XI. tečaj 4. zvezek. Il z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S posebnim blagoslovom Njih svetosti papeža Leona XIII., Njih prevzvišenosti kneza nadškofa goriškega in prečastitega generaljnega ministra celega frančiškanskega reda vreja in izdaje I*. Stanislav Škrabec, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. Vsebina 4. zvezka. Pobožnosti in neketeri odpustki v rožniku ali juniju..................97. Kakešna bodi naša ljubezen do bližnjega. (Dalje)......................99. Sv. Anton Padovanski v Gorici.......................................... 104. Kako se mej svetom kerščansko živi. (Dalje)...........................107. • Pomoč v sili.............................................................113. Ne zaupaj v sé, temuč v Boga .........................................115. Kardinalj Manning in škof Freppel .......................................1(6. Bog sovraži strašljivost in malodušnost..................................117. rGdo te je pripravil v tako stanje ?“.................................119. Kerščanskim poslom. III. Posel služi gospodarjem. 7. Gospodarjem bodi pokoren ...............................* • 120. 8. Kako bodi pokoren...............................................121. 9. Samoljubnost, samovoljnost, samoglavnost........................122. 10. Občutljivost, razburjenost, jeza . .....................123. 11. Bodi ponižen....................................• . . . . 124. 12. Kako se zaderži o svarilih.....................................125. Zahvala za vslišano molitev..............................................120. Priporočilo r molitev....................................................128. V GORICI. Hilarijanska tiskarna. 1892. Izhaja ▼ nedoločenih obrokih. Velja cel tečaj (12 zvezkov) 70 kr. Kaj pocétì?! Prèdàn grémo dalje sà spisom v poslèdnjèm zvezku lanskega tečaja pretàrganìm, sàm prisiljen naravnost se obàrnitì do slovenskih jezikoslovcev v zadevi, ki je zdaj prìkipèla do višine, kò se mora določiti tako ali tako. Pisati se ima nova slovenska slovnica in tiskati novi slovenski slovar. Oboje ima biti v prihodnje merodajno za našo pisavo in ob enèm tudi za pravo iz-rčko našega jezika v omikapèm govorjenjù. In vèndàr, kakó maio smo se 'še'sporazumeli'v enèm in drugèm ozirù! Jaz naj bi pisal za novo slovnico o glasjù in naglasjù — tako je odločil gòspòd, ki se je lotil oskàrbèti omenjeno knjigo, — ali jaz ne poznam slovenskega jezikoslovca, o kàtérèm bi mógàl reči, da je v tèh rèéèh z mànój enih misli. Jaz v rèsnicì ne morem začeti, prèdàn se ne doseže sporazumljenje vsaj v poglavitnih vprašanjih. Moji nazori so gospodom kólìkàr tòlìkò znani. Na tèh vbó-gih platnicah sàm že dosti pisal o tèj stvari, tako, da mi poslednji čas né bilo Iàhkò novič začenjati, ali tudi le spremembe naznaniti, ki so se mi pokazale primérne, da svoj način, kólìkàr sploh mogoče, približam navadni vsakdanji pisavi. Tudi sàm upal, da morebiti vèndàr le kaj več opravim, akò na imenitniščm mè-stù razložim svòj naèàrt, in takò sàm skusil v uvódù nèke razpravice o nèkàtérìh težavniših vprašanjih naščga giasja in oblikoslovja, ki je pred nékaj tjèdni izàsla v 3. zvézkù XIV. tečaja časopisa «Archiv fiir slavische Philologie», dopovedati, kaj bi bilo treba vse zaznamènjavatì v naši slovenščini in kako, da bi naša pisava zadoščevala znanstvànò in praktično, da bi imeli torej pravopis, kakàrSàn nam je potrèbàn vsaj v slovarjù in slovnici tàr sploh v jezikoslovnih spisèh in učnih knjigah, pa — če hočemo enkrat konàc storiti spotikanjù v branjù, ki pri nas tolikanj po-góstoma žali uhò, — vsaj v neki mèri tudi v navadnèm tiskù in pisanju, — v koliki, kažejo té vàrstice. Obračam se ž njimi najprej do tistih gòspódov, s kàtérìmì se mi je zlasti sporazumètì, akò imamo skupnò zvàrSitì dèlò, ki mòra vèndàr lé biti, kakàr bi bil celò pisal le edàn. Obračam se pa tudi do vsèh drugih slovenskih jezikoslovcev in slóvstvàuìkov, ki so kàdaj premišljevali o takih rččeh in jim je kaj za to, da se vvede poprava, ki bo vstrèzala vsèm opravičenim zahtevam, tako, da je bódo mógli veseli biti tudi tisti, ki pridejo za nami v prihodnjih stoletjih. Vse té gòspóde prosim, naj mi blagovoljno naznanijo svoje misli, ali zasébnò, ali, še bdljše, oéitnò. Upam, da se gosp. vrejevavci časopisov, v kàtére spadajo take reči, ne bodo branili, kakàr hitro mogoče, spraviti na dan njih dopise. Ker pa «Archiv« morebiti nè pri rokah vsèm, ki bi po pravici smeli govoriti o tèh stvareh, naj povem tù, v óém sàm v poslèdnjèm času spremenil svój način znanstvàne pisave, tàr razložim ob kratkèm še enkrat, v ččm bi bilo treba sporazumljenja. Moja vravnava nèma prizadevati tiskarnam posebnih stroškov; tudi se ima diržati, kólikàr se da, sàdaj navadnè£a pravo- CVETJE V Gorici, 1892. IV. zvezek. Pobožnosti in neketeri odpustki v rožniku ali juniju. Mesec rožnik je posvečen presv. Jezusovemu Sercu. Ta pobožnost obstoji v tem, da opravljaš ves ta mesec, vsak dan, z drugimi v cerkvi ali pa sam, molitve, premišljevanje ali druge pobožne vaje v čast presv. Jezusovega Serca. Tem, ki opravljajo to mesečno pobožnost, je podelil papež Pij IX. odpustke in sicer za vsak dan 7 let odpustka in enkrat v mescu popolni odpustek keder, komu drago, ako opravi spoved, pristopi k. sv. obhajilu in obišče cerkev, kjer nekoliko moli (kakih 5 očenašev, češčena Marija in čast Bogu) po namenu sv. očeta. (S. I. C. 8. Maj. 1873). Papež Pij VII. je podelil vsem vernim popolni odpustek, ki na presv. Jozusovega Serca dan obiščejo cerkev ali kapelo, kjer se praznuje, Serce Jezusovo in molijo po papeževem namenu ; za ta odpustek je treba še opraviti spoved in se obhajati. (Rescript. Secret. Memorial. 7. Juli 1815). Devetdnevnico v čast presv. Jezusovega Serca lahko opravljaš devet dni pred Jezusovim Sercem ali pa mej letom, keder in kolikerkrat hočeš, odpustkov pa se moreš samo enkrat vdele-žiti. Papež Pij IX je podelil tej devetdnevnici 3O0 dni odpustka za vsak dan devetdnevnice in pa popolni odpustek mej devet- — 98 — dnevnico ali pa osem dni potem ; Za popolni odpustek je treba opraviti spoved, obhajati se in moliti za sv. cerkev in papeža. (Rescript. 5. Jan. 1849.) Ta mesec moreš še začeti pobožnost „devet torkov11 v čast sv. Antona Padovanskega in 6 nedeljno pobožnost v čast sv, Alojzija, ako še nisi letos opravil teh pobožnosti. Razen naštetih odpustkov se morejo eni in drugi v tem mesecu še sledečih odpustkov vdeležiti. Enkrat v mescu imajo popolni odpustek, ko imajo mesečno skupščino ali shod, udje tretjega reda, bratovščine presv. R. Telesa, presv. Jezusovega Serca in apostoljstva molitve. Enkrat v mescu, keder komu drago, je podeljen popolni odpustek tretjemu redu, bratovščinam presv. R. Telesa, presv. Jezusovega Serca, naše ljube Gospe, apostoljstvu molitve in družbi sv. Vincencija. I)va popolna odpustka v mescu imajo udje bratovščine brezmadežnega Serca Marije za spreobernjenje grešnikov. Eden petek v mescu ima apostoljstvo molitve popolni odpustek, in eno nedeljo karmeljska bratovščina, ako ima procesijo. 