polMčni o^led. Jngoalavlja. NašG Narodno prGdstavništvo &e ]e zopet teSlo v Boogradu k rednomu d&lovanju. Gospodje po»lanoi so na dolgo in &iroko obravnavali žalostne, surove in barbarsk« nastope Italijanov napram Jugo (Slovanom. Beograjaka vlada jg poslala v Rim protost proti nasilju italijanskGga vo]a&tva in nahujskane Aruhalt Naša vlada zahtova tudi povrnStov škodo, katoro so povzročili italijanski divjaki na našem konzulatu v Trstu. Upati jg, da sg bo poravnal spor med Jtalijo in Jugoslavijo mirnim potom. Naša vlada ie j>odvzela vsg korako, da čuva in reši čast našG dr žave. Pri vsej pripravlJGnosti italijanskG vladG, da se poravna oela aporna zadova mirnim potom, je vondar lQ opaziti močno gibanje italijanskih cot ob domarkacijski erti. Naša vlada je vrhutega sklenila, da sg pritoži radi italijanakGga divjaštva vrhovnGmu svotu^ Razvon z dogodki v zasGdGncm ozemliu jse je pečalo Narodno pr6dstavniš.tvo v zadnJGm času x dmgim šitanjGm volilnoga zakona. Pri tej priliki je prišla na dnovni rod tudi žonska volilna pravica za državni zbor, za katoro sg jg potcgoval najbolj naS Jugoalovanski klub. S tozadevno odločno zahtovo pa Je naš klub pogorcl, kcr so ga puaitili v tej zahtevk na ecdilu tudi socijalisti,, ki so sg poproj borili za ženako volilno pravico. Narodnopredstavništvoje tudi glasovalo za versailisko mirovno pogodbo. V Beogradu sg obravnava tudi vprašanjo prenstroja naših pokrajinskih vlad. Tozadovno pa še ni dosežon sporazum, kor zahtevajo prevcč naši liberalci. V Beogradii sg 1x> vršil> 1. in 2. avgusta tega leta prvl državni kongres (zborovan]G) vsch orUaniziranib. in neorganiziranih kmGtovalcGv iz oele naSe kraljGvinG. En bataljon mariborskcga pešpolka je zasedel 18 t. m. apaSko kotlino (dcani brog Mure). Upravo v toh krajih prGvzamojo naše civilnc oblasti. Zasedba teh krajov je tudi v smislu mirovnG pogodbe. Nemci so razdrli iz jgzg progo Spilje—Radgona. Do nadaljacga jg ustavljon promet na progi Maribor— Radgona. Ostavka Veanleeveg* kablneta in zopetna vlaŽbia kriza. V narodnom predstavništvu jo bilo pri sejah na dnevnem redu drugo čitanje voliliiGga zakona. Prigol je na vrsto tudi 15. 51en volilnoga zakona (t. J. pravica, fla bi smeli biti voljeni y državni zbor tudi dr^avni uradniki in nPitGlji). Miniatraki prGdsednik VesniC in mitiister Protifi sta izjavila prod parlamGntora, da smatrata sprcjetjG tega 15. clGna v istcm »prejctj« kni je bil odobren pri prvGm čitanju za zampnloo pedanje koncentracijakG vlado. Na§ Jugoslov. Mnb ]• izjavil, da jo sioer vedno na ataliSCu za pa - aivno voBlno pravico vseh stanov (da smejo tudi voljeni biti), vendar bo z ozirom na dogodkc ob Jadranu glasoval za vlado. Ko je šio za zaupnico sedanje vlade, so 86 odatranili demokratski ministri *in tudi vefiina domokratskih poalanoev. Pri glasovanju za zanpnioo vlade je glasovalo 64 poslancev za vlado , 68 pa proti. Valed t.6 nezaupnieo ]e podal Vesnifcev kablnot ostavko, katoro je regont sprojel. Regent bo na predlog predsednika narodnega prGdstavništva še menda enkrat poveril sestavo nove koncGntracijske vlade Vosniču. Ali bo Vesnič to nalogo sprejel, je drugo vprašanjo. Na vaak nafiin imamo v Beogradu zopotno vladno krizo, ki bo trajala do sGstave novG vlade. Za dobo vladno krizo je odgodeno tudi naroddo predstavniStvo. Italljn. 11 a 1 i ] a dožlvlja dan na dan nove štrajke . Po sklopu mirovnG konfGronce dobi Italija kot nadomostilo za svojg v vojni poškodovano trgovsko brodovjg vae bivšG avstro-ogrsko trgovskG ladjo, katGrih vrodnost sg bo olpisala od obnovitvGno avotG. Boji mod Italijani in Albanoi so še vedno v teku in na dnGvnom redu. K«alereac» y Sfft-1. Konlerenoav SpaJ (Belgija), ki se Je pefala z ureditvi'jo vojaških razmGr NGmčije in dolofiila, koliko mora dobavati Nemčija mGSGfino zavGznikom premoga, se je razšla. Pollska. Poljakom se gorl! prosneto slabo. Da 86 rešijo pred boIjSeviško vojaško povodnjo, so prosili on tonto, da ona zastavi a\roj vpliv, da nehajo sovjetske četo s svojim prodiraniein po Poljskem. Entojita je bila prkpravljGna za posredovanjG pod gotovimi pogoji, a jg Rusiia odklonila vsako vmGšavanjG zavcznikov v poljsko-riisko razraorG. Ruaija bo aklonila sa« ma s Poljaki mir, a Poljaki morajo prositi zanj. NovGjša poročila sporofiajo tudi, da zahteva Ljenin za Poljsko sovjotsko vladOj in le cdino a tako vlado se 1k) pogajal za mir. Ifadiarska. Na Madžarskom imajo novo vlado, katere prcdsednik jg grof Teleky. BoljgoviS k<e 6 g t € so prekoradle romuasko digjo in sg razlivajo po BGaarabiji,