Poštnina plačana v gotovini. '©EjfflT!* W»WW)fy» • Maribor, ponedeljek 15. novembra 1937 Stev. 260. Leto Xf. (XVHI.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 21-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ccniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni čeki rač. št. 11.409 JUTRA Tatarescu ima zopet mandat za sestavo vlade BUKAREŠTA, 15. novembra. Potem, ko je Mihalake vrnil mandat za sestavo vlade, je kralj ponovno poveril Tatarescu -sestavo vlade in sicer na široki podlagi. Poznava se, da bo skušal Tatarescu sestaviti vlado, v kateri bi bila tudi Jurij Bratianu. vodja disedentne liberalne frakcije, in Gregore Junians, predsednik radikalne kmečke stranke. £*red generalno Francovo ©fen« živo od Pirenejev do Almerie SALAMANCA, 15. novembra. Tukaj Poročajo o predstoječi veliki ofenzivi frankovcev, ki se bo vršila na vsej fronti °d Pirenejev na severu do Almerie na jugu z vsemi razpoložljivimi borbenimi sredstvi. Številčno so republikanske vojne sile frankovcem enakomočne. V zadnjih dneh so prispele na razne frontne dele številčne kolone z življenjskimi potrebščinami. Bruselj naj posreduje med Francom in Barcelono PARIZ, 15. novembra. Tu se je mudil te dni predsednik katalonske vlade Corn-Panys, ki je položil venec na grob Neznanega jirnaka in odpotoval nato v Bruselj. Trdijo, da je njegov prihod izključno Zasebnega značaja. Z druge strani pa zatrjujejo, da je njegov prihod v Bruselj v zvezi s pogajanji za premirje v Španiji. Neguš v denarnih stiskah LONDON, 15. novembra. »Sunday Re-*ery« poroča o sestanku, ki ga je imel njegov sotrudnik z negušem Hailem Se-'asijem in o vtisih, ki jih je dobil pri tem obisku. Neguš Haile Selasi živi kot siromak in skoraj nima sredstev, da bi si ogrel sobe v svoji skromni hiši, če se ^vzamejo otroški prostori. Sedaj skuša Prodati svoje poslednje vozove in hišo, y kateri stanuje. Pod njegovim krovom živi okoli 20 njegovih rojakov. Nimamo nikakih dohodkov, je izjavil Haile Selasi svojemu obiskovalcu. Po malem živimo °d kapitala, ki ga šo imamo. Ko sem zapustil Abešinijo je dejal, sem se nadejal, da se bom kmalu vrnil nazaj s pomočjo 'n podporo ZN. Zato sem pri odhodu iz Svoje dežele vzel le toliko, kolikor sem mislil, da mi bo zadostovalo za kritje mojih najnujnejših potreb do mojega 'podatka v domovino. Neguš žrtvuje presni del svoje gotovine za vzdrževanje abesinskih emigrantov. Japonci zasedli Kiatung ŠANGHAJ, 15. novembra. Na črti Liu-no-Lotien^Kiating, severno od Šanghaja, s& Japonci po zadnji ofenzivi 25 km se-v,erno od Šanghaja prebili kitajske po-'jt(>ianke in so se morali Kitajci umakniti. ‘,:iponci si prizadevajo, da potisnejo Kitice do Nankinga, tako da bi na ta na-c.m osredotočili ves svoj napad proti Kia-Jnsu, to je glavnemu oporišču takozvane ra“£kajškove črte ob Sučavu. Kitajske vete so zavzele nove postojanke na gri-j 1 okoli Sungkianga, kjer upajo, da se °do mogli uspešno ubraniti japonskega navala. Po japonskih vesteh so se izkr-Aalc nove japonske čete v Painu. Pri 'ngčantemu so se razvili novi boji in ^ se morale kitajske čete tudi tu umakni- V zapadnem delu Šanghaja je po-^dovano veliko število hiš in je prebi-alstvo zapustilo svoja bivališča. Japonci Ugotovili, Ja je bilo letališče v Hung-Kf.Vu spremenjeno v pravo trdnjavo, ki je bil; a vešče zamaskirana. Do 1942 bodo britanski rudniki nacionalizirani LONDON, 15. ho ve mb ra. Stari načrt, ki je bil izdelan še za časa prve Macdonaldove vlade in ki se nanaša na nacionalizacijo rudnikov v Veliki Britaniji, se prične sedaj uresničevati. Sedaj je izšel namreč zakon, ki povdarja, da se bo ta nacionalizacija, s katero preidejo vsi rudniki v last države, izvedla do 1. julija 1942. V oblast države preidejo vsi obstoječi rudniki, vsi še neznani rudniki in tudi oni rudniki, ki bodo do leta 1942 odkriti in v katerih bodo pričeli z delom. V smislu novega zakona je imenovana posebna kraljevska komisija, ki ima nalogo, da izvede to nacionalizacijo. Računati je, da bo za odplačilo lastnikov dovoljenih okoli 700 milijonov funtov. Komisija ima nalogo, da najame za posojilo potrebno vsoto, ki bo služila odplačilu vseli rudnikov in da odplača lastnike, ki bodo dobili na roke gotovino. Računati ie, da je skupno okoli 4 do 5000 lastnikov raznih rudnikov in da bo delo komisije zelo težko in zapleteno, vendar pa verujejo v tukajšnjih krogih, da bo lahko izvršila svojo nalogo do postavljenega roka. V Jtoiifi de$M imeMimtijO’ RIM, 15. novembra. »Gazzetta Ofticia-le« je objavila dekreta z dne 16. in 30. septembra, po katerih se pozivajo pod orožje nekatere kategorije rezervistov 27., 28. in 29. letnika ter podaljša službeno dobo za radiotelegrafiste, avtomobiliste in letalce 35. letnika. Vojski (fapvots med m Hfae-zenska! LONDON, 15. novembra. »Sunday Times« potrjujejo vesti o vojaški pogodbi med