugotavljana volja z referendumom. Šola bo draga in slava grenka, popravnega izpita pa za učence, ki so vse skupaj pripravili ne bi dovolil. Predsednik IS SO Domžale v odstopu OBČINA DOMŽALE Sekretariat za notranje zadeve Številka: 22-94/4-1 Datum: Na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list R Slovenije, št. 46/92) izdajam RAZGLAS o razgrnitvi osnutkov volilnih imenikov za glasovalna mesta v občini Mengeš za - redne volitve v občinske svete in - redne volitve županov 1. Volini imeniki se razgrnejo na sedežu Sekretariata za notranje zadeve občine Domžale in na sedežu krajevnih skupnosti do 24. 11. 1994. 2. Državljani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravke, ker - sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oz. tega volišča - če je vpisana oseba, ki je umrla - če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega 3. Popravek volilnega imenika lahko zahteva državljan ustno ali pisno na zapisnik pri Sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale. 4. Razglas o razgrnitvi volilnih imenikov se objavi v Uradnem Vestniku občine Domžale. / Sekretara BOGDAN ZUPAN OBČINA DOMŽALE Sekretariat za notranje zadeve Številka: 22-94/4-1 Datum: Na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list R Slovenije, št. 46/92) izdajam RAZGLAS o razgrnitvi osnutkov volilnih imenikov za glasovalna mesta v občini Moravče za - redne volitve v občinske svete in - redne volitve županov 1. Volini imeniki se razgrnejo na sedežu Sekretariata za notranje zadeve občine Domžale in na sedežu krajevnih skupnosti do 24. 11. 1994. 2. Državljani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravke, ker - sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oz. tega volišča - če je vpisana oseba, ki je umrla - če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega 3. Popravek volilnega imenika lahko zahteva državljan ustno ali pisno na zapisnik pri Sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale. 4. Razglas o razgrnitvi volilnih imenikov se objavi v Uradnem Vestniku občine Domžale. Sekretar BOGDAN ZUPAN OBČINA DOMŽALE Sekretariat za notranje zadeve Številka: 22-94/4-1 Datum: Na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list R Slovenije, št. 46/92) izdajam RAZGLAS o razgrnitvi osnutkov volilnih imenikov za glasovalna mesta v občini Lukovica za - redne volitve v občinske svete in - redne volitve županov 1. Volini imeniki se razgrnejo na sedežu Sekretariata za notranje zadeve občine Domžale in na sedežu krajevnih skupnosti do 24. 11. 1994. 2. Državljani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravke, ker - sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oz. tega volišča - če je vpisana oseba, ki je umrla - če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega 3. Popravek volilnega imenika lahko zahteva državljan ustno ali pisno na zapisnik pri Sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale. 4. Razglas o razgrnitvi volilnih imenikov se objavi v Uradnem Vestniku občine Domžale. Sekretar BOGDAN ZUPAN Domžale /lamnik 3 4. DECEMBRA 1994 BOMO VOLILI OBČINSKE SVETE IN ZUPANE Namesto ene - štiri občine Nadaljevanje s prve strani Dobeno, Loka pri Mengšu, Mengeš, Topole. OBČINA MORAVČE (sedež občine je v Moravčah, prvi občinski svet šteje 14 članov): Češnjice pri Moravčah, De-šen, Dole pod Trojico, Dole pri Krašcah, Drtija, Dvorje, Gabrje pod Limbarsko Goro, Gora ri Pečah, Gorica, Goričica pri Moravčah, Hrastinik, Hrib nad Ribčami, Imenje, Katarija, Ko-košnje, Krašce, Križate, Lim-barska gora, Moravče, Moše-nik, Negastrn, Peče, Ples, Pod-gorica pri Pečah, Podstran, Pogled, Pretrž, Prikrnica, Rudnik pri Moravčah, Selce pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Ser-juče, Soteska pri Moravčah, Spodnja Dobrava, Spodnja Ja-vorščica, Spodnji Prekar, Spodnji Tustanj, Stegne, Straža pri Moravčah, Sveti Andrej, Velika vas, Vinje pri Moravčah, Vrh-polje pri Moravčah, Zalog pod Sv. Trojico, Zalog pri Kresnicah, Zalog pri Moravčah, Zgornja Dobrava, Zgornja Javorš- čica, Zgornje Koseze, Zgornji Prekar, Zgornji Tuštanj. 4. decembra bomo volili Jožef Školč, predsednik Državnega zbora, je 4. oktobra 1994 razpisal prve splošne volitve v občinski svet, s tem datumom pa so začeli teči tudi vsi roki, katerih uresničitev je potrebna za nemoteno izvedbo volitev. Dobro je vedeti: Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost, volilno pravico pa ima v občini, v kateri stalno prebiva. Člani občinskih svetov se bodo volili po: večinskem načelu (večinske volitve) proporcionalnem načelu (proporcionalne volitve). V vseh štirih občinah bomo imeli proporcionalne volitve, ker občinski sveti štejejo 12 oz. več članov. Tudi tokratne volitve bodo vodile in izvajale občinske volilne komisije, določene naloge tudi Republiška volilna komisija, glasovanje na voliščih pa bodo vodili volilni odbori. Kako do kandidatov za člane občinskih svetov? Glede na ugotovitev, da bomo imeli v vseh naših občinah le proporcionalne volitve, je dobro vedeti, da bodo LISTE KANDIDATOV za člane občinskih svetov določile politične stranke v občini in volivci v vo- AVTOSOLA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 S 721-947 712-094 Tečaj CPP 7.11.1994 lilni enoti, in sicer bo na posamezni listi kandidatov lahko največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti, vsaka politična stranka v občini pa bo lahko določila po eno listo kandidatov v vsaki volilni enoti - po postopku, ki je določen z njenimi pravili in s tajnim glasovanjem. LISTO KANDIDATOV (le eno) lahko določi s podpisovanjem skupina 15 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti, kandidat pa mora imeti stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta. Še to: vsak volivec lahko da podporo samo ENI listi kandidatov. Kako do župana? Pravico voliti in biti voljen ima vsak občan, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet. Kandidate za župane določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti, glede določanja kandidatov veljajo smiselno določbe zakona, za župana pa je izvoljen kandidat, ki je dobil večino oddanih glasov. Obnova Kulturnega doma Domažale se nadaljuje Po skoraj enoletni prekinitvi obnovitvenih del na objektu Kulturnega doma Domžale (Glasbeni šoli) na lokaciji Domžale, Ljubljanska 61, se bodo po zagotovljenih finančnih sredstvih in sklepih Skupščine občine Domžale, ki je potrdila Program namenov uporabe objekta, dela zopet nadaljevala. Aktivnosti za revitalizacijo objekta, ki ga je 1910. leta s posojili zgradilo Katoliško izobraževalno in podporno društvo Domžale, so se začele že leta 1988 z javnim razpisom najustreznejše idejne zasnove obnove objekta. Po pregledu in analizi konstrukcij ter predhodni prostorsko normativni študiji inž. Milivoja Lapuha (1989) so leta 1990 opravili javni razpis za projektiranje. Biro Karlovšek je kot najugodnejši ponudnik decembra istega leta projektno dokumentacijo predal pod nazivom Kulturni dom Domžale. Ko so se pridobila soglasja in je bil izdelan investicijski program, je bilo v juniju 1991 pridobljeno gradbeno dovoljenje. Še isto leto je na osnovi javnega razpisa za izvedbo del bilo izbrano GP Bežigrad kot najugodnejši ponudnik, ki je tudi začelo po projektni dokumentaciji izvajati obnovo objekta. Skrbnik nad izvajanjem del je bil takrat g. Tomaž Karlovšek, ki je bil tudi predsednik gradbenega odbora. Revalorizirana vrednost opravljenih del do začetka leta 1994 je 34,7 mio SIT, ki so vsa plačana izvajalcu, razen zneska 1,9 mio SIT, ki ga je treba še poravnati. Za porabljena sredstva so bila opravljena ruši-tvena dela lesenih stropov in balkona, ki so jih nadomestili z armirano-betonskimi, rušitev parterja, odra, zaoderja, kjer so izvedli poglobitev in zgradili nove kletne prostore, podbeto-nirali temelje, vertikalno in horizontalno izolacijo kletnih sten, dela na povezovalnem hodniku, stopniščih in izvedba lož v nadstropju. Izdelali so tudi nosilno konstrukcijo par-terskega dela in novega odra ter uredili kanalizacijo. Ker je revalorizirana vrednost investicije 174,8 mio SIT, je po oceni neizvedenih gradbeno-obrtniških in instalacijskih del še za 140,1 mio SIT. Po javnem natečaju za dokončanje del smo v juniju letos pridobili več ponudnikov, med katerimi je bil izbran kot najugodnejši GP Graditelj Kamnik, ki je objekt pripravljen dokončno obnoviti za 144,6 mio SIT po sistemu »ključ v roke«. Izvajalec del ponuja še izvedbo ureditve okolice kot sponzorski prispevek. Pogodbeni pogoji vključujejo možnost prekinitve po situacijah v primeru, da ne uspe referendum za samoprispevek. Izvajalec nudi tudi kreditiranje izvedbe del za ca. 40 mio SIT pod ugodnimi pogoji. Nadzor nad izvajanjem del bo opravljal po posebni pogodbi Razvojni zavod Domžale. Podpisnik vseh posegov in investitor je Glasbena šola Domžale. Do tega trenutka je zagotovljenih 83 mio SIT sredstev iz proračuna občine, in sredstev KS-i Domžale, kar zadošča za začetek del in plačilo 40 procent-nega avansa. Lastnik objekta in parcel je po zakonu od 30. 3. 1991 Občina Domžale. Po občinskem Odloku ustanovitelja (Skupščina občine Domžale) od 4. 6. 1992, ko je Glasbena šola Domžale bila registrirana za javni zavod, je Glasbena šola tudi potencialni uporabnik prostorov za izvajanje svoje dejavnosti. Zaradi dotrajanosti objekta je po sklepu inšpekcijskih služb morala objekt že pred leti zapustiti in trenutno gostuje v Osnovni šoli Domžale. Prostori, ki jih ne bo uporabljala Glasbena šola, so v razpolagalni pravici Občine. Konkretne pravice do uporabe prostorov in njihovi nameni so določeni s projektno dokumentacijo in PROGRAMOM, ki ga je potrdila Skupščina občine na zadnji seji 29. 9. 94. Iz sprejetega Programa tudi sledi, da o uporabi prostorov odloča Programski svet pri Glasbeni šoli, v katerem ima večino občina Domžale oz. njeni pravni nasledniki. Po sprejetem Programu je Glasbena šola skrbnik uporabe vseh prostorov in zagotavlja njihovo funkcionalnost proti primerni odškodnini drugih uporabnikov tega objekta. Odškodnina se določa z medsebojno pogodbo med Glasbeno šolo in lastnikom. Malo dvorano, označeno v pritličju, uporablja Glasbena šola prvenstveno za svoje produkcije. Po potrebi in na osnovi dogovora ter skladno s termin-sko izrabo tega prostora mora Glasbena šola prostor odstopiti lastniku za njegove n?;nene. Obvestilo OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE SPOROČAJO, da se bodo predlogi kandidatur za volitve članov občinskih svetov in županov 4. decembra 1994 lahko za vse štiri občine oddajali v uradnih urah občine Domžale v prostorih SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE, DOMŽALE, LJUBLJANSKA 69. Zadnji dan oddaje predlogov kandidatur - 9. novembra 1994 do 19. ure - pa bodo zagotovljena tudi celodnevna dežurstva (od 7. do 19. ure) na sedežih občinskih volilnih komisij: OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA DOMŽALE - DOMŽALE, LJUBLJANSKA 69 (prostori Skupščine občine Domžale) OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA LUKOVICA - LUKOVICA (prostori Krajevne skupnosti) OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA MENGEŠ - MENGEŠ ZAVRTI 2 (prostori Krajevne skupnosti) OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA MORAVČE - MORAVČE (prostori Krajevne skupnosti) V kleti objekta se zagotovi prostor za skupne potrebe občinskih dejavnosti kulture. Upravljanje in vodenje velike dvorane se izvaja po sistemu iskanja maksimalne izrabe kapacitet in zagotavljanja najvišjega možnega pokritja" stroškov. Organizacija izrabe tega in drugih prostorov lastnika se lahko izvaja profesionalno ali drugače po sklepih Programskega sveta Glasbene šole v skladu z nameni kulturnih dejavnosti. Vzdrževanje objekta in zagotavljanje sredstev za sprotno odstranjevanje pomanjkljivosti se izvaja po finančni konstrukciji; o tem se dogovorita Glasbena šola in lastnik ter potrdi Programski svet. Občina oz. njeni nasledniki so dolžni pokrivati manjkajoči del obratovalnih in investicijsko-vzdrže-valnih stroškov iz svojega proračuna. Svet GŠ Domžale je po sklepu zadnje seje Skupščine občine Domžale imenoval nov Gradbeni odbor, v katerem ima večino članov lastnik-občina Domžale. Ker je objekt pod imenom Društveni dom gradilo s posojilom iz Posojilnice v Domžalah Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah, bi bil edini možni upravičenec do predmetnega premoženja po zakonu o denacionalizaciji Katoliško izobraževalno in podporno društvo Domžale, ki pa vloge za denacionalizacijo pri upavnem organu občine Domžale še ni vložilo. Ker je bil duhovni oče tega doma prvi domžalski župnik Franc Bernik, bi ga lahko tudi upravičeno imenovali Bernikov dom. Predsednik Gradbenega odbora za obnovo Kulturnega doma Domžale Mag. ERVIN-ANTON SCHVVARZBARTL SE O ROKIH: 9. NOVEMBER 1994 je zadnji dan, ko se pri pristojnem upravnem organu lahko podpiše obrazec podpore kandidatu oz. listi kandidatov 9. NOVEMBER 1994 DO 19. URE pri občinskih volilnih komisijah je potrebno vložiti kandidature oz. liste kandidatur za člane občinskih svetov ter za župane, ne glede na način kandidiranja. DO 15. NOVEMBRA 1994 se opravi postopek preizkusa zakonitosti kandidatur ter izda odločbe o potrditvi oz. zavrnitvi kandidature 16. NOVEMBER 1994 določitev seznama kandidatur oz. list kandidatov 19. NOVEMBER 1994 javna objava seznamov potrjenih kandidatur ter list kandidatur 27. NOVEMBER 1994 volivci, ki lahko glasujejo po pošti, morajo do tega roka vložiti zahtevo za glasovanje po pošti: oskrbovanci domov za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu in volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah. Volilne enote v novih občinah na Domžalskem Predlog o volilnih enotah, ki ga predstavljam, sledi naslednjim ciljem. Za dele novih občin, ki imajo drugačne pogoje in potrebe, zagotoviti možnost izvolitve svojih predstavnikov v svete občin. To velja predvsem za okolico središč. Upošteval sem tudi zahteve iz posameznih okolij (KS-ov), poznavanje razmer na terenu in cilj, da so volilne enote čim bolj kompaktne. Pri tem sem pazil na to, da središča ostajajo ena volilna enota. Problem je y tem, da se mora po zakonu v volilni enoti voliti najmanj pet (5) članov. (V prejšnji verziji zakona celo 10). Na vsakega člana sveta mora pripadati približno enako število prebivalcev. Sam sem vzel pri izračunu število volilcev in volišča, ki so bila uporabljana pri referendumu. S tem sem dosegel približno razmerje števila prebivalcev in enostaven sistem izdelave volilnih imenikov. Predlagana delitev ni popolna in so možne tudi podvariante. Prepričan pa sem, da v največji možni meri (le z volilnimi enotami) majceno popravlja stranpota tistega, kar je določil Državni zbor, ki z določitvijo ni sledil določilom ustave in še manj tistemu, kar naj bi nove občine bile - temeljne lokalne skupnosti, ki so celovite in imajo skupne interese in probleme. Nikakor pa ni to delitev novih občin. Največjo oviro k boljši delitvi predstavlja pogoj, da se mora voliti v volilni enoti najmanj pet članov svetov. Predlog volilnih enot je naslednji (pred oznako volilne enote je številka članov svetov, ki se volijo): A. OBČINA DOMŽALE s štirimi volilnimi enotami (od Jarš, Rodice, center, do Ihana in Dragom-Ija); (5) DOMŽALE VZHOD (Vir, Dob, Krtina); (5) DOMŽALE SEVER (Radomlje, Rova, Količevo, Preserje, Homec-Nožice); (5) DOM- ŽALE ZAHOD (Trzin, Depala ■ vas in zahodni del mesta)-B. OBČJNA MENGEŠ z dvema volilnima enotama: (11) MENGEŠ MESTO; (5) MENGEŠ OKOLICA (Loka, Dobeno, Topole in severozahodni del Mengša); C. OBČINA MORAVČE z dvema volilnima enotama: (9) MORAVČE SEVER/ VZHOD (Mesto, Log, Negastrn, Gabrje, Krašce); (5) MORAVČE JUG/ZAHOD (Vrhpolje, V. vas, Dešen, Gora, Peče); D. OBČINA LUKOVICA z dvema volilnima enotama: (9) LUKOVICA VZHOD (Lukovica, Šentvid, Prevoje, Rafolče, Krašnja, Zlato polje); (5) LUKOVICA ZAHOD (Blagovica, Češjice, Šentožbolt, Trojane). Glavni očitki predloga bi se lahko odpravili, če bi bil namesto pogoja petih članov le trije člani sveta, ki se najmanj morajo voliti v enoti. Na neuspešni Skupščini je predlog SKD imel za Domžale pet volilnih enot in se je mesto Domžale nahajalo v treh, medtem ko je LDS med sejo taktično in neprincipielno menjal svoj predlog s po mojem mnenju bistveno pomanjkljivostjo, da ni upošteval želja KS Trzin, KS Radomlje, KS Homec Nožice, KS Dob v mejah zakonsko možnega. Očitno je propor-cialni sistem primeren le za večja mesta. Sploh pa so območja novih občin popolnoma izigrana. Sorazmerno bolj razčlenjena nova občina Kamnik ostaja v sedanjih mejah!? Le v nekaterih primerih so območja novih občin potrjena ali je ugotavljana volja z referendumom. Šola bo draga in slava grenka, popravnega izpita pa za učence, ki so vse skupaj pripravili, ne bi dovolil. Predsednik IS SO Domžale v odstopu Obvestilo udeležencem volilne kampanije V skladu s 5. členom Zakona o volilni kampaniji sta Predsedstvo Skupščine občine Domžale in časopisni svet občinskega glasila »Slamnik« na skupni seji dne 17. 10. 1994 določila pravila za izrabo časopisnega prostora občinskega glasila »Slamnik« in lokacij za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov. 1. Vsaka lista kandidatov ima na voljo na|več eno brezplačno časopisno stran novembrske številke Slamnika. 2. Naslednja številka občinskega glasila »Slamnik« bo izšla 17. 11. 1994. 3. Rok za oddajo oblikovane vsebine strani je 12. 11. 1994 na uredništvo Slamnika. 4. Plakatna mesta za nameščanje priložnostnih plakatnih panojev bo določil Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja tako, da bo možno na ta mesta razporediti panoje vseh zainteresiranih strank oz. list. 5. Lokacije za nameščanje transparentov bo ob sodelovanju političnih strank določil Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja z žrebom. 6. V ožjem središču mest drogove za plakatiranje razdeli Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja tako, da je možno le-ta dati na razpolago vsem zainteresiranim strankam v enakovrednem zaporedju. Vse druge oblike volilne propagande se urejajo v skladu z veljavno zakonodajo in občinskima odlokoma o zunanjem videzu naselij ter o javnem redu in miru v občini Domžale. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE IN ČASOPISNI SVET GLASILA »SLAMNIK« 4 /lamnik Domžale HELIOS, včeraj, danes, jutri Začetki tovarne HELIOS na Ko-ličevem segajo v leto 1924 in tako Heliosovci praznujejo letos sedemdesetletnico tovarne. Ob Mlinščici na Količevem, kjer je sedaj HELIOS, je že leta 1826 obratoval Čelešnikov mlin. Leta 1863 so poslopja nanovo pozidali, stare mlevske naprave pa zamenjali z novimi. Leta 1916, ko sta bila lastnika Jože Senica in Jerca Šinkovec, so mlin z valjčnimi stroji posodobili. Tovarno lakov Ljudevit Marx je na ustanovnem občnem zboru 5. novembra 1924 ustanovila delniška družba. Nekdanji Čelešnikov, pozneje imenovan tudi Pekov mlin na Količevem, so preuredili v tovarno barv in lakov. Ko sem spomladi začel razmišljati, kje bom preživel letošnji dopust, najprej nisem vedel kam. Kmalu pa sem se odločil, da jo po petih letih ponovno mahnem v Grčijo. Konec avgusta sva s prijateljem Romanom z avtomobilom krenila najprej proti Trstu, kjer sva se vkrcala na trajekt, s katerim smo po dnevu in pol plovbe pripluli v Patras, pristanišče na severozahodnem delu polotoka Peloponez. Po dobrem tednu ogledov starogrških, predvsem antičnih znamenitosti, v katerem sva z Romanovim golfom prevozila več kot 3000 kilometrov, sva se, po ogledu glavnega grškega mesta Aten, odpravila še na dva otoka, Santo-rini in los, ki mu pravijo tudi otok mladih, saj zlasti na slednjem zabave resnično ne manjka. Hitro je minil drugi teden najinega počitnikovanja, v katerem sva naletela na pravo slovensko kolonijo. Na losu se nama je pridružil Bruno, tudi Domžalčan, in skupaj smo se Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu • montaža SAT in klasičnih anten Telefon: 061/727-042 Vgradili so: veliki trovaljčnik, mali trovaljčnik, manjši in večji mlin ter pekovski mešalec za mešanje barv, kitov in drugih materialov. Za ogrevanje so postavili parni kotei in centralno napeljavo, za pogon so s pomočjo turbine, transmisije in generatorja izkoriščali vodno energijo Mlinščice. O tem, kako velika nevarnost požarov je v kemični tovarni, je zanimivo poročilo, da je že tretji dan potem, ko je tovarna začela obratovati, nastal požar. Vnele so se predelovalne snovi, pogorela je topilnica lakov. Naslednje leto so izdelali 150 ton lakov in oljnatih barv. Proizvodnjo so vpeljali po tehnologiji, preizkušeni že v drugih tovarnah, izdelovali so brezbarvne oljnate, špiritne, nitrocelulozne, acetilce-lulozne lake ter lake iz alkoholnih smol razne emajlne lake, oljnate barve, firneže, zgoščena olja, loščila, lake za usnje in drugo. Surovine so največ uvažali iz Francije, Nemčije in Amerike. V letu 1926 so tovarno razširili in proizvodnjo povečali. V letih gospodarske stiske je podjetje zašlo v težave in je šele leta 1934 začela poslovati z večjim dobičkom. V letu 1935 so prodali 150 ton in leta 1939 216,6 ton izdelkov. Tedanja oblast je tovarno 1. oktobra 1945 podržavila in 7. novembra 1946 z odločbo vlade Republike Slovenije preimenovala v Tovarno lakov v Domžalah. Od leta 1949 do 1952 je tovarna obratovala kot samostojni obrat podjetja Color Medvode. Dne 1. julija 1952 je spet postala samostojna Tovarna lakov Domžale. Zaradi vse večjega s trajektom vrnili v atensko pristanišče Pirej ter zadnji dan našega bivanja v Grčiji preživeli v Atenah. Zvečer pa smo se odpravili ponovno v Patras, odkoder smo v poznih večernih urah odpluli proti Trstu. Kot vam je verjetno znano, v Atenah od 6. aprila letos deluje slovensko veleposlaništvo v Grčiji. Tega dne je bila svečana otvoritev veleposlaništva, naš zunanji minister Lojze Peterle pa je z grškim zunanjim ministrom Papuljasom podpisal tudi sporazum o ukinitvi vizumov, tako da od tedaj naprej za potovanje v Grčijo vizuma ne potrebujemo več. Veleposlaništvo se nahaja v diplomatski četrti Psvchico v severnem delu mesta. Do začetka oktobra je bilo nastanjeno v isti vili kot veleposlaništvo Šri lanke, sedaj pa se je preselilo v svojo vilo, ki se nahaja nedaleč od prejšnje. Na tem koščku »slovenske zemlje« biva pet predstavnikov naše države: veleposlanik Miha Vr-hunc, dva konzula, tajnica in šofer - oskrbnik. Doktor Janez Vasle, domžalski javnosti nedvomno bolj znan kot odličen pediater, malo manj kot bivši predsednik domžalskih krščanskih demokratov, ki bi konec leta 1992 skorajda postal državnozborski poslanec, je eden od dveh konzulov na slovenskem veleposlaništvu v Atenah. Diplomatsko službo v Grčiji opravlja od 1. junija letos, pred tem pa se je skoraj eno leto pripravljal na prevzem te častne naloge. Na našem veleposlaništvu v Atenah sem se oglasil zadnji dan svojega bivanja v Grčiji. Po sodelovanja z inozemstvom so s 1. julijem podjetje preimenovali v HELIOS, tovarna barv in lakov Domžale. S 1. julijem 1959 se je HELIOS, tovarna barv in lakov Domžale, združila s Kemično tovarno Domžale, ki se je preimenovala v Združeno kemično industrijo Domžale. Začetki Kemične tovarne v Domžalah segajo v leto 1926. Delniška družba Bistra je že 2. oktobra 1919 ustanovila tovarno za izdelovanje kovinskih in lesnih izdelkov ter galvanizacijo. Družba je zašla v denarne težave, zato se je po sklepu izrednega občnega zbora, 19. novembra 1926 preusmerila v proizvodnjo kemičnih izdelkov. Dne 11. januarja 1927 je bilo registrirano podjetje Bistra, kemična tovarna olja, lakov in barv. Lastnica vseh poslovnih deležev je postala Ljubljanska kreditna banka. Nato je z odplačilom več kot polovico delnic vodilno vlogo prevzel s proizvodnjo barv in lakov že uveljavljeni podjetnik Franjo Medic. V sodelovanju s sorodnim podjetjem A. Zanki iz Gradca je nastalo podjetje Medič-Zankl. Zaradi denarnih težav je proizvodnja povsem zaživela šele sredi tridesetih let. V letih prisrčnem sprejemu je med nama stekel pogovor in na moje vprašanje, če po treh mesecih bivanja v Grčiji obžaluje svojo odločitev, da zdravniško ordinacijo zamenja za diplomatsko službo, mi je odgovoril, da nikakor ne, kajti diplomacija mu predstavlja nek nov izziv in neko novo življenjsko izkušnjo. Kljub temu da poklic diplomata zahteva izjemne napore in celega človeka, da je življenje v Atenah bistveno drugačno od življenja v Domžalah, čeprav sta se v Grčijo preselila tudi soproga in najmlajši sin Luka, ki bo tam nadaljeval svoj študij. Sicer pa na razne načine vzdr- 1934-1935 so v Domžalah postavili nov obrat za izdelovanje škroba in dekstrina, leta 1937 pa še obrat za izdelovanje suhe bele barve. V letu 1935 so izdelali 435 ton suhih barv in 64 ton krede. Leta 1939 je bilo v podjetju zaposlenih 44 delavcev in uradnikov. Po vojni je bilo podjetje nacionalizirano, 24. junija 1945 je vodstvo podjetja prevzel delegat Srečko Goljar. Z združitvijo s HELIOS, tovarno barv in lakov Domžale, je s 1. julijem 1959 začela poslovati Združena kemična industrija Domžale. Leta 1969 se je podjetje preimenovalo v HELIOS Kemična in dustrija Domžale. Skladno z zakonom se je podjetje 27. decembra 1973 organiziralo v dve temeljni