2. junija, pervi četertek v mescu, popolni odpustek udor bratovščine presv. R. Telesa. 3. pervi petek v mesecu, zato imajo popolni odpustek udje bratovščin presv. R. Telesa in presv. Jezusovega Serca. 5. perva nedelja v mesecu. Popolnega odpustka se morejo vdeležiti udje roženkranske, brezmadežnega Serca Marije in sv. Jožefa bratovščine in udje živega rožnega venca. Zavoljo binkoštnega praznika imajo tretjeredniki in tretjerednice vesoljno odvezo s popolnim odpustkom. Gdor nosi pas svetega Jožefa, prejme lahko popolni odpustek denes ali pa eno nedeljo v mesecu. 12. Praznik svete Trojice, popolni odpustek živega rožnega venca. 13. Sv. Anton Padovanski, spoznavavec pervega reda sv. Frančiška, v frančiškanskih cerkvah popolni odpustek za vse,, in ravno ta dan imajo popolni odpustek tudi tisti, ki nosijo pas sv. Frančiška Serafinskega. 16. Praznik presv. R. Telesa ; popolnega odpustka se morejo vdeležiti udje teh le bratovščin : presv. R. Telesa, roženkranske, živega rožnega venca in sv. Jožefa. — 99 — Denes in mej osmino presv. Rešnjega Telesa se morejo verni kristijani vdeleževati nepopolnih odpustkov in sicer : Gdor je denes pri maši, prejme 400 dni odpustka, mej osmino pa vsak dan 2(0 dui odpustka, ako se spove in je pri pervih ali drugih večernicah, jutranjicah in più sv. maši. Gdor gre k procesiji sv. R. Telesa in moli za mir sv. cerkve prejme odpustek 200 dni, ako je pristopil k sv. obhajilu, Z današnjim praznikom se začne tudi devetdnevnica v čast presv. Jezusovega Serca. 19. Spomin blažene Miheline vdove druzega reda sv. Frančiška, popolni odpustek za vsakega v frančiškanskih cerkvah ; tretja nedelja v mescu, zato ima živi rožni venec popolni odpustek. 21. Sv. Alojzij, popolni odpustek za vse veme, ki se ta dan spovejo, obhajajo, obiščejo sv. Alojziju posvečen oltar in molijo za potrebe sv. cerkve po papeževem namenu. 24. Sv. Janez Kerstnik, popolni odpustek podeljen bratovščini presv. R. Telesa in brezmadeženega Serca Marije. 25. Presveto Serce Jezusovo, vesoljna odveza tretjega reda (Ta vesoljna odveza se more prenesti tudi na prihodnjo nedeljo, kar se je bilo zadnjič na str. 87. po naključju prezerlo.) popolni odpustek bratovščine presv. Jezusovega Serca, apos-toljstva molitve, in naše ljube Gospe. 29. Praznik sv. Petra in Pavla, popolni odpustek imajo udje bratovščine presv. R. Telesa, presv. Jezusovega Serca in živi rožni venec. Po Beringer Alitasse 1887. Acta Ord. Min 18S5. Marien Psalter 1891. P. A. F. Kakešna bodi naša ljubezen do bližnjega. Dalje. 7) Ljubezen je poterpežljiva, je dobrotljiva, ni nevoščljiva, ni prevzetna, se ne napihuje, ni slavohlepna. O vseh teh znamenjih kerščanske ljubezni smo premišljevali do sedaj. Sveti Apostelj pravi dalje : „Ljubezen ne išče lastnega d o- — 100 — bička.11 S tim hoče reči, da ljubezen ni sebična, ne gleda samo na to, kako bi sebi, ampak tudi, kako bi družim vstregla. Tega načela svet prav nič ne spozna, in kar naravnost pravimo, da jih je mnogo, keteri se v dejanji ne deržijo tega načela,, celo mej osebami, ki se sicer štejejo mej pobožne in bogoslužne. Sebičnost je splošna napaka, je červ, keteri razglodava serce skorej vsacega in jako težko je dandanašnji najti človeka, keteri bi bil te strasti popolnoma prost. A sebičnost se nikaker ne vjema in ne more vjemati s pravo, kerščansko ljubeznijo, ketera se razodeva z dobrotljivostjo in radodarnostjo do družili. Prava, kerščanska ljubezen je vsacemu neobhodno potrebna ; ravno take potrebno pa je tudi, da se skerbno varujemo vsake sebičnosti in da jo brez vsega odloga odganjamo, kaker hitro spoznamo, da se nas hoče polastiti. V ta namen bi nam vtegnile pomagati sledeče verstice. Sprevideli bomo, kako gerda in škodljiva da je sebičnost, ker prevrača red prave ljubezni in spodkopava njene izveličavne nasledke. a) Sebičnost je napačna ljubezen do samega sebe. Samega sebe ljubiti, to ni še nič napačnega, to smo celo dolžni. Zapoved ljubezni do bližnjega nam veleva ljubiti človeka. Ali nimamo človeške natore tudi mi ? Bog nam je zapovedal, da ljubimo svojega bližnjega, kaker sami sebe ? S to zapovedjo po nauku svetega Avguština Bog sam odobruje in poterjuje ljubezen, s ketero sami sebe ljubimo. Tudi nam ne bi smel nihče zameriti, ker bi ljubili sami sebe bolj in gorečnejše, kaker druge, zakaj sami sebe nosimo vedno s seboj, sami sebi smo naj bližnji, in neprestano tir j a naša natora, da vstrezimo njenim nepreštetim potrebam. Nihče nam ne dela tolike nadlege, kaker mi sami sebi. Taka lastna ljubezen ne bi bila še napačna, sebičneži še ne bi bili zavoljo tega. Kar je pa slabega, je to. Ti notranji občutljeji, ki so nam sicer vedno potrebni, nas kaj lahko in kaj pogostoma zapeljejo, da ne iščemo nič druzega, kaker sami sebe, da nam ni mari za druga, kaker za lastni dobiček, da cenimo vse stvari le po tem, kaker so nam koristne. Tako se nas loti prevelika in napačna ljubezen do samih sebe. Vdamo se sebičnosti, ki jo po vsi pravici imenujemo genio in škodljivo pregreho. Sebičnost moti in prevrača red ljubezni, kaker smo rekli. Ljubezen mora imeti svoj red, to je, mora biti dobro vrejena, naj se nanaša na Boga ali na bližnjega. Z ozirom na Boga tirja dobro vrejena kerščanska ljubezen, da se na njega obračajo vse — 101 — naše misli in želje in vsa naša nagnenja in čutila. To zahteva od nas natorna postava in razodeta božja postava, da nam mora biti cilj in konec vse naše ljubezni Bog, in tudi svojega bližnjega moramo ljubiti zlasti zavoljo Boga, keteri je sam v sebi neskončna dobrota in vreden vse ljubezni. „Jaz sem alfa in omega (t. j. perva in zadnja čerka), začetek in konec, govori Gospod". Kaker imajo vse stvari v Bogu svoj začetek, tako morajo imeti v Bogu tudi svoj cilj in konec. Z ozirom na bližnjega pa tirja tudi natorna postava in veleva nauk Jezusa Kristusa, da ljubimo sebi enake kaker sami sebe ; torej moramo storiti družim, kar želimo, da bi bilo nam storjeno, in ne smemo storiti družim, kar želimo, da nam ne bi bilo storjeno. ,.Kar hočeš, da drugi tebi ne storijo, tega tudi ti družim ne stori“. To zahteva red prave ljubezni. Kaj pa tisti, v čiger sercu sebičnost gospoduje ? Ali se mari derži tega reda ? Nikaker ne ! Ravno on ga popolnoma prezira in prevrača. Ako opazujemo sebičneževo obnašanje, vidimo, da se sučejo vsa njegova dejanja le okoli lastnega dobička. ()n je postavil samega sebe tako rekoč v središče vsega svojega življenja. Zastonj iščeš pri njem tistih nežnih čutil, ki prihajajo od Boga in vodijo k Bogu ; pri njem ne boš našel tiste zaupljive ljubezni, ki prestopa meje sedanjosti in počiva v njem, ki je večna ljubezen ; ni ga pri njem tistega blaženega