Anglijo in Nizozemsko v svrho obrambe interesov obeh držav na Daljnem vzhodu. Pogodba se tiče predvsem nizozemske Indije in povdarja navedeni list, da je življenjske važnosti za Britanijo to, da ne preide zvezna črta med Sin-gaporom in Avstralijo v roke močne sovražne sile. s&kai le nmai MhssgUm neMtim »Um RIM, 15. novembra, tfnited Press poroča o pravih vzrokih, zakaj se je Mussolinijev sin Bruno moral takoj vrniti iz Španije v Rini, kjer se je po prihodu na rimsko vojaško letališče takoj podal k svoji materi, da jo pozdravi. V tukajšnjih letalskih krogih se namreč zatrjuje, da je pri 'nekem napadu barcelonskih letal M&e&fa v tmmimu in Bet&e-hmu JERUZALEM, 15. novembra. I3reko nedelje je bilo 7 ljudi žrtev sovražnosti med Zidi in Arabci, razen tega je bilo 14 ljudi ranjenih. Pripetila sta se ponovno dva bombna atentata. Izvršenih je bilo veliko aretacij i*n so oblastva odredila posebne ukrepe. Po mestnih cestah križarijo oklopni avtomobili. Pred dnevi razglašeno malo obsedno stanje ostane v veljavi. Skupina Arabcev je navalila na Švedskem BERLIN, 15. no\ embra. Kakor poroča »Montagspost« iz Stockholma, je bilo fal-zificiranih 50.000 delnic velike telefonske družbe L. M. Ericsson v minimalni vrednosti 2 .in pol milijonov švedskih kron. Ta vest je povzročila na stockholmski I/ HemUfi kUnaja masti BERLIN, 15. novembra. Ker se opaža pomanjkanje masti, je izšel ukrep, da ne bo odslej prebivalstvo prejemalo več ene Zmešnjava »Kmetski list« poroča v št. 45: »Zmešnjava v naslovih. V ponedeljek sem premišljeval, kaj bi sporočil s svojega mia-tiškega romanja, ko dobim v roke vzgle-den slovenski in včasih jugoslovanski list »Slovenec«. Začnem ga prebirati, pa glej satana, kar samo od sebe se mi je iz naslovov pokazalo tole, kar vam neokrnjeno povem v premišljevanje. Zakadi točnost; in da ne bo zamere, sem na koncu osakega naslova pripisal stran »Ponedeljskega Slovenca« z dne 8. novembra v letu Gospodovem 1937, s katere sem si dotični naslov izpisal in kjer ga vsak prijatelj lahko tudi v izvirniku prečita. Skupaj se glasi takole: »Še eno drugo želo... (1) Kopiramo (3) — po naključju (1) naša društva (3) Stanje državnega prvenstva (4) Jedin-stvo: (4) SK Planina v Mariboru (4) Kaj pravite? Meni se zdi, da lepše tudi jaz ne bi mogel napisati, čeprav z vsem spoštovanjem do prijateljev in sovražnikov ostanem samo to, kar sem bil in kar na večne čase bom!« Klet' vamp! »Koroški Slovenec« poroča v št. 45: »„Klet' vamp!” Lep jesenski popoldan me pelje skozi podjunsko vas severno od Drave. Razposajena mladina je zbrana pri igranju na vaški trati. Ko se približam tropi otrok, slišim tudi otroške razgovore. Deklica pripoveduje mali družbi: „Lojze h at hvažej strupen” (Lojzek je razbil kozarec). Obenem se oglasi iz sosednje hiše mati triletnega otroka. Huduje se nad neubogljivcem in pravi: »Best fulgen, klet vamp. čaj, \ver i mo-žeja liolen gen!« — Človek pri takih stavkih kar ne more razumeti nemščine v uradno že čisto ponemčeni vasici. Da bi koroška šola bila vsaj v stanu, da tretjemu koroškemu narodu vindišarjev nudi znanje nemščine, če že smatra za potrebno, da se odstranejo zadnji drobci slovenščine iz šole. Jezikoslovci bodočih stoletij si bodo lomili glave o čudnem narodu.« V rajhu prepovedano Sienkiewiczev roman. V rajhu so prepovedali razširjanje in prodajo Sienkie-\viczevega romana »Križarji« v Nemčiji. Ta roman je precej znan tudi pri nas. Opisuje posilnost in okrutnost nemških križarjev ter kako so jih premagali Poljaki pri Grunevvaldu. Zlasti to zadnje pa seveda nemškim nacionalcem ne more biti všeč, po znanem nacionalnem geslu: raje prijetno laž, kakor neprijetno resnico. Tipično germanska hrana Dr. Noffekss, nar. soc. zdravnik v Diisseldorfu, piše: »Naši germanski predniki so jedli konjsko meso, toda od Židov ustanovljeno krščanstvo je začelo borbo proti tej sijajni hrani. Zato se nadejamo, da bo uničenje židovskega upliva v Nemčiji znova dovedlo do uživanja cenenega konjskega mesa, kot tipične germanske hrane.« Hud poper Pod tem naslovom piše »Nova doba« v št. 46: »Hud poper. Splitski list »Država«, organ Jugoslovenske radikalne zajednice, piše: »Odklonitev konkordata je pametna odločitev. Vpliv cerkve na šolstvo se smatra s sodobnih demokrati-osminke kg masti tedensko, ampak samo čnih vidikov kot reakcionaren!« Kaj po-eno osminko na 14 dni na prebivalca. | reko k temu poborniki in voditelji JRZ ‘ v: Sloveniji?