organizaciji združenega dela, v tako imenovane TOZD. Kot četrti TOZD se je 21. novembra 1974 delovni organizaciji pridružil obrat TKK Srpenica in 23. novembra 1978 še Oljarna Domžale kot četrti TOZD. _ Oljarno na Viru je leta 1937 začel graditi Franc Majdič. Obratovati je začela ob koncu druge svetovne vojne. Tedanja oblast jo je 5. decembra 1946 nacionalizirala. Kot samostojno podjetje je Oljarna obratovala do leta 1950, žuje redne stike z domovino, tako da je o vsem, kar se dogaja v Sloveniji, pa tudi v Domžalah, dobro obveščen. Na moje naslednje vprašanje, katere so njegove glavne naloge na veleposlaništvu, mi je povedal, da je teh nalog kar precej, včasih skorajda preveč zaradi številčno šibke kadrovske zasedbe. Vsekakor bi najprej potrebovali gospodarskega atašeja, ker zanimanje za gospodarsko, pa tudi drugo sodelovanje s Slovenijo strmo narašča. Poleg organiziranja poslovnih, kulturnih, znanstvenih in drugih stikov, predstavlja drugo pomembno področje njegovega dela izdaja raznih dokumentov. Tako na primer tujcem izdajajo vizume za vstop v našo državo, seveda tistim, ki jih za vstop v Slovenijo potrebujejo. Tistim našim državljanom, ki se zaradi izgube ali kraje osebnih dokumentov znajdejo v težavah, pa pomagajo z izdajo posebnih potnih listov za vrnitev v domovino. V primeru, da ostanejo tudi brez denarja, na nek način rešijo tudi takšen problem. V treh mesecih, se pravi od junija do septembra, so izdali približno 120 vizumov za vstop v Slovenijo, 12 našim dražvljanom pa so izdali začasne potne liste za vrnitev v domovino. Poleg naštetega pa morajo na veleposlaništvu opravljati še vrsto drugih opravil. Povedal mi je tudi, da tečejo intenzivni pogovori z neko grško ladijsko družbo o vzpostavitvi redne trajektne linije med Slovenijo in Grčijo, kajti število slovenskih turistov, ki se odločajo za potovanje v Grčijo, se nenehno povečuje. Po vsej verjetnosti bodo naslednje leto naši državljani lahko potovali v Grčijo s trajektom kar iz Kopra. Na koncu pa mi je konzul dr. Janez Vasle zabičal, naj nikar ne pozabim prav prisrčno pozdraviti bralcev Slamnika in vseh domžalskih občanov. Poseben pozdrav pa velja njegovim malim pacientom. M. V. sodoben poslovni sistem. potem so jo združili z ljubljansko in kranjsko oljarno. Od 1. julija 1955, ko se je spet osamosvojila, do 31. decembra 1966 je obratovala kot Tovarna jedilnega olja Sončnica, Domžale. Nato. je več let obratovala v okviru kmetijskega kombinata Servo Mihalj iz Zrenjanina. V letih 1989 in 1990 se je delovna organizacija HELIOS v skladu z zakonom spet reorganiziralo. Leta 1992 so stekle priprave za lastninsko preoblikovanje podjetja HELIOS Domžale. Na kratko bi uspešnost podjetja HELIOS predstavili tudi v eni sami številki. V podjetju je zaposlenih 884 delavcev, ki do sedaj še nikoli niso ostali brez redne mesečne plače. V okviru sedemdesetletnega jubileja pripravljajo priložnostno slovesnost, med drugim tudi razstavo starih dokumentarnih fotografij in arhivskega gradiva podjetja HELIOS. Za konec pa še tole iz Tedenskega biltena HELIOS, kjer smo si izposodili tudi naslov: »HELIOS ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Natanko čez 28 dni bo v svojem razvoju dosegel pomemben mejnik, 70-let tradicije. Častitljiva leta in visok jubilej za vse bivše in sedanje Heliosovce. In ravno slednji no- sijo odgovornost, da se bogata tradicija izdelovanja barv in lakov ohranja v vsej svoji zgodovinski patini, h kateri se z globokim spoštovanjem dodajajo sveže nianse današnjega in jutrišnjega dne. Čas, v katerem živimo, ni najbolj naklonjen preteklosti. Radi jo pozabljamo, kar je narobe. Stari ljudje pravijo, da so si včasih znali vzeti čas. Znali so ga ujeti v gibanju in ga trezno presoditi. Človek mora vedeti, kdaj in kako je začel, da lahko oceni, kam je prišel in kakšne so njegove vizije. Morda je prav 70-letnica obstoja tovarne priložnost za to. Živimo v času elektronskih medijev, čas je razpadel na tisočinke sekunde, v njej zaznamo vsak najmanjši detajl, obenem pa nam celota polzi iz rok. Podobe časa bledijo in izginejo. Kdo bi vedel ali bodo čez sedemdeset let zaposleni v Heliosu še poznali začetek. Bodo vedeli za ljudi, ki so v posameznih obdobjih razvoja podjetja največ prispevali, da je HELIOS zrasel v trden in zanesljiv poslovni sistem. Prav je, da ohranimo svojo zgodovino in bogato tradicijo za rodove, ki prihajajo. Morda bodo prav iz njenih korenin znali črpati energijo in vitalnost za svoj jutri.« Obsojeni smo na življenje čeprav tega nismo krivi Nekaj podobnega je nekoč izrekel Peter Božič. In res: nevpra-šani smo stopili v življenje in nevprašani se bomo morali posloviti od njega - podobno pa se je ob neki priložnosti izrazil dr. Alojzij Šuštar. Na svet nismo prinesli nič in tudi odnesti ne moremo nič, zato pa je toliko pomembneje, da na tem svetu mirno in složno živimo ter iščemo skupna interesna področja. Naš bližnji je vsak človek. V nedeljo, 9. oktobra 1994, je domžalska Karitas priredila srečanje ostarelih in bolnih v cerkvi v Domžalah. Po končani sv. maši ob 15. uri je sledila še pogostitev, povezana z družabnostjo. Naravnost ganjen sem bil, ko sem videl, kako so mladi, skavti in predstavniki oz. predstavnice Karitasa, spremljali bolnike in invalide na vozičkih v Dom upokojencev. Pred nedavnim sem v' prostorih škofijske Karitas v Ljubljani prebral tale zanimiv zapis: 100 je tistih, katerim si pomagal, 50 te ne bo več pogledalo, 25 jih bo menilo, da je bila to tvoja dolžnost, 15 jih bo zahtevalo, da narediš še veliko več, 9 ti jih bo nagajalo za dobro, ki so ga prejeli, en - 1 - sam se ti bo vedno zahvaljeval in prav ta bo od vseh stotih najbolj reven. In sedaj premisli, ali se je splačalo: Mislim, zares mislim, da se je. Prav na imenovano nedeljo smo slišali v evangeliju, da bogat mladenič otožen odide od Jezusa, ko mu ta svetuje, naj proda svoje premoženje in hodi za njim. Če smo površni, nas slednji evangelij lahko zmede. Kot komentar naj poudarim le to, da je potrebno razlikovati med premoženjem, pridobljenim s poštenim delom in nagrabljenim, kar se tudi dandanes često dogaja. Če naše bogastvo ni sinonim za »našega« boga, je s tem naša enačba rešena. (Ne)navezanost na bogastvo - to je vprašanje. Pred Bogom pa je premoženjsko reven človek lahko bogatejši od bogatega: Bog ima pač drugačno matematiko. In bolan bogatejši od zdravega. Domžalski Karitas iskrene čestitke za njeno delo, bolnim in trpečim pa priporočam, naj takrat, kadar jim je najhuje, pomislijo na to, da (morda) drugi več trpe. Ker smo vsi otroci usode in istega Boga, smo še toliko bolj zavezani do '?>zurr--;vanja težav starih., bolnih in trpečih. |, k DR. JANEZ VASLE, KONZUL REPUBLIKE SLOVENIJE V GRČIJI: Z velikim zadovoljstvom opravljam svoje poslanstvo Domžale /lamnik ■■■■■■■■■ : ■. .' ■ •••••••••• v ItH 1 11 V WBL W DRŽAVNI SVETNIK IN PSIHIATER V DOMŽALAH Dr. j. Magdič predaval v domžalski knjižnici V Knjižnici Domžale so v petek, 23. septembra 1994, pripravili predavanje in pogovor z državnim svetnikom in psihiatrom dr. Jožetom Magdičem. Jože Magdič, zdravnik in psihiater, se je v domžalski knjižnici predstavil kot politik. V uvodu je dejal, da je slovensko politiko želel zapustiti po prvem mandatu, ko je bil poslanec Slovenskih krščanskih demokratov v državnem zboru, vendar ga je situacija v Sloveniji zadržala v njej. Magdič je predstavil svoje videnje politike in psihologije in ju povezal med seboj. Politiko vidi kot vsebino, psihologijo pa kot formo. Med politiko in psihologijo je veliko stičnih točk; v obeh nastopajo individuumi in skupine - naše in druge; tiste, ki so moje, in tiste, ki jim pripadajo drugi. Dr. Magdič pravi, da sta za vsakega politika značilni dve stvari; stanje čustev in intelekt. Intelekt idealnega politika je po Magdičevi razlagi nad povprečjem le toliko, da vsi vedo, da je nad večino in da ga narod še vedno razume. Magdič je spregovoril tudi o slovenskem parlamentu in dejal, da je zanj značilen fenomen dvojic. Fenomen dvojic pomeni, da za določeno osebo, ki spregovori v parlamentu, vedno nastopi natančno določena druga oseba iz določene druge stranke. To pokrivanje strankam in politikom pove, koliko posameznega politika cenijo druge stranke. Magdič je parlamentarno dogajanje opisal kot politično vsebino in psihodinamiko, oboje skupaj pa je enako pomembno in sovpliva pri celotnem delu državnega zbora. V pogovoru z navzočimi je dr. Magdič poudaril povezave med politiko, psihologijo in retoriko ter zatrdil, da mora biti politik v prvi vrsti dober retorik. Na kratko je pojasnil tudi pomen svetovalnih timov, ki so prisotni v strankah, in ob tem Dr. Magdič med predavanjem dejal, da v politiki ni naključij. Svetovalni tirni in mediji so v bistvu tisti, ki krojijo javno mnenje naroda. Pomen medijev je po Magdičevih besedah izredno velik. Politik, ki hoče uspeti, mora vedno delovati skupaj z mediji, nikoli se ne sme obrniti proti njim, kajti mediji ga lahko izločijo in postavijo v anonimnost. Enako pomembno je tudi obvladovanje lastne agresivnosti, kajti v politiki vedno izgubljaš, če si agresiven. Jože Magdič je trenutno polarizacijo v Sloveniji opisal kot zelo negativno in poudaril, da so konfrontacije pozitivne v primerih, ko vodijo do konstruktivnih rešitev. Ob koncu je dr. Magdič navzočim podal značilnosti slovenskega naroda; te so po njegovem mnenju: nedorečenost, poteptanost, kompleks manjvrednosti, zavrtost, oslabljenost v lastni ekspanzivnosti ega. Slovenci so, kot meni Magdič, introvertiran narod. Jožeta Magd iča, državnega svetnika in psihiatra, pa skrbi predvsem to, da je bila slovenska samostojnost v zgodovini vedno kratkotrajna in upa, da se to ne bo ponovilo. B. Z. Kulturno društvo Groblje vabi na KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA MARIBOR, kateri je med najboljšimi v svetovnem merilu, v petek, dne 21.10.1994 ob 19. uri v grobeljski cerkvi. DRUŽINSKI KOTIČEK Kako pomagamo našemu otroku pri učenju Pri vzgoji otroka nikdar ne izhajajmo iz stališča: saj to bi pa vendar že moral vedeti! Otrok ničesar ne ve, česar mu ne povemo - česar mu petnajstkrat ne povemo! Pri delu s knjigo nastopi predvsem dejstvo, ki ga ne smemo spregledati. Otrok, če ga na to nismo mnogokrat opozorili, ne zna videti, tisto kar gleda! O tem se lahko kaj hitro prepričamo, na primer: V sedmem razredu vprašam učence: »Učenci, je že kdo videl Prešernov spomenik na Tro-mostovju?« Gledajo me osuplo. Ne vedo, ali sem na glavo padla ali nisem. »Bi prišel kdo k tabli in se postavil tako kakor stoji Prešeren?« Kaj takega!? Seveda, da vedo - zgoraj je muza, spodaj je Prešeren!. Učenci hodijo pred tablo, postavljajo se levo in desno, nogo naprej, nogo nazaj, vedo, da je vzraku neka roka, vendar ne vedo čigava... nikakor ne moremo priti do Prešernove drže na spomeniku, čeprav ves razred glasno pomaga »Prešernom« pred tablo. »Si že kdaj pogledal Prešerna? Kaj si videl? Kaj pa ob spomeniku? Kaj niso tam neke reliefne podobe? Kaj predstavljajo.. . ?« Pretežka vprašanja! Gledati in videti sta dve različni dejavnosti in čimprej moramo otroka na to opozoriti. Sedimo k svojemu Tomažu in odprimo knjigo. Počasi, korak za korakom ga vodimo na poti k spoznavanju knjige. Najprej pogledamo naslov, ime avtorja, letnico izdaje, nato pa je že na vrsti kazalo. >Kazalo je najpomembnejši del knjige, saj pomeni njeno bistveno vsebino. V rokah imamo Tomažev zgodovinski učbenik, zato skupaj z njim natančno preberimo kazalo in spoznali bomo zgodovinsko snov, ki jo mora naš Tomaž letos obvladati. Nemogoče se je učiti, če ne veš, o čem se boš učil! O starih Slovanih, torej. Imenitno! To je pa zelo zanimiva snov! Kaj če bi Tomaž že kar sedaj na začetku leta prebral Pod svobodnim soncem. Ob koncu leta pa še enkrat! To bo zanimiva razlika - poznati ozadje vseh dogajanj. Vrnimo se h knjigi. Ne bomo je še začeli brati, najprej si jo je treba ogledati! Listamo po njej in spoznavamo, v kakšnem tisku ima zapisane naslove, podnaslove, vidimo, da ima letnice v okvirčkih, opombe v drobnem tisku, pomembna dejstva v poševnem tisku, da je ob koncu poglavij kratek povzetek, ogledamo si risbe, zemljevide, tabele, preglednice in še marsikaj. Gledamo natančno, tako, da bo naš Tomaž med letom že vnaprej vedel, na kakšen način avtor učbenika vodi učenca skozi knjigo. Učenja se nikdar ne smemo lotiti takoj, brez predpriprave. To bi bilo povsem nenaravno. Vsako delo potrebuje predpripravo. Saj tudi mehanik ne začne popravljati avtomobila, preden si ga dobro ne ogleda, tudi krojač ne začne šivati plašča, preden ni prepravil kroja in še marsičesa, saj tudi zdravnik ne začenja z operacijo, preden ni vse pripravljeno in premišljeno. Še vedno pozorno listamo po knjigi. Sedaj ko natančno vemo, kaj se bomo učili, kakšen je letošnji okvir učnega programa, ko smo si natančno ogledali učbenik, šele sedaj se Jporno skupaj s Tomažem lotili Tudi v letošnjem šolskem letu bomo organizirali »Treninge učinkovitega učenja« za učence 7. in 8. razredov, . srednješolce in študente. Vse starše pa vabimo na brezplačna predavanja, kjer vas bomo seznanili, kako lahko sami pomagate svojemu otroku prt učenju. Vabimo vas tudi k vpisu v dejavnosti: glasbena delavnica, igranje inštrumentov, modelarska delavnica, likovna delavnica, gledališka delavnica, lutkovna delavnica, igralne urice SMO, mladinske delavnice, šah, vozlanje zapestnic prijateljstva, korektivna gimnastika, program za mladostnike - moj prosti čas. Vpis bo v novih prostorih društva SMO, Ljubljanska* 58, Domžale {za knjižnico) od 6. 9. 1994 vsak torek in četrtek od 18. do 19. ure. Dodatne informacije na tel; 711-875 in 727-947. poglavja o bogovih, v katere so verjeli naši slovanski predniki. Predpriprave za učenje ob knjigi se bližajo koncu. Tomaž naj prinese še atlas, da si ogledamo, kje so živeli stari Slovani, predvsem pa obvezno potrebuje zgodovinsko beležko, v katero si bo izipisoval vse tiste bistvene podatke, ki si jih mora vtisniti v spomin. Pomagali mu bomo, da se bo naučil izbirati res le tisto, kar je pomembno in si znal to čimbolj preprosto in pregledno zapisati. V prihodnji številki našega časopisa pa pride na vrsto tako zapisovanje bistvenih podatkov. Društvo za Starše, Mlade in Otroke - SMO, Domžale 37. svetovni kongres IAAS v Sloveniji (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Po predstavitvi in degustaciji slovenskih vin, ki smo jo imeli v prostorih BF v Grobljah, nas je pot 29. julija vodila proti Primorski. Predavatelja z Inštituta za raziskavo Krasa, dr. Slabe in mag. Knez sta pripravila izredno zanimiva predavanja in oglede na temo Melioracije poplavljenih in sušnih področij na Krasu ter Gospodarski in turistični pomen kraških jam. V okviru tega smo si ogledali tudi Postojnsko jamo. Zadnji dan smo si v Kobaridu ogledali Muzej soške fronte, popoldne pa smo odšli v zgornjo Soško dolino in se v Trenti razdelili v tri delovne skupine. Prvo je vodil g. Bizjak, direktor Triglavskega narodnega parka. Pogovarjali smo se o turizmu, primernem za področje Trente, in ugotovili, da dolina, ki nas še vedno očara s svojo divjo lepoto, žal ob vse večjem pritisku « turistov nima opredeljene strategije turističnega razvoja. Tako bo ena prihodnjih »delavnic« namenjena prav tej problematiki. V drugih dveh skupi- nah je bil govor o organiziranju lokalnih skupnosti in o propadanju kulturne krajine. Tren-tarji so lep primer uspešnega povezovanja v lokalno skupnost. Delovanje zadruge pomeni danes srce razvoja doline. Zadruga s svojimi dejavnostmi, kot so gradnja elektrarne, kreditiranje malih obratov, kot so žage, in vlaganja v turizem, želi ustaviti stalno izseljevanje iz doline. Slovenski del seminarja smo zaključili s poročilom delovnih skupin in piknikom. Da pa seminar ni bil samo strogo strokoven, smo udeležencem pokazali nekaj naših kulturnozgodovinskih spomenikov. V Olimju smo si ogledali eno najstarejših lekarn v Evropi, Ptujski grad in cerkev na Ptujski gori, v Ormožu pa smo v župnijski cerkvi poslušali koncert Slovenskih madrigali-stov. Kot zanimivost naj še povem, da so bili tujci izredno presenečeni, da so med vožnjo na oknih vseh slovenskih hiš videli rože, po številnih hribih pa cerkvice. Odločitev, da bo seminar potekal v dveh državah, Sloveniji in Švici, se je izkazala za posrečeno. Državi sta si glede na geografski položaj zelo podobni, prav tako so si podobni osnovni problemi, s katerimi se demografsko ogrožena območja srečujejo (depopulacija, pomanjkljiva infrastruktura, propadanje kulturne krajine, problemi varstva okolja). Bistvena razlika se pojavi v zavesti o potrebnosti ohranjanja marginalnih območij. V Švici sta sistem in družbeni standard dovoljevala ter spodbujala spontan razvoj teh območij. Tisto, kar mi poznamo kot ŠVICO, je skupnost 26 kantonov, ki imajo status samostojnih držav z lastnim parlamentom, sodišči ter sistem splošnega izobraževanja in zdravstva. Prav zaradi te neodvisnosti so si kantoni med seboj zelo različni, tako v gospodarskih dejavnostih kot v stopnji ekonomske razvitosti, arhitekturi in drugem. Švicarski del seminarja smo začeli v italijansko govorečem kantonu Ticino, ki leži na južnem robu države in velja za najbolj razvitega. Prvi dan so nas na predavanjih seznanili s problematiko marginalnih območij, o socialnoekonomskih problemih ter o dobrih in slabih straneh organiziranja v lokalne skupnosti, nekakšne krajevne skupnosti, ki jih je v Švici prek 3000. V naslednjih dneh so se vrstili ogledi. Prepričali smo se lahko, da je federacija izredno veliko vlagala v ta kanton. Kako bi si sicer lahko razlagali gradnjo visokogorskega in hidroenergetskega sistema, verige sedmih elektrarn na planini Ro-bie. V sosednji dolini Calanca pa gredo investicije povsem v drugo smer: obnova planinskega pašništva in spodbujanje tradicionalnih kmetijskih dejavnosti v povezavi s turizmom. Prek 2500 metrov visokega prelaza Nufenenpass smo prispeli v sosednji kanton Valais. Ta francosko-nemško govoreči kanton velja za turistični biser Švice. Na teh področjih je zanimiva povezava med turizmom in kmetijstvom. Tako eni kot drugi se zavedajo, da je razvoj njihovega področja odvisen od obeh panog in zato so pogosti primeri, ko hotelirji plačujejo kmetom, da s planinskim pašništvom čez poletje pripomorejo k ohranitvi kulturne krajine. Vendar pa je cena za razvoj množičnega, lahko bi rekli celo industrijskega turizma, visoka. Posegi v naravo so vse bolj nasilni, naravni biosistem je porušen, sistem vrednot, način življenja in pojmovanja narave so vse bolj urbani. Zastavlja se vprašanje, če so golf in tenis igrišča ter urejen promet z električnimi vlakci na višini več kot 2000 metrov tisto, kar si turisti želijo. Ali pa kar naenkrat ta turistična »velemesta« ne bodo mogla več nuditi tistega, kar bodo obiskovalci sem prišli iskat, to je mir in neokrnjeno naravo. To je le eno od razmišljanj, ki so se pojavila med seminarjem. Tako tudi ni manjkalo novih idej, primerjav in kritik; s tem pa je bil namen seminarja dosežen. IAAS Slovenija bo s podobnimi projekti prav gotovo nadaljevala tudi v prihodnje. Na koncu bi se rad zahvalil še sponzorjem, brez katerih takšnega svetovnega srečanja študentov ne bi mogli organizirati. Zahvala velja Zadružni zvezi Slovenije, Biotehniški fakulteti, ŠOU, Krki, Kambusu ter številnim drugim podjetjem in vsem občinam, tudi domžalski, ki so nas finančno podprli. GREGOR CERAR absolvent BF /lamnik Domžale S pilotom Antonom Kovičem na Golem otoku Prosim, opišite svojo življenjsko zgodbo od otroških let do pilota in prestajanja kazni na Golem otoku? Rojen sem bil kot tretji otrok 9. junija 1927 pri Soku. Hiša je tedaj spadala k zaselku Zaboršt, sedaj pa h Gorjuši. V družini nas je bilo šest otrok (Ivanka, Ivan, Anton, Metka, Jakob in Franci). Za družino je največ skrbela mama. Življenje je bilo že od otroških let trdo. Pozneje je za vso družino služila kruh sestra Ivanka. Težko smo se preživljali. Med okupacijo je sestra Ivanka nekaj zaslužila s pranjem perila nemškim vojakom v gradu Krum-perk, a jo je vedevejevec in znani likvidator (ime izpuščamo), ki je že dalj časa pritiskal za njo, pa ga ni marala, v maju 1943 doma v hiši ustrelil. Nemci so me kot člana Hitlerju-gend že leta 1942 za devet mesecev poslali na delo v Avstrijo. Delal sem pri nekem kmetu. Po devetih mesecih, kot je bilo določeno z nekakšno pogodbo, sem, čeprav mi je sledil gestapo, srečno ušel domov. Zaposlil sem se pri Kavalši v Domžalah, kjer smo izdelovali šah in okvire za kovčke. Ko smo en teden pred novim letom 1944 na Taboru pritrkavali, sva se z Jožetom Jeničem-Kučarjevim z Gorjuše dogovorila, da pojdeva prostovoljno v partizane. Na novega leta 1944 dopoldne sva se dobila pri Mlinarju v Lazah. Naslednje jutro so naju dodelili v 1. kam-niško-zasavsko četo. Že po nekaj dneh smo odšli na Dolenjsko. Tu so me dodelili deseti brigadi. In kako ste postali pilot? V Beli krajini sem se prijavil k avionski enoti. Iz Kresnice v Beli krajini smo šli čez Žumberak na Hrvaško in naprej proti Novemu Sadu. V Virovitici smo obšli nem-ško-rusko bojišče. V Rumi so me dodelili v ruski letalski puk k jurišni aviaciji, ki je sodelovala na srem-skem bojišču. Prav tedaj so se Bolgari Nemcem predali in boji so bili hudi. Na kratkem tečaju so me usposobili za strelca na letalu. Potem sem bil strelec v vojaškem letalu IL-2 vse do 12. maja 1945, dokler so potekali boji na tem območju. Ker me je letalstvo že od nekdaj veselilo, sem se pozneje prijavil v šolo za pilota vojaškega letala lovca. Na specialnem pregledu sem bil v letalsko šolo sprejet. Mislil sem, da se bom šolal doma v Jugoslaviji. Ko sem zvedel, da bom moral v Rusijo, nisem bil več tako navdušen. Pred odhodom tja sem prosil za dopust, da bi še enkrat obiskal domače. Ko so zvedeli, da sem prosil za dopust, sem imel kar precej težav. Najprej raport pri generalu, potem so me v marcu 1946 prisilno odvedli v Rusijo. Tu sem bil v avionski vojni šoli (AVAVL) v kraju Karanovskaja blizu Krasno-darja do decembra 1947. Šolo sem z odličnim uspehom končal kot pilot lovec. Opravljali ste predvsem strokovno delo. Zakaj ste bili obsojeni na strogi zapor na Golem otoku? V času zelo glasnega informbi-roja so me osumili, da vohunim za Sovjetsko zvezo. V marcu 1951 so me aretirali in me med zasliševanjem strašansko mučili, kar se ne da opisati. Pred vojaškim sodiščem v Sarajevu so me obsodili na pet let strogega zapora in odvzem vseh pravic _za sedem let. Kakšne so bile razmere na Golem otoku in kaj ste tam doživljali? Iz Sarajeva so nas v večji skupini z vlakom odpeljali v Zagreb in nato v Bakar. Tu me je nekdo več kot tri metre globoko vrgel v trup ladje Punat, kjer me je pričakal miličnik Basanec ter me prijel za rame, me zasukal in udaril v trebuh, medtem me je komaj en meter naprej prevzel že drugi miličnik in tako se je začala ta žalostna zgodba. Na otoku so bile razmere nevzdržne. Tu je dve tretjini zapornikov obolelo za dizenterijo. Med boleznijo sem od 67 kilogramov shujšal na 45 kilogramov. Tedaj je delala samo tretjina zapornikov, veliko jih je pomrlo, ne vem, če jih je sploh kdo štel. Najbolj mučno je bilo v temnici. Ceiica je bila tako narejena, da v njej ni bilo mogoče stati pokonci, ker je bila prenizka in preozka, da bi lahko sedel. Spodaj pa je bil goli beton. Tako mučenje sem prestajal dva meseca. Večkrat so se jetniki, ko so odprli vrata celice, nezavestni zgrudili na tla. Že samo ta način mučenja, ki se ga je lahko spomnil samo hudič, je edinstven in brez primere. Zaradi tega nečloveškega mučenja sem imel hude posledice. Prostori pozimi niso bili nikol' zakurjeni. Strašne so bile seveda tudi druge metode mučenja. Delal sem najprej tri mesece v kamnolomu na otoku Sv. Grgus, nato tri mesece v Uljanu, pozneje v Bileču v Hercegovini in nato poldrugo leto na Golem otoku. Delo je bilo težko. Najbolj nevarni smo si bili zaporniki sami, ki smo se morali pod nadzorstvom miličnikov sami pretepati in mučiti. To je bil najbrž edinstveni primer mučenja ljudi v zgodovini. Razmere v taborišču, bolj bi ustrezal izraz mučilnici, so se nekoliko zboljšale, potem ko .je Goli otok obiskal Aleksander Rankovič. Ob tej priložnosti je rekel: »Bože mili, šta radi informbiro sa našim ljudima.