reda, kaker-šen se nahaja pri dušah odgojenih v šoli kerščanske ljubezni, ketere v vseh rečeh le Boga vidijo, v človeku pa ne spoznajo druzega, kaker prečuden odsev mogočne ljubezni božje. Vsega tega ne pozna duša sebičneževa. Globoko je zakopan v same minljive stvari, on živi le zase, on je sam sebi alfa in omega, začetek in konec. Tako sebičnež hudobno prevrača red ljubezni tudi z ozirom na Boga, ravno tako hudobno pa prevrača red ljubezni tudi z ozirom na svojega bližnjega. V čeger sercu gori ogenj prave, kerščanske ljubezni do bližnjega, on se ne vstraši nobenega požertvovanja, on živi v ■ nepreterganem zatajevanji samega sebe. V izgled si jemlje dobrotljivost večnega Boga, in je tudi sam vedno dobrotljiv, vsmi-ljen in sočuten do družili Kaker sam proti sebj, tako se obnaša proti bližnjemu. Ako je kedo vesel, veseli se ž njim, ako je žalosten, žaluje ž njim, ako je v terpljenji, terpi ž njim ; neizrečeno ga boli, ako vidi svojega brata v dušni nevarnosti, in iz celega serca želi in si prizadeva mu pomagati. Tak more reči z — 102 — Aposteljnom : „Ke<ìo je bolan, iu jaz ne terpini ; kedo je poliuj-šan, in mene ne peče?“ 2 Kor. 11, 29. Kaj pa sebičneži? Ali tudi tako delajo? Kaj še! Kaker skerbni so navadno ;;a svoj lastni dobiček, ravno tako malomarni so za druge. Za druge so popolnoma neobčutljivi, toliko bolj rahločutni pa so sami zase. Po nauku starili modroslovcev, ki so se imenovali stójike, bi si moral človek prizadevati, da ostane popolnoma neobčutljiv, naj pride v kakeršne koli razmere ali on, ali kedo drugi. Lahko rečemo, da so sebičneži pravi stojiki, toda samo z ozirom na druge ; kar pa se tiče njihove lastne preljub-Ijene in precenjene osebe, v tem so vzor naj tanjše in naj nežnejše rahločutnosti. Oglejmo si njihovo obnašanje. Oni zahtevajo, da bi njih vsaki miloval, sami pa nimajo nikakeršnega sočutja do družili. Oni hočejo, da bi njih vse spoštovalo, sami pa ne poznajo spoštovanja do nikoger. Oni tirjajo, da bi se izpolnila vsaka njihova želja in da bi k temu vsaki jim pomagal, slepi in gluhi pa so, ako se njih prosi, da bi kaj storili v podporo cerkve božje ali v pomoč dušnim in telesnim potrebam svojih bratov. Vso čast in vse bogastvo bi sami pograbili, v oči jih pa bode, kar koli vidijo pri družili. Vse naj bi njih ljubilo, sami pa ne marajo za nikoger. Kar koli družim dobrega storijo, storijo le zavoljo lastne koristi. Dela, o keterih je očitno, da so storjena iz čiste ljubezni, vlačijo pred svojo sodbo in jih cenijo le po osebnem dobičku, in samo š tako mero merijo celo dejanja, ketera po vsi pravici zaslužijo ime blagodušnih, plemenitih dejanj. Zares, kedor se tako obnaša, sebičnež je v pravem pomenu besede. In ta sebičnost, ki tako nevsmiljeno razdira red kerščan-ske ljubezni, nahaja se žalibog le prerada tudi pri osebah, ke-tere bi morale po svojem stanu služiti družim v izgled pobožnosti in bogoljubnosti. b) Sebičnost pa tudi spodkopava izveličavne nasledke iu lepi sad prave ljubezni. Sad z ozirom na Boga, ki je njen prev-zvišeni cilj in konec, je bogočastje, in obstoji zlasti v tem, da človek samega sebe popolnoma Bogu daruje. Kedor hoče Bogu služiti samo z vunanjimi deli, pa mu noče darovati samega sebe, ta Boga prav ne časti, ker sebi pridevžuje to, kar je naj boljše, kar je bistveno. Tako bogočastje je zavergel Bog sam, kaker nam priča sveto pismo. Pri preroku Izaiji je pisano, da Gospod ne mara za praznike in svečanosti svojega ljudstva, ker obstoji vse njihovo bogočastje v samih vunanjili obredih. „Vaše godove — 103 — in vaše slovesnosti zaničuje moja duša." Iz. 1, 14. In na druzem mestu pravi: „To ljudstvo se mi bliža z ustmi in me časti z jezikom, njihovo serce pa je daleč od mene. Skazujejo mi čast po človeških obredih in postavah". Iz. 29, 13. Kedor koli hoče tedaj Boga častiti, mora mu posvetiti svoje lastno serce. Tega pa nikaker ne stori sebičnež, njemu to ni mogoče. Ne samo da samega sebe Bogu ne daruje, marveč on prilastuje samemu sebi vse, tudi to, kar je božjega. Ke bi vsi ljudje delali tako, kaker delajo sebičneži, vse bogočastje bi moralo izginiti z zemlje. Sebičnost vničuje in razdeva izveličavne nasledke in dober sad ljubezni tudi z ozirom na bližnjega. Ljubezen objemlje vse ljudi, bodisi vže posamezne ali zedinjene v društva. Tako se razteza tudi sad ljubezni na društva in na posamezne osebe. Oj koliko dobrega in koristnega so storile duše izučene v šoli prave ljubezni do bližnjega, ne samo za sedanji čas, ampak tudi za prihodnjo večnost, ne samo za posamezne osebe, ampak tudi za cela društva ! Poganski ustavi so se morali vmekniti kerščan-. skim naredbam ; temo nevere je izpodrinila luč evangelijska, ke-tera je razsvetila tudi nas sè svojo prečudno svitlobo. Od kod to? To je storila in dosegla požertvovalnost tistih duš, ketere so vse gorele za naš blager, ketere so z neizrekljivim terplje-njem in neizmernim trudom, da, sè svojo lastno kervjo nam užgale luč evangelija Gospoda našega Jezusa Kristusa. Reveži in nadložni vsake verste nahajajo pomoč in podporo v svojem siromaštvu in v svojih nesrečah. Kedo jim jo daje? To stori ljubezen tistih, ketere je prisililo vsmiljenje do terpečih bratov, da so zidali sirotišnice, bolnišnice, šole in druge zavode kerščan-ske miloserčnosti. Toda kedaj bi končali, ako bi hoteli našteti vse, kar je storila in kar še stori prava ljubezen do bližnjega v prid in korist svojim bratom. Ne par verstic, ampak debelih knjig bi bilo ža to potreba. Napolnili bi pa tudi debele knjige, ako bi hoteli popisati, koliko da je storila in še stori sebičnost v zatertje ljubezni in v škodo bližnjemu. Ti možje se širokoustijo z nekim napredkom, in se bahajo in hvalijo, da s človekoljubjem nadomestujejo sveto ljubezen Jezusa Kristusa. Toda kaj je vse njihovo človekoljubje ? Sebičnost je in nič druzega. Saj vidimo z lastnimi očmi in se vsaki dan lahko prepričamo, koliko žalostnega sadu je rodilo in še rodi to toliko hvalisano človekoljubje. Nikoli torej ni nedolžna sebičnost, ampak vselej je škodljiva, tako da jo moramo odločno zavreči. Ona je lastna otrokom — 104 — teme, tistim hudobnežem, ki služijo duhu nereda in razdora. Se-bičnež gleda in misli le sam nase, drugi so mu le toliko vredni, koliker mu pomagajo v dosego lastnih namenov. Pri njem je vsahnjen studenec kerščanskih čutil, zaterto je sočutje, vir dobrotljivosti. Sebičnost dela človeka neobčutljivega, terdoserčnega, pripravnega, tudi sirovo ravnati sè svojim bližnjim, keder mu tako bolj kaže. Ne gane ga nesreča bližnjega, in mirno in lilad-nokervno gleda, kako se vdira solza za solzo na licu stiskanega kaker bi gledal kapljo rose, ki pada z lista na drevesu. Ke bi bili na svetu sami sebičneži, kje bi potem še iskali prekrasnih del miloserčue dobrotljivosti ? Kaj bi bilo z nesrečnimi, z nadležnimi V Kam bi se djali reveži, bolniki, vdove, sirote ? Kaj