« na Mallorco pretekli torek Bruno Mussolini fc po izrednem naključju sreče ubežal smrti. Neka letalska bomba, ki so jo vrgli na letališče Mallorce, je namreč eksplodirala v neposredni bližini vhoda v han-ger, v katerem se je nahajal Bruno Mussolini skupno z drugimi letalci. skupino židovskih agentov s kamenjem in je težko ranila 4 Žide. Največ žrtev je bilo ob priliki nekega napada na neki avtobus na cesti Jaffa—Jeruzalem, pri čemer so bile tri Arabkinje ubite. V Ro-mami je bil izvršen bombni atentat in je bilo več Arabcev ranjenih. V Bethlehe-mu je odkrila policija pravo municijsko tvornico in večje skladišče orožja. Več Arabcev je bilo aretiranih. borzi alarmantno presenečenje in veliko paniko. V posesti falizfikatorjev se nahajajo tudi prave delnice drugih velikih švedskih družb in je eden od falzifikator* jev izvršil v zaporu samomor s tem, da je pogoltnil električno žarnico. Sotfabd ofamtsk ZKD V Ljubljani so se sestali včeraj delegati Zveze kulturnih društev v Ljubljani, ki združuje 380 društev. Predavateljski odsek je organiziral 95 predavanj, ki se ga je udeležilo okoli 12.000 poslušalcev. Na včerajšnjem občnem zboru so se sprejeli številni koristni predlogi. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno sedanji odbor s prof. .leranom na čelu. Občnemu zboru sta prisostvovala med drugim minister dr. Kramer, ki so ga delegati ob prihodu toplo pozdravili. Navzoč je bil tudi tajnik mariborske ZKD, ki je čestital ljubljanski posestrini v imenu mariborske ZKD. »Sokolska njiva" Pod tem naslovom izide letos drugič v založništvu našega sokolskega saveza poljuden koledar, ki je namenjen sicer predvsem pripadnikom sokolskih čet, ki pa bo dobrodošel tudi članstvu podeželskih sokolskih društev in sploh vsem prijateljem Sokolstva. Že I. letnik »Sokolske njive«, ki je bil le nekak poskus, je dobro uspel. II. letnik, ki izide v najbližjem času, pa je po svoji pestri in bogati vsebini daleko prekosil prvega. Iz n j e* bodi navedeno le nekoliko tega: članek o verski strpnosti našega naroda, 4 pripovedke, ki posnemajo svojo snov iz sodobnega političnega življenja, nekaj o razvoju kemije z ozirom na umetna gnojita, množica citatov iz spisov 'F. G. Ma-saryka ter njegov življenjepis v obliki pripovedke, članek bolgarskega politika Stambolijskega o politiki in inteligenci, vrsta izjav hrvatskih politikov in poli-tčnih skupin o jugoslovenskeni narodnem edinstvu, informativen članek o agrarnem gibanju v Češkoslovaški republiki, razni, citati iz del slovanskih mislecev, razpravica o Lužiških Srbih, o X. vseso-kolskem zletu 1. 1938. v Pragi in pripravah nanj, nekrolog Drju Ljudevitu Pivku (s sliko v dobrovoljski uniformi), poučen članek o sokolskem slovstvu, nekrolog škofu Učeliniju in še mnogo drugega. Samoumevno je menda, da je koledar opremljen z mnogimi slikami, ki poživljajo njegovo vsebino. Res je sicer, da so sestavki v koledarju pisani po večini v srbohrvaščini, nekateri med njimi tiskani celo v cirilici, vendar to dobrega Jugoslovena ne sme motiti, ker mu mora biti latinica kakor cirilica enako čitljiva, srbohrvaščina pa prav tako razumljiva kakor slovenščina. Število letos v dravski banovini razprodanih izvodov »Sokolske njive« bo merodajno za nadaljnje uvrščanje slovenski pisanih člankov v bodočih letnikih »Sokolske njive«. Zato posezajte pridno po »Sokolski njivi«. Cena 10 dinarjev je tako neznatna, da ji ne more pripadati nikaka vloga, ozi roma jo sprejmite rade volje, če se vam 1)0 nudila v nakup, zlasti sokolske edi-nice naj pomnože svoje knjižnice s to le> po knjigo! Ne pozabi naročnine! Zasedanje delavskega parlamenta v Ljubljani Tudi mariborski Deiavski azH na sporedu! — Samopomoč vpokojencev Ob polnoštevilni udeležbi delegatov iz vseh krajev Slovenije se je vršila včeraj v Ljubljani skupščina Delavske zbornice, tega našega odličnega delavskega parlamenta. V smislu odloka ministra za sodimo politiko marca meseca je bilo razrešenih 7 članov in so prišli na njihova mesta Ivan Ropret, strugar iz Ljubljane, Anton Gerdej, kovinar iz Javornika, Karmen Pivkova, bančna uradnica iz Maribora, Tomaž Kavčič iz Stražišča pri Kranju, Anton Blažek, uradnik iz Ptuja, Jože Vidergar, papirniški delavec iz Vevč in dr. Fran Vatovec, novinar iz Maribora. O novem proračunu Delavske zbornice za leto 1938 smo že te dni poročali in so delegati predloženi proračun skupno z vsemi ostalimi številnimi predlogi soglasno sprejeli ter se je na včerajšnji skupščini toplo in enodušno manifestirala volja delovnih in namoščenskih slojev za avtonomijo Delavske zbornice. V okviru izvajanj posameznih delegatov bi biio zlasti omeniti besede delegata Jelena iz Maribora, ki je omenjal Delavski azil v Mariboru, ki ne služi danes svojemu namenu, ampak ki ga je popolnoma neupra- ročila mestna občina v najem nekemu katoliškemu društvu, ki se je nalašč za to ustanovilo. Včerajšnje zasedanje našega delavskega parlamenta je poteklo v znamenju strumne soglasnosti vseh struj na torišču izboljšanja naše soc. zakonodaje zaščite namešč. in delovnih slojev. Včeraj pa so s*e zbrali v Ljubljani pri Mikliču tudi delegati Društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino in se je ustanovil posmrtni sklad za vse društvene člane. V smislu pravilnika