« Kmalu potem je v svet prišla žalostna novica o Golem otoku. Iz zapora so odpustili nekega majorja. V Zagrebu se mu je pridružila neka novinarka. Majorja je udba, ki ga je zasledovala na beograjski železniški postaji, spet zaprla, novinarki pa se je članek vendarle posrečilo objaviti. Potem je morala tudi komunistična oblast počasi popuščati. To se je poznalo tudi pri nekoliko obilnejši, a še zmeraj slabi hrani. Tudi maltretirali nas niso več neprestano in tako surovo. Iz taborišča se spominjam dr. Ludvika Kovača, a šele pozneje, ko je že opravljal zdravniški poklic, kolikor je bilo v tistih nevzdržnih okoliščinah in brez potrebne opreme sploh mogoče. Kdaj ste prišli domov in kako vas je okolica sprejela? Po treh letih in osmih mesecih so me končno nekaj prej, kot sem bil obsojen, za 29. november 1954 izpustili. Domov sem prišel 3. decembra 1954. Doma so se začele druge težave. Mnogi nekdanji »prijatelji« so se me izogibali, kot da bi bil kužen. Ko so me srečali, so raje pogledali stran, kot da bi me ogovorili. Težave so bile tudi z zaposlitvijo. No, to je pa že druga zgodba. Pogovarjal se je Stane Stražar V MORAVČAH ODKRILI GOTSKA OKNA Obnova župnijske cerkve Na moravski župnijski cerkvi že osmo leto potekajo obnovitvena dela. Začeli so z zamenjavo oken na čelni strani cerkve. Nato so obnovili desni zvonik od velikih lin navzgor in povsem dotrajano kritino zamenjali z bakreno pločevino. Nato so enako obnovili levi zvonik. Otrditev zidov v ladji cerkve in kupole z železobetonskim skeletom je bilo zelo zahtevno delo. Hkrati je vsa cerkev dobila novo ostrešje in novo kritino z bobrovcem. Po vseh teh obsežnih delih je prišla na vrsto obnova fasade cerkve. Pri tem delu so letos spomladi na prezbiteriju odkrili gotska okna, kar je gotovo zelo dragoceno. Gospod župnik Viktor Primožič je povedal, da so bili na osnovi poročila v knjigi Moravska dolina, da je na podstrehi nad prezbiterijem vidnih precej gotskih ostalin, pri odstra- njevanju starega ometa bolj pozorni. In res, splačalo se je, saj je Moravska dolina bogatejša še za en dragocen kulturni spomenik iz gotske dobe. Pohvaliti je treba pa tudi župnika, ki dela Čelna stran župnijske cerkve sv. Martina v Moravčah z gradbenimi odri (slika levo). Restavrirano gotsko okno v zaključni steni prezbiterija je vidno iz zunanje strani. Enako okno je tudi na jugovzhodni strani cerkve (slika desno) vodi, da je kljub veliko večjim stroškom dal gotska okna z zunanje strani obnoviti in bodo ostala vidna. Restaviral jih je in manjkajoče dele napravil nove restavrator Peter Mal. Nekaj sredstev za restavriranje so dobili od odbora za vzdrževanje kulturnih spomenikov Občine Domžale, za kar se župnik lepo zahvaljuje. Največ sredstev pa seveda že vrsto let prispevajo farani sami, da že ne morejo več. Nekaj denarja so dali tudi naši izseljenci iz Amerike. Končno se velika obnovitvena dela v Moravčah bližajo koncu. Sedaj obnavljajo čelno stran, ves omet je že odstranjen in bo kmalu narejen nov, grobi omet, prihodnje leto pa še fini. Vsa dela potekajo po načrtih Biro Karlovšek iz Domžal in pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, za kar se posebej prizadeva gospa Nika Lebnova. Gradbena dela že od začetka opravlja zidarski mojster Franc Novak iz Imenj. Vsem, ki si prizadevajo za obnovo župnijske cerkve, sredice Moravske doline, gre zahvala, posebej še župniku Primožiču, ki dela vodi, faranom in vsem drugim Moravča-nom za denarna sredstva. Obsežna obnovitvena dela se tako počasi bližajo koncu. STRAŽAR Srečanje članov pospeševalne mreže za malo gospodarstvo Podjetniški center Domžale je v okviru septembrskih aktivnosti 6. 9. 1994 povabil na skupno srečanje člane pospeševalne mreže za malo gospodarstvo; udeležili so se ga predstavniki občin: Kamnika, Radovljice, Tržiča, Škofje Loke, Jesenic in Kranja. Povabljeni sta bili in se srečanja udeležili tudi državna sekretarka gospa Staša Baloh-Plahutnik in gospa Marta Turk, predsednica gospodarsko-interesnega združenja in predsednica sekcije vseh združenj in klubov. Udeležence je prišel pozdravit tudi predsednik IS SO Domžale gospod mag. Tomaž Štebe; ta je v uvodnem delu poudaril pomen Podjetniškega centra Domžale ne le v njegovem uspešnem projektu »inkubator«, temveč tudi v splošnem delu pospeševanja in razvoja malega gospodarstva v občini. Iz dela vsebine srečanja povzemamo, da so Podjetniški centri v glavnem organizirani v okviru občinskih struktur-Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj, se pa že pojavlja vizija drugačnega statusa, kot npr. neke oblike zavoda za pospeševanje MG. V osrednjem delu pa je državna sekretarka predstavila delo in videnje Ministrstva za gospodarske dejavnosti na področju pospeševanja malega gospodarstva iz katerega povzemamo naslednje: v preteklem obdobju je bilo delo usmerjeno predvsem v krepitev in izčiščenje pospeševalne mreže, v izobraževanje svetovalcev za opravljanje svetovalnega dela za malo gospodarstvo in na organizaciji sekcij za MG kot so BIG-, ki združuje inkubatorje in podjetniške centre, sekcija svetovalcev, sekcija združenj in klubov, SPIM-inovacij-ska mreža, SLEVCA - združenje za rizični kapital. Poudarek dela v prihodnje pa je na medsebojnem povezovanju članov pospeševalne mreže na lokalnem in regionalnem nivoju, kjer ima svoje mesto koordinator v občini, za katerega delo bi morala biti zagotovljena finančna sredstva v okviru občinskega proračuna, del finančnih sredstev pa bi lahko zagotavljali projekti, namenjeni trgu. Gostja gospa Marta Turk je poudarila pomembnost vključevanja v posamezne sekcije in predstavila delo gospodarskega združenja ter omenila ustanovljen prostovoljni sklad kot vir financiranja za posamezne aktivnosti članov. Iz srečanja lahko povzamemo pomembnost povezovanja med podjetniki in preko pospeševalne mreže, ki je v tako kratkem času po posameznih občinah dobro zaživelo. Za naš Podjetniški center je bilo to srečanje apel, da se ne pestujemo na dosedaj uspešnih akcijah, pa naj bo to »inkubator«, baza podatkov ali različni izobraževalni programi, temveč moramo še dosti storiti na področju lokalne mreže in za podjetnika posameznika. PODJETNIŠKI CENTER DOMŽALE Razmišljanje o prometni varnosti Po številu prometnih nesreč se bomo kmalu prebili v evropski vrh. Srhljivo. O tem veliko govorimo, pišemo, razpravljamo, opozarjamo in še in še. Neumestna je tudi pripomba: »Glej, koliko pametnih je po bitki.« Po moje je še vse premalo res pametnih, pa tudi bitke še ni konec, saj je vsako leto več hudih prometnih nesreč. V zvezi z reševanjem in izboljšanjem prometne varnosti pri nas večina odgovornih verjetno »lovi ribo pri repu«. Številni udeleženci v prometu očitajo policiji, da k temu problemu ne pristopa sistematično, da je vse premalo prometnih patrulj, da nekateri policisti mirno sedijo v avtomobilih in opazujejo promet. • Kakorkoli že, s predrznimi, neodgovornimi ali celo vinjenimi vozniki, ki v Sloveniji povzročijo toliko prometnih nesreč, nekaj ni v redu. Ob tem je zanimivo, da isti vozniki, ko gredo po svetu in v druge države, vozijo zelo previdno, obenem pa takoj vedo, kako hitro se sme voziti. Tam prometne kazni niso majhne in deviz je tudi škoda. Torej, da policija in drugi odgovorni naredijo premalo, le drži. To, da imamo akcije Dan prometne varnosti, Teden prometne kulture, da propagirajo večjo pazljivost in budnost na cestah, na kar nas opozarjajo različni prometni znaki in opozorilne table, da pridemo do letakov, plakatov, brošur o varnem prometu in do drugega vzporednega tiska, je treba res pohvaliti. O delu policistov pa takle primer. Prometna policija se postavi ob cesti že zunaj naselja, kjer omejitev hitrosti vožnje še velja. Na osnovi radarskega zapisa dva ali tri voznike zaradi prehitre vožnje ustavi in kaznuje. V nekaj minutah že začne delovati prometna »kolegial-nost«. Nasproti vozeči utripajo z lučmi in opozarjajo na »ne- varnost« ob cesti. Tako se tisti dve tri ure, dokler traja ta »nevarnost«, promet odvija po predpisani omejitvi, to je 40km na uro. Ko pa je vse to mimo, se vozniki avtomobilov in motorjev spet vrnejo v »svojo nor-malo« - in že drvijo kot vsak dan - 70 do 100 km na uro. Menda se dogaja tudi to, da večkrat plačajo kazen za prehitro vožnjo tisti vozniki, ki so hitrost prekoračili le za pet ali deset kilometrov na uro, razni divjaki in predrzneži pa že imajo srečo, kot da bi bili imuni za plačilo kazni. Težje gre z vzgojo. Veliko ljudi danes misli, naj bi vzgajala samo šola. Dobri starši vedo, da morajo predvsem sami veliko narediti, da se otroci zavedajo nevarnosti na cesti. Vzgajali naj bi tudi javni mediji. Na teh ustanovah pa vse bolj prevladuje liberalna miselnost. Med dobrimi oddajami je vse-preveč takih, ki sproščajo agresivnost in tako imenovano sovobodo, ko ni nič prepovedano. Tu nekateri omenjajo besedila tistih popevk, ki poudarjajo predvsem strast, nasilje, pohoto, telesnost in sproščenost. Morala, duhovnost, dostojnost, zadržanost, spoštovanje starejših in splošna olika so pa v glavnem zapostavljene. Ko vse to pomnožimo s slo po hitri vožnji, je tu že divjanje po cestah, po gostilnah pa popivanje, razgrajanje, pretepanje in streljanje. Po nekaterih točilnicah vlada nered. Mladoletnikom točijo alkoholne pijače in »hora legalis« je šla že zdavnaj v staro šaro. Vse to je med seboj povezano, saj ljudje vse manj hodijo peš, v avtomobilih pa se jim vse preveč mudi. Kot pešci smo še kar olikani, ko pa sedemo za volan, smo vse prevečkrat neučakani, neolikani in predrzni divjaki. Tudi to je ogledalo naše prometne kulture, da toliko voznikov po nesreči pobegne. FRANCE CERAR Nevarne kolesarske steze V Domžalah (pa tudi drugod) se s pločnika ob stopnicah dvigajo kolesarske steze v bloke, stanovanja, trgovine, lekarno itd. Prevlečene so z asfaltom. V dežju so spolzke, poleti se pa asfalt topi. Kolesar s kolesom zdrsne po strmini navzdol. Tudi jaz sem peš zdrsnila kot po toboganu. Samo s to razliko, da pri toboganu zdrsneš v vodo ali na mehko blazino, jaz pa sem udarila z glavo ob asfalt Dobri ljudje so mi prihiteli na pomoč, hvala vsem. Mislila sem si, da sem jaz prva zdrsnila, pa so mi ljudje povedali, da se je že mnogim odraslim in otrokom to zgodilo. V kliničnem centru sem bila nekaj dni na opazovanju zaradi pretresa možganov, pa ni bilo na srečo nič hudega, razen globokih odrgnin in podplutb na roki. Lahko pa bi bil v mojih letih (82 let), kot pri vseh starejših ljudeh, padec usoden. Čeprav nisem strokovnjakinja, si mislim takole: lahko bi asfalt na teh prehodih prevlekli s kakšno hrapavo maso, ki bi zadržala drsenje. No, to pa je že stvar strokovnjakov. MAJDA BAUER Domžale /lamnik 7 Dvigovanje novega zvona v homški v • • • župniji V nedeljo, 18. septembra 1994 je bila v homški župniji velika slovesnost, saj so blagoslovili in dvignili nov zvon, ki bo z drugimi tremi ubrano pel še popolnejšo melodijo ter še bolj prepričljivo vabil in pozdravljal romarje. Slovesnost in blagoslovitev je vodil župnik g. Miroslav Bonča, priznan slovenski strokovnjak za zvonove, ki je številni množici prisotnih razložil duhovni pomen zvonjenja in pritrkavanja na Slovenskem. Zgodovina homških zvonov je podobna vsem drugim, Pri prispevku Pet minut s športnikom Frenkom Kavka: Iz zime na severu v zimo na jugu je med sponzorji izpadla SKB Ljubljana, med odvetniki pa Alenka Kovačič. Iskreno se opravičujemo. Uredništvo ki jih je doletela usoda prve svetovne vojne. Leta 1917 so morali Homčani v vojne namene oddati veliki, mali in mrtvaški zvonček. Srednji zvon (ton E) se je čudežno ohranil in je v zvoniku še danes. Vsi ti zvonovi so bili uliti leta 1889 ob 100-letnici hom-ške župnije. Leta 1922 pa so Homčani naročili dva nova, bronasta zvonova, in sicer s tonom C in G. Da imamo danes v zvoniku nov, čudovit zvon, se moramo zahvaliti vsem dobrotnikom homške župnije, predvsem pa našemu župniku Lojzetu Golobu, saj si je že dolgo želel, da bi v zvoniku zapel še četrti zvon s tonom A in s tem sestavljal popolno harmonijo glasov, ki jih danes slišimo iz zvonika na prelepi homški gori. BORUT JENKO Tale kapelica, ki so jo Jakobovi iz Moravč postavili namesto prejšnje, razpadajoče na križišču pred Jakobovo hišo, tako gosta kot domačina toplo pozdravi in naredi ta del Moravč bolj prijeten. Lepo je urejena tudi okolica kapelice (slika levo). Na križišču v Gradišču je daleč okoli vidna stara, vendar lepo obnovljena vaška kapelica (slika desno) Nov zvon posvečen sv. Alojziju DRUŽINSKA TRADICIJA IZ KRAŠNJE Od Šuštarja do Dragarja Franc Dragar, iz Krašnje 55, ki ga lahko srečate tako pri zagnanih krašenjskih gasilcih, kot v vrstah pridnih športnikov, se še dobro spominja prvih začetkov čevljarskega podjetja Mojca, ki se je kovalo v prostorih nekdanjega direktorja Capudra, pa potem selilo, dokler v letu 1972 niso zastavili temeljev sedanjega obrata PLANIKE KRANJ Mojca v Lukovici. Sedemindvajset let trdega dela vodje enote je pustil sledi v tej čevljarski industriji, ki pomeni nadaljevanje družinske čevljarske tradicije. Čevljar je bil že njegov oče, morda tudi kdo drug pred njim v družini je poleg Franca, ki mu je čevljarska obrt sedaj »popoldansko delo«, s čevlji tesno povezana tudi njegova žena; ta si vsakdanji kruh služi v Mojci. Enak poklic pa si je izbral tudi sin, ki kot inženir čevljarske stroke dela v Kranju. Mojster Franc ni videl prihodnosti v svojem delu v Mojci. Čeprav se trdnega dela ni nikoli bal niti branil, je vendarle bilo plačilo tako nizko, da se je odločil iti na svoje, in ni mu žal. Odprl je popravljalnico čevljev, kjer vam popravi čevlje, da so kot novi, ne brani pa se tudi popravil nahrbtnikov, šolskih torb, copat, škornjev, skoraj vsega, kar je povezano z usnjem. Posebno skrb name- Franc Dragar nja kvalitetnim usnjenim otroškim šolskim copatom, pa tudi škornjem, ki jih nujno potrebuje vsaka prava slovenska narodna noša. Nekoč se je pri hiši reklo pri Šuštarju, danes jih večina pozna kot Dragarjeve. Ko se pogovarjava o njihovem jutri, je mojster Franc trdno odločen, da bo nekoč namesto sedanje popravljalnice v Krašnji družinsko čevljarsko podjetje, v katerem bo dovolj kruha in priložnosti za vso družino, zlasti pa za tiste, ki imajo radi kvalitetno, udobno in moderno obutev. Čisto potihem namreč Dra-garjevi potem, ko bodo zadostili vsem pogojem (teh pa ni malo, med njimi so primerni prostori, predvsem pa telefon), razmišljajo o odprtju prave čevljarske obratovalnice, v kateri naj bi bilo dovolj prostora tudi za lastno družinsko znamko. Naj se to zgodi čimpreje, Dragarjevi iz Krašnje! V. V. Prenovljeni prostori v moravski knjižnici Jesenski veter je prevetril tudi prostore v Knjižnici Moravče. Knjižničarka Marija La-vrač je z obilico in verjetno tudi na željo mnogih moravskih bralcev polepšala prostore v Knjižnici. Knjižnica je pobeljena, položen je tapison v novem, dodatnem prostoru, ki ga je knjižničarka namenila najmlajšim. V tem kotičku je predvsem veliko slikanic, so pa tudi stolčki in mize, kamor se mladi bralci lahko tudi usedejo in te slikanice prelistavajo. Marija Lavrač želi v bližnji prihodnosti tudi obnoviti pravljične ure za najmlajše bralce. Sicer pa tako število obiskovalcev kot tudi število izposoje- nih knjig v Moravčah stalno narašča. Lani je število obiskovalcev že preseglo število 2000. Ti obiskovalci so si izposodili skoraj 7000 knjig. Letošnje številke bodo prav gotovo še večje. Naša želja je, da bi tudi z nabavno politiko čimpolj zadovoljili potrebe bralcev Knjižnice v Moravčah. Zdaj za knjižnico nabavljamo praktično vso otroško in mladinsko literaturo, tako leposlovno kot tudi poučno. Za odrasle bralce pa je na voljo predvsem prevodna razvedrilna literatura in raznovrstni poljudni priročniki. Žal so naše ocene še vedno take, da kvalitetna tuja literatura in pa izvirna domača ne dosegata pričakovanega obrata, zato je je v Knjižnici tudi manj. Knjiž- ničarji si želimo, da bi bili vsi bralci zadovoljni, zato pričakujemo tudi njihove predloge. Knjižničarka Marija Lavrač je dobila tudi stalno zaposlitev, zato se bo moral ČAS, ko bo knjižnica odprta nekoliko spremeniti. Po novem bo Knjižnica v Moravčah odprta ob TORKIH od 14.00 do 19.00 in ob PETKIH od 16.00 do 18.00. Ja, prav ste prebrali. Po novem bo Knjižnica odprta dvakrat v tednu! Naj se na koncu še enkrat zahvalim knjižničarki Mariji Lavrač za prizadevno delo in Mizarstvu Moravče za njihove usluge. Bralce pa vljudno vabimo, da Knjižnico obiščejo in si sposodijo še več knjig. MARJAN GUJTMAN Foto 1: Novi prostori knjižnice Moravče čakajo mlade bralce Foto 2: Prijetni prostori Knjižnice Moravče v Kulturnem domu Uboga slovenščina IV Vsakdanje »cvetke« in naših medijskih logov (nepravilno - pravilno ali lepše) žitarice - žita računica - račun (računica je samo knjiga) produkti na živilskem trgu - pridelki otvoriti, otvoritev, otvorjen - odpreti, odprtje, odprt gužva - gneča (gužva naj se kar »odgužva« nazaj tja, od koder je prišla) električna mreža - električno omrežje (mreža je izdelek, pleten iz žice) vodovodna mreža - vodovodno omrežje adijo (italijansko) - zbogom (glej SP in SSKJ) ciao (ča'u) (italijansko) - na svidenje dopoldan - dopoldne naprošamo - prosimo smatrati - meniti, misliti vršiti delo - delati (vršenje je mlačev) moje mnenje je - menim kakšno je pravzaprav tvoje ime? - kako ti je ime? koliko let imaš? - koliko si stara? tekom leta - v teku leta, med letom koncem dneva - konec dneva, ob koncu dneva takozvan - tako imenovan stolnica in ostale cerkve - in druge cerkve iz ostalih ohlik - iz drugih oblik v to svrho - v ta namen z ozirom na - glede na baviti se - ukvarjati se razgovarjati se - pogovarjati se odgovarjati, odgovarjajoč - samo, kadar kdo z besedo odgovarja, sicer pa: ustrezati, ustrezen on nima veze - on nima pojma, on nič ne ve, on nič ne zna; veza sploh ni slovenska beseda, podobni pa sta: vez in zveza v in izven hiše - v hiši in zunaj nje pred in po bitki - pred bitko in po njej pred, med in po drugi svetovni vojni - pred drugo svetovno vojno,), med njo in po njej nasprotujoča poročila - nasprotujoča si poročila ozirajoč na - ozirajoč se na vračajoči vojaki - vračajoči se vojaki ponavljajoče napake - ponavljajoče se napake nagibal je na nasprotno stran - nagibal se je na nasprotno stran peneča vina (le koga ali kaj penijo?!) - peneča se vina; polovica penečega se vina ima na steklenicah to napako s tem začenja drugi polčas - zdaj se začenja drugi polčas 15 komadov knjig - 15 knjig izdelke štejemo po komadih - izdelke štejemo po kosih poizkusiti, poizkus - poskusiti, poskus za vsak slučaj - za vsak primer v slučaju slabega vremena - če bo slabo vreme zanimiv slučaj - naključje, primer proizvodnja živine in mleka - prireja živine in pridelava mleka proizvodnja žitaric - pridelava žita ob tej priliki - ob tej priložnosti ob priliki kongresa - ob kongresu od kje do kje? - od kod do kam? od tu - od tod izgled - podoba, videz tekst (v osnovni šoli) - besedilo figura (v osnovni šoli) - slika pri njemu - pri njem pri belemu konjičku - pri belem konjičku izračun - račun z tesnim izidom - s tesnim izidom po večih napakah - po več napakah po parih minutah - po nekaj minutah iznesel je vprašanje - sprožil, načel, postavil je vprašanje; vprašal je iznesti predlog - predlagati, predložiti tekmovalec je zatajil (Te koga ali kaj?!) - tekmovalec nas je razočaral (ni nas pa zatajil, saj še vedno tekmuje za isti klub, društvo ali državo; domovino zataji kvečjemu tisti, ki gre za denar tekmovat v tujino France Cerar 8 /lamnik Domžale Likovno Razstavišče L^omžale Skupinska razstava članov Dolika Dc V okviru sodelovanja gorenjskih likovnikov je Zveza kulturnih organizacij Domžale pripravila v Likovnem razstavišču Domžale skupinsko razstavo članov društva DOLIK z Jesenic. Likovni klub Dolik (Dolinski likovniki) deluje od leta 1946 dalje, vanj pa je v povprečju vključenih okoli 30 slikarjev različnih poklicev in starosti. Skrbijo za likovno izpopoljevanje svojih članov, organizirajo tečaje in šole, vseskozi pa skrbijo tudi za razstavno dejavnost na Jesenicah. Tako se je v likovnem salonu zvrstilo že preko 770 razstav v njihovi organizaciji. S skupinsko razstavo se vsako leto predstavijo v domačem kraju, gostovali pa so tudi v številnih slovenskih krajih. Na tokratni skupinski razstavi se je predstavilo 18 slikarjev, z veliko pestrostjo motivike in likovnih tehnik. Prof. Boštjan Soklič je za Dolikovce ob priložnostni predstavitvi v vabilu zapisal, da »podajajo videnja z visoko intimno noto, ki naj bi kot pomembna likovna izkušnja dopolnila kulturno panoramo domačega okolja, ga duhovno čutila in bogatila po najboljših močeh.« Ob razstavi jeseniških likovnikov je zanimiva primerjava z domžalskimi likovniki. Prav gotovo so problemi takšnih in podobnih društev podobni, vrtijo se v krogu neprestanega odnosa med tradicijo in eksperimentom ter zlasti vplivanja skupine na posameznikov umetniški in duhovni razvoj, ki naj bi se ne smel izgubiti v predanosti skupini in njenim prevladujočim stilom. Poleg problemov zgolj umetniške narave pa se takšna društva srečujejo tudi z nujnostjo neprestane obnove, kadrovske širitve in revitalizacije, saj samo odprtost prinaša svežino in inovativnega duha. Prav to članom Dolika že vrsto let uspeva in za to jim lahko samo čestitamo. Tekst in foto CVETA Z. ORAŽEM Morda že nekoliko pozabljen motiv jeseniške železarne, kot ga nosi v sebi eden od slikarjev Dolika Slika levo Dolikovce je predstavil njihov član in obenem tudi predsednik ZKO z Jesenic g. Joža Vari (slika desno) Na otvoritveni slovesnosti je člane likovnega društva Dolik v imenu Zveze kulturnih organizacij iz Domžal pozdravil Igor Lipovšek, v kulturnem programu pa je nastopil oktet Vasovalci iz Žirovnice. Citrarka Irena Grmek med nastopom ob otvoritvi razstave (zgoraj) Člani Likovnega društva Petra Lobode iz Domžal, ki so se udeležili otvoritve: Danica Smrdel, Marjana Tavčar, Ne-venka Smeja, Janez Praprotnik in Ida Rebula, (slika desno) LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Društvena razstava likovnih del Likovno društvo Petra Lobode iz Domžal se je tudi ob začetku letošnje jeseni predstavilo s pregledno razstavo najnovejših del svojih članov v Likovnem razstavišču Domžale. Društvo, ki deluje pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Daniela Fuggerja, je letos za svoje delo prejelo med drugim tudi občinsko priznanje. Vsekakor jih je treba pohvaliti, saj so se jim pri- družili novi člani, poleg tega pa so med letom sodelovali tudi na nekaterih razstavah v okviru ZKO Slovenije in Gorenjske. Med drugim pa jih v mesecu novembru čaka tudi razstava na Jesenicah, v okviru sodelovanja z likovnim klubom Dolik. Na dobro obiskani razstavi so svoja dela predstavili: Bogdan Potnik, Bojan Puklavec, Janez Praprotnik, Ida Rebula, Nevenka Meta in Robert med reševalci Knjižnega kviza Letošnji knjižni kviz, ki je potekal pod geslom branja v družinskem krogu, je končan. V njem je sodelovalo in poslalo pravilne rešitve 118 mladih reševalcev iz Domžal. Knjižnica Domžale je za vse pripravila prijetno zaključno slovesnost, ki je bila v torek, 27. septembra. Gosta mladih bralcev sta bila priljubljena Meta in Robert iz Kluba Klobuk in PIL-a. S seboj pa sta pripeljala tudi psičko Rino. Najbolj pridni bralci so imeli za gosta pripravljena številna vprašanja, ob koncu pa so iz njunih rok izžrebani nagrajenci tudi prejeli nagrade. Prvo nagrado, fotoaparat Konica, je nagrajenka Polona Mikola iz Mengša prejela skupaj s čestitkami Mete in Roberta (slika desno) CVETA Z. ORAŽEM Vodja mladinskega oddelka Knjižnice Domžale ga. Stanka Zanoškar pozdravlja 118 reševalcev kviza in njihova gosta Meto in Roberta Množica najbolj pridnih bralcev v večnamenskem prostoru knjižnice z zanimanjem posluša Meto in Roberta Smeja, Danica Smrdel in Marjana Tavčar. Na otvoritvi razstave 15. septembra 1994 je v kulturnem programu nastopila mlada domžalska citrarka Irena Grmek, spomnili pa so se tudi stoletnice rojstva Petra Lobode, po katerem se društvo imenuje. Cveta Dušan Lipovec -slikarski pesnik narave V Likovnem razstavišču Domžale bo 27. oktobra ob 18. uri otvoritev razstave akademskega slikarja Dušana Lipovca. Rodil se je leta 1952 v Kamniku, na Akademiji za likovno umetnost je diplomiral leta 1977 pri profesorju Andreju Jemcu. Študijsko se je izpopolnjeval v Kanadi. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in likovno publicistiko, občasno pa tudi s kiparstvom, fotografijo in oblikovanjem. Avtor je pravkar izdal tudi novo knjigo, likovno monografijo, ki nosi naslov Slikarski pesnik narave in pomeni nekakšen pregled njegovega dosedanjega dela in ustvarjanja. Knjiga bo predstavljena ob otvoritvi in jo bo ves čas razstave tudi mogoče kupiti v Likovnem razstavišču Domžale. Ob otvoritvi razstave bo tudi pogovor z avtorjem: vodila ga bosta dr. Mirko Juteršek in Cveta Z. Oražem. V kulturnem programu pa bodo sodelovali: glasbenik Lado Jakša, pesnica Vida Bogataj in igralca Olga Kacjan ter Janez Škof. Razstava bo odprta do 12. novembra 1994. Likovno razstavišče Domžale je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ter ob sobotah od 10. do 12. ure. CVETA Z. ORAŽEM Spoštovani! Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 16.