bi se zgodilo s človeško družbo, kaj s kerščanstvom samim, ketero je postavljeno na podlago same ljubezni ? Ali kerščanstvo bo vedno obstalo, prava ljubezen ne bo izginila z zemlje, in nigdar jih ne bo manjkalo, keteri so napolnjeni z duhom požertvovalnosti in lastnega zatajevanja. Ž njimi vred bodo tudi trajala in se nadaljevala do konca sveta dobra dela kerščanske ljubezni v prid terpečega človeštva. A to naj nikaker ne tolaži sebičnežev. Sebičnost je in ostane nečloveška in pogubna. Vedo naj pa sebičneži in dobro naj si zapomnijo, da nikomer toliko ne škodujejo, kaker sami sebi. Pervič jih vže na tem svetu vse zaničuje, nihče ne mara zanje. Kar pa je še hujše, je to, da zapravljajo svoje lastno večno izveličanje in si nakopavajo pravično jezo nebeškega Sodnika. Nezmotljiva beseda Jezusa Kristusa namreč nas uči, da sodba brez vsega vsmiljenja čaka tistega, keteri vsmiljenja ne skazuje, keteri nima kerščanske ljubezni v svojem sercu. Dalje prihodnjič. Sv. Anton Patlovanski v Gorici. Ce ne najstarejši, gotovo eden izmej pervih frančiškanskih samostanov v Avstriji je bil nekedanji goriški, ki je stal do letà 1811 na terga blizu sedanje nadškofijske cerkve in kapelice sv. Antona. Da je bil ustanovnik tega samostana sv. Anton Pa-dovanski, ki je čez eno leto tukaj duše k zveličanju vabil, priča mej drugimi domači letopisec (P. Angel Kocher), keterega delo — 105 — se v rokopisu hrani v knjižnici našega samostana. Tn se bere v latinskem jeziku naslednje poročilo : Ta samostan (goriški), ki je v (furlanski) okrajini menda najstarejši, je brez dvojbe vstanovljen od sv. Antopa Čudodelnika ali Padovanskega. Ta goreči oznanjevavec besede božje, ki je že po Španskem, Francoskem in Laškem z besedo in zgledom, pobožnostjo, učenostjo in čudeži duše za nebesa vnemal, prišel je proti koncu leta 1225 tudi v naše kraje. Od mesta Gorice (razen obzidanega gradu, ki stoji na griču, kjer je prebival grof, gospodar dežele, in hiš njegovih dvornih gospodov, ki so bile v predmestju (borgo) pa vender še v grajskem obzidju), ni bilo zdolaj na ravnem druzega kaker majhina vasica, kjer so zdaj sezidali nove šege palačo. V tej vasici je bila zelo borna cerkvica, podružnica solkanske fare, po splošnem mnenji že iz časa sv. Marka evangelista. V okolici si videl le nekaj polja, pašnikov in ponajveč gojzdovja. Pri tej cerkvici se je vstavil naš čudodelnik s tovarišem, blaženim bratom Lukežem, ter oznanjeval zbranemu ljudstvu božjo besedo. Vsi so se čudili nad svetostjo, učenostjo, modrostjo in bistroumnostjo, ki je iz njega govorila, in sleherni dan so se veče množice zbirale ter svetniku obilne miloščine prinašale. Albert I. grof goriški in tirolski, oče Majnharda Vel. poveljnika kranjske dežele, prepričan o učenosti in svetosti sv. Antona, ne samo kar je po drugih slišal, ampak tudi, o čemer se je sam prepričal, posebno pa ker je že slišal o čudežnih peterih ranah našega očaka Frančiška, ter sam videl bogoslužne sinove frančiškanskega reda, Albert torej je podaril sv. očetu Antonu tisto zares staro cerkvico in zraven toliko zemlje, da bi mogel postaviti samostan, ter je obljubil še dodati, keder bo število redovnikov naraslo. Ali sv. Anton ves plamteč za vzvišenost redovnega vboštva, nikaker ni hotel sprejeti ponudbe blagega grofa, ampak zadovoljen z milodari, ki so jih verniki donašali, je postavil pri tisti cerkvici nizke koče ali bajte za štiri ali pet bratov, ki jih je poklical iz Italije, da bi (z dovoljenjem župnika solkanskega, ker precej oddaljenega) tukaj delili sv. zakramente, mej tem, ko je zoril Anton z oznanjevanjem besede božje obilo sadu dušnega zveličanja. Že 1. 122(5 je postavil sv. Anton na čast sv. devici in mar-ternici Katarini, ki jo je prav posebno častil, mej svojo celico in — 106 — cerkvijo majhino kapelico z lesenim oltarjem sv. Katarine, pred keterim je on svoje pobožnosti opravljal ; ta statua se še zdaj skerbno hrani v samostanu, in sicer na oltarju v kapelici, ketero so na ravno tem prostoru zidali, kjer je stala negdaj celica sv. Antona, ki je 1. 1745 postala javna; ta statua je pač nekak o-stanek starodavne rezbarijske umetnosti, O tem, kar smo slišali, pričajo nam razni viri. Pervič : Janez Jakob de Ischia, arhiprezbiter v Palmi, pravi v svoji zgodovini goriškega mesta, ki je pisana v italijanskem jeziku, v 2. knjigi tako-le : Lahko je pač (lorica tako napredovala, ker je celo pado-vanski 'čudodelnik sv. Anton prišel v Gorico ter ondi kapelico v čast sv. Katarini dev. in mart. postavil; zraven te kapelice vidiš zdaj lep samostan frančiškanov. — In zopet piše imenovani zgodovinar v 3 knjigi : Tukaj (v Gorici) je samostan frančiškanov konventuvalov, ki posebno slovi zaradi častitljive kapelice sv. Katarine, ketero je, kaker sem že omenil, sam sv. Anton, čudadelnik današnjih dni, postavil. Drugič : Reformat Angelik Vicentin piše v 1. pogl. svoje II. knjige tako : Iz Ogleja je šel (sv. Anton) proti (Gorici, ki je kakih 20 italijanskih milj oddaljena .... ker je, kaker je splošno mnenje postavil majliin samostan in kmalu še cerkvico v čast sv. Katarini. S časom pa so morali cerkev povečati, ker so se vedno veče trume pobožnih kristijanov tukaj zbirale : zraven cerkve pa je sedaj veličastna sv Antonu posvečena kapelica in sicer ravno tam, kjer je stal negdaj oratorij sv. Katarine, to je ona stara kapelica, ki jo je dal svetnik postaviti. Iz tega lahko posnamemo, da je kapelica sv. Katarine ostala na pervotnem prostoru, pač pa so zraven te zidali večo cerkev, ki se je sv. Antonu posvetila. Tretjič : Na starem, samostanu vzidanem kamenu beremo : L. 1226 je to svetišče ponižni čuddelnik Anton Padovanski, ko je bi! v Gorici, sv. Katarini dev. in mart. postavil. Cetertič : L. 1472 je prosil samostanski gvardijan P. Viljem iz Vidma, cesarskega beležnika (notarja) Janeza Kettnerja za izpisek za neko darilo, ki ga je v letu 1389 14. aprilja vpisal v protokolj javni beležnik Matej Cucini, in ta spis so hranili v protokolju na gradu v Gorici podpisan tudi od tedanjega gvar-dijana P. Jakoba iz Kastela ; in Janez Kettner je na zahtevanje gvardijana Viljema še v izpisku dostavil: V letu Gospoda 1226 znani svetnik Anton vstanovnik samostana in svetišča sv. Kata- — 107 — l'ine, gvardijan in pridigar; 1389 P. Jakob iz Kastela gvardijan; 1444 Martin iz Vidma gvardijan ; 1449 Bernardin iz Pulcina gvard. ; 1462 magister Tomaž Benečan gvard. ; in 1470 P. Viljem iz Vidma gvardijan. Neposredno za tem pa še dostavlja : Pripomniti moramo, da se do danes ni našel v arhivu drugačen imenik predstojnikov in vstanovnikov, ki bi bili po odhodu sv. Antona znabiti postavili ali vladali ta samostan. Ko so v Gorici samostan dogotovili, poslovil se je sv. Anton od svojih ljubljenih bratov vedoč, da tudi njemu veljajo besede Gospodove : „Učite vse narode vernil so je zopet v Italijo ter prišel v Asiz, ker je že mej potom zvedel žalostno novico, da je naš serafinski očak zdihnil svojo lepo dušo. Ko je bil sv. Frančišek že 1. 