obstoji redno članstvo, do katerega so upravičeni vsi državni in samoupravni upokojenci — člani društva, njih vdove in otroci.'Poleg rednega pa dopuščajo pravil,a tudi izredno članstvo, do katerega so upravičene zakonite soproge državnih 111 samoupravnih uslužbencev, pa tudi vsi aktivni državni in samoupravni uslužbenci, ki postanejo z upokojitvijo avtomatično redni člani. Mesečna članarina znaša 10 din, vpisnina do 60 let starosti 20 din. Za večjo starost se vpisnina postopno zvišuje. Višina podpor znaša po 6-mesečni karenčni dobi 500 din in se stopnjuje do petih let članstva na 2000 din. vičeno in protj namenom te zgradbe iz-Gtas iz ljutomerskega sreza Naš kmet e v hudi stiski Letošnje neugodne vremenske prilike so uničile precejšen del pridelkov na polju in vinogradu in zre naš kmet iz "ljutomerskega sreza zaskrbljen v bližnjo bodočnost. Žito, krompir, sadje in vino so bili edini vir njegovih dohodkov, iz katerih je kril svoje obveznosti, ki jih ima napram denarnim zavodom, kakor tudi za kritje drugih dolgov. Letos je vsega tako malo, da bo komaj za lastno potrebo zadostovalo ali pa tudi ne. Baš v to dobo pa pade plačilo prve anuitete odplačila kmečkih dolgov. Marsikatera kravica bo morala iz hleva, ker ne dobi kmet zadostne gotovine niti od tistih pridelkov, ki jih lahko proda. Zemljišča so že danes preobremenjena in jih kmet odprodaja po neverjetno nizki ceni, samo da pride do denarja. Vse pritiska nanj, denarni zavodi in davčna uprava ter trgovci, ki morajo, naravno, za prodane predmete prej ali slej dobiti plačilo. Težko prizadeti kmet apelira na merodajne činitelje, da mu pomagajo ter da zanj na merodajnih mestih posredujejo! Pe obilo, četudi ie n. pr. v gledali-iščili ni preveč na spregled. V Urienaiugu še vedno doni vesela pesem ob sočnem-rujnem Heurigerju, ki ti ga vneto in Prl' zadevno natakajo — zgovorne, vesele natakarice. V Cafe de Pariš in bližnji »Femini« se lahko ob zares dobrem pr°' gramu z lahkoto iznebiš brzo kopnečih šilingov. Niti petšilingovski kovanci, ki jih čuva Marijina podoba, niso mani skoplji vi v takšnih lokalih in tudi he bolj blagoslovljeni... In Ronnacher, BabyJ011 itd. Skromnejšim ie mesto drugje, >ulJ' skromnejši pa se lahko zadovoljijo s kavarno »Linde«, kjer doživljajo lahko pru> vrsten užitek, ko se lahko do popka pogreznejo v že kočljivo mehke sedeže. Preko dne je Dunaj posloven, dostojanstveno resnoben, hladen. Ko pa si 2 nastopajočim večerom nadene razkošen obraz, ves razsvetljen in slikovito razg' ban. . Tam ob operi te čakajo po predst^'.1-Drug ob drugem vse tja do nekctai j dvorske palače. »Deset let sem že brez poselil. Prosim male pomoči.« Drugi -• 15, 20 let... Prošnja prehaja n^aterm v usiljivo grozečnost. Kdor količkaj^ ko živi, ne bo čakal v mrazu in d-e^JU’ da si lahko izmoleduje nar groš (jDalie.) Mimšimkš m MšiMi mpk§ Sok@H Maribor matica svolim mtanovnim elanom Matično sokolsko društvo je priredilo v soboto zvečer v gornji dvorani Narodnega doma bratski sokolski večer svojim ustanovnim članom, ki so pred 30 leti, tO' je leta 1907 ustanovili v Mariboru sokolsko telovadno društvo, katerega nasledek je današnje matično društvo, iz katerega so po našem osvobojenju izšle številne nove sokolske edinice v Mariboru samem fi> bližnji okolici. v V okusno okrašeni dvorani so se zbrali Številni Sokoli in Sokolice, med njimi tudi bivši župan dr. F. Lipold in narodni poslanec A. Lukačič, da počastijo naše neustrašene borce, ki so v takratni dobi budili slovenski Maribor k narodni zavesti in ki so z veliko vztrajnostjo in pogumom pripravljali dobo osvobojenja. Uvodna beseda tega sokolskega večera, ki jo je spregovoril starosta matičnega društva br. dr. Fornazarič, je bila posvečena .spominu onih, ki jih je 'neizprosna smrt iztrgala iz sokolskih vrst. So to naslednji bratje: dr. Rosina, dr. L Jud. Pivko, dr. Dimnik, Rapoc Marko, Volčič jo-že. dr. Pavel Turner, prof. Jerovšek Fr., Reicher Miško in prof. K°šan Ivan. Zbrani Sokoli in Sokolice. so se v globoki Pieteti oddolžili njihovemu spominu s klici »slava«. Brat starosta je prečital nato seznam še živečih ustanovnih članov, med katerimi najdemo znana imena še danes aktivnih in impulzivnih sokolskih pripadnikov. ki so vso to dolgo dobo ostali zvesti sokolski ideji in društvu: Evo jih: Bureš Franjo, Črnohlavek Metod, Drofenik Hinko, Grozaj Štefan, Ilich F man, dr. Kac Viktor, Kerber Matej, dr. Lašič Ferdo, Majer Franjo, Medved Štefan, Men-hart Frane, Oset Franjo, dr. Poljanec Ljudevit, Pahernvk Franjo, dr. Potočnik Matej, Poš Anton, Poček Ivan, Pišek Franjo, dr. Stajnko Marko, Tomažič Ivan, Trošt Anton in Zemljič Ivan. »Ne časti, ne slave«! To je bila deviza naših ustanovnikov, ki so s pogumom in vztrajnostjo pripravili pot poznejšim rodovom, ki pa morajo s svojim delom pokazati. da so vredni nasledniki te