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 721-022 Knjižnica Mengeš odprta tudi popoldne Od 1. novembra dalje bo Knjižnica v Mengšu odprta tudi v dopoldanskem času, in sicer vsako sredo od 9. do 13. ure. Vabimo Mengšane in okoličane, da obiščejo in se vpišejo v svojo bogato založeno knjižnico - poleg knjig si lahko izposodijo tudi videokasete in prelistajo nekatere revije in časopise. NOVO: V Knjižnici Mengeš lahko tudi fotokopirate gradivo! KNJIŽNICA MENGEŠ JE ODPRTA: ponedeljek sreda četrtek od 13. do 18.30 od 9. do 13. ure od 13. do 18.30 OB IZIDU KNJIGE IVANA SIVCA TRIGLAVSKI KRALJ: Beseda Jakoba Aljaža v naš čas V obsežni pisateljski, na mnoga področja segajoči ustvarjalni maniri Ivana Sivca, ki ne pozna predaha ali vsaj nekajmesečnega prediha, je zgodnjejesenski čas prinesel njegovo novo pisateljsko dejanje: knjigo črtic iz življenja Jakoba Aljaža. Gre za vsebinsko fragmentarno zasnovano knjigo devetinštirideset črtic o dogodkih iz Aljaževega življenja, ki se v pestri, razgibani in berljivi pripovedi (ta vseskozi - do predzadnje-teče v prvi osebi ednine) nanaša na realna doživetja župnika Jakoba Aljaža od rojstva, šolanja, mladosti, prvega žup-nikovanja na Dobravi pri Bledu, na Dovjem in vse do drugih pomembnih dogodkov v njegovem življenju. Posebej gre v knjigi za nadrobno izdelan odnos do vsega, kar je v knjigi povezano z našo najvišjo goro, njegovo veliko življenjsko ljubeznijo. Prav njej, naši najvišji gori, je Aljaž z neizmerno ljubeznijo do tega vršaca vrnil slovensko identitetno prepoznavnost malega gorniškega naroda, ki se je po njegovih, to je Aljaževih dejanjih na gori, poslej docela - kot narod - poistovetil z njim, vršacem iz osrčja Julijcev. Morda je zaradi fragmen-tarnosti v vsebinskem pristopu knjige, v raznorodnosti zanimivih odogodkov iz Aljaže- vega življenja, pojavih in srečanjih ter v prepričljivosti doživetega življenja iskati ključ za veliko berljivost tega novega Sivčevega besedila. Zaradi vsebinske raznorodnosti in temu primernega organizacijskega pristopa (pripoved po črticah) je knjiga lahko tako zgoščena, udarna v povedno-sti in preglednosti, saj nikakor ne moti, če jo preberemo v presledkih. Z njo nam je avtor predočil praktično vse, kar se je zanimivega, pomembnega in tudi usodnega z Aljažem in Goro dogajalo. Ne le verjetne, po avtorjevem zagotovilu celo povsem realne, v knjigo ujete trenutke je Sivec s svojo veščo in berljivo pripovedjo zajel v obsežno, 220 strani zajetno knjigo. Z njo je, potem ko je izhajala kako leto kot podlistek v Družini, vnovič dokazal, zakaj ljudje ob njegovem posebnem obvladovanju pripovedi o kmečkem (tokrat gorniškem) človeku, tako radi segajo po njegovih knjigah: ker mu v pripovedi kot avtorju verjamejo, segajo po njem! To dejstvo mu je prineslo naziv avtorja, ki je med najbolj branimi na Slovenskem. Knjiga o Jakobu Aljažu pa nam je navrgla v letošnjem letu, ko praznujemo 150-let-nico rojstva goriškega slavčka Simona Gregorčiča, še en zanimiv, zelo zgovoren podatek, ki kaže na Aljaževo ve- liko človečnost. Četudi so v tistem času njegovi stanovski kolegi družno udarili po pesniku Simonu Gregorčiču, pač zaradi njegovega, posebnega in za duhovnika nikakor ne ravno običajnega intimizma, je Jakob Aljaž pesnika, ki ga sicer osebno ni poznal, vzel kot človeka in ustvarjalca v zaščito; njegovo pesniško izpovednost je obdal z razumevanjem in dopustitvijo njegove osebnostne pesniške notranjosti; bilo je to v časih, ko si je s tem sam prislužil zamere in očitke. Sivčeva knjiga o župniku, gorniku in glasbeniku Jakobu Aljažu je župnikova osebna izpoved, kot bi jo morda mogel pripovedovati sam: bogata, z veliko podatki, ki je pisal, pel in deloval zanj in bil sam - naš Triglav!!!, ko je še živel, lahko zgled in spodbuda, kaj in kako moramo v ohranjanju naše samobitnosti naprej. Knjigo Ivana Sivca - Triglavski kralj, črtice iz življenja Jakoba Aljaža, je izdala Družina Ljubljana, izjemno lepo oblikovano naslovnico je z likovno opremo knjige zasnoval Tone Seifert, natisnila pa tiskarna Novamedia. MATJAŽ BROJAN 9 Domžale /lamnik Razstavo slikarja Draga Jermana je odprla ravnateljica Stana Stopar, njen nagovor pa so prevajali v jezik gluhonemih Gostji ga. Manca Košir in ga. Jerca Mrzel med pogovorom s starši OSNOVNA ŠOLA JANKO KERSNIK BRDO Moč prijazne besede Pogovor s šestin-osemdesetletnim Andrejem Pogačarjem Na osnovni šoli Janko Kersnik na Brdu pri Lukovici se v zadnjih letih dogaja marsikaj novega in zanimivega. V lanskem šolskem letu so bili, tako kot še 12 drugih slovenskih šol, izbrani v evropsko mrežo zdravih šol. Program, ki traja tri leta, vodi Inštitut za zdravje, lansko leto pa je bilo posvečeno temi Komunikacijski aspekti zdrave šole. Vodja projekta na OŠ Janko Kersnik Brdo je psihologinja Julija Pele, vanj pa so vključeni starši, učitelji in učenci. V okviru programa Zdrava šola so v četrtek, 13. oktobra, povabili medse zanimive goste in umetnike, s katerimi so se želeli pogovarjati o pomembnosti pogovora, o moči prijazne besede in medsebojne komunikacije. Starši so se najprej zbrali na razrednih urah, na katerih so jim prav tako predstavili še eno noviteto, in sicer poskusni program, s katerim bi ukinili ocenjevanje iz vedenja. Pobuda se je rodila na šoli, Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije pa jo je podprlo. Čas naj bi pokazal, kakšni bodo rezultati, potrebno pa bo veliko osebnega napora, pogovorov s starši in otroci. Projekt teče tudi na podružničnih šolah, kot pa nam je povedala ravnateljica ga. Stana Stopar, naj'bi tako prešli od discipline k samodisciplini. Predvsem jih je na šoli motilo, da za ocenjevanje vedenja ni nikakršnih normativov in kriterijev, zato je bila to zgolj stvar osebne presoje. Če otroku praviš, da je manj primeren, bo ta vzorec tudi uresničeval, prav gotovo bo takšen tudi postal, mi pa mu to včasih zelo usodno trditev celo zapišemo v spričevala. Na šoli so tudi zagotovili, da bodo tako starše kot tudi javnost sproti obveščali o rezultatih in opažanjih. Po končanem roditeljskem sestanku so se v avli zbrali, da bi najprej prisluhnili toplim in ljubečim mislim pof. Mance Koširjeve. Ga. Manca si je za izhodišče svojega nagovora staršem izbrala knjigo Kena Ke-vsija Moč brezpogojne ljubezni. Knjiga, ki v svojem izhodišču nosi misel, da je treba ljudi okoli sebe ljubiti brezpogojno, najprej pa je treba ljubiti samega sebe. Le takšen človek je lahko dober vzgojitelj, z zdravim notranjim življenjem, duhovno veličino, ki jo potem lahko širi tudi v svojo okolico in svojim najbližjim. Zato je mnogo boli pomembno biti pravi oče ali mati kot imeti pravega otroka - kdo je pravi otrok, bo življenje odgovorilo samemu otroku, kdo pa smo pravi mi, si moramo odgovoriti mi sami. Najprej ljubimo sebe, zgradimo samospoštovanje, potrpimo samo s seboj, imejmo samozavest in zgodil se bo tudi čudež našim otrokom v dobro. Druga gostja večera je bila igralka Jerca Mrzelova. Polna bogatih življenjskih izkušenj je lahko staršem povedala marsi- kaj zanimivega o svojem videnju šole in vzgoje. Pri tem je še posebej pohvalila, da so učenci v svojem programu zapeli prave ljudske pesmi, saj se ji zdi, da je ohranjanje stika z lastnimi koreninami ena od pomembnih dolžnosti starševske vzgoje. Poudarila je tudi pomen izbire pravega poklica in dela, ki ga naj bi človek z veseljem opravljal, se ob njem sa-mopotrjeval in vsak dan znova užival. Zapela je tudi nekatere svoje pesmi ter zrecitirala pesmi, ki so prisotnim segle globoko v srce. Učenci pa so predstavili tudi svoja razmišljanja o tem, kakšne starše si želijo. Vas zanima, kaj so si zaželeli, na katere bistvene stvari so opozorili: želijo si starše, ki bi znali poslušati, bi bili zabavni in imeli več časa za nje, starše, ki bi stvari in probleme razreševali med seboj in se z otroki pogovorili ter šli večkrat skupaj na izlet. Vsekakor smo vsi menili, da smo veliko premalo skupaj z otroki; nekatere ankete so po- V skladu z določbami 22. in 117. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94) so občinske volilne komisije občin Domžale, Lukovica, Mengeš i«'Moravče na svojih 1. sejah dne 17. oktobra 1994 sprejele UGOTOVITVENE SKLEPE, v katerih so ugotovile, da za volilne enote v vseh štirih občinah, ki jih je v skladu z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, štev. 60/94) določil Državni zbor, šteje območje posamezne občine. Obrazložitev: V skladu s sprejeto zakonodajo se volitve lahko izvajajo v občini kot eni volilni enoti, ali pa se določijo volilne enote. Po določbah 117. člena zakona o lokalnih volitvah občinske skupščine v 5 dneh po uveljavitvi Zakona Dnevi so se skrajšali in več je časa za obiske različnih aktivnosti ter prireditev. V knjižnici otroci že obiskujejo pravljične urice, v mesecu novembru pa smo vam pripravili nekaj »poslastic«. Dne 16.11. 94 ob 17. uri bo namesto pravljične ure v večnamenskem prostoru potekalo ustvarjalno popoldne. Ob mednarodnem letu družine namreč založba EPTA organizira republiški projekt »TI, JAZ, MOJA DRUŽINA IN NERODNA AVGUŠTINA«. Na ta dan ste vabljeni otroci s svojimi starši, kazale, da je tega skupnega časa le dve uri na dan. In otroci nas močno pogrešajo, je bilo sporočilo otrok. To pa še ni bilo vse, kajti na šoli so pripravili še nekaj lepega: odprli so razstavo slikarja Draga Jermana iz Lukovice. Slikar išče motive za svoje akvarele in risbe večinoma v okolici šole, ob gradu Brdo, ob bajerju in drevoredu ob gradu ter še nekaterih prizorih iz okolice Lukovice. V programu ob otvoritvi pa je z glasbeno točko nastopil tudi Marjan Rudel z modificirano glasbo na citrah. Celoten program so člani Društva za gluhoneme iz Ljubljane posneli in prevajali za gluhoneme, še posebej zanimivo pa je bilo prevajanje poezije, ki jo je recitirala Jerca Mrzelova, v govorico rok in tišine. Kaj reči za konec: toplo, ljubeznivo, prijetno in odprto - ali če povem z mislijo Mance Košir - nihče ni odšel takšen, kot je prišel, kajti s seboj je nesel domov nekaj zelo lepega. CVETA Z. ORAŽEM o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij sprejmejo potrebne predpise za izvedbo prvih volitev v občinske svete in sicer na predlog izvršnih svetov. Skupščina občine Domžale se je sicer sestala 11. oktobra 1994, vendar po več urah razprave zaradi nesklepčnosti ni sprejela nobene delitve občin na volilne enote. Izvršni svet, ki je pristojen za posredovanje predloga Odloka o določitvi volilnih enot in njihovih območij, nobeni od štirih volilnih enot in njihovih območij, nobeni od štirih volilnih komisij ni posredoval predloga odloka, zato so v skladu s sprejeto zakonodajo vse štiri občinske volilne komisije sprejele odločitev oz. UGOTOVITVENE SKLEPE, DA OBMOČJE POSAMEZNE OBČINE PREDSTAVLJA ENO VOLILNO ENOTO. OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE dedki, babicami, brati in sestrami. Vsa družina bo risala na temo iz slikanice Nerodna Avguština. Nerodna Avguština je žena Nerodnega Avguština, ki je slavni cirkuški klovn. Nad njim so navdušeni vsi, ki ga vidijo, Avguština pa mora skrbeti za dom in gospodinjstvo, čeprav si tudi ona želi delati kaj drugega. Zaželeno je, da otroci in starši slikanico poznajo že prej, izposodijo in naročijo jo lahko v knjižnici. Bistvo akcije je, da vsa družina dela skupaj. Ob koncu srečanja bo eden izmed Pred kratkim me je Vinko Jeras povabil na pogovor z Andrejem Po-gačarjem-Usom na Brezovico pri Zlatem polju. Andrej bo 16. novembra praznoval rojstni dan. Rojen je bil leta 1909. Nastal je tale zanimiv pogovor. Rojeni ste bili v stari Avstriji. Kako se spominjate njenih poslednjih dni? Kaj lahko poveste o prvi svetovni vojni, kako so jo ljudje v teh krajih občutili? Rojen sem bil pri Pogačarju v Podgori pri Zlatem polju. Spominjam se očeta, ko je moral v prvo svetovno vojno in je tam padel, pravzaprav je bil pogrešan, a se ni nikoli vrnil. Ko se je nad Zlatim poljem pojavilo prvo letalo, so bili ljudje preplašeni. Spominjam se, da so pri Režku izpustili vso živino iz hleva, češ da se bo zdaj zdaj začelo bombardiranje in bo konec sveta. Ob koncu vojne so ljudje hodili po konje v Lukovico; bili so razpuščeni, in jih vodili domov. Spominjam se, da so ljudje bolj cenili Avstrijo, kot znamo, hočemo in zmoremo ceniti našo samostojno slovensko državo. Včasih smo imeli Zlatopoljci svojega župana. Odkar pomnim, je bil najdlje župan Matevž Stražar-Juhart z Brezovice; občino je vodil tudi med prvo svetovno vojno. Za njim sta se do leta 1933 zvrstila Franc Pestotnik-Vaperenk s Pšajnovice in Janez Crošelj-Robač iz Preserij. Žena Marija je še pripomnila, da so bili v tistih dobrih, starih časih, ko je bilo življenje precej bolj trdo, kot je danes, ljudje manj sprti in bolj družabni, bilo je manj sovraštva. Zanima me, do kam na vzhod so v teh krajih pletli kite za slamnike ' in cekarje? V Podgori smo pletli kite pri otrok izbral tri najlepše risbe in te bodo razstavljene na zaključni prireditvi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Izbrane družine bodo tudi nagrajene. Prisrčno ste vabljeni na to srečanje. Želimo, da bi si čimveč staršev in otrok na ta dan vzelo čas drug za drugega, da bi občutili zadovoljstvo, prijetno razpoloženje ter občutenje medsebojne pripadnosti. STANKA ZANOŠKAR, Vodja mladinskega oddelka Knjižnice Domžale vseh hišah. Priznati moram, da meni to ni šlo dobro od rok. Zanimivi pa so bili kitarski večeri, kjer je na plejo prišla skoraj vsa vas mladi in stari. Največkrat so se zbrali pri nas, pri Pogačarju. Pletli smo gladke - ravne in šlingaste - cikcak kite, največ v sedem slam ali v štiri slame. Slamnikov v teh krajih niso šivali, cekarje pa so izdelovali pri več hišah, vendar največ za domačo rabo. Kite sta največ pokupila kitarja Kofitež iz Krtine in Marušenk iz Ihana. Za slamo za kite so kmetje največ sejali pšenico golico. Bajtarski ljudje so si že ob žetvi pri kmetih zagotovili slamo in zanjo opravili po en dan dnine. Zanimiva je pripomba Andrejeve žene Marije, da na Brezovici pri nobeni hiši niso pletli kit. Na naših njivah ni več lanu. Kako je bilo s tem v vaših mladih letih? Še med obema vojnama'je vsak kmet posejal vsaj en ar lanu. Ponekod so še imeli terivne jame ali sušilnice ali frnaže za lan, tudi te-rice sem še poznal. Ženske so doma zlasti v zimskem času veliko predle. Platno za rjuhe in srajce so največ tkali pri Šimnovcu na Pšaj-novici. Leta 1936 ste se poročili, pravzaprav priženili k Usu na Brezovico? Kakšno je bilo tedaj življenja na Brezovici, kako ste gospodarili? Težko. Življenje je bilo trdo. Ko sem bil še fant, sem z drugimi fanti iz okolice hodil vsako leto po več tednov kosit k velikim kmetom v Ljubljano. Na dan smo zaslužili po 20 dinarjev, kar je bil lep zaslužek. Ob mlačvi smo razen ob nedeljah po tri ali štiri tedne skupaj mla- tili s cepci. Odkupoval sem suhe gobe in jih preprodajal v ljubljanske trgovine. Nekaj sem zaslužil s prekupčevanjem živine. Na sejme sem hodil daleč na Štajersko, seveda peš čez hribe. Hiša je bila stara, iz leta 1804, in je bila potrebna popravila. Včasih je bila domačija sredi vasi, tedaj pa so jo postavili na to težko dostopno zemljišče. Pot do hiše je bila zmeraj težavna in je še sedaj po vsakem deževju razkopana, kar povzroča veliko težav. Hiša ima svojo vodo, a bi se radi priključili na javni vodovod; tega že vsi težko pričakujemo. Kje ste bili v začetku druge svetovne vojne? Razpad Jugoslavije sem doživel v Starem trgu; od tam sem šel peš domov. V Ljubljapi smo se z nekaterimi fanti nameravali sesti na vlak, a nam je neki železničar dobro svetoval: Če nočemo iti v nemško ujetništvo, naj gremo raje peš domov. Z Mihom Amežem iz Jarš sva nato šla čez šentjakobski most in srečno obšla nemško stražo. Kako ste preživeli drugo svetovno vojno? Nemci so 2. avgusta 1942 vso našo šestčlansko družino izselili v Eksberg pri Muldorfu. Iz taborišča sem hodil vsak dan na delo na cesto ali železnico, kjer je bilo po bombardiranju zmeraj veliko dela. Domov smo se vrnili v aprilu 1945. Potovali smo z vlakom in precej hodili peš. Ker je bila hiša požgana, smo stanovali pri Lavriču v Lukovici. Medtem smo hiteli z obnovo domačije in obdelovali kmetijo. Kako preživljate jesen življenja? Težko je. Tu so leta in z njimi vse težave, ženo pa še kolki bole, da ne moreva več delati. No, to je pa že druga zgodba. Andreju Pogačarju-Usu in njegovi ženi Mariji sem tudi v imenu bralcev Slamnika zaželel lepo in vedro jesen življenja. Pogovarjal se je STRAŽAR VOLITVE 1994 Štiri občine -štiri volilne enote Vrni se je naslov tretje kasete Tanje-Zajc Zupan, ene najbolj znanih slovenskih citrark, ki se je tokrat skupaj s Stojanom Auerjem, le kdo ga ne pozna, poskusila tudi v petju. Na kaseti najdete vse od evergreenov do filmske glasbe; skupaj sta zapela na verze Ivana Sivca. Za popestritev, malce pa tudi za štos, pravi Tanja. 26. novembra 1994 v hali Komunalnega centra v Domžalah, kamor ste vsi prisrčno vabljeni. Tanja Zajc-Zupan se je torej »vrnila«, bogatejša za materinstvo in novo kaseto in CD ploščo, ki bosta razveselila vse ljubitelje citer in nežnih romantičnih melodij. Tanja si želi, da tudi Vas. Brez tebe pust je najin svet, narava čudna je puščava, te ovenel sem cvet, ki sredi reke tiho plava. . (IVAN SIVEC) HČERKICI ANI NA POT V ŽIVLJENJE Tanjina tretja kaseta Vrni se je naslov tretje kasete Tanje-Zajc Zupan, ene najbolj znanih slovenskih citrark, ki se je tokrat skupaj s Stojanom Auerjem, le kdo ga ne pozna, poskusila tudi v petju. Na kaseti najdete vse od evergreenov do filmske glasbe; skupaj sta zapela na verze Ivana Sivca. Za popestritev, malce pa tudi za štos, pravi Tanja. Kaseta, kot že prejšnji dve, je namenjena najširšemu krogu poslušalcev, ki imajo radi romantično glasbo in bodo uživali ob Baladi za Adelino, Španskih očeh, pa Chaplinovih Odrskih lučeh, celo Čajkovskega bodo prepoznali, neznan pa jim ne bo niti evergreen o Zeleni travi domačije. Da citre tokrat zazvene malce drugače, bolj izrazito, je prispeval v Evropi zelo znan glasbenik Jože Burnik, ki je z Dušanom Zoretom priredil skladbe za citre, vse skupaj pa je bilo tudi ob pomoči sponzorjev posneto v Studio Napoleon v Kamniku. Štirime-sečna hčerkica Ana je spremenila življenje mlade družinice v Nožicah, Gostičeva 48a (tel. 816-041), ga izpopolnila, kljub temu pa Tanjine citre ne počivajo. Nastopa na različnih prireditvah, precej pozornosti namenja promociji nove kasete Vrni se in CD plošče Od tod do večnosti, kjer je skladbe s kasete obogatila s petimi melodijami prve kasete Sanjarjenje (Mistralova hči, Pesem ptic trnovk, La-rina pesem idr). Prav promociji pa bo namenjen tudi veliki koncert Tanje Zupan-Zajc in njenih prijateljev: Stojana Auerja, Aleksandra Ježa, ansamblov: Big Ben, Dvanajsto nasprotje, Gamsi, ki bo 26. novembra 1994 v hali Komunalnega centra v Domžalah, kamor ste vsi prisrčno vabljeni. Tanja Zajc-Zupan se je torej »vrnila«, bogatejša za materinstvo in novo kaseto in CD ploščo, ki bosta razveselila vse ljubitelje citer in nežnih romantičnih melodij. Tanja si želi, da tudi Vas. Tanja Zajc-Zupan VVolfgang A. Mozart REQUIEM DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR, pod vodstvom Karla Leskovca, vabi na koncert žalne maše W. A. Mozarta REQUIEM, ki bo v soboto, 22. 10. 1994 ob 20.00 uri v frančiškanski cerkvi v Ljubljani in v nedeljo, 23.10. 1994 prav tako ob 20.00 uri v domžalski cerkvi. Koncert bomo izvedli skupaj s komornim orkestrom RTV Slovenije »CAMERATA LABACENSIS« ter solisti: sopranistko Ireno Baar, al-tistko Mirjam Kalin, tenoristom Marjanom Trčkom in basistom Zoranom Potočanom. Organist bo Tone Potočnik, dirigiral pa italijanski dirigent CLAUDIO MANSUTTI. Vstopnice lahko dobite v poslovalnici Colfturist v Ljubljani in Domžalah. Ustvarjalno popoldne v Knjižnici Domžale 10 /lamnik Domžale Pisma bralcev SPOROČILO ZA JAVNOST Avto cesta skozi občino Domžale Odbor nevladne pobude želi organizirati in podpreti izvedbo dodatne strokovne ocene, ki naj dopolni in/ali popravi strokovna izhodišča za dokončno odločanje o najprimernejšem poteku koridorja avtoceste od Malene do Blagovice oz. od Zadobrove do Blagovice in dodatno prikaže problematiko ocenjevanja, vrednotenja in določanja poteka koridorjev avtocest v prostoru. Z dodatno strokovno oceno, njeno kvaliteto in avtoriteto bomo ali potrdili strokovna stališča Ministrstva za okolje in prostor, Zavoda za prostorsko planiranje Republike Slovenije, njihovih recenzentov, projektnega sveta DARS in mnenje Skupščine občine Domžale ali pa bo potrebno zaradi rezultatov dodatne ocene in zaradi upoštevanja dolgoročnih izhodišč in interesov države Slovenije, mesta Ljubljane in občine Domžale, dodatnih ugotovitev in izvedenega pravega in celovitega vrednotenja spremeniti sklepe in mnenja. Izdelava dodatne strokovne ocene pomeni zato priložnost, da se potrdijo strokovna mnenja, sklepi in stališča, da se ti popravijo oz. spremenijo ali pa to storijo tisti, ki so sedaj na vrsti v postopku dokončnega sprejemanja odločitve o koridorju: minister za okolje in prostor dr. Gantar, ko bo moral sprejeti odločitev na nivoju MOP, on skupaj z ministroma za kulturo, kmetijstvo in gozdarstvo, ko bodo morali predlagati zadevo Vladi, ona ko bo sprejemala odločitev o predlogu koridorja Državnemu zboru. Odločalo oz. sprejemalo se bo mnenje o koridorju tudi v odboru za infra- strukturo Državnega zbora, ki, podobno kot Izvršni svet SO Domžale, pričakuje podrobno obdelavo dveh koridorjev in njuno pravo vrednotenje z upoštevanjem pomena posameznih vidikov, kot so: človek, stroški, prometni učinki in prednosti, prostor in temeljni naravni viri. Strinjamo se in podpiramo prizadevanja za takojšnjo oz. čimprejšnjo izgradnjo avtocest v Sloveniji. Nujno jih potrebujemo zaradi stanja naših cest, ki so glavni krivci za človeške žrtve, materialno in gospodarsko škodo. Med njimi je daleč najbolj kritična ravno magistralna cesta M10 med Ljubljano in Celjem. Odsek Črnuče - Domžale ima največji promet v Sloveniji, odsek skozi Črn graben pa ima največ človeških žrtev v Sloveniji in je dobesedno črn na kartah nesreč in krvavordeč v resnici. Podatki za prvih šest letošnjih mesecev na mesečno povprečje: 1 mrtev, 2 huje in 5 lažje ranjenih ter 70 udeležencev brez posledic v 34 nesrečah MESEČNO. To je še edina smer (vzhodna) iz/v Ljubljane, glavnega mesta države, ki je ostala cestnoprometno popolnoma neurejena. Povezuje najbolj razvito neposredno zaledje Ljubljane s pozitivnim trendom priseljevanja, predvsem na njen račun. Dnevno migrira več kot 10.000 ljudi (iz občine Domžale 6600 ljudi 1991 leta, več kot 85% zaposlenih ima delo v Ljubljani). Smer je postala glavna kontinentalna smer vzhod zahod, za katero se pričakuje velik porast prometa, predvsem na račun razvoja gospodarskega sodelovanja z državami bivše vzhodne Evrope. Razumemo nezainteresiranost in dokaj ozko ter površno razmišljanje širše javnosti o poteku koridorja avtoceste, ki je posledica neustrezne, izredno kratke in enostranske predstavitve v času dopustov, ter nuje po rešitvi nemogočih prometnih razmer na magistralni cesti M10. Veliko je apatije in nervozne želje po kakršnikoli, toda čimprejšnji rešitvi. Večina javnosti žal ne razmišlja o dolgoročnih koristih, posledicah in vzročnosti temeljnih odločitev ter načina reševanja proble mov. Zaradi resnično nujne potrebe izgradnje avtoceste na tem odseku in modernizacije obstoječe magistralke želimo opraviti dodatno oceno v čim krajšem času. Na žalost nista niti občina Domžale niti država Slovenija pripravljeni prispevati finančnih sredstev. Pričakujemo pa njuno korektno sodelovanje pri posredovanju potrebnih podatkov in dokumentov. Vzpostaviti odnos skladnosti z naravo je velikansko dejanje ljubezni do jutrišnjega človeštva. Kakor si danes prizadevamo živeti za druge, tako bi morali delati za tistega, ki bo prišel za nami. To je nujno, če želimo kaj narediti za pomirjen svet, v katerem mir ni samo tisti z Bogom, ampak mir med nami in tudi z naravo. Chiara Lubich Zato prosimo in vabimo najširšo javnost, da prispeva finančna sredstva za izvedbo dodatne strokovne ocene. Hranilna knjižica za tolarska nakazila ima št.: 50120-620-00149-300-126304/25, za devizna nakazila pa ima št. 50120-620-00149-300-7271 2-1 8725/83. Odprti sta pri LB BANKA DOMŽALE D. D., Ljubljanska 62, PP 139, 61230 Domžale. Za namen nakazila vpišite: »DODATNA OCENA KORIDORJEV«. Naslov odbora nevladne pobude je »ND Domžale, Ljubljanska 70, PP 67, 61230 Domžale«, odgovarja mag. Tomaž ŠTEBE, dipl. ing. Posebej opozarjamo na naslednje: Predpisi banke zagotavljajo anonimnost donatorjev. Donatorje prosimo, da s posebnim dopisom pošljejo kopijo nakazila zaradi pregleda in eventualnega vračanja vplačanega zneska ali sorazmerno neuporabljenega zneska. Dodatna strokovna ocena se bo izvajala le v primeru, če bomo za izvedbo zbrali dovolj finančnih sredstev. Ostanek denarja neznanega izvora bo nakazan humanitarnim organizacijam. Spoštovali bomo posebej poudarjeno željo donatorjev, ki bodo poslali kopijo nakazila, da želijo ostati anonimni. Prispevke zbiramo do konca meseca novembra 1994. Odbor nevladne pobude za organizacijo izvedbe dodatne strokovne ocene Zahtevamo večjo prometno varnost na magistralni cesti M-10 Krajani Krajevne skupnosti Trojane, zlasti pa vasi ob magistralni cesti, že vse od leta 1991 opozarjamo na slabo prometno varnost ob magistralni cesti M-10 na območju naše krajevne skupnosti, saj je zaradi povečanja števila vozil iz dneva v dan manjša in terja nove in nove žrtve ter veliko materialno škodo. Pričakovali smo, da se bodo stvari uredile z izgradnjo tretjega pasu in z izvedbo nekaterih manjših posegov, vendar smo prepričani, da glede na predvideno izgradnjo avtoceste in na pomanjkanje informacij o nadaljevanju aktivnosti za izgradnjo tretjega pasu tega najbrž ne bo. Tako krajani, kot odborniki Skupščine občine Domžale, živeči na tem območju, resno opozarjamo in zahtevamo, da se z aktivnostmi, nekaterih so že sprejetimi ali se o njih dogovorili izboljšajo prometno varnost na našem območju. Seznanjeni smo, da predvsem na naše pobude določene