1228 prištet svetnikom, začeli so verni našo cerkev imenovati ,,pri sv. Frančišku.“ — Tako se glasi poročilo samostanskega kronista, ki še dostavlja, da so si Goričani izvolili kmalu po kanonizaciji sv. Antona za svojega priprošnjika, ter dan njegove svete smerti ko praznik obhajali. Mnogoteri čudeži so poterdili slavo, ki jo sv. Anton v nebesih vživa. P K Z Kako sc mej svetom kcrščansko živi. V. SPOVED. 1. Spoved je najizdatniši pripomoček, da se očistijo in potolažijo vbogi grešniki, ki se hočejo resnično spreoberniti. (1) 2. Prav je, če se spoveš vsaj vsacili štirinajst dni, ali kolikerkolikrat spoznaš, da si potreben. 3. Tistemu, ki hodi vsacili osem dni k spovedi, je dosti, če si sprašuje vest eno četert ure. Dobro je, če si jo sprašaš tisti večer pred spovedjo, da tako drugo jutro dobiš več časa za pripravo k svetemu obhajilu. 4. Kaker se upniku še ne poplača s tem dolg, ako mu dolžnik samo našteva svoje dolgove, in naj bi to delal še tako natačno, ravno tako tudi strahljivo natančna spoved še ne zbriše storjenih grehov. Verh tega pa tvoj navadni spovednik pozna že tvoj dušni stan in tvoje navadne grehe. Pre dolgo spraševanje vesti bi ti samo duh vtrudilo in serce shladilo. (2) — 108 — 5. To je potrebno, da imaš terden sklep, varovati se vseh grehov, prav posebno pa tistih, ki se nanašajo na tvojo glavno strast. 6. Tisti, ki neče nigdar greha, je vedno spokoren. Zato mu je lahko, vsaki hip obuditi pravo kesanje. Kesanja v svojem sercu ne poznaš ali ne čutiš, zato ne, ker se ne da telesno občutiti, in vender je v tebi, ker se ti vo'ja vstavlja, vpira grehu-In ravno to je pravo kesanje. Tisto nezadovoljstvo, ki se loti človeka zavolj tega, ker ne sovraži greha tako, kaker bi ga moral, izvira iz sovraštva do greha, kaker tudi hrepenenje, Boga ljubiti, iz ljubezni do Boga izhaja. 7. Opravi svojo spoved vsakikrat tako, kaker da bi bila tvoja zadnja. Pa saj je tudi mogoče, da je res zadnja. Povej vse tako, kaker bi povedal pri zadnji spovedi. Spovej se od-kritoserčno, sè zaupanjem. Svojih napak ne lepšaj, posebno še tistih ne, ki so ti najbolj navadne. Tu se pogovarjaš z Bogom, komer ni nič prikrito. Varuj se. da ne boš kaj zamolčal in tako skalil čistost svoje spovedi. 8. Ne spoveduj se tako, kaker ravno ti hočeš, temuč kaker to zahteva pokorščina. Take spovedi bodo sicer tvoji lastni ljubezni menj prijetne, ali tolikanj bolj všeč bodo tvojemu Bogu. Zdelo se ti bo morebiti, da si menj zadovoljili, pa tvoje za-služenje bo tolikanj veče. 9. Najboljši, najvarniši pomoček, da spoznaš, ali si v milosti božji ali ne, in toraj, ali so ti tvoji prejšni grehi odpuščeni ali ne, je po besedah svetega Tomaža pregled tvojega sedanjega življenja. Če ti ni več všeč tvoje preteklo življenje, če se ne povračaš več v greh, kaker si se prej, je to znamenje, da ga ni več v tebi strupa greha, in da je v tebi zdaj milost Gospodova. Če je korenina tvojega serca še pokvarjena, kaker poprej, bo tudi sad prinašala, kakeršnega je poprej. Tako govori sveti Frančišek Šaleški in to premišljevanje ti zadostuj, da se pomiriš zaradi svoje preteklosti. (3) Dostavki. (1) Kje je kedo, ki bi mogel reči, da je ohranil brez vsega madeža svatovsko oblačilo, ki ga je prejel pri svetem kerstu ? Žalibog da nosimo ta zaklad v kerhki posodi. „Č e k e d o zmed vas reče, pravi sveti Janez, da je brez greha, — 109 — sam sebe zapeljuje, in ni je v njem resnice." Tudi pravični v tem vmerljivem življenji, naj si so še tako sveti, in dasi jih Bog ne zapusti in duh Jezusa Kristusa brez pre-stanka v njih prebiva, padejo včasi v male pregreške, ki se zgode vsaki dan, in ki se jim pravi odpustljivi grehi. Ponižno in resnično se jih obtožijo in reko : ,,0 č e n a š, k i si v n e* besih, odpusti nam naše dolg e." S tem ponižnim in odkritoserčnim spoznanjem zadobivajo odpuščanje svojih vsakdanjih grehov. Z miloščino jili zopet popravijo. S postom in z jnertvenjem svojega telesa se spokore zanje. Grehi, storjeni iz prenagljenja in nepazljivosti pa niso nič v primeri s tistimi, pri keterih hoče človek nalašč, s premiselkom serce, ketero Bog cèlo zahteva, deliti mej njim in svetom. To je takrat, ako kedo to ceni, kar zametuje Jezus Kristus in ako hoče drugače živeti, kaker on veleva, ako se izogiba zapovedim Vsegamogočnega, obrača pa k razveseljevanju pokvarjene, ne-vbogljive mesenosti. Božja pravičnost mora kaznovati take grehe, ali na tem, ali na drugem svetu. „Gospod, prosi sveti Avguštin, tukaj sežgi, tukaj odreži ude, ki sem jih zlorabil za greh, pa prizanesi mi ob dnevi sodbe s temo, s kaznujočim ognjem, z glo-jejočim červom, s keterim si mi zagrozil! Bog neče smerti grešnika, če se poverne k njemu sè skesanim in ponižanim sercem. 2.) Če tudi si pripravljen, prejeti zakrament svete pokore tolikokrati, kolikerkrati se ti svetova, se vender dozdeva, da imaš to v dnu svojega serca za nekaj zopernega, za nekako sitno silo. To je občutek, ki ga nimaš samo ti, ki je pa gotovo zelo krivičen in nasprotova vsmiljenju božjemu in hvaležnosti, ketero si ti njemu dolžan. Če ti ne bi bil dan ta zakrament, kako zelo bi si ga želel ! Kaj bi bil vse pripravljen dati, da bi se mogel čisto orniti s kervjo Jezusa Kristusa, kolikerkrati bi hotel '? Noben trud se ti ne bi zdel prevelik, noben pogoj ne pretežek. In imaš ga, ta zakrament, če ravno ga nisi vreden, in vender si ne le vnémaren za to neprecenljivo milost, imaš jo še za nekako silo, za nadležno breme ! To je velika napaka, ker Bog ti ne moie skazati veče dobrote, kaker je ta, da te zagotovi, da si od zdaj na dalje ž njim spet pomirjen. Pustil bi te bil lahko notri do smerti v negotovosti glede tvojega dušnega stanu. On te pa neče pustiti nemirnega, kaker so to morali biti vsi — 110 — sveti stare zaveze. Eavno nasprotno, on hoče, da nikar ne dvoji o tem, če si na zemlji pomirjen, ali si pa tudi v nebesih. Pošilja ti, kaker Davidu, svoje preroke, ki te zagotavljajo, da so ti grehi odpuščeni. Ta stan malomarnosti ali celo zopernosti ni nasledek samo nehvaležnosti ali pomanjkanja vere, temuč tudi nasledek prisi-ljenosti in nevšečnosti, s ketero opravljaš vsa svoja dela. Pripravljaš se za spoved s takim trudom, prizadevanjem, učenostjo in nemirom, napravljaš si sam to vajo tako težavno in terpno, da te vselej, keder se spomniš, da se bo treba zopet za spoved pripraviti, prevzame nekaka žalost in klavernost. Jarem Jezusa Kristusa je lahak, jarem pa, ki si ga sam(-a) nakladaš, je ne-nosljiv. Kjer je duh božji, tam je tudi prostost. Ti pa se ravnaš po svojem lastnem duhu in ni čuda toraj, da občutiš toliko za-perno silo. Ponižaj se ; bodi otrok. Ponižaj se, kaker sveta spo-kornica, k nogam Zveličarjevim, odreci se svoji razumnosti, in vse ti bo lahko. Brez truda se boš