dediščine. Današnji sokoTsk; mladini naj služijo tile ustanovniki kot vzor sokolske discipline, borbenosti in vztrajnosti. Po topli in s sokolsko miselnostjo prežeti uvodni besedi br. staroste je župna načelnica sestra Makučeva ob prepevanju ' »vandrovčkov« pripela na prsi jubilejne znake, kateri svečanostni akt so spremljali vsi navzoči z vidnim zadoščenjem, s klici zdravo in živahnim ploskanjem. Ustanovni član dr. Li. Poljanec je nato izrekel zahvalo za počastitev v Imenu vseli ustanovnikov ter v izklesanih obrisih orisal takratno dobo z vsem veseljem in tegobami ter nepopustljivo vztrajnostjo posameznih Sokolov, ki so jih zajeli takratni valovi narodnega življenja. Čitalnica, Bralr.o in pevsko društvo, pevci »vandrovčki«, ki so romali z našo lepo narodno pesmijo ter budili naš rod k za-vesti, klub »pipec«. to so činitelji, preko katerih ne moremo. Tu srečamo prof. Je-rovška, ki vadi svoje mlade Sokole, dr. Ljud. Pivka pri knjižnici, br. Ilicha kot Praktika In br. Bureša kot teoretika te-tesnovzgojnega dela. Prj kasnejši zamisli ustanavljanja slovenskih šol najdemo na delu zopet našega nepozabnega In borbenega dr. Pivka, ki je bil duša vsega Nacionalno kulturnega pekreta. V 30 letih vstal iz te osnove nov sokolski rod. katerega delo spremljajo in zasledujejo sokolske »grče« z največjo pozornostjo. ^ inienu teh je spregovoril br. Ciril HO-Cevar, ki je v svojem govoru obujal spojine na ono dobo, ki jo spremljajo sami Znani obrazi, na katere se bo takratna sokolska mladež vedno s hvaležnostjo Opominjala. Naslednji govornik dr. Ferdo *-aš'č se je pomudil ob spominu pomembne Obletnice 190S, ko je nemčurska dru-“®! napadla naše narodno svetišče Narod-ni dom ki ga je uspešno branila peščica Sokolov v telovadnih krojih. Br. Vauda "z Sv. Marjete pa je sporočil sokolskemu vJ>0r« tople pozdrave obmejnega šmarješkega Sokola, medtem ko je br. Gačnik lz OuStanja spregovoril v imenu koroških Sokolov, ki so vedno videli v našem obmejnem Mariboru največjo oporo svojih nacionalnih teženj. Koroški Slovenci vidijo v Sokolstvu tisto s''o, ki bo privedla tudi naše Korošce v naročje matere Jugoslavije. Z njegovim govorom je bil oficielni del tega častnega večera zaključen in se je nato razvila animirana zabava ob prepevanju naših »najmlajših« pevcev »vandrovčkov« in ob prijetnem obnavljanju spominov na tedanjo dobo, ki je rodila vzorne mtfže, zavedne narodnjake, Sokole, ki so postavili prve temelje današnji mogočni sokolski stavbi, ki čuva našo mejo ob strani našega prvega in najvišjega Sokola Nj. Vel. kralja Petra II. Praznik kraljevske igre v Mariboru: 8% za Mariborčane! 3\ /2 Spšefreian — B%c r©K*šs Spodnja kazinska dvorana je bila včeraj ves dan torišče hudih šahovskih borb. V ospredju zanimanja vnetih kibicev je bilo srečanje med velemojstroma Pircem in Spielmannom, ki sta v okviru dvoboja med Mariborskim šahovskim klubom in šahovskim klubom »Blau-\veiss« \z Gradca po daljšem presledku zopet preizkusila svoje moči. Tudi za izid dvoboja med mariborskimi in graškimi šahisti je vladalo v vrstah mariborskih šaliistov, ki so v lepem številu prisostvovali tekmam, veliko zanimanje. Gradčane je najpreje pozdravil predsednik MŠK g. R. G o-louli, ki jim je izrekel prisrčno dobrodošlico, nakar je vodja turnirja g. prof. Sila obrazložil propozicije turnirja, v smislu katerih se mora napraviti v dveh urah 36 potez. Za pozdrave se je nato zahvalil v imenu Gradčanov g. P r u k-n e r, ki jc izročil MŠK lepo spominsko darilo in sicer umetno izdelan model graškega stolpa. Mariborčani so se za to darilo revanžirali s krasno plaketo. Ob 9.30 se je pričelo tekmovanje, in sicer na 12 deskah, ki so bile postavljene v eni vrsti. V sredini dvorane sta zavzela svoji mesti avstrijski velemojster S p ie 1 man in jugoslovenski velemojster Vasja Pirc. Spielman jc z žrebom dobil bele figure. Ta partija, ki je bila sicilijanska,, se je po 29. potezi končala remis. Pirc je imel s-icer neznatno premoč, s katero pa ni bilo mogoče doseči popol-1 nega uspeha. Partija se je končala ob 13.15. Medtem so se vršile zanimive borbe tudi na ostalih deskah in je bilo do odmora ob 13.31) že končanih 7 partij. Popoldne ob 3. so se tekme v konkurenci nadaljevale in se je dvoboj tre d MŠK in »Blau-weissom« končal s krasnim uspehom mariborskih šahisto-v. Zmagali so namreč v razmerju 8 in pol : 3 in pol. Podrobni rezultati so bili naslednji: prof. Stupan (MhPrucker (G) 1:0, Mešiček (M) :Seidel (G) 1:0. dr. Gabrovšek (M): Arritsch (G) 1:0, Ostanek (M):Weiss 1:0, inž. Prek (M):Goldberg 1:0, Kukovec (M):Rosenrauch (G) 1:0, dr. Lippai (M): Altnfan (G) remis, Bi en (M):S. \Vciss (G) remis, Lobkov (M);Singcr (G) 0:1, Stojn-šek (M):Binnan (G) 1:0, Sterniša (M): Rammusch (G) 1:0, Lukeš (M):Kaudel (G) 0:1. Kakor je iz rezultatov razvidno, so Mariborčani do 6. deske dobili vse partije