aktivnosti že izvajajo, vendar le prehode za pešce. Vse poteka praveč prepočasi. Glede na zadnje tragične dogodke (pretekli konec tedna sta bili prav na tem območju dve hudi prometni nesreči, v katerih sta bila ponesrečenca domačina) in glede na to, da ni niti pravega pristopa niti pravega posluha za reševanje teh problemov tako s strani Izvršnega sveta kot pristojnih upravnih organov, zahtevamo: 1. takojšno določitev najkritičnejših točk na M-10, 2. takojšnjo zagotovitev sredstev za izdelavo projektov za levo zavijanje oz. vključevanje v promet in v zvezi s tem predlagamo in želimo, da Skupščina občine Domžale za te aktivnosti določi tudi roke. Kolikor pismenega odgovora oz. zagotovila od pristojnih organov ne bomo prejeli v tednu dni, bomo krajani o kritičnosti prometne varnosti na tem območju širšo javnost obvestili na tiskovni konferenci. Glede na razburjenost krajanov zaradi počasnosti odzivanja oz. sploh ne odzivanja pristojnih organov pa obstaja tudi možnost odločitve, da zaradi problemov, ki ogrožajo življenja na tem območju, protestno zapremo magistralno cesto. Obenem želimo opozoriti odbornike tudi na to, da prometna varnost ni kritična le na tem delu magistralke M-10, temveč na celotnem odseku skozi občino Domžale, zato predlagamo odbornikom, da nas v naših prizadevanjih za večjo prometno varnost podprejo. KRAJANI VASI PODMILJ ZAKAJ TAKO? Skrb in strah ostajata Starši že dolgo časa skušamo zagotoviti primerno, lahko bi rekli tudi minimalno prometno varnost za naše šolarje, ki iz dela Krajevne skupnosti Pre-voje obiskujejo Osnovno šolo Janko Kersnik Brdo in morajo prečkati magistralno cesto, a smo spet ostali praznih rok. Starši šoloobveznih otrok, večina izmed nas otroke zaradi prometno nevarne magistralke vsakodnevno vozi otroke v šolo na Brdo, smo bili prepričani, da bo problem letos rešen. Seznanjeni smo namreč bili, da je republika zagotovila finančna sredstva in so pripravljeni vsi potrebni papirji, zato smo bili toliko bolj presenečeni, da z ureditvijo križišča tudi letos ne bo nič. Zakaj nam ni bilo pojasnjeno, iz govoric lahko sklepamo, da nekje ne »pridejo skupaj« z zemljišči in magi-stralka tako ostaja iz dneva v dan nevarnejša, polna pasti ne le za naše otroke, temveč za vse, ki to cesto uporabljamo vsak dan, vsako uro... Niso pomagala vsa dosedanja prizadevanja, tudi velika pomoč vodstva Osnovne šole Janko Kersnik Brdo ne niti pripravljenost krajevne skupnosti pa menda tudi občine. Križišče ostaja neurejeno, smrtno nevarno, ostaja pa tudi upravičen strah, bojazen, nenehna skrb vseh staršev, kako in če bodo naši otroci danes, jutri, pojutrišnjem prišli do šole in iz šole. Kot vse kaže v skrbi ostajamo osamljeni, pred zaprtimi vrati, na katere zaman trkamo že vrsto let. Vrata ostajajo zaprta, pred njimi pa najbrž ne samo starši, ampak tudi vsi ostali z neodgo-vorjenimi vprašanji: ZAKAJ? KOLIKO ČASA? KOLIKO ŽRTEV? BO SPLOH KDAJ DRUGAČE? Zaskrbljena mamica Vlada RS ministrstvo za okolje in prostor Po informacijah, objavljenih v skupščinskih gradivih občine Kamnik, se občina Kamnik v sodelovanju s podjetjem Publikus pripravlja na gradnjo kompostarne, se-žigalne naprave in skladišča nevarnih odpadkov na Drno-vem, in to na območju tik ob občinski meji in na območju rezervata pitne vode. Ali je ministrstvo za okolje in prostor o tem obveščeno, in če je, ali soglaša s projektom kamniške gradnje glede na dejstvo, da gre za gradnjo tik ob občinski meji in na območju, kjer so lahko ogrožene zaloge pitne vode? S spoštovanjem! Poslanec DZ TONE PERŠAK Preserje pri Radomljah Kamniška 21 tel.: 727-818 Narod, ki zaničuje svoj upor proti okupatorju, ne bo prišel daleč Komu je v ponos tale pohabljen napis, morda tistemu podležu, ki je tablo poškodoval. VEČ KAKOR POČASNO REŠEVANJE Vojne odškodnine izgnancem 1941-^15 in drugim Številka: 060-03/93-2 Ljubljana: 27/9-1994 Spoštovani, V zvezi z vašo vlogo, ki smo jo prejeli 20. novembra 1992, vam sporočamo, da Medresorska komisija za obravnavo vojne škode (v nadaljevanju: medresorska komisija) ni pristojna za reševanje odškodninskih zahtevkov v zvezi z vojno škodo, povzročeno v 2. svetovni vojni. Zahtevki za plačilo odškodnine namreč v nobenem veljavnem predpisu nimajo pravne podlage, niso pa jo imeli niti v nekdanjih zveznih predpisih, ki so nehali veljati. To problematiko bo mogoče reševati šele na osnovi nove zakonodaje, ki je v pripravi. Medresorska komisija je bila namreč ustanovljena z nalogo, da pripravi strokovne podlage za sprejem predpisov, ki bodo uveljavili načine poravnavanja vojne škode oziroma z namenom, da sodeluje pri pripravi predpisov, ki se kakorkoli nanašajo na to problematiko. Tako je Medresorska komisija do sedaj obravnavala in vladi posredovala svoja stališča do predloga zakona o žrtvah vojnega nasilja in predloga zakona o vojnih veteranih. Predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja določa, katere osebe je šteti za žrtve vojnega nasilja, postopek za pridobitev statusa ter oblike varstva oziroma pravice. Predlog zakona o vojnih veteranih pa določa, katerim osebam je možno priznati status vojnega veterana in pravice, ki iz tega izhajajo. Predlagatelj obeh zakonov je Ministrstvo za delo, družino in socialne za- deve. Državni zbor je že opravil prvo obravnavo obeh predlogov zakonov, objavljena pa sta bila v Poročevalcu Državnega zbora št. 2/94. Medresorska komisija je tudi obravnavala in vladi posredovala svoje stališče do predloga zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Predlagatelj le-tega je Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, objavljen pa je bil v Poročevalcu Državnega zbora št. 17/94. Omenjeni predlog zakona določa vzpostavitev sklada za poplačilo vojne škode. Medresorska komisija je na zadnji seji, ki je bila 18. 4. 1994, razpravljala o tezah za pripravo ustreznega predpisa, ki bo določal kriterije za dodelitev vojne odškodnine. Državni zbor je prvo obravnavo tega zakona opravil pred parlamentarnimi počitnicami. Na seji medresorske komisije, ki bo predvidoma proti koncu septembra, bomo obravnavali predloga zakona o žrtvah vojnega nasilja in vojnih veteranih, pripravljena za drugo obravnavo v državnem zboru. Spoštovani; kot vidite si komisija prizadeva, da bi s svojim delom čimpreje uspela rešiti naloge, za katere jo je zadolžila vlada. Lahko ugotovimo, da napredujemo, čeprav počasi. Na koncu naj dodam še to, da se v komisiji zavedamo, da pričakujete čimprejšnje rešitve problemov, ki so se toliko let odlagali in vas prosimo za zaupanje. S spoštovanjem, MARCELA COKAN sekretarka Domžale /lamnik 11 Kar je, je! Država se je odločila, poslanci v občinski skupščini pa požegnali potek trase avtoceste skozi občino Domžale. Zagovorniki drugačnega prometnega razvoja Slovenije smo naleteli na nasprotnika, ki je odlično organiziran in propagandno učinkovit; ima denar (od bencinskega tolarja); jasen cilj (izgradnjo avtocest); ima trdno podporo večine političnih strank, medijev (ki so drugačna mnenja objavljali kvečjemu med pismi bralcev), gradbenih firm, naftarjev, prevoznikov; demagoško manipulira s podatki (npr. o številu mrtvih v prometu, ki pa jih avtoceste ne bodo odpravile!) in izvaja pritisk na državljane (z odlašanjem posodobitev (trzinski za-mašek, Podgorica) ali z renoviranjem cest v konicah (poslanka Simšičeva je to imenovala cestna diverzija) ustvarja zastoje;... V takem dvoboju smo se »proticestarji« še dovolj dolgo branili (kaj slaba tolažba!). Kje smo grešili? 1. Dopustili smo, da nam izgradnjo avtocest prodajajo kot »nacionalni program«. Takoj, ko politika kaj označi za nacionalni program, se je proti temu težko boriti (označen si za »Protislovenca«). 2. Prepozno smo reagirali. Letošnje akcije proti cesti so bile neučinkovite, ker so lani ljubljanske občine potrdile gradnjo avtocestnega obroča in je bila zahodna točka (Šentjakob) določena; vzhodno točko (Ločica) pa je določila občina Žalec, ki so jo omehčali s skupščinskimi manipulacijami in z (za naše razmere!) zelo visokimi odškodninami za odkup kmetijskih zemljišč. Tudi če bi se poslanci domžalske skupščine uprli, bi traso prihodnji teden zakoličil Državni zbor. 3. Nismo zmogli (ali znali) občanom dopovedati, da avtocesta ne bo prinesla prometnega izboljšanja v primestnem prometu, Ljubljana pa bo postala prometno še bolj obremenjena. 4.. Mnogi pozabljajo, da se bodo zaradi navezovanja na avtocesto spremenili prometni tokovi in bodo, danes neprometne ceste, postale vpadni koridor na avtocesto. 5. Verjeli smo, da se obeta delo za slovensko gradbeno operativo, na Štajerskem pa gradijo Italijani. Premalo smo za ceste iztržili od tujine; čeprav jih gradimo za(radi) njih, jih plačujemo iz svojega bencinskega tolarja in tudi tuji kre- diti (ki jih bomo vračali še desetletja) niso brezobrestni. 6. Takoj ko rečeš: »Sem za avtoceste, ampak ne čez mojo posest!«, je boj izgubljen. Izpa-deš sebičnež. Pa tudi tistih, ki jih cesta prizadene, je vedno manj kot tistih, ki jih ne. V demokraciji pa to pomeni, da se moraš kot manjšina podrediti večini. 7. Delovati bi morali globalno: postaviti pod vprašaj slovensko prometno strategijo in smiselnost gradnje avtocest v informacijski družbi, ko se bodo čedalje bolj pretakale duhovne dobrine in čedalje manj materialne. Je torej vsa energija, ki (smo) jo vložili v proti-cestni boj »vržena stran«? Nikakor! Vključiti se moramo v nadzor pri izvedbi gradnje in poskušati iztržiti čimveč. Tako je življenje. |, l. Ena graja Svoj zadnji dopis sem naslovila Dve pohvali, današnjega pa z Ena graja. Samo poglejte Kamniško cesto. Po njej avtomobili drvijo kot za stavo. Na prehodu za pešce pri Rodici se malokdo ustavi. Vendar veliko ljudi prečka to nevarno cesto. Na njej se je zgodilo že več smrtnih nesreč. Veliko jih hiti na avtobusno postajo ali na vlak. Ali pa prihajajo z avtobusa ali vlaka. Vsi morajo prečkati cesto. Avtomobili pa se ne zmenijo veliko zanje. Pešec mora sam odmeriti čas, kdaj bo lahko prečkal cesto, hitro ko zajec. Rodičani na tej smrtonosni cesti resnično potrebujemo semafor, ki bi deloval. V Domžalah je za trudne noge dobro poskrbljeno. Klopi na avtobusni in železniški postaji se v parkih in ob cesti v Domžalah resnično dovolj. Rodica, en kilometer oddaljena od Domžal, ki tudi spada pod občino Domžale, pa nima niti ene klopi. Ne na avtobusni postaji ne na železniški, skratka, nikjer. Pa je tudi na Rodici trudnih nog dovolj. Spominjam se, kako lepo je bila urejena železniška postaja, ko jo je upravljala gospa, ki se je smrtno ponesrečila s kolesom. Podrl jo je avtomobil, ko je zavijala s kolesom čez cesto proti železniški postaji. Tam si dobil vozovnico, čakalnica je bila pozimi celo ogrevana. Zdaj je v postajnem poslopju kemična čistilnica. Po vozovnico pa moraš v precej oddaljeno samopostrežno trgovino. Kdor ve, da se vozovnice dobijo v trgovini, bo prišel pravočasno na vlak, kakšen tujec pa bo lahko samo gledal za njim. Na železniški postaji sta bili nekoč dve klopi, na avtobusni postaji v majhnem parku pa tudi dve. Danes, ko se pelje veliko več potnikov kot pred leti, pa nikjer nič. Samo tabla z imenom Rodica potniku pove, da je tam železniška postaja. Na avtobusno postajo pa so se spravili neznani vandali, neznani vsaj za nas, ter jo že tretjič uničili. Upajmo, da tudi zadnjič. Majda Bauer Načrti mladega grofa V zvezi s člankom oziroma pojasnilom »Načrti mladega grofa«, ki ga je poslal na vase uredništvo zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja, sem bil izzvan, da kot lastnik gradu Tustanj podam nekaj podatkov v zvezi z obnovo gradu Tustanj. Zavod v svojem pojasnilu navaja, da v članku ne omenjam edina vlagatelja Občino Domžale in Republiško ministrstvo za kulturo. Ta trditev ne drži. Vse od leta 1991, ko se je pričela obnova kapele in gradu, smo sodelovali s finančnimi sredstvi vse tri strani: Občina Domžale, Republiško ministrstvo za kulturo in lastnik gradu. Z lastnimi sredstvi sem obnovil: ostrešje kapele, elektrifikacijo v kapeli - razen reflektorjev, zasteklitev oken, kalcit za izdelavo fasade na kapeli. Z lastnimi sredstvi sem zamenjal na vzhodnem traktu gradu kompletno ostrešje s kritino in ostrešje južnega dela na zahodnem traktu gradu (20.000 kom bobrovca). V letošnjem letu je bila izdelana kompletna notranja fasada arkad z lastnimi sredstvi in delno s pomočjo sponzorja SKB Nepremičnine in leasing d.o.o. V letošnjem letu sem tudi sam obnovil kozolec Desetinar, ki stoji poleg gradu, ves čas obnove sem sodeloval tudi pri odvozu materiala. Poleg tega smo od vsega začetka prevzeli vso oskrbo delavcev: hrana, pijača in prenočišče. Na oskrbi smo imeli 3 do 4 delavce 150 delovnih dni. Skupna vsota, ki sem jo vložil kot lastnik v grad in kapelo od leta 1990 dalje znaša preko Pogled na Krtino in Škocjan z Račnega vrha ter Prevojami, Šentvidom in Brdom zadaj Dober gospodar in lovec Lovska zveza Slovenije je letos odlikovala našega občana Franca Levičnika, člana Lovske družine Moravče, z Redom II. stopnje za koristne zasluge ter delovnost v lovski organizaciji. Tovrstno odlikovanje podeljujejo razmeroma redko ter je nosilec na osnovi kriterijev edini odli-kovanec doslej v Lovski družini Moravče. Doma je v vasi štirih hiš - Pretrž pri Moravčah, in sicer na kmetiji, kjer domuje tudi marljiva žena in sin z družino, medtem ko so se trije otroci že odselili. Član Lovske družine je postal leta 1948. Večkrat je aktivno deloval v odboru, trinajst let pa je bil tudi starešina lovske družine, katere člani so leta 1980 zgradili lovski dom. Bil je prizadeven, da je Lovska družina pošteno in takoj plačevala kmetom škodo na pridelkih, in sicer na osnovi skupno usklajene cenitve ter na osnovi povprečnih cen poljščin za moravsko območje. V lovski dejavnosti je požrtvovalen lovec in velik pristaš lovske pravičnosti. Marsikatero zimo je s konji večkrat prehodil poti za divjad, da se je laže gibala do vode in hrane. Vedno je znal z umnim pristopom uspešno povezovati kmetijsko, gozdno in lovsko gospodarstvo. Tudi v gasilskem društvu Peče je bil deset let predsednik in v tem času so si gasilci zgradili nov gasilski dom. Član Krajevne skupnosti je od njene ustanovitve 1966 leta in je deloval najprej kot tajnik, že dalj časa in še tudi danes pa je tudi njen predsednik. Organizirano in uspešno se je trudil in pomagal, da so bile asfaltirane okoliške ceste, kjer so občani pomagali tudi sami z delom in materialom. Ponosen je na te skupne uspehe, pri katerih so sodelovali vsi okoliški krajani. Pri levičnikovih doma redijo krave in oddajajo mleko ter občasno žagajo les. Redno vzgajajo tudi žrebetne kobile. Gospodar Levičnik je konja ponovno kupil leta 1974, ob nastopu prve naftne krize. Obnovljena Levičnikova domačija nosi na vratih letnico zgraditve 1873. V tej hiši se je rodil slovenski zgodovinar in profesor dr. Josip Mal; to je bil njegov bratranec. Kot človek je marsikaj videl in preživel, tudi rusko fronto v drugi svetovni vojni. Usoda naj mu nameni še obilo zdravja in kleno misel, zlasti ob tem, da bo drugo leto praznoval sedemdeset-let življenja. Čestitamo! N. B. 7,5 mio SIT, kar je enakovredno deležu občine in republike. Zato se ne morem strinjati s pojasnilom zavoda, iz katerega je razbrati, da je bila obnova gradu in kapele narejena brez sredstev lastnika. Hvaležen sem Občini Domžale in Republiškemu ministrstvu za kulturo za vso finančno pomoč, ki je bila dodeljena do sedaj, saj se zavedam, da sam tega ne bi zmogel. Lahko pa trdim, da bi se s tem denarjem, ki je bil namenjen za obnovo gradu Tustanj, naredilo precej več, čt ne bi ves denar šel preko Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Ne dvomim v njihovo strokovnost, vendar pa se kaže njihova ažurnost že na samem primeru obnove oltarne slike, ki so jo obnavljali tri leta, pa še sedaj ni dokončana. Mene to ne moti Tak je bil odgovor nekega »modreca« iz naše občine, ko sem mu v strahu in skrbeh omenil, da bo na Slovenskem kmalu več Balkancev kot pa nas Slovencev. Ta bedni gospod, ki ga »ne moti« poplava barbarskih tujcev, ne pomisli, da pa mi njih zelo motimo. Motimo jih s tem, da - živimo. Kot od leta 1941 do 1990 nam gospodarijo in gospodujejo oziroma zatirajo nas s podaljšano roko - s slovenskim komunizmom. Pritisk tujcev in kolaboraci-onistov (privržencev brez časti) je grozen. S svojstveno taktiko, s pomočjo podlih ali zaslepljenih Slovencev kot jehuji brizgajo ogabno svojstvo svoje biti v poštene predstavnike poštenih slovenskih volivcev. Pogubljajoč pritisk te združbe je še posebno namenjen slovenski mladini, kar je zelo očitno. Samstvo, alkoholizem, celo mamila, vse to spod-žira narodove korenine. Prek znanih in neznanih udbovcev tujci z občili pohujšujejo našo mladino in blatijo čast slovenskega naroda. Po mestih tujske horde stra-hujejo slovenske stanovalce, ropajo, posiljujejo, morijo, raz-pečavajo mamila, vse z namenom, da bi iztrebili slovensko prebivalstvo. Policija in sodstvo ne ukrepata primerno, ker jima skriti in odkriti predstojniki tega ne dovolijo. Doklej bomo še prenašali morijo? Doklej bo še rep mahal s psom? Moj gospod pa stopi na stran, rekoč: »Mene to ne moti«. Kaj pa nas, slovenske volivce? Ne zgolj s konca jezika ali zato, da drevesa padajo za izdelavo tiskovnega papirja, temveč resnično iz srca, bralcem »Slamnika« Zdravo! Na dan svetega Mihaela, leta Gospodovega 1994. MIHAEL VELEPEC Prvi Investicijski Sklad Najboljša naložba za Vas certifikat Razvoj slovenskega gospodarstva je zelo odvisen od premišljene investicijske politike, ki se ne sme zapirati v regionalne meje. Denar mora krožiti po vsej Sloveniji, da se bo vračal kot obogaten kapital za svež zagon in nove perspektive razvoja slovenskega gospodarstva. Prvi investicijski sklad je priložnost za vse Slovence, da svoj certifikat investirate globalno. Dobra informiranost Nacionalne finančne družbe nam zagotavlja, da poznamo poslovanje vseh večjih slovenskih podjetij, zato vemo, kje bo vaš certifikat najbolj donosen in ker zaupamo samo dejstvom, tudi najbolj varen. Vpisno mesto za delnice Prvega investicijskega sklada v vašem kraju: MENJALNICA TR0PICAL, Rudniška 2, Bakovnik-Kamnik; MENJALNICA ZORA, Steletova 25, Kamnik; LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE, Mestni trg 1, Domžale; Pisarna KS RADOMLJE, Prešernova 43, Radomlje; PAPIRNICA ČAČKA, Kidričeva 11, Trzin; MENJALNICA MA, Šaranovičeva 28, Vir; BIRO TURIST, Hribarjeva 38, Mengeš; LANEN CVET, trgovina, Moste 74, Komenda; VERONIKA, turistična agencija. Trg talcev 8, Kamnik. Za uspešnost naložbe jamči Nacionalna Finančna Družba telefon: 061 131 0355 12 /lamnik Domžale Ni vsak pijan, če onemogel leži na cesti ali celo na vašem vrtu Verjetno ne je že kakšnemu bralcu zgodilo, da je na ulici srečal klecajočega človeka ali šel mimo nezavestno ležečega, misleč, da je pijan. Mogoče ste se celo soočili z odtujenim pogledom in bledim obrazom človeka, ki ni zmogel nič kaj določenega povedati, videti pa je bil znojen, nemiren, trmoglav in na dotik hladen. Morda ste ga videli, kako je s poslednjimi močmi še iskal kocke sladkorja v svojem žepu ali dodatno malico v torbici. In če ste v njegovih dokumentih našli diabetično izkaznico, ste spoznali pred seboj sladkornega bolnika v hipogli-kemični reakciji, ki potrebuje vašo pomoč in ne policijo. Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja, za katero je značilen trajno zvišan krvni sladkor. Povzroča jo delno ali popolno pomanjkanje hormona insulina. Pri hipoglikemiji, po domače rečemo taki reakciji hipa, gre za nenormalno dogajanje, ki je v zvezi s prenizkim krvnim sladkorjem. Vzroki, da krvni sladkor pri diabetiku pade pod normalno vrednost, so: prevelika doza injiciranega insulina, opustitev obveznega obroka hrane ali njegova premajhna količina, dolgotrajna in intenzivna telesna naktivnost brez predhodnega ali sprotnega dodatka ogljikovih hidratov s hrano. Hipo pa povzročajo tudi nekatere močno delujoče antidiabetične tablete. Možgani, katerih glavno hranilo sta sladkor in kisik, pri pomanjkanju sladkorja ne morejo normalno delovati. Nima vsak diabetik, ki se zdravi z injekcijami insulina, omenjene težave, vendar se zgodi; če se krvni sladkor zniža zelo počasi, se nekateri simptomi ne pokažejo takoj in bolnik zaide v motnjo zavesti, ne da bi predhodno sam spoznal, da je z njim nekaj narobe in hitro zaužil nekaj hrane (kruh ali slaščico), med, kocke sladkorja. Zgodi se tudi, da omenjeni bolnik zunanjo pomoč odkloni, ker v že okrnjeni zavesti boleče občuti svojo nemoč, ki jo navzven ne želi pokazati ali priznati drugim ljudem. Takrat je potrebno v ustne kotičke stiskati med ali sladko vodo. Hipoglikemija, kjer si pacient ne more pomagati sam, je smrtno nevarna, vendar je izredno redek vzrok smrti. Ne le diabetiki in njihovi družinski člani, sodelavci in prijatelji, temveč tudi občani naj bi poznali znake te silno neprijetne reakcije, ki so: znojenje, bledica, tresenje prstov rok in njihova hladnost, nemir v notranjosti, lakota, glavobol, motnje vida (široke zenice), nenavadno vedenje, dezorientira-nost, zaspanost, nekontrolirani gibi ali krči, otopelost, nezavest in hipoglikemična koma. Lahko boste opazili le nekatere od omenjenih simptomov. Zavestnemu bolniku boste dali kruh, čokolado ali kocke sladkorja, sladki čaj, vodo ali sok. Nezavestnemu najbolje pomagate, če pokličete prvo pomoč. Hitrost ukrepanja je bistvena, ker zmanjša poškodbe na možganih. V Domžalah je glede na število njegovih prebivalcev zelo veliko sladkornih bolnikov, zato sladkorna bolezen ne more biti več problem posameznika. Občani mu lahko pomagamo z večjo osveščenostjo. ANICA LIKAR-KVAS višja med. sestra Domžalčani, ne čakajte predolgo - kako preprečevati bo ečine v Vsi, ki se posredno ali neposredno ukvarjamo z bolečinami v križu, ugotavljamo, da ima okoli 60 do 80 procentov ljudi bolečine v križu. Ta je najpogostejša v najbolj aktivni dobi, to je med 25 in 50 letom starosti. Slaba drža, ki je posledica tega, se kaže že v zgodnji mladostniški dobi, to je v dobi rasti, ko otroci veliko časa prese-dijo v šolskih klopeh in doma pred TV. Ob vsem tem pa nosijo še zelo težke šolske torbice. Vse to povzroča UTRUJENOST IN ENOSTRANSKO OBREMENITEV DOLOČENIH MIŠIČNIH SKUPIN, kar ima za posledico šibkost tonostatič-nega mišičnega aparata. Zaz- OBČINA DOMŽALE Izvršni svet OBJAVLJA JAVNI RAZPIS ZA OPRAVLJANJE LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI IN PRIDOBITEV KONCESIJE Na podlagi zakona o lekarniški dejavnosti (Ur. list RS, štev. 9/92) razpisujemo opravljanje lekarniške dejavnosti in pridobitev koncesije. I. Za območje mesta Domžal se razpiše podelitev ene (1) koncesije s sedežem lekarne v mestu Domžale. II. Za območje Moravč se razpiše podelitev ene (1) koncesije s sedežem lekarne v KS Moravče. III. Kandidati morajo izpolnjevati: - pogoje iz 14. člena zakona o lekarniški dejavnosti, - pogoje iz pravilnika o opravljanju lekarniške dejavnosti (Ur. list RS. št. 37/92). IV. Pisne prijave z dokazili o izpolnjenih predpisanih pogojih pošljite na naslov: OBČINA DOMŽALE, Sekretariat za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 61230 DOMŽALE, z oznako »ZA LEKARNIŠKO KONCESIJO - NE ODPIRAJ«. V. Rok prijav je petnajst (15) dni po objavi razpisa. Udeležence razpisa bo upravni organ o izbiri obvestil v tridesetih (30) dneh od zaključka razpisa. Izvršni svet SO Domžale navne spremembe nastanejo tudi v vretenčnih sklepih in vretencih hrbtenice. V zrelih letih se te tegobe in spremembe pojavljajo kot resna bolezen. Obolenja hrbtenice so vzrok za okoli 70% ortopedskega bolniškega staleža. Bolezen prizadene vsak; sloj ljudi. Da bi imeli čimmanj težav s »križem«, posvetimo tudi njemu nekaj časa. Kajti na mišice je možno vplivati s pravilno odmerjenimi telesnimi vajami, tako PRI OTROCIH KOT PRI ODRASLIH. V okviru tega bi bila zelo zaželena strokovna organizirana vadba, pogojena s praktičnimi nasveti za vsakdanje življenje (npr. pravilni gibi, pravilno sedenje in vstajanje iz postelje, opravljanje vsakdanjih del itd.) Za ohranjanje zdravja, predvsem pa za boj proti bolečinam v križu je dobra »telesna kondicija« nujna, tako za tiste, ki že imajo težave, kot za tiste, ki jih nimajo. Pridobivamo si jo postopoma z vztrajnostjo, potrpežljivostjo in predvsem z disciplinirano telesno vadbo. dipl. fizioterapevt, Mira Ski-tek V septembru se bo začel v Domžalah organiziran tečaj s praktično vadbo za otroke in odrasle. Prijave in informacije po telefonu: 061 727-947 in osebno na društvu SMO, Ljubljanska 58 Domžale (za knjižnico), vsak torek in četrtek med 18. in 19. uro. Podelitev priznanj na državnem prvenstvu v Velenju. KONJENIŠKI KLUB KRUMPERK Tradicija in uspeh - tudi jutri? »Srčno upamo na ugoden razplet denacionalizacijskega postopka, ki je povezan z lastništvom Krumperka in njegovih zemljišč, saj bo tako lahko tudi v prihodnje Konjeniški klub Krumperk uspešen klub, užitek za tekmovalce, obiskovalce in sponzorje,« pravi g. Franci Preveč, predsednik kluba, ki ima 70 članov, vrsto uspešnih tekmovalcev, 24 konj in veliko obiskovalcev, ki vedno radi prihajajo pogledat konjeniške prireditve. Če bi sešteli vse medalje, potem brez pretiravanja lahko rečemo, da klub