spomnil svojih grehov, objokoval jih boš, ne da bi si delal silo, spovedal se jih boš brez strahu in ne da bi skrivaj prizanašal svojemu dobremu imenu, kar te gotovo težko stane. Prizadevanje, ki si ga napravljaš, da bi se spoznal in svojemu sercu segel do dna, je preveč človeško. Preveč rabiš tu svoj razum, preveč staviš na svojo skerbljivost, na svojo natančnost, na svoj spomin. Svojega zaupanja ne stav-Ijaš najprej na duh Božji, čiger svetloba ti bo dala najti brez števila pogreškov, za ketere še ne veš ne, in čiger milost ti bo genila serce, ker on razvetljuje temo. S preveliko natančnostjo iščeš napak, ki niso bistvene. Videti je, da si iščeš zasluženja v tem, da bi se vsega spomnil. Zdi se, da meniš, koliker več grehov in čim bolj natanko se jih spomniš, toliko boljša da je tvoja spoved. Motiš se. Ni tako ! Obilnost tvojih pregreškov je neskončna in pri vsem svojem trudu jih boš našel le nekaj malega. Pa če bi steknil tudi vsakega, se vender dušne rane še ne zacelijo s tem, da zve kedo njih število. Saj tudi nihče ne obogati s tem, če zve, kaj je zgubil. Prizadevaj si le, da se ti serce spreoberne. Prosi Boga za od-kritoserčno in globoko bolečino zavoljo razžaljeuja, ki si ga napravil njemu. Ponižuj se pred njim zaradi svoje nezvestobe in nehvaležnosti. Bodi s tem zadovoljili, da spoznaš tiste grehe, ki so najbolj očitni in najbolj važni in najbolj nasprotujejo duhu svetega evangelija. — Ili — Ce najdeš obilno grehov, ti je to, kaj ne da všeč, in s to všečnostjo si prav zadovoljili, mesto da bi se poniževal. Tvoj um je tega vesel, ker je to njegovo delo. In ker zanemarjaš svoje serce in se skoraj povsod ravnaš po navdihnjeuju svojega uma, si zadovoljin tudi ti, ker je zadovoljili on. Podoben si bolniku, ki je vesel zato, ker je mogel svojo bolezen zdravniku od vseli strani popisati, a zdravil pa le neče vživati. Sam sebi pripisuješ svetlobo, ki prihaja od Boga, na to pa ne misliš, da bi ga prosil, kaker se spodobi, naj ti spreoberne voljo, kar je mnogo važ-niša milost. Tako storiš dva pregreška ob enem : nehvaležen si in malomaren. Raduješ se, da imaš bister um, ter da moreš razločevati in spoznavati skrivnosti človeškega serca, preiskovati skrivna in zvita pota lastne ljubezni. Ali bati se je, da imaš morebiti več veselja nad tem, v ketero versto bi postavil posamezne grehe, kaker pa žalosti nad tem, da si jih storil. Tak dušni stan nasprotuje duhu pokore, ki je duh poniževanja in kesanja. Bolje bi bilo, da se s cestninarjem biješ na persa, ali da sè svetim Petrom v samoti točiš solze, ali da se. kaker sveta spokornica Magdalena molče veržeš k nogam Jezusovim. Saj po besedah prerokovih le tisti Boga časte in mu zadostujejo s pokoro, ki boleče občutijo velikost svojih grehov, ki so, kamerkoli pridejo, ponižni in pohlevni, keterim so oči oslabele od preobilnih solza in ki imajo notranjo lakoto po pravičnosti. Meni se vse zdi, da si ne prizadevaš dovolj, kako bi spoznal tudi tiste grehe, ki si jih storil z opuščanjem del, posebno takih, ki se tičejo tvojega stanu ; da premalo misliš, kako sveta je naša kerščanska vera, ki naj bi ti bila vedno pred očmi ; da ne prevdarjaš zadosti svojih posebnih družinskih dolžnosti in sploh, da bolj misliš na grehe, ki jih storiš, kaker pa na slabo nagnjenje, ki ti pokvarja tisto dobro, ker storiš. 3.) Ko si povedal svoje grehe, potem pa molči in poslušaj pokoro, ki ti jo bo naložil spovednik, in nauke, če bi ti jili morebiti dajal. Sprejmi vse to ponižno, s terdnim sklepom da boš pokoro natančno in kmalu opravil. Dobro pomisli, da, če se ti naložena pokora še tako velika zeli, je vender samo takrat v primeri z neskončno množico tvojih grehov, če je združena s terpljenjem in zadostovanjem, ki ju je Jezus Kristus darovai za nas svojemu nebeškemu očetu. Zahvali se Bogu za milost, ki ti jo daje, da moreš že v tem življenju zadostiti njegovi pravičnosti s tako lahko kaznijo. Neskončna njegova pravičnost kaznuj» — 112 — na drugem svetu ravno take grehe, ki ti jih tukaj odpušča, tako silno ostro. Pazljivo poslušaj svete, ki ti jih daje spovednik, da hi te obvaroval za prihodnje tistih strasti, ki so te spravile v greh, prav posebno pa tvoje navadne strasti, ki živi in gospodari v tebi. Če je bil tvoj malik lakomnost, ti bo spovednik priporočal zaničevanje posvetnega bogastva iu zahteval od tebe, da ga radodarno deli vbožcem, udom Jezusa Krisusa. — Če je pohotnost, ■» poželjivost tista, keteri posvečuješ svoja djanja. kaker boginji, te bo svaril, da se ogiblji nevarnih krajev, da se odpovej slabi tovarišiji, da sežgi kujige in podobe, ki zažigajo iu vzderžavajo to strast. Dostavil bo, kar je oznanjeval sveti Pavel, da so otroci Jezusa Kristusa križali meso ž njegovimi strastmi in poželjenjem. Ali ni sramotno, da udje po nedolžnem s ternjem kronane glave žive v pohotnosti? — Če so te prevzele, omamile posvetne časti, ti bo zaklical : premišljuj Sinu Božjega, Sinu enacega z Očetom, ki se daje v smert, v smert na križu, da nas poduči, kako prazna je vsa posvetna čast. Le če odložiš vso ošabnost in se ponižaš, zuslužiš povišan biti. Veseli se, če te ljudje pozabijo in zaničujejo ; Bog te bo že znal povzdigniti. Duhovnik nam bo najbolj priporočal, naj ne stavljamo zaupanja na svojo lastno moč ; ker tako bi kmalu nazaj padli. Opominjal nas bo, naj se v molitvi k Bogu zatekamo. Gospodi zastonj pazim na svoje noge, da bi ušel premnogim za n j kam, ki me obdajajo. Nevarnost je tukaj, rešitev pa more priti le od zgoraj. Tj e se ozirajo moje oči, da bi gledale naproti tvojemu prihodu. Dotika sè svetom; moja lastna pokvarjenost; razveseljevanja, ki se mi silijo; bogastvo, ki ga g 1 e d a m ; časti, ki mi j i h p o n u-j a j o, vse to so zanjke brez Tebe, o Gospod! Le k Tebi edinemu povzdigujem svoje oči in svoje serce. Obupavam sam nad seboj in zaupam le v Tebe. Obrani me Ti, o G o s p o d ! (Dalje prihodnjič.) — 113 — POMOČ V SILI. Frančiškan tretjega reda. župnik v Kastrovili v Ameriki, pripoveduje dogodek, ki nam kaže, kako se trudijo in trapijo in v kolikih nevarnostih so katoliški duhovni v poganskih deželah, mej tem ko smo mi tako srečni, da nam je povsod tako blizu tolažba svete vere. Ravno sem molil, — pravi —, neki dan molitve po sveti maši, kar sem kot duhovnik dolžan, kar prijaha s hitrimi skoki človek do mojega stanovanja. Temu se berž ko ne mudi, si mislim ter pristopim k oknu. Jezdec obstoji, skoči s konja in ko me vgleda, mi reče : ,,Gospod župnik, žena mi leži na smert bolna. Podvizajte se, če ne, bo prepozno. Če vam konj tudi pogine. dal vam bom drugega, da mi le žena ne vmerje brez svetih zakramentov. “ Človek, ki je tako govoril, je bil veljaven mož in vreden katoličan. „Vernite se, gospod, k svoji bolni gospe," mu odgovorim, „koj pridem za vami, sam, brez zvonarja, ker je njegov konj prepočasen. Bog vas blagoslovi in mej tem vašo gospo vtolaži.