in se je gostom le v »spodnji hiši« posrečilo doseči nekaj uspehov. Ob 17. do 19-^G je bil nato šahovski brzoturnir, ki so se ga udeležili graški in mariborski igralci. Zmagal je naš velemojster g. V a s j a P i r c. Ob 20. uri je priredil MŠK na č-. st gostem slavnostno večerjo, ob kateri priiiki so spregovorili gg. R. G o lo u h in prof. Sila za Mariborski šahovski klub, gg. P r u c k n e r in W.eiss za Gradčane ter velemojstra Spicl m a n in Pirc. Kino Union. Matura, veieiHiu v nemškem jeziku. Visoka pesem prve It&bez-ni. Simone Simon v glavni vlogi. Ponedeljek, 15. novembra: Zaprto. Torek, 16. novembra ob 20. uri: »Pesem s ceste c. Red C. Abonenti reda C dobe jutri v torek 16. t. m. tudi od mariborske publike zelo dobro sprejeto Schurekovo igro s petjem in godbo »Pesem s ceste«. Mariborska opera ie hotela pripraviti prvo letošnjo premiero za Narodni praznik 1. decembra, ali ji to radi dolgotrajne bolezni, novo angažiranega baritona Ka-jnuščiča žal ni .mogoče. Zato študira.opereta zdaj veliki češki »šlager« »Pod to goro zeleno«. Zagrebški planinci pri Mariborski koči Počastitev zasSužnah pSanincev V soboto ponoči je pod vodstvom svojega predsednika Dušana Jakšiča prispelo na Pohorje 30 hrvatskih planincev, članov hrvatskega tur. kluba »Sljeme« iz Zagreba, da proslavijo v Mariborski koči skupno z našimi planinci 15. tradicibnahio martinovanje ob godovanju častnega predsednika mariborske podružnice in zaslužnega planinca dr. S en jo rja. Inž. Jele n ec jim je pripravil veselo dobrodošlico. Smučarji so prinesli s seboj tudi dilce, saj je do pol metra dobrega snega. Vse goste je prisrčno pozdravil gospodar koče g. Franjo Majer, na- inž. Šlaj-B e r g o č. mesto zadržanega načelnika rnerja za SPD Maribor pa dr. Zahvalila sta se v toplih besedah g. Dušan J a k š i č in dr. S e n j o r. Ob tej priliki je bila svečano izročena častna diploma zaslužnemu planinskemu starosti trgovcu K r a v o s u Iva n u. ki je postal drugi častni član podr;:!nice SPD Maribor, planinska mapa pa bivšemu, nepozabnemu gospodarju koce P a-g o n u Franju, ki se je preselil v Zagreb v spomin na njegovo zgledno hiše-vanje pri Mariborski koči. f Nuša Korošec Preminila jc vpokojena učiteljica Nuša Korošec, soproga nastavnika tukajšnje meščanske šole g. Jožeta Korošca. Bila je vzorna žena, odlična učiteljica. 20 let je službovala v zelo težkih prilikah v Negovi v Slovenskih goricah, kjer jc bila splošno priljubljena pri starših šolske mladine. Vrli vzgojiteljici in narodnjakinji ohranimo časten spomin. Žalujočim preostalim naše iskreno sočutje! Iz železniške službe. Premeščeni so: prometni uradnik Herman Požar iz Gro-belna v Dravograd, šef postaje Anton Štrubelj iz Rogatca za šefa v Borovnico, šef postaje Ivan Avbelj iz Planine v Rogatec, prometni uradnik Ivan Maraš iz Dravograda na Brezovico, prometni uradnik Mihael Cok iz Kotoribe v Hrastnik. prometni uradnik Rudolf Vončina iz Savskega Marofa v Slovensko Bistrico-mesto, prometnik Marcel Košir iz Ljutomera v Mursko Soboto, prometnik Bogomir Repinger iz Gornje Radgone >- Radeče. _ Ubogi otrok . . . Tukajšnjemu državnemu tožilstvu je bila ovadena 461etna soposestnica Veronika M a rji o 1 d o v a iz Zg. Sv. Kungote, in sicer radi zanemar- jenja nedoletnega otroka. Marholdova je varuhinja šest mesecev stare Alojzije Ju-darjeve, katere mati odsedcva v zaporih tukajšnjega okrožnega sodišča zaporno kazen 15 mesecev. Otroka, ki je nezakonski, je imela doma in so se že večkrat ljudje zgražali na tem, ker je otroka popolnoma zanemarjala. Zadeva je prišla do ušes orožnikov, ki so se podali k Mar-holdovi domačiji, kjer so našli nesrečnega otročička zavitega v tako nečiste in smrdljive krpe, da se je kar studilo. Razen tega je imel otrok po vsem telesu izpuščaje. Mariborsko državno tožilstvo je ukrenilo vse potrebno, da dobi otrok zdravniško nego in da pride v sirotišnico. Varuhinja pa se bo znašla pred sodniki. Iz pcštne službe. Premeščena je k,pošti Maribor 1. Justina Florjančič, kontrolor 7. skupine v Dobrni. Napredovali so: za tajnika Edo Pičman pri pošti Maribor I., za tehničnega inšpektorja 5. skupine v 10. sekciji Maribor Fran Zmazek, za višjega kontrolorja 6. skupine pri pošti Maribor 11. Ivan Plavštajner in Fran Šuman. Naj nihče ;;e zamudi nocojšnjega koncerta znamenitega' češkega pianista R. Firkušncga. Na programu so v prvem delu razne klavirske skladbe, med drugimi na željo mnogih lanskih obiskovalcev njegovega koncerta Prokofjeva »Toc-cata«, ki jc lani posebno fascinirala vsakega poslušalca. V drugem delu bo igral Firkušny Dvorakov koncert za klavir s spremljavo orkestra Glasbene Matice pod •taktirko Marjana Kozine. Vstopnice še pri »Putniku« in pri večerni blagajni. Iz carinske shižbe. Premeščen je arhivar glavne carinarnice v Skoplju Djor-rije Apostolovič h glavni carinarnici