po šestnajstih letih obstoja spada v sam vrh v naši državi. Za sedem konj skrbijo v klubskem hlevu sami, drugi so v hlevih Biotehniške fakultete, s katero zgledno sodelujejo. Svoj drugi dom in ves prosti čas ima večina članov na Krum-perku, zato jih skrbi negotova prihodnost, saj nekdanji lastnik zahteva vrnitev zemljišča v naravi. Ogrožena so namreč tudi njihova jahališča in še marsikaj, v kar so v zadnjih šestnajstih letih vložili ogromno dela. Glede na to, da so se z lastnikom že dogovarjali in da tudi želi konjeništvo kot del ponudbe Krumperka jutri, upajo na skupno rešitev. Že dlje časa čakajo tudi odgovor ministrstev za šolstvo in šport ter kulturo, od koder kar ni pozitivnih odmevov. Svojo prihodnost vidijo v uspešnih nastopih tekmovalcev, med katerimi je veliko obetavnih nadobudnežev, v skupni organizaciji turističnega jahanja, o drugi ponudbi pa bodo razmišljali, ko bo rešena denacionalizacijska dilema. Konjeniški klub je edini nosilec tovrstne dejavnosti v občini, zato pričakujejo tudi pomoč občine, čeprav ne najde OB TEDNU BO|A PROTI KA|EN|U Mojim staršem Društvo nekadilcev je bilo med prvimi ustanovljeno tudi v naši občini in si že vrsto let prizadeva za večjo osveščenost o nevarnostih kajenja; tudi tokrat je pripravilo različne akcije. Mi pa bi vas, zlasti pa vse starše, tokrat zaprosili, da preberejo pisemce, ki je del Svetovnega načrta celostne zaščite otrok kadilcev (pri nas ga uresničuje Humanistično društvo ER iz Ljubljane), katerega namen je, da vsi naši otroci zrastejo v zdrave ljudi. MOJA DRAGA STARŠA, DOVOUTA Ml, DA ODRASTEM V ZDRAVEGA ČLOVEKA, KI BO Z VSEM SPOŠTOVANJEM DO OČETA IN MAME STORIL KORAK DLJE, TJA, KJER NI USODNIH BREMEN PRETEKLOSTI. TODA KAKO, KO PA SEM IZPIL VSE STISKE VAJINEGA BIVANJA, Z VAMA POKADIL NEŠTETO CIGARET, PREVZEL KAR NEKAJ VAJINIH VEDENJSKIH NAVAD, KI VAMA IN MENI NE PUSTIJO PRAV ŽIVETI. KAKO NAJ TAKO STOPIM NA LASTNO POT ŽIVLJENJA, VEDNO PREPOJENEGA Z VAJINIM DIMOM? REŠITA ME VSEH STRUPOV, ZA VEDNO PREZRAČITA STANOVANJE IN PUSTITA CIGARETNI DIM ZUNAJ; IN ČE TEGA VENDARLE NE BOSTA STORILA, BOMO JAZ IN KASNEJE MOJI OTROCI PRAV ZATO, KER VAJU LJUBIM, STISKO SAMO ŠE POGLOBILI IN NAŠ KORAK BO ZOPET KORAK V BREZNO. HVALA VAMA! vedno dovolj razumevanja zanje. Zmage, dobro obiskane prireditve Klub je znan tako po uspešnem nastopanju kot po uspešnem organiziranju, saj je prireditveni prostor ob Krumperku vedno poln navdušenih obiskovalcev, ki imajo konje in njihove lastnike radi in cenijo njihovo delo. Cenijo pa jih tudi drugi tekmovalci, ki vedno radi pridejo v prijetno okrilje Krumperka. Uspešno so nastopali tudi na državnem prvenstvu v Velenju; tu sta njihovi mladinska (Matjaž Hiršman, Tomaž Preveč) in članska ekipa (Aco Slavič, Gorazd Kušar) osvojili prvi mesti med ekipama in znova dokazali, da ima Krumperk najboljši ekipi. Uspešni so bili tudi posamezno, saj sta bila v članski konkurenci Aco Slavič drugi in Gorazd Kušar tretji, rejsko nagrado združenja rejcev slovenske toplokrvne pasme za najboljšo uvrstitev mladega konja te pasme pa je dobil lastnik Magy Masterline rejca Leopolda Miša. Teamsko delo in razumevanje med vsemi sta osnova, na kateri gradijo svoj jutri. Tekmovalcem namenjajo sredstva, ki jih dobijo od sponzorjev, vse drugo postorijo sami: od vzdrževalnih del do številnih ur, ki potekajo s pripravo in izvedbo posameznih tekmovanj. Tako je tudi Adam Ravbar letos dobil mesto v klubu v obliki trening tekme, za katero želijo, da bi postala tradicionalna, namenjena predvsem mladim tekmovalcem in mladim konjem, ki bi tudi na tak način pridobivali prve izkušnje na jahališču. Vsi naši tekmovalci Člani: Aco SLAVIČ, Sandi SMOLNIKAR, Gorazd in Mo-nika KUŠAR, Alenka Šušteršič, Robi BOMBEK, Leopold MIŠ, Tina SLOVNIK, Robi ZAVIR-ŠEK, oba Matjaža ČIKA, Iztok BAJEC, Sanja BITENC in Sara BREZIGAR; mladinci: Tomaž PREVEČ, Matjaž HIRŠMAN, Lidija GRUM, Damjan BENKO-VIČ, Mojca OGRIN, Gregor LE-BENIČNIK, Nastja SKAZA, Janez AŠIČ in Aleša KRŽE dosegajo dobre uvrstitve in upajo, da bo m Krumperk tudi jutri konjeniški center, kjer bo dovolj prostora za vse. Ugodna rešitev - uspešno delo jutri Vsi, ki cenimo delo Konjeniškega kluba Krumperk, imamo radi konje in redno prihajamo na Krumperk, želimo, da bi se denacionalizacijski postopki v zvezi s tem območjem rešili v zadovoljstvo vseh, predvsem pa članov Konjeniškega kluba Krumperk, saj bi tako zagotovili, da bi se TRADICIJA IN USPEHI nadaljevali tudi jutri. V. V. Knjiga OJ TA SLAMNIK je lepo božično novoletno darilo 0J TA SLAMNIK Knjigo OJ TA SLAMNIK s stopetdesetimi starimi razglednicami občine Domžale kupite v Napredkovih trgovinah, Mladinski knjigi in v uredništvu Slamnika v občinski hiši. Telefon 721-022 OBČINA DOMŽALE NA STARIM RAZGLEDNICAM Knjižnica Domžale in uredništvo Slamnika vas vabita 15. novembra ob 18. uri na predstavitev knjige avtorja g. Staneta Stražarja OJ TA SLAMNIK. Predstavitev knjige bo v Knjižnici Domžale, sodeloval bo g. Rado Kokalj s citrami. Vabljeni! Domžale /lamnik 13 Ansambel Borisa Razpotnika ... vinska trgatev, na kateri bo igral ansambel Borisa Razpotnika. Izkupiček je namenjen dograditvi Župnijskega urada v Jaršah. Vabljeni!« Pot me je vodila po sledi oglasa, ki je vabil z radijskega aparata. K Razpotnikovim sem prišla skoraj točno na Borisov 22. rojstni dan. Čeprav je fant še zelo mlad, je že nekaj časa znan v svetu narod-nozabavne glasbe. Oče Branislav ne more skriti ponosa in veselja nad sinovimi uspehi. »Tako zelo sem si vedno želel, da bi imel sin tako rad glasbo in harmoniko kot jaz, moj oče, moj stric... Na vse pretege sem si prizadeval, da bi sin imel tudi glasbeno šolo in potrebno glasbeno strokovno znanje. Ko sem ga vpisal v glasbeno šolo, sem bil ves v pričakovanju njegovih uspehov.Tako kot večina staršev, sem bil prvo leto tudi zelo razočaran. Sama glasbena teorija v prvem razredu je skoraj odvrnila Borisa od harmonike. Stežka smo ga prepričali, da je to pogoj, če želiš biti uspešen glasbenik. Na moje veliko veselje je zdržal in nato kar šest let igral v harmo-nikarskem orkestru pod vodstvom prof. Majde Golob. Pri štirinajstih je nastopil v »živo« v oddaji Veseli tobogan v dvorani na Viru.« Boris je bil ves čas bolj tiho in je ponudil svoje zapise, ki pričajo o njegovih nastopih, kot da mu je neprijetno. Prvi datum je izpred šestih let. Takrat naj bi se, po njegovem mnenju, začelo tisto pravo glasbeno udejstvovanje. Začeli so kot ansambel Mladi kovinarji. Fotografija priča o nastopu na prireditvi Nocoj bo pa en lep večer. »Takrat smo bili še trio. V teh letih se je naš sestav korenito spremenil. Sedaj smo v ansamblu prav iz najrazličnejših krajev Slovenije: trobenta - Igor Zaje iz kamnika, klarinet - Robi Požar iz Mengeš, kitara - Rok Fojkar iz Škofje Loke, bas - Boštjan Per iz Mengša, vokal in pozavna - Drago Brvar iz Trbovelj, vokal Renata Paulin s Šentjurske gore ter vokal, klaviature in vokal - jaz osebno,« pripoveduje Boris Raz-potnik. »V času našega glasbenega ustvarjanja smo doživeli marsikaj. Najbolj smo seveda veseli uspehov, čeprav so vselej poleg tudi spodrsljaji, težave, skratka, težki časi. Na Slovenskem festivalu domače glasbe na Ptuju smo prvo leto dobili bronastega Orfeja, na- »Da, prav res. Oče je nenehno bedel nad nami. Včasih sem bil kar besen na njegova opozorila, predvidevanja. Želel je, da bi si naredili celo seznam, kaj vse potrebujemo za svoje nastope, da ja ne bi kaj pozabili. Prava panika... sem si mislil. Ko smo nekoč doma pozabili kar kitaro in kmalu potem tudi svojo narodno nošo, sem videl, da očeta še vedno potrebujem in da malo panike ne škoduje.« Pripomnim, da so starši res vedno pravi blagor mladim... »No, o tem bi se vendarle dalo debatirati. Pred prvo avdicijo za slednji dve leti srebrnega, zadnji dve leti pa zlatega. Prva leta smo se udeležili tudi festivala v Štever-janu in dvakrat prišli v finale. Tudi na merjenju glasbene kvalitete na Graški gori pri Velenju smo 1990. leta osvojili drugo, 1993. leta pa prvo . Za tako mlade glasbenike je bila to imenitna spodbuda za naslednji festival, tekmovanje...« Za trenutek je Boris obmolknil in z lahkoto sem ugotovila, da se je spomnil nekaj neprijetnega. ptujski festival sem bil strašno besen. Naš basist je imel težave v šoli in starši mu niso dovolili nastopati. Takrat se mi je zdelo, da se mi je svet podrl. Sreča, da obstajajo tudi univerzalni glasbeniki. Dva dni pred nastopom je pričel z nami igrati Tomaž Pirnat, znan pianist. Rešil je zame takrat tako zelo pomembno situacijo.« Želela sem tudi vedeti, kako komu uspe priti na TV oz. v medije. • »Prve štiri posnetke smo nare- dili pred tremi leti v studiu Heli-don. Ko imaš svoje posnetke v radijskem arhivu, potem se lahko preko Nedeljca, Kaja in Kmečkega glasa poteguješ za mesta na Lojtrci domačih. Zadnja tri leta smo vselej uspeli dobiti toliko glasov, da smo bili zmagovalci meseca.« In res, v vitrini stojijo petelini na svojih »lojtreah«. Poleg prej naštetih priznanj in pokalov je tudi kaseta... »Sedaj pripravljamo že drugo kaseto. Glasbo nam pripravlja glasbeni pedagog Robert Smolnikar, harmonikar pri ansamblu Štajerskih 7. Mislim, da bo do zime »pod streho«. Za obe kaseti nam je besedila napisal profesor Ivan Sivec. Glasba na prvi je delo vodje ansambla Rž, Marjana Ogrina, ki nas je marsikaj naučil. Bil je naš prvi mentor in kar nekaj dela je imel, da nam je izboljšal kvaliteto. Saj se človeku nili sanja ne, kaj vse lahko vpliva na uspeh.« Ogledala sem si kaseto in ugotovila, da je tudi sam napisal tri skladbe, ki so na kaseti. Prevelika skromnost lahko škoduje in spet se potrdi, da bo oče imel še veliko dela, preden bo Borisa naučil realno gledati na svoje delo. Ko človek sliši vse to, bi želel še več... »Ja, na TV smo imeli svojo oddajo. Snemali smo jo v Arbore-tumu, Tuhinjski dolini, celo v Domžalah pri Kebru in v Jamarskem domu na Gorjuši. Za mlade je vse to res velik izziv, obenem pa tudi velika finančna odgovornost. Izdaja kasete stane tudi do 6.000 DEM. Tudi aparature, ozvočenje ni nikdar tako kvalitetno, da bi bil človek lahko zadovoljen. Vselej je kje še kaj boljšega. Brez pomoči in razumevanja domačih si mladi to skoraj ne moremo privoščiti.« Ob rojstnem dnevu moje iskrene čestitke ter želje, da bi bilo v vitrini še veliko petelinov, kaset, priznanj in ne nazadnje tudi humanitarnih nastopov, ki ostanejo v srcih nas vseh... Zanje še posebna hvala! DARINKA GRUM Poletni tabor v Tunjicah Tako kot med letom so se tudi med poletnimi počitnicami nadaljevale aktivnosti domžalskih skavtov. Znanje, ki ga pridobimo med letom, poskušamo vnesti v življenje. Konec julija je imela namreč naša četa Adama Ravbarja tabor v Tunjicah. Vsak vod je imel svoj šotor in svojo kuhinjo, ki si jo je sam postavljal prve dni tabora. Tu se je šele pokazala naša iznajdljivost, saj ni mačji kašelj z nekaj deskami in vrvjo postaviti kuhinjo. Vsem je dobro uspelo in ravno v teh naših kuhinjah smo si kuhali skozi ves čas taborjenja. Seveda pa brez dežja ni šlo, a to nas ni pahnilo v brezdelje. Takrat smo delali okraske in voščilnice. Ob lepem vremenu pa nas je narava kar sama vabila na izlete. Odšli smo tudi na hike (preživetje). Takrat se je treba čimbolj znajti v naravi. Tudi prespi se v naravi v zasilnih bivakih. S hike-a pa smo morali prinesti krstno vodo in krstni kamen za skavtski krst. Krščen je bil vsak izvidnik, ki je bil drugič na taboru. Seveda ne smem pozabiti še na skavtske obljube naših treh bratcev. Bile so med nedeljsko mašo. Takrat so na obisk prišli tudi starši, bili so zelo navdušeni nad našim taborom. Seveda pa je to le nekaj utrinkov, naj omenim le še straženje tabora, sežiganje coprnice - klanovke Činčile, plavanje v bazenu... Skratka, čudovito je preživeti deleček prostih dni v naravi in z naravo. j M Domžalski izvodniki in barjanski izziv Naša četa odkolesarila na Brezovico pri Ljubljani. S programom smo začeli zvečer in sicer s predstavitvijo čet iz vse Slovenije, ki so se udeležile tako imenovanega CMOK-a. Kasneje smo poslušali nadarjene karaokovce, brezovški skavtski ansambel, ki je sestavii tudi svojo himno. Tudi plesa ni manjkalo. V soboto smo se razdelili v skupine. Eni smo proučevali barjanske ptice, drugi ribarili, tretji spoznavali naravno čistilno napravo, plesali ljudske plese in še in še, je bilo možnosti za preživetje dopoldneva. Popoldne smo odskavtali v dolino izzivov. Prebrodili smo potok, šli čez vrveno brv, preplezali Kitajski zid, s pomočjo škripca »poleteli« čez Ljubljanico ter plavali in tekli med potjo, da bi bili čim hitrejši. Pot nas je na koncu privedla do labirinta, kjer nas je čakalo živo blato. Drugi dan so se nam pred mašo pridružili še starši in klanovci. Najbolj navdušeni smo se še enkrat podali v dolino izzivov, potem pa smo se s kolesi odpravili nazaj domov. Z lepimi poletnimi spomini tako spet stopamo v novo skavtsko, obenem pa tudi šolsko leto. N. C. ZLATA LEVSTEK Pesmi Jutro noči Jantarjevo prijaznost ugonablja molk. Turobno tihotnost, razsuto po srcih, odstira le svetla beseda. Nič brez svetlobe očem ni razkrito, črni se temačno, iz teme rojeva se jutro. Prihodnost Pred tabo neznana razigrano otožna, izumetničeno naravna, Mini razkrinkanje. Odgrnil bi te zavese, da prepoznaš neizrečeno, neznansko bežeče. Odkriješ, da je neulovljiva. Samo korak skoznjo tvojo prihodnost razkriva. AVTOŠOLA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 © 721-947 712-094 Tečaj CPP 7.11.1994 GIBRALTAR Calpe Nenavaden naslov zasluži vsaj kratko pojasnilo: 4. marca letos sem se udeležil rednega letnega zasedanja Komisije za zmajarje in jadralne padalce FAI, ki je letos potekala v Marbelli, v Španiji. Neposredna bližina Gibraltarja je bila izziv, ki se mu ne moreš kar tako upreti. In zakaj naslov Calpe? No, to pa je že vsebina mojega prispevka. Calpe drugič Gibraltar je za pogumne pomorščake dolgo predstavljal skrajno mejo, do katere so pluli. S primitivnimi ladjami si niso upali čez Gibraltarsko ožino, saj so tvegali, da se nikoli več ne vrnejo v Sredozemsko morje. Feničanom je Gibraltar pomenil vrata v Atlantik, Grki pa so mu nadeli ime Calpe, kar pomeni »žara« ali »urna«. In res, če Gibraltar gledamo iz zahoda ali vzhoda, ima podobo na bok položene žare. Z Abvlo, ki leži v Afriki, je Calpe tvoril enega od obeh stebrov Melkarta, sončnega boga, ki so mu Grki rekli Heraklej, Rimljani pa so ga imenovali Herkules. Sedanje ime Gibraltar je arabskega izvora. Arabci so namreč zasedli Španijo v 8. stoletju, zmagovito armado pa je vodil Tarik, ki je zbral svoje sile v Gibraltarju in od tu premagal Špance. Od takrat je znamenita Skala dobila ime Gibel Tarik ali po naše »Tarikova gora«. Ime se je ohranilo vse do danes in ne glede na vsakokratnega upravljalca z Gibraltarjem. Tarikibn-Zayad je zgradil trdnjavo in tako zavaroval Gibraltar pred morebitnimi napadi s severa. Šele leta 1309 so Spanci ponovno osvojili Gibraltar, toda le za kratkih štirindvajset let, ko so se Mavri spet vrnili in upravljali z Gibraltarjem naslednjih 129 let. 29. avgusta 1462 so Španci dokončno prevzeli oblast in Gibraltar spremenili v neosvojljivo trdnjavo. Ko pa je leta 1700 španski kralj Karel umrl brez potomcev, se je začela znamenita »Vojna za nasledstvo«. Združen angleško-nizo-zemski napad na Gibraltar, leta 1704, je omogočil prevzem oblasti in 4. avgusta (angl. viri) so Angleži zasedli Gibraltar. S pogodbo v Utrechtu, ki je bila podpisana 13. julija 1713, se je vojna končala. V X. členu navedene pogodbe je natančno zapisano, da španski kralj za zmeraj Britanski kroni izroča mesto, grad, pristanišče in utrdbo (I). Toda nepetosti med Španci in Angleži s tem ni bilo konec. Španci so hoteli Gibraltar nazaj, toda vsakokrat, ko so napadli, so si Angleži pravico do posesti pridobili in utrdili z novimi pogodbami (Sevilla 1721, Aix-la-Chapelle 1748, Pariš 1763 in Versaille 1783). 1830, po koncu Napoleonovih vojn, je Gibraltar postal britanska kolonija in začel se je njegov razcvet. Različni politični razlogi pa so zapirali in odpirali mejo med britansko kolonijo in Španijo. O današnjem položaju Gibraltarja pa bomo spregovorili v nadaljevanju. Gibraltar danes Gibraltar je danes britanska kolonija. Britanska vlada določa guvernerja, ki je visok uradnik, pooblaščen, da skrbi za upravljanje in blaginjo kolonije. Gibraltarski parlament (House of Assemblv) ima 16 izvoljenih članov, od katerih jih je 8 iz vladne stranke, sedem pa jih predstavlja opozicijo. Stvar je precej podobna angleški ureditvi in je očiten tudi njihov vpliv. Vlada (Gibraltar's Cabinet) je sestavljena iz petih ministrov, vodi jo Guverner, v njej pa je še poveljnik trdnjave in trije civilni uslužbenci. Zakoni slede angleškim zakonom. Sodišče je prava slika angleškega pravosodja. Gibraltar ima svoj denar - t.i. gibraltarski funt. Po vrednosti je enak angleškemu funtu, tiskajo pa ga v bankovcih in kovancih. Toda brez strahu! Če boste prišli v Gibraltar brez njihove valute, bodo brez težav sprejeli španske pezete, angleške funte ali nemške marke. Pomembno je, da jih imate veliko. Gibraltar izdaja tudi svoje znamke, ki so zelo cenjene med filatelisti. Ljudje v Gibraltarju Ko so Britanci zavzeli Gibraltar, so Španci odšli živet v bližnjo okolico. Še danes se krajem, kjer žive njihovi potomci, reče »City of Gibraltar residing in San Roque«. V Gibraltar pa so se naselili prebivalci iz mediteranskih dežel in seveda Britanci. Pozneje so se vrnili tudi Španci. Močan angleški vpliv v političnem in kulturnem življenju je dal pečat skupnosti, ki ni ne španska in ne angleška. Tu danes živi okrog 30000 prebivalcev od katerih je okrog 20000 pravih domorodcev. Veliko pa je tudi takih, ki v Gibraltar hodijo na delo (tako Španci kot tudi Maročani). Skala Gibraltar pač ne bi bil to, kar je, če ne bi bilo Skale (The Ročk, kot jo ljubeznivo imenujejo Angleži). Skala je vsa prevrtana s hodniki in tuneli, na izpostavljenih mestih pa je še danes mogoče opaziti ploščadi za topove in drugo oborožitev. Skrajna konca Gibraltarja sta rezervirana za vojsko in nedostopna za turiste. Kot pravijo domačini, si Gibraltarja ni mogoče ogledati, ne da bi se povzpeli (ali pripeljali) na vrh Skale, ki seže 450 m nad morje. Če Skalo gledamo z morja ali obale imamo občutek, da gre za otok. Južno stran so spremenili v velik rezervoar vode s tem, da so melišča pod vrhom zabetonirali in napravili kanale, ki dežnico odvajajo v zbiralnike. Zanimiv pogled, ki ne moti preveč. Tudi na severni strani je mogoče opaziti podobne zbiralnike, ki pa jih prerašča trava in nizko rastlinje. Skala sama je iz jurskega apnenca, starega 200 milijonov let. Tak apnenec je precej redek v tem delu in skupaj z geografskimi posebnostmi tvori edinstveno floristično in favnistično območje. Ima mediteransko klimo z mrzlimi in suhimi zimami in vročimi ter suhimi poletji. Posebnost področja je veter Levanter ali vzhodni veter, ki poln vlage drsi po pobočjih Skale in na vrhu kondenzira, kar povzroča tvorbo oblakov, ki dneve in tedne dobesedno vise nad vrhom. Turistu povzroča preglavice, toda rastlinam in živalim daje potrebno vlago. Gibraltarske opice Te prebivalke Gibraltarja sploh niso opice, pač pa brezprepne makako (Macaca syivaus), ki izvirajo iz pogorja Atlas v Maroku. Prvič so jih na tem področju opazili že v 18. stoletju. Danes so se te igrive živali že razmnožile in jih je mogoče videti povsod in od blizu. V zvezi z njimi je znanih več legend, ena med njimi pravi, da so opice pribežale v Gibraltar po naravnem tunelu, ki naj bi se začel v Jami Sv. Mihaela in segal do maroške obale. Druga spet pravi, da ko bodo opice izginile, bo konec britanske kolonije. Da je to kar resna zadeva, naj povem, da so sprejeli poseben sklep, ki določa, da število opic ne sme pasti pod 24 primerkov. Kdor bi se poskušal na vrh prebiti skozi nizko grmičevje, bi lahko srečal kakšno kačo, ježa, zajce in morda celo zvitorepko. Bati pa se je treba škorpijonov. Ptiči Za Gibraltar velja, da je eno največjih opazovališč ptic. Grmičevje predstavlja idealno skrivališče in gnezdišče številnim pticam pa tudi počitek tistim pticam, ki se selijo v Afriko. Tudi rožnati flamingi niso redkost nad Gibraltarjem. Naključnim turistom, kot sem bil sam, zbujajo pozornost seveda galebi, ki v neulovljivih figurah letajo nad Skalo. Seveda je v zraku polno ptičjih glasov, šumenja kril različnih žuželk in šelestenja listja, po katerem beže prebivalci Skale. Verjetno je zanje turistov vendarle preveč in se raje umaknejo tja, kjer dostop ni dovoljen. Drevesa Nizko rastlinje je pestro. Temu, kar vidimo, bi lahko rekli kar hosta, ki jo preveva značilen aromatičen vonj rožmarina in lavande. Tu raste krhlika, Oziris, masti-kov grm in številne druge. Pozorno oko bo uzrlo tudi evkaliptuse. Rože Čeprav je bil šele marec, je bil Gibraltar en sam rožni vrt. Prevladovala je sicer rumena barva, toda tudi odtenki rožnate, rdeče, modre in vijolične so bili vmes. Tudi metulji so gostje Gibraltarja. Tu je mogoče opazovati lastovičarja, rdečega admirala, kleopatro in številne druge. Med pisanimi grmovnicami najdemo znani oleander in bugenvilijo, hibiskus. Če imamo še malo moči, stopimo še v Vrtove Alameda. Toda brez priročnika ne gre! Pri južnih vratih, ki so bila postavljena v 16. stoletju, se za hip ustavim v senčnem vrtu pokopališča. Tu so pokopani branilci Gibraltarja. Angleži. Nekateri so umrli kot vojaki, drugi pa zaradi bolezni. In da bostenapolnili svoj časovno sicer omejen obisk, si oglejte ogromne topove, ki kažejo človekovo neustavljivo željo po uničevanju človeka. 100-tonski top je samo en primer te želje! Aleksander Čičerov Opombe: 1. After the Battle/Gibraltar, Number 21, str. 2. 2. Navedeni vir. 3. M. Tacher, The Downing Street Years, Harper Collins Puhlisher 1993, str. 746. Uporabljena je bila tudi naslednja literatura: Gibraltar Guidebook No. I in The Flovversand VVildlife of Gibraltar avtorjev Cortesa in Finla-ysona, 1988. 14 /lamnik Domžale Na startu teka na 100 metrov - vsi smo najboljši. TEKMOVALI V OKVIRU SPECIALNE OLIMPIADE Atletski miting v Domžalah Društvo za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik vedno znova preseneča z različnimi aktivnostmi, katerih cilj je popestriti življenje otrok in jih razveseliti. Tak je bil tudi namen prvega vseslovenskega ATLETSKEGA MITINGA v okviru specialne olimpiade sredi septembra v Domžalah. Nič drugačen ni bil kot vrsta drugih športnih prireditev, pa vendarle je bil drugačen. Več je bilo ljubezni, več razumevanja, tudi pomoči. Vsi smo se čutili enake, vsi smo se ves dan trudili in veselili manjših in večjih športnih uspehov otrok, ki so drugačni, kot mi, pa vendarle navadno srečnejši. Srečanje se je začelo že v zgodnjih jutranjih urah, ko se je na atletskem stadionu v Domžalah zbralo blizu 300 mladih atletov iz vse Slovenije; ti so skupaj s spremljevalci nestrpno pričakovali začetek ATLETSKEGA MITINGA, ki je za vrsto od njih pomenil najpomembnejši športni dogodek v njihovem mladem življenju doslej. Prihajali so tudi gostje: gospa Štefka Kučan, ki je za vsakogar našla prijazno besedo, gospa Danica Simšič, ki je obljubila, da ne bo navijala z drobno solzico, ampak z veseljem nad uspehom vsakogar; neutrudna Pavla Drešar, predsednica Društva, Jože Mlakar in Danilo Petere, ki so jih poznali vsi in so jim vsi, od najmlajših do najstarejših, za njihova prizadevanja želeli stis- niti roko. Tu so bili predstavniki obeh pristojnih ministrstev, pa gospa Ema Škerjanc Ogorevc, ravnateljica OŠ Roje, katere tekmovalci so tudi uspešno nastopali, pa gospe Ela Košir in Marija Vreš, ki sta bili nepogrešljivi pri organizaciji prireditve. Najpomembnejše pa so bile desetine mladih atletov, ki so se ves dan trudili, da bi bili najboljši. Začelo se je tako, kot na vseh pomembnih prvenstvih. S himno Godbe iz Moravč in prisrčnimi ma-žoretkami, mimohodom vseh tekmovalcev in prvimi besedami napovedovalca Črta Kanonija, ki je ves dan za vse vedno našel ravno pravo besedo. Po pozdravih pa je šlo zares. Teki na 50 in 100 metrov so bili rekordno udeleženi in pridni sodniki Atletskega kluba Domžale, ki je vzorno izpeljal vsa tekmovanja, so imeli včasih kar precej dela, da so določili zelo hitre tekmovalce, ki so se vsak zase veselili medalj: zlate, srebrne, bronaste, pa tudi rdeče, modre in rumene. Se zlasti so bili veseli prisrčnih stikov rok in čestitk gospe Štefke, gospe Danice, gospe Lidije, pa tudi vseh iz društva in kluba. Skoraj vsem pa se je kar mimogrede »priltmal« kakšen »lubček«, da o udarjanju rok sploh ne govorimo. To je treba videti. Ganjeni smo bili ob vsaki podelitvi posebej, ko smo videli, kako se ti otroci znajo in zmorejo veseliti. Z njim pa tudi njihovi pedagogi, starši, ki se kar niso mogli načuditi, kaj vse njihov otrok Glavna pokroviteljica atletskega mitinga je bila gospa Štefka Ku can. Med navdušenimi navijači in podeljevalci medalj je bila tudi poslanka Državnega zbora Danica Simšič. zmore. Uspešni so bili tudi v skoku z mesta, v skoku v višino in daljino, pri metu krogle, najuspešnejši so se pomerili tudi v teku na 400 metrov, kljub pozni uri pa so bili posebno prisrčno pozdravljeni tudi člani vseh štafet. Organizatorji so mislili na vse: manjkalo ni hrane ne pijače ne prijaznosti in skrbi za vsakogar posebej. Dr. Janez Svoljšak skoraj ni imel dela, zato pa so ga imeli mentorji, saj je kar nekaj tekmovalcev od samega veselja pozabilo, kje se spet dobijo. In večina se je dobila popoldne v diskoteki LIFE; to je ljubeznivo za nekaj ur odstopil g. Slavko Šorotar. Od tam so prijetno utrujeni odpotovali na svoje domove po vsej Sloveniji. Sobota, polna druženja z drugačnimi od nas, ki pa so del nas, je bila bolj prijetna kot druge, tudi zato, ker smo vsi, ki smo jo preživeli na ATLETSKEM MITINGU v okviru Specialne olimpiade, domov odhajali bogatejši za marsikaj. Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali, da je bil ATLETSKI MITING v DOMAŽALAH za vse tekmovalce sončni žarek, ki jih greje še danes. V. V. BRAVO, DEKLETA Domžalska štafeta -prva v Sloveniji Jesenski del atletske sezone je prinesel vrsto tekem, med katerimi najprej omenimo državno atletsko prvenstvo za pionirje, ki je bilo v septembru v Kranju. To je bila zadnja priložnost pionirk iz Atletskega kluba Domžale, ki že vrsto let pridno trenirajo pod vodstvom Damjana Berdnika in so že prinesle domov medalje tudi med mlajšimi in starejšimi mladinkami. Prvi dan sta bila zlasti uspešna Damjan Jovič; ta je v metu kopja dosegel bronasto medaljo. Enako odličje pa je v teku na 1000 metrov osvojila tudi Bojana Vojska, kot najmlajši pa se je v teku na 2000 metrov uspešno pomeril Tomaž Ku-šar. Zadnja disciplina letošnjega dr- Anja Završnik, Jasna Paladin, - državne prvakinje v štafeti. žavnega prvenstva je v domžalski štafeti, ki so jo sestavljale: Jasna Paladin, Meta Pungerčar, Bojana Vojska in najmlajša Anja Završnik, vsaka zase so se oba tekmovalna dneva pomerile v svojih specialnih disciplinah, prinesla največji uspeh v njihovi pionirski atletski karieri. S precejšnjo prednostjo so v štefet- Bojana Vojska in Meta Pungerčar nem teku 4 x 300 metrov presenetile svoje vrstnice iz veliko bolj znanih atletskih klubov, sebi, trenerju in vodstvu kluba pa z zlato medaljo in osvojitvijo naslova državnih prvakov pridale še en žlahten kamenček v mozaik uspešnega 15-letnega dela Atletskega kluba Domžale. Čestitamo! DRŽAVNO PRVENSTVO V MNOCOBOIU Bojana in Jasna - čestitamo! Komaj je vodstvo Atletskega kluba Domžale izreklo priznanje vsem mladim tekmovalcem in njihovim trenerjem za uspešne nastope in uvrstitve v državno reprezentanco, v kateri sta v Zagrebu na meddržav- Bojana Vojska in Jasna Paladin s trenerjem Damjanom Berdnikom nem atletskem troboju zlasti uspešno nastopala Damjan Barič in Boštjan Brnot, že se je ponudila nova priložnost za čestitke. Trener Damjan Berdnik se je skupaj z mladima atletinjama Bojano Vojska in Jasno Paladin odločil, da pomerijo moči tudi na vsakoletnem, že tretjem po vrsti, državnem prvenstvu v mnogoboju, ki so ga vzorno organizirali Brežičani v Novem mestu. Petek je pomenil obetajoč začetek za obe, zlasti pa za Bojano, ki je bila najhitrejša na najkrajši progi, kot prva je pritekla na cilj tudi preko ovir, s skokom 150cm v višino pa si je razdelila prvo mesto. Zato sta mladi tekmovalki toliko bolj nestrpno čakali soboto, ko naj bi bil največji problem met kopja. Pa je šlo vse kot po maslu. Z 2cm manj kot 5 m v daljino je Bojana povečala naskok, Jasna pa se je prebila na tretje mesto. Kopje res ni letelo daleč, Jasnino malce dlje, zato pa sta obe dokazali, da med pionirkami nimata prave konkurence v teku na 600 metrov. Končni uspeh je bil popolnoma nepričakovan, zato pa so ga bili toliKo bolj veseli: najbolj seveda Bojana in Jasna, njun trener, pa tudi njuni starši. Bojana Vojska je s precejšnjo prednostjo pred drugo uvrščeno postala državna prvakinja v mnogoboju, Jasna Paladin pa je prav tako z odličnim rezultatom osvojila bronasto medaljo. Bojani in Jasni ter njunemu trenerju Damjanu, ki tudi v mnogoboju še niso rekli zadnje besede, iskrene čestitke in uspešno tudi vnaprej! v. AKTIV NOGOMETNIH SODNIKOV Mali nogomet na pohodu Aktiv nogometnih sodnikov v naši občini je pred kratkim pripravil ustanovno skupščino lige malega nogometa občin Domžale-Kamnik in z njo razveselil zlasti nogometaše-rekreativce, ki se radi pomerijo med seboj. Zdaj v ligi sodeluje šest ekip (Ro- KRAŠNJA: DEVETIČ TEK, PRVIČ POHOD ZA KROF Kar dva absolutna rekorda Športno društvo Krašnja je v nedeljo, 2. oktobra 1994, v Krašnji pripravilo že Deveti tek za krof. lepo tekaško prireditev, ki je bila letos prvič združena z Rekreacijskim pohodom, primernim za vse starosti; udeležilo se ga je 63 pohod-nikov, med katerimi so bili posebej prisrčno pozdravljeni člani Društva za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik. Med 87 tekači, najstarejša je bila Helena Žigon, najstarejši pa Tone Strehovec, so zmagali: Aleksandra Tomovič in Uroš Zupan (oba AK Rudar Trbovlje) med mlajšimi pionirji in Bojana Vojska (AK Rudar) in Franci Vidergar (Moravče) med starejšimi pionirji. Med članicami sta bili najboljši Nataša Hribar iz Kamnika med mlajšimi in Veronika Bohinc iz Ljubljane med starejšimi »dekleti«, ki je postavila tudi najboljši čas. Med moškimi je blestel Boštjan Brnot, član AK Domžale, pravkar se je vrnil z uspešnega nastopanja v Parizu, saj je za tri sekunde izboljšal dosedanji najboljši čas Lada Urha, prva mesta pa so osvojili še Igor Mernik iz ZŠAM Celje, Jože Jere iz Sevnice in Mare Krištofič iz SD Krplje. Najštevilčnejša je bila tokrat ekipa AK Rudarja iz Trbovelj, vsi udeleženci pa že devetič navdušeni nad gostoljubnostjo Krašnjanov, še zlasti pa Športnega društva, ki ga uspešno vodi Marjan Štrukelj. Med najmlajšimi tekači sta bila osemletna Andreja in sedemletni Gašper, med pohodniki pa je posebno priznanje prejela Ela Košir; ta je na pohod prišla z Društvom za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik. Skoraj sto tekačev se je skupaj odpravilo na 9. tek za krof. Boštjan Brnot - po mednarodnih uspehih še rekordno doma. Obljubili so, da jih bo v prihodnje še več. Da pohod ni bil pretežak, dokazujeta tudi triin-sedemdesetletni domačin Milan Štolfa in še ne štiriletna Eva Pestotnik in malce starejši Nejc Habjan; vsi so uspešno prehodili pot, ki je bila po mnenju vseh lepo pripravljena. Na njej pa je kar nekaj pohodnikov nabiralo kostanj, tudi kakšna goba se je našla in veliko svežega zraka in prijetnega druženja. Pokrovitelj teka in pohoda je bilo Gostinsko podjetje Trojane d.o.o., kateremu iskrena hvala, vsem pa Nasvidenje na teku in Pohodu za krof 1995! kovnjači Avbelj Lukovica, Pizzerija Furman Lukovica, Bistro ZORA Vir, Bar Blatnica Trzin, malonogometni klub Loka pri Mengšu in MNK Mengeš. Prva srečanja, ki so se odigrala na igriščih ob osnovnih šolah in igrišču v Športnem parku na Viru, so že za njimi in pričakujejo, da naslednje tekme, pomerili se bodo po kombiniranem trikrožnem sistemu, ne bodo prav nič manj borbene in zanimive kot vse doslej. Vodstvo Lige sestavljajo: Franc Ložar (tekmovalni komisar), Ivan Barlič (generalni sekretar), Rado Narobe, komisar za delegiranje, Milan Pevec, ml. in Matjaž Franič sta predstavnika ekip. VETERANSKI MOTOKROS Urbanija v slogu Motokros - v osemdesetih letih slava in ponos rokovnjaške Lukovice. Na te besede nas je z nostalgijo spominjala nedavna prva dirka veteranov motokrosa, ki je bila v Dolenjskih toplicah. Na tej dirki je namreč zmagal lastnik Rekreacijskega centra iz Lukovice Bernard Urbanija - Miško in za seboj pustil vse bivše slovenske ase ter znova pokazal svoje mojstrstvo. Ob progi je imel veliko svojih navijačev, prišli so celo s posebnim avtobusom. S tem se je znova izkazalo, da je v Lukovici in njeni okolici (še vedno) zelo priljubljen. Druge uvrstitve naših udeležencev: 4. Vladimir Andrejka, 5. Simon Avbelj, 7. Stane Pančur, 14. Drago Kreč, 16. Janez Smolnikar. 52-letni Drago Kreč je bil tudi najstarejši udeleženec dirke. MIRN KOKALJ KOTALKARSKI KLUB PIRUETA Uspešni nastopi v tujini Standardni člani državne reprezentance iz KK Pirueta NINA GRILJ, ALENKA in MATJAŽ IVAN-ČIČ so sodelovali na mednarodnem tekmovanju INTERLAND CUP na Dunaju. Tekmovanja so se udeležili številni tekmovalci iz šestih držav: Nemčije, Danske, Francije, Švice, Avstrije in Slovenije. Slovenski tekmovalci so ekipno dosegli tretje mesto, k odlični uvrstitvi pa so s svojimi uspešnimi nastopi prispevali prav domžalski tekmovalci, ki so zasedli naslednja mesta: MATJAŽ IVANČIČ tretji, NINA GRILJ četrta ter ALENKA IVANČIČ peta - vsak v svoji kategoriji. Konec oktobra se bo deset tekmovalcev in trije trenerji KK Pirueta udeležili mednarodnega seminarja v VILLEFRANCHE v Franciji, na katerem sodel"jejo številni vrhunski tekmovalci ter priznani svetovni trenerji, podobno kot lansko leto v ZURICHU v Švici. Tudi letos bodo na seminarju; udeležilo se ga bo več kot 100 kotalkarjev iz cele Evrope ter 30 trenerjev, sodelovali pa bodo ameriški trenerji, ki so najboljši na svetu. Povabilo francoske zveze za umetnostno kotalkanje je za KK .Pirueta, ki bo edini predstavljal Slovenijo, lepo priznanje in še lepša priložnost, da njihovi tekmovalci in trenerji dopolnijo svoje dobro znanje z dodatnimi izkušnjami iz Evrope in sveta. Mladi tekmovalci, trenerji in vodstvo kluba so se povabila zelo razveselili, saj so prepričani, da sodelovanje na seminarju, predvsem pa trdo delo, prinašata lepe uspehe KK Pirueta tudi v naslednji sezoni. Domžale /lamnik 15 Akademski slikar Janez Kovačič na Studencu V petek, 14. oktobra zvečer so v razstavnem prostoru Kulturnega društva Miran (are, Škocjan v poletnem gledališču na Studencu s kratko slovesnostjo, sodelovali so Vlado Kreslin, Mojca Zaje in Betka Štuhec, v prisotnosti blizu dvesto gledalcev odprli slikarsko razstavo Janeza Kova-čiča. Nekaj več kot trideset slikarskih del bo na ogled do 30. oktobra med 17. in 19. uro. Slikar Janez Kovačič je bil rojen 24. februarja 1942 na Rakitni, živi pa na Brezovici pri Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski Likovni akademiji leta 1968. Potem je nekaj časa živel v Nemčiji, po vrnitvi je študiral III. stopnjo na ljubljanski Likovni akademiji in leta 1975 diplomiral. Imel je že 93 samostojnih in čez 150 skupnih razstav. Zadnja leta je veliko razstavljal in delal v Kanadi in Ameriki. Za cerkev sv. Petra v Torontu je upodobil štiri evangeliste. V katedrali v Gornjem Gradu je restavriral božji grob. Njegova dela so v več kot petdesetih cerkvah na Slovenskem. Za cerkev sv. Vladimirja v Montrealu je izdelal osem vitražev - oken: Marije, sv. Jožefa, sv. Vladimirja, sv. Modesta ter slovenskih svetniških kandidatov Slomška, Baraga in Gnidovca. Likovni kritik je o Janezu Kovačiču zapisal: Svojo slikarsko občutljivost je Kovačič najbolj razvil v upodobitvah značilnega dolenjskega pejsaža, zlasti tistega, ob Krki. Tu je, skoraj kot po pravilu, vedno odločujoč faktor zelena barva, v neštetih niansah; nasploh pa je zelena barva prisotna skoraj v sleherni Kovačičevi sliki - bodisi kot simbol izrazite osebne opredelitve, bodisi kot skupni imenovalec za vse živo, vege-tabilno. V dolenjskih pejsažih je slikar lahko v polni meri uresničil svoje »barvne« sanje; njegov čopič »zapleše« tu svoj dinamični ples in zapusti za seboj sled - tkivo nemirnih barvnih lis, ki razodevajo - kot Van Goghove slike - neposreden utrip življenja. (Jmentik kaže tematsko zelo razgiban prerez skozi svojo likovno ustvarjalnost zadnjih let. Kovačičev slikarski svet, naj gre tu za polno-krvna olja, slike naslikane z živo vehementno potezo slikaskega čopiča v pretehtanih barvnih odnosih ali pa za z mehkobno barvitostjo na-dahnjene akvarele, je v svojem osnovnem bistvu svojstvena različica poetičnega realizma. Je slikarstvo, ki je pognalo svoj poganjek iz bogate tradicije slovenskega realističnega slikarstva, zlasti krajinarstva. Kovačičeva likovna kultura se kaže v njegovi precizni, premišljeni, hkrati pa sugestivni in muzikalični barvni potezi, v izrednem skladju in harmoniji vseh likovno-izraznih elementov. V pogledu motivike, ki jo umetnik uporablja, lahko zapišemo, da je slikar naravnost zaljubljen v lepoto in poezijo značilne slovenske krajine, v prvinsko domačijsko stavbno kulturo ki je, na žalost, vedno bolj ogrožena. Tako se v akvarelih Kovačiča srečujemo s številnimi motivi s kmečkega podeželja, s starimi. J ; napol porušenimi bajtami, mlini in osebnostjo naše kmečke arhitekture - kozolci. Pogost motiv umetnika je gorski motiv, kjer pokaže svoje izredno občutje za barvna razpoloženja. Rad slika tudi klasična tihožitja, ki mu nudijo pravi vulkan barvnih razpoloženj, je pa-tudi pravi mojster realističnega, a hkrati tudi globoko psihološko niansiranega portreta. Skratka slikar Janez Kovačič nas je prepričal, da velja za enega naših najkvalitetnejših slikarjev realistične smeri. VI. LETNE ŠPORTNE IGRE Bravo Domžalčani Kot smo že pisali v prejšnji številki, so bili Domžalčani letos gostitelji VI. letnih športnih iger upravnih organov gorenjskih občin, ki so v začetku oktobra potekale v Športnem parku v Domžalah. V lepih športnih bojih je sodelovalo sedem občin: Kamnik, Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Tržič in Jesenice, v skupni uvrstitvi pa so sicer le za točko, pa vendarle zmagali domačini, ki so prvo mesto dosegli v tenisu in varpi, najbolje pa so potegnili tudi vrv. Kamničani so bili najboljši v kegljanju in odbojki, v igri presenečenja, v kateri so sodelovali funkcionarji, so najbolj presenetili Škofjeločani. Ce na hitro pogledamo še najboljše posameznike, zaslužijo vse čestitke tri najboljše keg-Ijavke: Barbara Peteh iz Tržiča, Helena Križnik iz Kamnika ter Milena Gate| iz Radovljice, pri njihovih moških kolegih pa je bii najboljši Jože Klofutar iz Tržiča, Franc Kokalj in Bojan Mohar pa sta zasedla drugo oz. tretje mesto. Andreja Jakelj je najbolje vrgla varpo, takoj za njo pa sta bili Olga Vrankar (Domžale) ter Nuša Hribar iz Kranja. Domačina Zoran Kramžar (prvi) in Brane He-ferle (drugi) sta v varpi zmagala pred Gregorjem Podobnikom iz Kamnika, kolo pa so najbolje in najhitreje vozili Rajko Novak iz Domžal (prvi), Roman Masten iz Kranja (drugi) ter Rok Bertoncelj iz Kranja, ta je bil tretji. Najboljša kolesarka je bila Soni Strnad iz Kranja pred Jeseničanko Marijo Šivic in Domžalčanko Majdo Er-man. Vsi tekmovalci so prijetno preživeli družabno srečanje za velikim srečelovom (sponzorjem iskrena hvala!) med vedno prijaznimi domačini v Domu krajanov v Žejah. V. V. BUDNIČAR 94 Mi uspešno balinamo naprej Balinarski klub BUDNIČAR Koli-čevo je lani praznoval prvih dvajset let uspešnega dela in tudi letos uspešno balina mimo vseh ovir. Njegovi ekipi v prvi in drugi ljubljanski kot II. ljubljanski ligi zasedata mesti v zlati sredini, ob uspešnem metanju balinca in balinarskih »kugel« pa vedno najdejo čas tudi za organizacijo tekem na svojem pokritem balinišču na Količevem. Ne manjkajo skoraj na nobenem turnirju, kot prijetne in uspešne tekmovalce jih poznajo širom po Sloveniji, zato so jim radi vrnili obisk Tn se zelo številčno udeležili njihovega vsakoletnega turnirja BUDNIČAR. Zlasti so bili njihovih pozornosti veseli starejši balinarji, ki nimajo ravno veliko možnosti, da se srečajo in pomerijo med seboj. Upokojenci z Vira, iz Mengša in Kamnika, mešani ekipi Kranja in Šentvida, balinarji s Prevoj, katerih pokrovitelj je bilo gostišče Škarja, so vsi po vrsti izražali upanje, da to ni njihovo zadnje druženje. Zmagala je ekipa KS Prevoje, pred upokojenci pa z Vira in Mengšani. Drugo leto pa »revanš« obljubljajo vsi udeleženci. Lep uspeh Mihe Rihtarja v Nemčiji Tudi letos so se v lepem skakalnem centru Vogtland v Auerbachu zbrali mladi skakalci iz petih držav (Češka, Poljska, Avstrija, Slovenija, Nemčija). Tekmovali so na dveh skakalnicah za veliki pokal »Frein presse«. Med 60 tekmovalci je Miha Rihtar osvojil obe zmagi in si že drugič zapored priskakal to lepo nagrado. Rezultati: I. Miha Rihtar »SAM Ihan« 463 točk SLO II. Patric Chlum Lomnice, 438 točk CZ III. Aleš Groma Lomnice, 429 točk CZ IV. Zens Siedel Rodovvich 425 točk D V. Macias Marius SKID - Pibjela 416 točk PL Prav tako ali pa še bolj zares je šlo za pokal BUDNIČAR 1994; tu je sodelovalo 15 ekip, med njimi tudi najboljše iz posameznih lig. Prišli so iz Velenja, Tržiča, Kranja, Goriških brd, tekmovali so balinarji iz Cerknega, Tolmina, Ihana, Domžal, Mengša, Duplice, Stahovice, dve domači ekipi in ekipa bratov Koderman iz Nadgorice. V finalu so bili najbolj zbrani balinarji Trebeli-škega iz Velenja; ti so zmagali pred Virtusom iz Duplice, tretje mesto pa so osvojili domačini. Vsi najboljši so dobili pokale in medalje, balinar Cvetko iz Goriških brd, ki se je izkazal kot najboljši pri nagradnem bližanju, pa še zlati obesek. Takoj po tem turnirju je Balinarski klub Budničar, katerega glavni pokrovitelj je ZLATA KAPLJA IZ RADOMELJ, pripravil še tradicionalno štirindvajseturno balinanje, v katerem so se pomerili domači tekmovalci z ekipo iz Mengša. Čeprav rezultat ni pomemben, zapi-šimo, da so zmagali domačini z rezultatom 184 proti 159, da je bilo vseh štiriindvajset ur prijetno in da že sedaj kličejo NASVIDENJE v MENGŠU 1994. V. V. Ekipa mladincev SD Domžale, državni prvaki za leto 1994 od leve proti desni (Jernej Adlešič, Gregor Kovic, Simon Kovic) Domžalski strelci SD Kovinar, katero ima dolgoletno' strelsko tradicijo v tem industrijskem kraju, je letos izvedla tradicionalno tekmovanje za lovoriko LIVAR - Železar. Od četrtka do sobote je v Štorah nastopilo 82 tekmovalcev in tekmovalk v 26 ekipah. Med njimi tudi večina državnih reprezentan-tov na čelu z letošnjim evropskim prvakom Rajmondom Debevcem. Tekmovanja se je udeležila tudi mlada ekipa SD Domžale. Letošnji mladinski državni prvaki so se z ekipnim nastopom uvrstili na četrto mesto z vsega krogom zaostanka do tretjega mesta. Poleg odličnega Simona Kovica, ki se je uvrstil na šesto mesto posamezno, je izredno presenetil tudi Jernej Adlešič s postavitvijo osebnega rekorda 576 krogov in z uvrstitvijo na osmo mesto. Rezultati: - ekipno: 1. Olimpija (Ljubljana) 1735, 2. Brest (Cerknica) 1722, 3. Štefan Kovač (Turnišče) 1715, 4. Petrol TOE (Domžale) 1714,... - posamezno: 1. Debevec (Olimpija) 591, 2. Renata Oražen (Portorož) 583, 3. Kandare (Brest) 580, 6. Simon Kovic 578, 8. Adlešič 576, 29. Gregor Kovic 560 (vsi Domžale),... Zahvaljujemo se Sekretariatu za občo upravo SO Domžale, ker nam je zagotovil prevoz na tekmovanje. Mestna strelska zveza Ljubljana je na strelišču na Dolenjski cesti izvedla tretje državno prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem - mednarodni program. To tekmovanje je bilo eno zadnjih preizkušenj pred nastopom na svetovnem prvenstvu v Milanu in evropskem prvenstvu v VVroclavvu na Poljskem. Zelo uspešno je nastopil mladi Simon Kovic iz Domžal, kjer je letošnjemu naslovu državnega prvaka v streljanju z zračno puško dodal še en naslov v disciplini 60 leže ter drugo mesto v disciplini 3 x 40 strelov, kjer je za zmagovalcem zaostal samo en krog. Strelci SD Domžale se zahvaljujemo vsem pokroviteljem, kateri so nam v letošnji sezoni priskočili na pomoč pri osvojitvi treh naslovov državnega prvaka, posebna zahvala pa še velja: Sekretariatu za ljudsko obrambo SO Domžale, Kovinoplastiki, Kovic Radko in Marjana iz Doba, Elko Ljubljana, Izvršni svet SO Domžale ter Frizerstvo Del Bello Domžale.. /vt. k. Milan Rožič se bo udeležil prvenstva v bodv buildingu Milan je bil lansko leto državni prvak v mladinski kategoriji. Sedaj se intenzivno pripravlja za letošnje prvenstvo v body buildingu. Tekmoval bo tudi v mladinski kategoriji, saj še ni dopolnil 21 let in tehta 95 kg. Treninge si je sam splaniral za to prvenstvo, kakor tudi dietno prehrano za to državno prvenstvo. Upajmo, da se bo uvrstil v finale. Jesenska matineja pri Svetem Primožu Baritonist Janez Majcenovič je ob odhodu v pokoj v soboto, 15. oktobra ob pol enajstih za sodelavce in druge prijatelje organiziral koncert v cerkvi pri Sv. Primožu. Program koncerta je obsegal sakralno glasbo od Bacha, Mendelssohna in Ludvika Van Bethovna do slovenskega skladatelja Franca Cačnika. Nasto-pli so baritonist Janez Majcenovič, flavtistka Ada Holcar, na orgle pa je igrala Marija Holcar. Program je povezoval Tone Ftičar. Pri organizaciji sta pomagala tudi zakonca dr. Juli-jana in prof. Milan Šuštar, ki skrbita tako za božji hram sv. Primoža kot za bližnjo mežna-rijo, kjer si utrujeni popotniki lahko odpočijejo. Gospod Janez Majcenovič se je s koncertom poskušal za uspešno sodelovanje oddolžiti vodstvu in profesorskemu zboru Srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku. Za prijeten in doživet koncert ter prisrčno srečanje ob tako lepem vremenu hvala. POHIŠTVO LIIZ KARANTANIA VELIKO JESENSKO ZNIŽANJE! fcJ/V. ■ sedežnih garnitur v blagu in usnju (22 vzorcev) dnevni regali domačih in tujih proizvajalcev KOMPO, BINDT, KNOLA, BURG ■ pester program KUHINJ - 34 modelov ■ pestri programi drugega pohištva SALON LIIZ KARANTANIA, DOMŽALE, UI.A. Skoka2, telefon 711 -804, delovni čas vsak dan od 8. do 12. in od 15.30 do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. BURG Garnitura NATALIJA Trosed - postelja 16 /lamnik Domžale Šahovske novice ŠD Napredek Domžale je v počitnicah izvedel »Poletno šolo za mlade«; to je gmotno podprl Sekretariat za družbene dejavnosti SO Domžale. Poučevanje teorije in igranje je trajalo 6 tednov, udeležilo pa se jo je 1 7 mladih šahistov. Dnevno jih je bilo prisotnih 10 iz Mengša, Trzina, Doba in Domžal. Društvo invalidov Domžale je organiziralo letošnje področno tekmovanje v šahu. Na Količevem so se pomerile 4 ekipe na 4 deskah. Zmagalo je Dl Moste-Polje pred Dl Vič-Rudnik, Dl Domžale in ZUIM Kamnik. Najboljša ekipa se je uvrstila na državno prvenstvo. Na športnem dnevu Srednje šole Domžale je njihov pedagog Igor Penko, sicer šahist MK, zbral kar 28 mladih, da so se pomerili na šolskem prvenstvu. Najboljše je odločilo 7 krogov švicarskega sistema s pospešenim tempom. Zmagal je favorit Marjan Prusnik (4. 1.), ki je oddal samo en remi. Drugi je bil presenetljivo Dejan Cadjavčan (1. L.), saj je izgubil samo s prvakom. Tretji in četrti sta bila Mihael Banko (4. 1.) in Klemen Mrčun (1. L.), s 5 točkami, peti in šesti pač Miran Prvinšek (4. 1.) in Dušan Mešovič (1. 1.). s 4,5 točke. Itd. Turnir je izvedlo ŠD Napredek brez pripomb. Športna zveza Domžale in ŠD Napredek bosta v mesecu okt./ nov. t. I. organizirala tudi prvenstvo za mladince/ke do 18 in 20 leta starosti. Jesenski napredkov piknik turnir se je med 22 udeleženci končal z zmago domžalskega mojstra Vladimira Ivačiča 7,5 točke, pred Zdravkom Vošpernikom (Lj. Zav.) 7 točk in Vojkom Srebrničem (NC) 6,5 točke. Sledila sta domačina Boris Skok 6 točk in Vid Vavpetič 5,5 točke, šesti pa je bil mladinec Robi Bergant iz Komende 5,5 točke itd. Odigrali so 9 krogov švicarskega sistema s pospešenim tempom. V OŠ V. Perka Domžale se je začela Napredkova šahovska šola 94/95. Poteka vsak ponedeljek od 16. do 18. ure. Namenjena je boljšim in kategoriziranim mladim igralcem in igralkam iz vseh OŠ in SŠ v občini. Cilji so postopno uvajanje mladih v šahovsko teorijo, napredovanje v praktični igri in srečanja z mladimi šahisti iz sosednjih občin ljubljanske regije. S. LAZNIK Janez Nastran - dvakratni državni prvak v problemskem šahu Prvak Slovenije v sestavljanju šahovskih problemov v letu 1994 je postal Janez Nastran iz Domžal. Zmagal je na obeh tekmovanjih, in sicer v sestavljanju ortodoksnih in hetero-doksnih šahovskih problemov. Drugo mesto je osvojil Anton Preinfalk, tretji je bil Ljubomir Ugren, oba iz Ljubljane. Na prvenstvu je sodelovalo osem slovenskih problemistov s 35 šahovskimi problemi. Sodnika tekmovanja v sestavljanju šahovskih problemov sta bila Janko Furman in Boris Ostruh, oba iz Celja. Ob tako velikem uspehu domžalskega občana Janeza Nastrana je imel član uredniškega odbora Slamnika z njim kratek intervju. Najprej vam čestitam za vaš izredni uspeh. Dovolite, da vam za bralke in bralce Slamnika zastavim nekaj vprašanj o problemskem šahu. Kaj sploh je problemski šah? »Problemski šah ni šah v običajnem smislu, ampak je zvrst ugankarstva, ki temelji na šahovski igri. Šahovski problem je uganka v obliki umetno, domišljijsko sestavljene pozicije na šahovnici, reševalec pa mora uganiti odgovor na zastavljeno nalogo. Najbolj so znani šahovski problemi, ko reševalec išče mat, ki ga izvede beli v dveh potezah.« Kako pa so videti tekmovanja v problemskem šahu? »V problemskem šahu prirejajo tekmovanja v skladanju in v reševanju šahovskih problemov. Tekmovanja v skladanju problemov potekajo dopisno, to pomeni, da avtorji šahovske probleme pošiljajo po pošti, bodisi šahovskim ali drugim časopisom bodisi na državna ali svetovna tekmovanja. Po končanem razpisnem roku organizator tovrstnega tekmovanja vse prispele probleme, opremljene s šifro, brez navedbe avtorja, izroči izbranim sodnikom, ti pa jih nato ocenijo in razvrstijo po kakovosti.« Kaj menite o zgodovini slovenskega problemskega šaha? »Problemski šah ima v Sloveniji bogato zgodovino. V prejšnjem stoletju smo imeli Slovenci med prvimi v Evropi nekaj šahovskih, pa tudi problemskih rubrik v naših časopisih. Po drugi svetovni vojni so sloven- ski tedniki (Nedeljski dnevnik, Tovariš, Mladina in drugi) objavili veliko problemov slovenskih avtorjev, pa tudi drugih. Vse to je spodbudilo rojstvo »zlate« generacije v 70. letih (Ugren, Zigman, Klasinc, Furman, Ostruh in drugi), ki se lahko pohvali z izrednimi rezultati v svetovnem merilu in z vodilno vlogo v bivši Jugoslaviji.