“ „Bog blagoslovi tudi vas," odgovori on sè solzami v očeh ; „idite po poti, ki gre skozi germovje ; ker je krajša." To reče, spodbode konja in odjaha po poti, koder je prišel. Po germovju so se potikale divje zveri, posebno mnogo divjih pardov (pante-rov), in lahko bi se bil ž njimi srečal. Pard pri nas ni nevaren, če ni razdražen ; vender se ga je treba varovati, posebno če je lačen, ali ako jih je več skupaj. Pokličem zvonarja, da mi osedla konja. Ko pridem kmalu za tim sè svetimi zakramenti iz cerkve, stoji že konj pripravljen ter nesterpljivo z nogo tla koplje. Vzamem še orožje in sedem na konja. Konj se ogleda, kot da bi me hotel prašati, jeli se nama mudi, in hitro kot strela zgine z menoj spred cerkve. Za uro hitrega skoka priletiva na kraj, kjer se je bilo treba oberniti v germovje. Odtod jaham še kake pol angleške milje, kar mi začne konj nemiren postajati. To je znamenje, da sluti blizu divjo zver. S počasnim korakom stopa naprej. Jez deržim puško pripravljeno, da lehko vstrelim. Konj nevtegoma obstane in se ne gane dalje. Komaj trideset korakov pred nama ležita dva parda, pripravljaje se, kaker mačka na skok. Vender — 114 — ostaneta na svojem mestu, in ko napnem petelina na puški, videti ju je, kako prežita, da napadeta, ako bota napadena. Na zadnje spravim še posodico za sveto obhajilo v žep svoje halje» primem puško v desno roko, z levo deržim za uzdo in spodbodem konja. Parda se menda kaj tacega nista nadjala, verneta se v germovje in jez zletim mimo njih. Rešen sem. Začne me pa zdaj skerbeti, ali bom bolnico še dobil živo. Moj konj, keder teče v skok, me m»si kot veter, ne zmeni se ne za les, ne za kamen. Tu v naših krajih ni dosti, če je kedo dober duhovnik, tudi dober jezdec moraš biti, ako se nečeš izpostaviti nevarnosti, da si jahaje vrat zlomiš, ker so hiše 20 do 30 angleških milj ena od druge in večkrat je življenje duhovnika in tolažilo bolnika odvisno od tega, kako zna duhovnik jahati. Ko je minila ta nevarnost, pridem do reke, ketero je bilo treba preplavati. Moj konj je bil ves spenjen od potu, ter sem se bal, da mi ne bo več za rabo, ako ga tako potnega v vodo spravim. Vender, poženem ga in srečno preplavava reko. Ker se je prehitro shladil, ga spodbodem, da se mi zopet segreje in v pot pride. Pa, ker je že prej dolgo časa moral naglo v skok dirjati, je zdaj zelo opešal, ter je mogel stopati le še v korak. Tako prijaham na majhin hribček, od koder zagledam hišo bolnice. Pa komaj sem na hribu, že vidim jahača, ki jezdi meni nasproti, ter mi z robcem znamenje daje. Misel da je vboga gospa morebiti že vmerla, pretrese mi serce. Mine me ta strah, ko mi sluga reče; „Le hitro, le hitro, gospod župnik !“ Kot da bi bil moj konj te besede razumel, zbere vso svojo moč in hiti, kar je največ mogel. Ko prispeva pred hišo, skočim s konja, — a konj se zverne mertev na tla. Se je bila živa gospa. V smertnih težavah se mi od veselja nasmehlja, ko me vidi, da sem prišel in da se more spovedati in obhajati. Podelim ji svete zakramente. Še nekoliko minut, — in bolnica mirno in zadovoljno v Gospodu zaspi. Mož njen britko joka ; ali nekoliko vtolažen, da je ranjica prejela svete zakramente, da predme pripeljati 24 konj, da si za odškodnino mesto svojega izberem drugega. E. — 115 Ne zaupaj v sé, temuč v Boga! Poglavitno načelo, keterega se moramo deržati v duhovnem življenju, je, da ne zaupamo v svoje moči. Da je temu tako, vidimo, ako le pomislimo, da je zaupanje v samega sebe sad napuha, in tega Bog najbolj sovraži. Pomislimo dobro, da mi sami od sebe nismo v stanu, niti dobro misel v sebi gojiti, toliko menj pa si pridobiti kako čednost. Vse dobro, kar v sebi čutimo, je dar božji in ne naša reč. To je tako resnično, da, ako nam Bog vzame in odtegne svojo milost, pademo v najglobokejše brezno greha. Rekla boš, pobožna duša, da to veš dobro, da je to stara resnica. No, jaz ti pa odgovorim : zakaj si pa tako nemirna za-volj svojega pičlega napredka v popolnosti ? O edino zato, ker zabiš na to načelo pobožnega življenja! Vtisni si enkrat dobro v serce, da si ti nič, Bog je vse. Ali kako boš zadobila in v sebi ohranila nezaupanje v svoje moči? V ta namen ti podajejo pobožni pisatelji štiri sredstva: Pervič : Večkrat premišljuj in se prepričaj o svoji nezmožnosti, s ketero ti ni mogoče čisto nič dobrega za nebesa storiti. Drugič : Prosi Boga ponižno in goreče, da ti da to čednost; ker edino On ti jo more dati. Ali v tej prošnji spomni se na svojo nezmožnost in zato se verzi v ponižnosti pred križanega Zveličarja, keteri te bo gotovo vslišal, za kar ga prosiš, samo ako ga boš prosila stanovitna in vdana v njegovo božjo voljo. Tretjič: Navadi se večkrat v djauju ne zaupati sami sebi. V tem naj ti služi spomin na brezštevilne sovražnike, bolj mogočne od tebe, kaker so hudoba, svet in tvoja poželjivost. Četertič : Po vsakem pogrešku pomisli na svojo slabost. Ponižno premišljevanje na tvojo nezmožnost te bo jaku razsvetlilo, in spoznala boš, kako si vredna, da se ne samo sama zaničuješ, temuč da zaslužiš, da bi te celi svet zaničeval. Na ta način se boš vterdila v ponižnosti, največi in naj bolj potrebni čednosti v pobožnem življenji. Toraj, keder padeš v kak pogrešek, ponižaj se in spoznaj svojo slabost. To ti bo jako koristilo, ker vedi, da koliker bolj boš rasla v ponižnosti, toliko menj pogreškov boš storila; kaker tudi nasproti, koliker več boš na svoje dobre lastnosti računila, toliko več pogreškov boš imela, ker — 116 — Bog dopusti, da padeš v nje, edino da spoznaš, kako si v resnici vboga. Veš kaj pravi neki pobožen pisatelj ? Da, ako bi ketera duša bila ponižna kaker Mati božja, ne bi pala v oben greh. Po storjenem pogrešku, vadi se v spoznanju svoje velike slabosti, ker drugači ga boš zopet iu zopet ponovila, in kar je še bolj nevarno, bo uajberž Bog kaznoval tvoj napuh z dopušče-njpm, da padH sovraži strašljivost in malodušnost. Kako je vender čudno naše življenje! Ako smo goreči v pobožnosti, ako ne padamo v znatne pogreške, ah kako smo zadovoljni sè svojimi čednostmi! Ako pa Bog dopusti, da pademo v kak pogrešek in da ga celò večkrat ponovimo pri vsi naši dobri volji, glej, precej pada naš pogum, precej se nas loti neka nepopisljiva otožnost in malodušnost. In kar je še huje, mislimo, da ž njo služimo Bogu. Oh kako velika slepost je to ! Na ta način ne samo da ne vgajaš Bogu, otožna duša, temuč ga naravnost žališ. Ako nisi zadovoljna sè sabo, ko na videz malo — usali nič ne napreduješ na poti popolnosti, je vzrok ali tvoja nemarnost (o tej ni govora tukaj), ali pa tvoja malodušnost. Zaupaj v Boga, in on ti bo gotovo pomagal. Glej kako veselo in pogumno bodi sv. Peter po razburjenih valovili; ali koliko časa? Dokler zaupa v Jezusovo moč; komaj pa začne gubiti to zaupanje, ga valovi nadvladajo. Na njegovo klicanje, mu odgovori Jezus : „0 maloverni, zakaj si dvo-jil ?