I. vrste v Dravograd-Meža. Upokojitve v sodni službi. Upokojen je Ivan Humar pri sreskem sodišču v Mariboru, Franc Kopic pri okrožnem sodišču v Mariboru in Josip Lasič na sreskem sodišču v Ormožu. Selniški vlomilec — v rokah pravice. Vlom v občinsko pisarno, o čemer smo poročali, • v Selnici je izvršil 25-letni Ivan Wuntara, ki je bil po avstrijskih oblasteh izgnan. Aretirali so ga v Eibis-\valdu, ko je hotel izmenjati ves ukradeni denar, in od koder ga bodo po zaslišanju izročili našim oblastem. Illlll—■IIHIH III lil lin III I 'V' ?r. £&d{cie mU Belgiiski krati bo preefseefo-vaf ml lokarmki konferenci LONDON, 15. novembra. Kot senzacijo dneva prinaša angleško dnevno časopisje vest, da je belgijski kralj Leopold 01. podal šzjavo o ponovnem sklicanju konference velesil podpisnic locarnske pogodbe, katere predsedstvo bo prevzel on sam. Tej konferenci bodo prisostvova- li zastopniki Anglije, Francije, Nemčije, Belgijej in Italije. Novi renski pakt se bo v smislu prizadevanj belgijskega kralja spre menil v splošni evropski mirovni pakt. Ker obstojajo slična prizadevanja tudi v Angliji, ni izključeno, da ne bi ta konferenca imela uspeha. Litvinov pred ostavko JurenSev aretiran — S3edš|o še drugi! LONDON. 15. novembra. »Da!ly Ex-press« poreča iz Moskve, da se nahaja Litvinov pred svojo deinisijo kot zunanji minister sovjetske Rusije. Deinislla je baje posled2 plod izredne požrtvovalnosti in borbenosti vsega moštva. Uspeh SK Železničarja so burno pozdravili ognjeviti pristaši »črnega« tabora, ki so z zadovoljstvom in zadoščenjem beležili zma go med domačim rivalom. Železničar se ima zahvaliti za zmago v prvi vrsti napadalni vrsti, zlasti pa odličnemu Pavlinu, ki je bil včeraj junak dneva. Vse 4 gole je namreč zabil sam V tej formaciji so bile sicer tudi slabe točke, vendar niso bile odločilnega pomena. Najboljši mož na polju sploh pa je bil srednji krilec Frangeš, ki je igral eno svojih najboljšil tekem. Pa tudi ostala krilca sta dobro opravila svoje delo. V ožji obrambi pa včeraj ni povsem ftink ckmiralo. Branilca sta "že boljše igrala, zlasti kar se tiče odbojnih udarcev. Vratar je bil v splošnem dpber, vsekakor boljši od tovariša na nasprotni strani. HSK Maribor je imel svoje najboljše moči v napadalni vrsti in >2 vsaka napa dal n a akcija predstavljala veliko nevarnost za nasprotnika. Toda manjkalo je zanesljivega strelca, ki bi znal akcije z uspehom zaključiti. V tej formaciji sta bila najlx>ljša Miloš in Vodeb, ki sta s svojo premišljeno igro in lepimi kombinacijami večkrat napravila zmedo v zadnjih nasprotnikovih formacijah. Krilci so v splošnem zadovoljili, zlasti Kirbiš, ki pa je proti koncu tekme malce popustil. Ožja obramba Maribora je bila v začetku dobra, pozneje pa ni vzdržala čil kapetana Gradjanskega Horvata radi žaljenja, in ker ta ni hotel zapustiti igrišča. .ie sodnik tekmo odžvižgal. Mura je bila ves čas v taki premoči, da je svojega nasprotnika naravnost pregazila. Objektiven in dober vodja je bil g. Ho-baclier iz Celja. Čakovečki SK : Rapid 5:0 (1:0) Rapid je moral včeraj na čakovečkih tleh deliti usodo ostalih klubov ter se vrniti iz Čakovca praznih rok. Tekma je bila precej živahna, zlasti v drugi polovici. ko je Rapid z vsemi močmi pritiskal k izenačenju. Imel pa je smolo, da je bil srednji krilec skupno z desno zvezo GSK izključen. Sodil je odlično g. Veble iz Celja. OstaSe nogometne tekme Celje: Atletiki:Amater 1:0. Trbovlje: Ce!je:Trbovlje 13:0. Ljubljana: Mars:Svobda 6:4. Zagreb: Slaviia:Concordia 3:1, Gra- djanski:BASK 9:2. Beograd: BSK:Ljubljana 5:3, HasK. Jedinstvo 4:1. Budimpešta: Madžarska:Švica 2:0. Pavlin najboljši streSec Maribora Lastnik kavarne »Orient« in prijatelj športa g. Majcen je poklonil SK Železničarju krasen pokal za tistega igralca, k1 je v letu 1937 streljal največ golov. pokal »i je priboril najpopularnejši »golp-vec« Adolf Pavlin, ki ni samo najboljši strelec pri svojem klubu, ampak tudi najboljši strelec našega mesta in mislimo tudi vsega ljubljanskega podsaveza. V le-tu 1937 je zatresel nasprotnikove mreže 58 krat, kar je nedvomno lep uspeli. Krasen pokal je bil izročen g. Pavlinu Pl) končani tekmi. Številnim čestitkam pridružimo tudi mi z željo, naj bi bila lepa gesta kavarnarja g. Majcena našemu prvostrelcu Pavlinu spodbuda za nadaljnje uspešno športno udejstvovanje! Preizkus mariborskih in zagrebških boksarjev in rokoborcev V soboto zvečer se je vršil v veliki unionski dvorani težkoatletski dvoboj med Pekovskim športnim klubom iz Maribora »n zagrebškim »Herkulesom«. V boksu so zmagali Zagrebčani v razmerju 3:2, v rokoborbi pa s 3:1. Obširnejše poročil0 objavimo v jutrišnji številki našega lteta. Kako važno opravilo je imel njen oče,; vembra 1937, v krogu svoje družine i’i da je tako naglo izginil in jo zapustil ožjih sorodnikov obhajal svoj 65 letni Skrivnosti 69 Pozvonila je in prihitela je hišna. »Ali je oče doma?