« Kakšno je današnje stanje slovenskega problemskega šaha? »V zadnjem času slovenski mediji žal ne kažejo več posluha za problemski šah, zato se mlade generacije Slovencev ne morejo seznaniti s to vejo šahovske »umetnosti«. Posledice se zelo čutijo, saj v Sloveniji danes ni mlajših sestavljav-cev in reševalcev šahovskih problemov. Gotovo je prav, da sva v dosedanjem pogovoru nekoliko osvetlila nastanek, razvoj in stanje problemskega šaha, kajti neizpodbitno je dejstvo, da se o njem zelo malo piše. Vaš uspeh na letošnjem državnem prvenstvu je res vreden pozornosti, zato nam zaupajte še nekaj o sebi. »S problemskim šahom sem se začel ukvarjati že v mladih letih, vendar bolj površno. V zadnjih letih pa se temu posvečam z večjo zagnanostjo, zlasti potem, ko so mi prvi problem objavili v reviji Šahovska misel. Na prvem prvenstvu Slovenije sem osvojil 2. mesto, kar mi je vlilo še več volje in zaupanja v lastno znanje in šahovske problemske sposobnosti. Moram vam povedati, da je za skladanje dobrega šahovskega problema potrebno zelo veliko časa, saj včasih kak problem študiram več mesecev, potem pa za nekaj časa odneham, ker se ideja ne »izide« ali nisem zadovoljen z njo.« In za konec najinega pogovora mi, prosim, zaupajte, kakšni so vaši načrti? »Trenutno pripravljam probleme za naslednje državno prvenstvo in za 5. svetovno prvenstvo, kjer Slovenija sodeluje prvič kot samostojna država.« G. Janez Nastran, hvala vam za pogovor. Želim vam, da se tudi na svetovnem prvenstvu v problemskem šahu izpolnijo vaše skrite želje. BOGDAN OSOLIN Alpinistični odsek Domžale Med dejavnostmi AO Domžale v poletnih mesecih velja poudariti udeležbo članov odseka na dveh taborih, in sicer pod Mangrtom v Italiji in v Kamniški Bistrici. Splezana sta bila dva prvenstvena vzpona in opravljenih več ponovitev klasičnih smeri v domačih gorah. Tradicionalnega tabora pod Mangrtom so se udeležili trije člani odseka. Janez Cerar je s soplezalcem Maretom Vrevcem (AK Vertikala) splezal Raz spominov, VII-, 500m v Malem Koritniškem Mangrtu, v steni Vevnice pa so Rok Kralj in Mojca Čibej (AO Kamnik) ter Dušan Cerar in Bernarda Cander (AO Kamnik) splezali Barbaro, V/IV, 500m. V Martin turnu v bližini Velike planine sta Janez Cerar in Klemen Mikiič splezala prvenstveni vzpon Pozabljena škatlica, VII+, 110m. Tabor v Kamniški Bistrici se je začel s piknikom, nadaljeval pa s plezanjem v stenah nad dolino. Janez Cerar in Klemen Miklič sta plezala Kamniško, VII-, 270m, Rok Kralj in Mojca Čibej ter Janez Cerar in Monika Kambič (AO Mengeš) so plezali Zupanovo, VI+, 250m, Virahsa, IV, 200m pa Klemen Miklič ih Primož Bečan, Aleš janžekovič solo, vse v steni Kogla. V Skuti sta Južni raz, IV4-, 350m plezala Primož Bečan in Alenka Zierenfeld, Grego-rinovo, VI+, 250m, Janez Cerar, Robert Po-ličnik (AO Kamnik) in Monika Kambič, Dušan Cerar in Alenka (AO Kamjiik) Peruniko, Rok Kralj in Bernarda Cander pa sta splezala prvenstveni vzpon SmerV megli, V/IV, 160m. V Vežici sta ponovila Akademsko, VII-, 210m, Janez Cerar in Janez Puhan, smer Kramar - Močnik, VII-, 200m, pa Cerar Dušan s soplezalcem. ; Med vzponi v Julijcih velja omeniti smeri Helbo, VI, AO, 350m, Bavarsko, IV+, Zahodno zajedo, VI, v steni Triglava, ki sta jih splezala Aleš Janžekovič in Klemen Miklič. V Šitah sta splezala Zajedo, VI, Dušan Cerar in Monika Kambič. Ženska naveza Tatjana Cerar in Vlasta Dobrila^AO TAM) je splezala Kaminsko smer, IV+,.!300m v Mojstrovki. Aleš Janžekovič in Primož Bečan sta opravila ponovitvi Stebra revežev, V-, 400m v Mojstrovki in JV Raza, VI, 400 m, Jalovca. V Jezerskem stogu so plezali Levi steber III—IV, Klemen Miklič in Alenka Zierenfeld ter Kaminsko, III—IV Klemen Miklič in Primož Jarc. Janez Cerar v steni nad Cardskim jezerom v Italiji Iz dejavnosti odseka je razvidno dobro sodelovanje z drugimi odseki, predvsem z AO Mengeš in AO Kamnik in pa udeležba članov na različnih taborih. ROK KRALJ Odprava PD Moravče na Mont Blanc P. D. Moravče in P. D. IMP sta od 15. 7. do 24. 7. 1994 organizirali odpravo na najvišjo goro Evrope, 4807 m visoki Mont Blanc. Organizacijske in kondicijske priprave so potekale celo leto in kar težko smo čakali na dan odhoda. Pot nas je vodila preko Severne Italije in v zgodnjem jutru smo se skozi tunel pod Mont Blancom zapeljali na francosko stran do Chamonixa; tu smo v prijetnem kampu razpeli šotore. Preostanek dneva smo porabili za razgled po bližnji okolici, prav tako pač tudi nedeljo, ko je bilo vreme kot nalašč za vzpone na bližnje razgledne točke. Zvečer smo se zbrali na posvetu, kjer smo določili sestavo štirih navez - dve z devetimi in dve z osmimi planinci. V ponedeljek zjutraj je šlo zares. Z zobato železnico smo se odpeljali do višine približno 2300m. Tam smo vzeli pot pod noge in sredi dopoldneva smo prispeli do koče Tete-Rousse (ali »tete Roze«, kakor smo jo na hitro prekrstili) na višini 3167m. Malo smo se okrepčali in topleje oblekli, ker se na tej višini že začne snežna odeja. Sledil je vzpon preko zelo strmega skalnega pobočja do koče Couter na višini 3817 m. Zadnji del poti pod kočo smo začeli kar pošteno sopihati, saj se je že poznala manjša količina kisika v ozračju. Na tej višini so se pri nekaterih že pojavili znaki višinske bolezni - slabost pa tudi bruhanje. Edino pravo zdravilo za to pa je čas, ker se mora telo postopno navaditi na redkejši zrak. V koči smo se pozanimali za prenočišče. Ker je na začetku kazalo bolj slabo, se je ena naveza odpravila naprej do bivaka Vallot na višini 4362m. Ostali pa smo vseeno uspeli dobiti ležišča, ker je zaradi slabe vremenske napovedi veliko planincev odpovedalo rezervacije. Čez noč se je vreme poslabšalo in zjutraj smo se v megli in snegu spravili v naveze ter odšli na pot. Vidljivost je bila le nekaj lOm in s težavo smo držali pravo smer. Malo pod bivakom Vallot; kjer se pobočje razširi in postane bolj položno, smo imeli veliko težav z iskanjem prave poti. V snegu je bilo namreč vse polno sledi navez, ki so pred nami iskale pravo smer, ali pa so se že vračale. Veliki leseni drogovi, ki na tem delu označujejo smer, v tako gosti megli tudi niso bili vidni. S precej sreče smo prebrodili tudi to težavo in kmalu smo v megli zagledali obrise bivaka. Navezo, ki je prebila noč na bivaku in že vse dopoldne čakala na izboljšanje vremena, je naš prihod spodbudil, da se je vseeno odpravila proti vrhu. V bivaku smo si skuhali čaj, nato pa smo tudi mi pohiteli, da premagamo 450m višinske razlike do vrha. Napredovali smo bolj počasi. Ustavljali smo se vsakih nekaj metrov in se poskušali nadihati redkega zraka za nadaljnjih nekaj metrov. In končno vrh, veselje in stiski rok. Napravili smo še nekaj skupinskih posnetkov, nato pa smo se odpravili navzdol. Prvotno je bilo planirano, da pri sestopu pod bivakom zavijemo na desno, prečkamo ledenik Bosson in se še isti dan spustimo v dolino. Načrte pa nam je prekrižala megla, tako da smo se vrnili po že znani poti do koče Gouter, kjer smo prespali. Naslednje jutro smo s precejšnjo previdnostjo zaradi novo zapadlega snega sestopili do »tete Roze« in naprej mimo zgornje postaje železnice do postaje gondole, s katero smo se odpeljali v dolino. Zvečer je bilo v kampu precej veselo, saj je bila osvojitev vrha v tolikšnem številu in v tako težkih razmerah za nas velik uspeh. Chamonix smo zapustili v soboto zjutraj. V Italiji smo se zapeljali še do Cervinie, vasi na 2000 m, nad katero kraljuje mogočni Materhorn. Tam smo nekateri v hudem pomanjkanju časa še na hitro skočili na 4165 m visoki Breithorn. Zvečer pa smo se odpeljali naprej proti domu; kamor smo prispeli v nedeljo zjutraj zadovoljni z uspešno odpravo. MATJAŽ NOVAK NATAŠA SEDUŠAK Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš Mladinski planinski tabor PD Janez Trdina v Trenti Tako kot že preko 20 let je tudi letos konec julija mladinski odsek planinskega društva Janez Trdina iz Mengša organiziral letni mladinski planinski tabor - prvič v Trenti. Udeležili so se ga mladi planinci iz Mengša, Radomelj in okolice. Razveseljivo je, da se je tabora udeležilo več srednješolcev, kar je bilo do lanskega leta bolj redko in pa mladi alpinisti — tečajniki in pripravniki. Ti so opravili kar nekaj zahtevnejših plezalnih vzponov. Drugi ude- leženci tabora so opraviliveč zahtevnejših tur: Bavški Grinta-vec, Trentski Ozeb-nik. Lepo Špičje, Pele, Mangart. Po programu so opravili tudi orientacijo, poizkušali so lažje plezalne vzpone, udeležili so se raftinga, obiskali Julijano. Poslušali so tudi predavanja o varni hoji v gorah, planinski opremi, prehrani in varstvu narave. Manjkalo pa ni zabavnih večerov ob tabornem ognju in zaključnega krsta. Tako je čas hitro minil in prekmalu se je bilo treba vrniti domov. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali s svojimi izdelki in uslugami: He-liosu-Oljarni, Interini, Napredku, Trgovini Jeglič Črnuče, Eti, In-duplati in avtoprevoz-niku Jožetu Nakrstu. Vabimo mlade planince, da se vključijo v planinske krožke na šolah Mengeš, Pre-serje pri Radomljah in Rojah — informacije dobite pri svojih mentorjih, srednješolce in mlade planince pa, da se nam pridružijo na naših izletih,saj jih organiziramo skozi vse leto. PRIMOŽ KRŽAN PD MORAVČE Srečanje s prvim snegom Tudi v slabem vremenu se držimo moravski planinci napovedanih izletov v gore. Slabo je kazalo v nedeljo 24. sept. 1994 zjutraj, ko smo se dobili na avtobusu, ki nas je popeljal skozi Kamnik in Gornji grad v Logarsko dolino. »Mogočno« je bobnel slap Rinka, ko smo se vzpenjali proti Frischaufovem domu, topel čaj in pol ure postanka je bilo v prijaznem domu, potem pa po tanki odeji snega, tja gor proti Kamniškemu sedlu, ki smo ga dosegli v eni uri in pol, kljub 15 cm debeli snežni odeji. Kot ponavadi topel čaj in malica iz nahrbtnika, potem pa v dolino Kamniške Bistrice, kjer je že čakal avtobus, da nas popelje v Moravče. Preživeli smo lep dan. N. C. Dobrodošli v Domžalskem domu na Veliki planini. Planinsko društvo Domžale vas vabi, da prijetne jesenske dni preživite v naročju narave, zdravega planinskega zraka in prijateljev. Spoznajte tudi vi, kako lepo je prav jeseni v naših planinah! Domžale /lamnik 17 14« srečanje društev Mladi gasilec Demonstracijski nastop Centra požarne varnosti Tudi letos bo CPV - Domžale ob mesecu požarne varnosti na ploščadi pred VELE NAPREDEK v Domžalah pripravil demonstracijski nastop s praktičnim prikazom gašenja z ročnimi gasilnimi aparati. Nastop naših poklicnih gasilcev boste lahko spremljali v četrtek, 27. oktobra 1994 od 15.30 do 17. ure. Ogledali si boste lahko tudi sodobno gasilsko tehniko. Vabljeni! Slovesna otvoritev 14. srečanja društev Mladi gasilec 31. septembra pri Osnovni šoli Domžale. Udeležence, vseh je bilo okoli štiristo, je v imenu Gasilske zveze Slovenije pozdravil Rudi Zadnik (slika levo) Vaja na Osnovni šoli Roje, kot bi šlo zares Pri gasilski vaji na Osnovni šoli Domžale 1. oktobra 1994 so sodelovali tudi domžalski jamarji in prikazali reševanje z vrvno tehniko (slika zgoraj) Ob zaključku srečanja društev Mladi gasilec je bila 1. oktobra 1994 na Osnovni šoli Domžale reševalna vaja. Na sliki je pri-kazno reševanje z lestvijo (slika levo) DA BO VAŠ JEKLENI KONJIČEK LEPŠI Izbirno mladinsko tekmovanje gasilk in gasilcev v Postojni DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE Prijetna jesen med invalidi V deževnem, vetrovnem in precej hladnem vremenu so se mladinke gasilskega društva Topole in mladinci gasilskega društva Loka pri Mengšu v soboto 17. septembra udeležili izbirnega tekmovanja v gasilskih veščinah v Postojni, in sicer za uvrstitev na tekmovanje CTIF, ki bo prihodnje leto v Italiji. Obe ekipi sta se tja uvrstili kot letošnja občinska prvaka OGZ Domžale. V Postojni se je zbralo 14 ekip mladink in ravno toliko mladincev. Mlade Topolke so zasedle odlično, vendar nehvaležno 4. mesto kot druge najmlajše med dekleti, Lo-čani pa sijajno 2. mesto in si s tem pridobili lep pokal. Na tekmovanje v Italijo sta se uvrstili le prvo uvrščeni ekipi, in to GD Topolšica pri maldinkah in GD Dobrna pri mla- dincih. Iskreno jim čestitamo in želimo, da bi prihodnje leto čimbolje zastopali Slovenijo zunaj naših meja. Zaradi vremena razmere na postojnskem tekmovališču niso bile enake za vse ekipe, saj je bilo čeda- lje več blata in zelo spolzko - huda ovira za tako mlade in še šibke tekmovalce. Tudi organizacija je zelo šepala: tekmovanje se je začelo z enourno zamudo in prve štiri nastopajoče ekipe med njimi tudi Loka - so ga morale ponoviti, ker sodniški zbor ni poznal oziroma spoštoval gasilskih pravil. Kljub temu in kljub nekoliko slabi volji fantov, ker se jim je za las izmuznila pot v Italijo, so mladi iz Topole in Loke v avtobusu s pesmijo dokazali, da tudi prijateljsko druženje nekaj velja. JOŽE BROJAN Naš izlet Moja pot v šolo Mnogo ljudi je z začudenjem gledalo peščico ljudi, ki je sredi poletja hodila po Domžalah in njeni okolici s skupino otrok in kamero. Takrat je nastajal film Sveta za preventivo in vzgojo občine Domžale, Moja pot v šolo. Želeli smo ga pripraviti do pri-četka šolskega leta in tako popestriti vsaj kakšno šolsko uro prometne vzgoje. Delali smo resno in še posebno najmlajši so z veseljem sredi počitnic sedli v šolske klopi in pozirali pred kamero Mihe Kosmača. Čisto zares so sprejemali informacije in opozorila, ki jih je v prostorih Osnovne šole Janko Kersnik na Brdu za film dajal policist Maks Karba. Želeli smo prikazati, kaj vse se Kot je barvita in prijetna letošnja jesen, tako je prijetno delo v Društvu invalidov Domžale. Še zlasti prijetno je bilo v septembru, ko so člani Društva invalidov Domžale vrnili obisk svojim prijateljem v Izoli. Avtobus je bil kar premajhen za vse, ki so z Izolčani že navezali trdne stike in so se z njimi želeli srečati na ladji, ki jih je kar štiri ure vozila ob obali. Na križarjenju seveda ni manjkalo pečenih rib, žlahtnega primorskega vina, predvsem pa prijetnega razpoloženja, s katerih so skupaj odšli v hotel. Tam je bil najprej uradni del srečanja, v katerem sta oba predsednika spregovorila nekaj na cesti ne sme početi. Opazovali smo odrasle, večje in malo manjše udeležence v prometu. Situacije so bile med samim snemanjem včasih kar kaskaderske. Tudi film, ki ga bodo osnovnošolci lahko videli, je včasih kruto realen, boleč, tako kot so boleča sporočila iz črnih kronik. Naš namen je bil opozoriti na to, kaj se lahko zgodi, čemu se je bolje izogniti. Upam, da ga bodo tako vzeli tudi vsi tisti, ki bodo film morda videli ali naročili pri foto kino video klubu Mavrica v Radomljah. Finančno sta nam priskočila na pomoč Zavarovalnica Triglav in Ljubljanska banka. Po vsem tem lahko rečemo le eno. Skušamo pomagati najmlajšim, vendar vemo, da potrebujemo pomoč od slehernega udeleženca v prometu: od policistov, voznikov, staršev, učiteljev in tudi samih učencev. Prvošolček se sam zelo težko znajde v tem vedno večjem prometnem kaosu in vedno večji naglici. Zato se potrudimo, da žrtev prometnega kaosa ne bi bilo, še posebno ne med najmlajšimi. Darinka Grum besed o dosedanjem delu, si izmenjala spominska darila, zlasti pa zagotovila, da to niti ni zadnje srečanje društev invalidov iz Domžal in Izole letos. Srečali se bodo že sredi oktobra, ko bo domžalsko društvo organizator velikega medklub-skega tekmovanja invalidov v streljanju in balinanju. Tega se bodo poleg društev iz naše občine ter prijateljskega društva iz Izole udeležili tudi invalidi iz Škofje Loke, Vrhnike in še od kod. Spet bodo združili športno srečanje s prijateljskim kramljanjem o tem, kako olajšati vsakdan invalidov in jim ga s prijet- nimi izleti in srečanji popestriti. Medtem so prijetne jesenske dneve izkoristili za obisk toplic, kar dva avtobusa invalidov iz naše občine sta preživela prijetno sedemdnevno okrevanje v hotelu DELFIN v Izoli. V novembru pa bodo obiskovali martinovanje, ki je še skrivnost, nato pa bodo v decembru skočili na kratek nakup v Avstrijo, morda celo na Madžarsko, obenem pa se začeli pripravljati na obiske vseh invalidov, ki jih bodo tudi letos razveselili s pozornostjo v obliki prijetnega koledarja. V. V. tONTAJM Vabimo vas, da obiščete prvo PIZZERIJO v Dobu P1ZZERI|A uauuj □ Lokal je odprt od 12?° do23r sobota in nedelja od 11?° do 23. torek zaprto 00 TI PIZZE NA DOM tel.:712-672 Jelovškova spominska plošča Na mežnariji v Mengšu so 4. oktobra zvečer odkrili spominsko ploščo znamenitemu rojaku baročnemu slikarju Francu Jelovšku. Ploščo in relief je izdelal akademski kipar Tone Demšar. Na slovesnosti je govoril umetnostni zgodovinar prof. dr. Emilijan Cevc, orisal je življenje in delo znamenitega rojaka Franca Jelov-ška. V kulturnem programu je nastopil tudi Slovenski komorni zbor iz Ljubljane. Pomnik na steni mežnarije je blagoslovil škof Alojzij Uran. Postavitev spomenika in prijetno kulturno slovesnost ob odkritju je pripravilo Kulturno društvo Franca Jelovška, sredstva pa je prispevala tudi Občina Domžale. Dne 1. in 2. oktobra pa so imeli v Mengšu po starem običaju že drugi Mihaelov sejem. 18 /lamnik Domžale Knjižnica Domžale vas vabi na rajanje z najlepšimi slikanicami Knjižnica Domžale vas v sklopu prireditev ob 90-letnici knjižnice in v sodelovanju z založbo EPTO, založbo najlepših slikanic iz Ljubljane, vabi na razstavo slikanic vodilnih svetovnih slikaniških avtorjev. Otvoritev razstave bo 24. oktobra ob 18. uri, za rajanje in razvedrilo pa bosta poskrbela klovn Sten in čarovnik Gregor iz Studia Animas s svojo skrinjico želja. VABLJENI! W SERVISNI CENTER VIDEO - TV-KAMKORDER - SAT TV APARATE POPRAVIMO! ROMAN GOROPEČNIK ^ -JA A AAT SLAMNIKARSKA 5, DOMŽALE £j i I l"UU/ CENEJE, NAJCENEJE, ŠE CENEJE V TRGOVINI V KRAŠCAH - pralni prašek 3/1 - kava Bar - sveče - in še mnogo drugih artiklov KOLEKTIV SPINA VAS VABI NA PRAZNOVANJE MARTINA 12.11. NA TRATO V KANDRAŠE; ZABAVAL VAS BO ANSAMBEL VIHARNIK. VABUENI! Trgovina z gradbenim materialom STOB, d. o. o. Domžale, Ljubljanska c. 51 telefon: 711-415 Še posebno ugodne cene v mesecu oktobru! AKCIJSKA PRODAJA MODULARNE OPEKE GORICA. V ZALOGI PESEK ZA GROBOVE. Raznoterosti iz Bleivveisovih Novic pred 110 leti - september 1884 V Motniku so se kmetje zbrali in protestirali, ker gre zmerom več lesa iz naših gozdov v tuje dežele; oblast pa ne stori ničesar. Rekli so, da se je bati, če ne bomo bolje za gozdove skrbeli, da našim potomcem bo lesa za domače potrebe primanjkovalo. • Povsod po deželi Kranjski je v začetku septembra zelo deževalo. Zadnje dni avgusta smo imeli neznansko vročino; suša je uže hudo pestila. Hvala bodi Bogu, zemlja je zopet za nekoliko dni z dežjem okrepčana. Veselimo se, da nam ne bo primanjkovalo hrane. Trtna uš se je v naših krajih tako udomačila, da je kar težko razumeti. Po dosedanjih preiskavah je na Kranjskem nad 1000 parcel okuženih s to škodljivo živalijo. V zadnjih dneh so našli trtno uš uže na Štajerskem, ki jo do zdaj sploh ni bilo tam. Naš izlet Že več let organizira Sekretariat za družbene dejavnosti občine Domžale za upokojene pedagoške delavce osnovnih šol v občini Domžale vsakoletni izlet. Letos smo se odpravili na pot po prelepi Dolenjski v četrtek, 6. oktobra. Iz Domžal smo se odpeljali po stari cesti mimo Ivančne gorice proti Žužemberku. Vožnjo smo nadalejvali ob reki Krki in se ustavili v Soteski. Pot smo nadaljevali čez Lokve do Črnomlja, nato čez Gradec do Rosalnic, kjer smo si ogledali starinske cerkvice. V Metliki smo si ogledali Belokranjski muzej z vsemi njegovimi zna- V kleti našega velikega po-slovno-stanovanjskega objekta SPB 1 boste kar hitro našli pot do AVTOPRALNICE CAR KOZ-METIC d. o. o. Domžale, saj je ta enako dobro označena, kot so kvalitetne storitve, ki jih ponuja najmanj 12 ur na dan. Av-topralnica, ki sploh ni samo to, je namreč odprta od 7. do 19. ure - tudi ob sobotah. Za trenutno najugodnejšo ceno vam in vašemu jeklenemu konjičku ponujajo naslednje storitve; • ročno pranje avtomobila • kontrola in menjava hladilne tekočine Da bi konjska kopita mehka, prožna in neumazana ostala, na-svetovalo se je že mnogo. Sedaj pa so naši učeni možje napravili novo mazilo, ki bo povzročilo naturno mehkost in prožnost kopit, ta pa tudi ne bodo več umazana. Mazilo sestavlja živalska maščoba, ki nastane po namazanju žovtna. Na kopitu se posuši in napravi škorijo. Ta škorija čuva kopito pred zunanjimi vplivi. Pri nas na Kranjskem je treba misliti na zavarovalnico za živino, saj se živinoreja vse bolj širi. Potrebe in koristi tega zavarovanja ni treba dosti dokazovati, ako se pomisli, kako velik delež kapitala odpade pri kmetovalcu na živino. • Prav ceno se lahko naredi most čez jarek, koji ni preglobok in preširok, takole: V jarek se položi sod od petroleja, lahko tudi dva ali še več. Doli se sodu luknje napravijo, da zamore voda skozenj teči. Na vrhu pa se šute ali zemlje toliko nasuje, da se lahko po nji hodi ali pelje. Da prešiči, kateri se pitajo, zdravi ostanejo in radi jedo, jim dajte oglje; nekoliko stolčenega oglja natresite v jed. Če prešiči oglje prav hlepno požrejo, pomeni, da jih narava k temu sili. Miloš Likar menitostmi. Posebno nas je navdušil gasilski muzej s starimi brizgalnami in gasilsko opremo. Saj je bilo v Metliki pred 100 leti ustanovljeno prvo gasilsko društvo. V Suhorju so nas postregli z dobrim kosilom. Na poti proti domu smo se ustavili še v Kostanjevici na Krki in si ogledali »Formo vivo«. Ponovno smo se pridružili toku reke Krke, ki nas je spremljala vse do Otočca. V večernih urah smo se vračali proti Ljubljani in Domžalam. Prisrčno se zahvaljujem vsem organizatorjem izleta za res lepo doživetje. Prisrčna zahvala tudi vestnemu šoferju in vodički za lepo ter izčrpno razlago. Hvala! DANICA ZIDARIČ menjava olja in čistilcev • kemično globinsko čiščenje vašega avtomobila • poliranje Če morda nimate časa, da bi sami pripeljali avto, ga pridejo tudi iskat (pokličite 723-251!), sicer pa ga pripeljete sami in medtem, ko spijete kavico v bližnjem lokalu, Vam vašega jeklenega konjička očistijo, polepšajo, sploh naredijo vse, da se boste v njem res dobro počutili. AVTOPRALNICA CAR KOZMETIK v kleti velikega SPB 1, Domžale, Ljubljanska, Vas pričakuje z najugodnejšimi cenami, hitrimi in kvalitetnimi storitvami in prijazno postrežbo. Prepričajte se in poskrbite za svojega jeklenega konjička, na zimo je to še posebej priporočljivo! Pa še to: NUDIJO TUDI ČIŠČENJE TALNIH OBLOG, PREPROG IN OBLAZINJENEGA POHIŠTVA NA VAŠEM DOMU! KVALITETNO IN POCENI! ZIDANO VRSTNO GARAŽO V DOMŽALAH ODDAM. TEL: 713-742, zvečer Mali oglasi SLAMNIK 7 2 1-022 SERVIS športne opreme (kolesa, smuči...) v Domžalah, Maslejeva 6 (za Kurivom). Odprto: od 10. do 12. in od 15.30 do 18.30. Ponedeljek zaprto. Telefon: 714-083 1000 lepih romanov in drugih knjig prodam za samo 450.000 SIT. Tel.: 721-631 INSTRUKCIJE iz mat., fi. in ang. za srednjo šolo nudim! Tel.: 712-061 (zvečer) INSTRUIRAM anglešči no in nemščino za osnovne šole. Tel.: 713-044, Andreja MLAJŠO upokojenko za varstvo dveh otrok (3 in 6 let) na našem domu v Dobu iščemo. Tel.: 713-183 RAZLIČNE romane, povesti in druge knjige prodam po 800 SIT. Tel.: 721-631 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: (061) 738-662 SERVIS šivalnih strojev Klančar - Preserje, Kajuhova n. h. (v bližini Kemisa). Delovni čas od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Telefon: 723-324, 727-897 POMAGAM pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Telefon: (061) 722-266, Romana INSTRUIRAM matematiko za osnovno in srednjo šolo. Tel.: 724-076 HITRO in poceni vam zašijem zavese. Tel. 715-701 ZARADI upokojitve prodajam starejše stroje in orodja za obdelavo lesa - mizarstvo. Tel. 712-528 ZA VAŠEGA malčka - zanesljivo varstvo na našem domu. Tel.: 737-143, zvečer od 19,-20. ure NA RELACIJI bivši zavod za zaposlovanje - Veleblagovnica - cvetličarna Omersa in Agencija Veneta sem dne 3. 10. med 16. in 17. uro zgubila žensko ročno uro v obliki zapestnice. Ura je drag spomin, zato poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne. Tel.: 714-914 PRODAM 2 m3 METRSKIH DRV IN MOTOR ZA ČOLN YAMAHA 3,5. TEL.: 738-870, zvečer INSTRUIRAM slovenščino in matematiko za osnovno šolo. Tel.: 721-95-5 KRAJEVNA skupnost Moravče vabi na spominsko svečanost, ki bo 1. novembra 1994 ob 15. uri na pokopališču v Moravčah. IŠČEVA zanesljivo žensko za varstvo 18-mesečnega fantka na vašem domu. Telefon: 711-076 UGODNO PRODAM 1500 kom. RABLJENE STREŠNE OPEKE -STREŠNIK NOVO MESTO Telefon: 737-105 POTOPISNO PREDAVANJE ALBANIJA -VČERAJ IN DANES Študentski klub Domžale pričenja letošnji sklop potopisnih predavanj z diapozitivi v torek, 25. oktobra 1994, ob 20. uri v Knjižnici Domžale O svojih doživetjih na večtedenskem potepanju po Albaniji (tudi po območjih, okuženih s kolero) v septembru 1994 vam bo govoril Vito Čop. Vabljeni! Vstopnine ni! ► ODEJE IN ZGLAVNIKI • NADVLOŽKI • PREGRINJALA IN OKRASNE BLAZINE • OTROŠKA POSTELJNINA IN ODEJICE >- *** V»V I