« je vprašala živahno Blanka. »Odšel je, gospodična,« je odgovorila hišna. »Kako dolgo je od tega?« »Morda tri ure.« »Sam?« »Ne, nekdo ga je spremljal.« »Ali morda veste kdo je bil?« »Zdi se mi, da se imenuje gospod Balkanu« Blanka se je spomnila, da je videla tega moža prejšnji večer in to jo je nekoliko pomirilo. Vendar pa je — seveda zaman — skušala poizvedeti od hišne kaj točnejšega o tako zgodnjem očetovem odhodu — ko je vstopil postrešček in povprašal po gospodični Morton. »To sem jaz,« je dejala Blanka. Postrešček ji je izročil pisemce, ki ga je deklica naglo odprla. Pisal ji je oče. »Ne skrbi preveč draga moja Blanka — ji je pisal Everard — kajti radi važnega opravka sem moral oditi iz Tulcna in se vrnem šele jutri; človek, ki ti izroči pismo, ve, kje me lahko dobiš, in ako se jutri zjutraj ne vrnem, te privede sem.« To je bilo vse. Blanka si ni niti mislila, da bi bil njen oče v nevarnosti; in vendar jo je pismo vznemirilo. »Prijatelj,« je rekla postreščku, »ali bi mi naredili majhno uslugo?« »Plačan sem zato,« je odgovoril mož, »in moram storiti, kar mi ukažete. Kaj želite?« »Prosim vas, da ostanete spodaj v bližnji gostilni toliko časa, dokler vas ne pokličem. Morda vas bom potrebovala.« »Ali je samo to?« »Nič drugega. In tole za napitnino...« Blanka mu je stisnila pet frankov v roko in postrešček se je napotil v bližnjo gostilno, da počaka nadaljnih ukazov. Ostala je sama in se vdala svoji otožnosti, svojim žalostnim mislim, ki so lo zadnje čase vedno češče nadlegovale. brez slovesa? Zakaj je ni vzel seboj? Koliko skrivnosti je bilo vedno za vsakim očetovim dejanjem! Kaj tiči neki ra vsem tem življenjem, ki jo obdaja? Zdelo se ji je, da stoji tik pred prepadom, v katerega sini upala pogledati iz strahu pred grozotami, ki bi se ji razkrile na dnu. Ko je premišljevala o vsem tem, so se ji nehote vsipale debele solze po licih. Tako je mineval dan v samoti in žalosti in počasi, počasi se je znočilo. (Dalje.) pAfekntutske novice Rankovci. Ugledni posestnik in trgovec z perutnino g. Imre Ratnik je 7. no- rojstni dan. Menda je malo ljudi v našem Prekmurju, ki ne bi poznali gosp-Imreka. Saj že od svoje mladosti obiskuje naše vasi v trgovskih zadevah. Z svojim odkritim značajem in vedno veselili' razpoloženjem si je p ridobil simpatije vsega naroda. S pomočjo svoje skrbne soproge in pridnih otrok si je ustvaril lepo domačijo in je lahko ponosen na usp£ he svojega preteklega delovanja. Gosp. Imreku želimo še mnego let srečnega življenja! Viak fen* M Razno SODNA DRAŽBA posestva v Laznici z hišo ob banovinski cesti št. 12 se vrši v pondeljek 22. novembra 1937 ob 8V2 pri okrajnem sodišču v Mariboru soba 27. Po jasnila dajo tudi pisarna dr. Stajnka, advokat v Mariboru. 6616 MALI BELI PSIČEK »spicelj« se ie zatekel. Lastnik ga dobi v čolnarini pri »Treli ribnikih«. 6609 Prodam Prodam HRANILNO KNJIŽICO Spodnještajerske. Ponudbe pod »Knjiga« na upravo lista. 6619 Posolilo SOBO s štedilnikom oddam s 1- decembrom. Koseskega ul 22. 6607 Stanovanje DVA LEPI STANOVANJI in eno sobo oddam. Studenci, Aleksandrova 17, pri malem mostu. 6617 SOBO IN KUHINJO v pritličju oddam s 1. decembrom. Prodam kopalno banjo ii; eno traverzo 5 m dolgo 6/20. Taborska 22-1. Zaloker. 6611 GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Vrbanova 28. pritličje, desno. 6620 Veliko SOBO najhno kuhinjo oddam tako) ali s 1 decembrom blizu n°' ve šole. Najemnina Din 300-Dopisi s člani družine P°l1 '-Poklic« na upravo lista. 6621 Stanovanje IU& SAMOSTOJNA OSEBA išče v Studencih sončno, veliko sobo s kuhinjo. Ponudbe prosi pod »Sončno« na upravo »Vcčernika«. Službo dobi PERFEKTNO KUHARICO takoj. Naslov \ 6614 POSOJILO Din 1—00o0.— na mesečno odplačevanje prosi 34 letna ločenka z lastno trgovino blizu Maribora. Za obresti dam brezplačno lepo sobo. Ponudbe pod »Skrbna — nesrečna« na upravo lista. 6613 Sobo odda SOBO s štedilnikom ocklam Kettejeva 28. 0618 SOBO s prostim vhodom oddam dve ma gospodoma, event. tudi hrano. Koroška c. 27-1 6612 Čedno OPREMLJENO SOBO z dobro popolno oskrbo oddam takoj Maistrova 14-11. * 6010 Izdate koaaoeoij »Jkitra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA, predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. V veliki žalosti naznanjamo, da je do-trpela naša zlata žena, oziroma hči in mamica, gospa II , l roj učiteljica v P°k. dne 14. novembra ob 20. uri v splošni bolnici v Mariboru po dolgem bolehanju. Na zadnjo pot jo bomo spremili iz mrtvašnice na Pobrežju dne 16. novembra ob pol 16. uri. Maša zadušnica bo 17. novembra ob 7. uri v magdalenski cerkvi v Mariboru. Jože K°rošec, nastav. mešč. šole, soprog: Pavel, Danica, otroka; Marija Vaupotič, mati; Marta, roj. Tom<čič, snaha. 6622 Ofllažuite v ..Večerniku* Tiska Mariborska tiskarna A