“ Mat. 14, 31. — Otresi se toraj, o duša. malodušnosti ker te pripravlja ob pomoč božjo, kaker vidiš v tem zgledu. Na njeno mesto deni neomejeno zaupanje v Boga, ketero te bo neizmerno okrepčalo ; saj je zaupanje v Boga vir vsega dobrega, vii* veselja in miru. Poslušaj besede, ne človeške, temuč božje besede v sv. Pismu : „Vi, keteri se Boga bojite, zaupajte v njega ; on vam bo miloserčen, in njegova miloserčnost nam bo prinesla radost.* Eccl. 2. 9. In zopet : „Gdor Boga moli, in mu veselo služi, bo dobro sprejel, in njegove molitve prederejo oblake*. Eccl. 35, 20. »Veselite se v Gospodu, in on bo spolnil želje vašega serca." Psal. 3G, 4. Mir in veselje serca je človeku življenje, in nevsehljiv zaklad svetosti. Eccl. 30, 23. Kaj je pa po besedah božjih otožnost, malodušnost ? Zopet ti Bog sam pravi : „serčna otožnost, je uarveča nesreča*; ona meša britkost v vse, kar stori, napolnjuje duha z otožnimi podobami in mislimi, slabi zaupanje in ljubezen do Boga, dobrohotnost, sočutje in poterpljenje z bližnjim, zbuja jezo, nepoterpežljivost serd in nevošljivost ; spodkopuje celò telesno zdravje ; z eno besedo, otožnost je rana, ketera vse okuži. Naj se toraj ne žali tvoja duša, in ne tari se z otožnimi mislimi. Vsmili se svoje duše, da boš Bogu dopadel .... Verzi od sebe malodušnost ker je ona mnogim dala smert, in obenemu ne koristi. Eccl. 30. 22.. .. Tako je govoril Bog vže v starem zakonu, keder so morali biti ljudje res otožni. Poslušaj, kaj pa še Jezus govori svojim ljubim učencem in aposteljnom. Koliko mu je bilo pri sercu, naj ne žalujejo, nam dokazujejo njegove neizmerno ginljive besede po zadnji večerji. „Naj je žaluje vaše serce ! V Boga verujete ; verujte tudi v mene." Jan. 14. 1. Oh sladke besede! Zakaj boste žalostni, moji predragi učenci, saj verujete v Boga. vašega očeta, in v Sinil njegovega, keteri je vaš posredovavec ! M i r vam zapuščam, svoj mir vam dajem, ne kaker ga svet daje, vam ga dajem jaz. Vaše serce naj ne žaluje in naj se ne boji. Jan. 14, 17. „To sem vam govoril, zato da boste imeli v — 119 — meni mir! V svetu boste imeli stisko; ali zaupajte, jaz sem svet zrnagal“. Jan. 16. 33. Ne bodi otožna, o duša, saj je Kristus zmagal tvoje sovražnike ! Bodi pogumna v vojski, ker je zmirom na tvoji strani Jezus, keteri te razveseljuje, samo ako hočeš. On tebi ne samo želi mir, temuč ga od tebe zahteva, in ti ga tudi daje, samo ako ga zanj prosiš. »Prosite, ti govori on v imenu aposteljnov, prosite in zadobili boste, da bo vaše veselje popolno.“ Jan. 16. 26. P. H. R. „Gdo te je pripravil v tako stanje?J Velika svetnica tretjerednica, sv. Hijacinta Mariskoti, je skerbela jako tudi za zveličanje svojega bližnjega. Akoravno redovnica, je venderle občevala sè svetom, ali ona je bila zato od Boga navdihnjena. Alej druzitni je hodil k nji tudi neki velik grešnik in brezserčen gospod, keterega je na vsak način hbtla spreoberniti ; ali vse zastonj. Ne, svetnica ni odjenjala. Hotla je skušati še zadnje sredstvo. »Prosim vas, mu reče enkrat, storite mi eno dobroto11. „0 prav rad,“ odgovori. „Pojte v bližnjo bolnišnico, poprašajte po tem in tem bolniku, in prašajte ga, kako mu je“. Gospod gre precej tje in najde bolnika, keterega mu je priporočila Hijacinta. Vbogi terpin je bil ves polu ran, ali kar se je gospodu čudno zdelo, rane na rokah in nogah so bile jako velike in strašne. Grešnik se zgrozi in ves ginjen vpraša bolnika : „0 vbožec, gdo te je pripravil v tako stanje ?“ Na to reče bolnik : „Ti, ti sam s tvojimi grehi.“ To rekoč, zgine bolnik grešniku spred oči. Ta pa se verže na izpraznjeno posteljo, jo oblije sè spokornimi solzami, in ves drugačen se verne k sv. Hijacinti, s ketero se posvetuje o prihodnjem življenju. Od takrat naprej ni bil samo ves drugačen v zasebnem življenju, temuč je dosti pomagal svetnici pri velikanskih djanjih kerščanske ljubezni, ketera je sv. Hijacinta delala na večo slavo božjo. ' P. H. R. — 120 — Kcrščanskiin poslom. III. POSEL SLUŽI GOSPODARJEM. 7. Gospodarjem svojim bodi pokoren. 1. Kaj govori apostolj, povedano je bilo prej. Da si svojim pospodarjem prav pokoren, moraš misliti, da so ti oblast, gosposka, namestniki kožji, ketere poslušaj. Ne služi in ne delaj na videz, ampak v resnici, in ne zato, da bi dopadal ljudem. Hinavstvo, častiželjnost, dobičkavost, vse to je izključeno iz službe. Posel naj bo pokoren iz čistega namena, da izpolni voljo božjo. Pokorščina ima toraj prihajati iz serca, ne prisiljeno, ampak dobrovoljno. Taka je pokorščina, kaker jo zapoveduje sv. Pavel, to je prava kerščanska pokorščina. Le taka pokorščina je Bogu prijetna, prinaša blagoslova, rodi časno in večno zaslužen je. 2. Brez pokorščine ne more biti reda v hiši. Hiša brez reda je nesrečna hiša, polna nezadovoljnosti, prepira, zmerjanja, škode, izgube, nesreče ; nered more hišo pogubiti. Ako naj bo pa red. ima eden zapovedovati, drugi poslušati. Ako vsaki zapoveduje, ako vsaki hoče, naj njegova velja, nastane zmešnjava, jeza, nejevolja. Žalostno je vsojeno hiši, v keteri zapoveduje oče, mati, otroci, posli. Večna vojska je nasledek, vsa družina je razdejana. Mož je gospodar v hiši, žena naj bo možu pokorna, otroci starišem, posli pa gospodarju in gospodinji. Tako je Bog vravnal. Ako vsaki na svojem mestu izpolnjuje svoje dolžnosti, ako se drugi drugemu po kerščanski podreja in podlaga, takrat je v hiši mir in sreča in blagoslov. 3. Pokorščina je naj veča čednost poslov. Zakaj? Posel je podoben Izveličarju, ker je tudi Izveličar služil, a naj-podobniši mu je v pokorščini. Izveličar je bil pokoren svojemu nebeškemu očetu, svoji materi, vbogemu tesarju. Prenašal in v-dajal se je v vse slabosti in kerhkosti svojih učencev, stregel jim je. Pokoren je bil rablinom, ki so ga -vezali, bičali, s ternjem ovenčali, križ mu naložili, križali ga. Z eno bes edo : pokoren je bil do smerti. 4. Pokorščina je šola mnogih čednosti. S pokorščino se učiš ponižnosti, zatajevanja, premagovanja ; ž njo ponižuješ napuh, svojeljubje, svojevoljnost ; vadiš se krotak, pohleven, ponižen — 121 — biti ; dobivaš moč in milost, izkušnjave premagovati, hude strasti zatirati. Pokorščina je prav tisti pripomoček, ki posla stori dobrega in popolnega. 8. Kako bodi pokoren. 1. Keder se ti kaj vkaže, moraš biti gotov, t. j. pripravljen in voljan, vsa storiti, kar ti gospodar zapove, in sicer tako, kak er ti zapove. Določijo li gospodarji: to se mora storiti t a tjeden, toraj se ono mora zgoditi še tisti tjeden. Ako t i določuješ : ne denes, ampak jutri, ne ta tjeden, ampak drugi, ne to, ampak ono se ima kuhati, vezti, šivati, prati, snažiti, storiti : potakem ni gospodar tebi gospod, ampak ti si njemu. — Kar gospodarji zapovedo, mora se tako storiti, kake r zapovedo,- Recimo, da prideš v službo k hiši, v keteri je določen red, kako in kecfaj se opravi to ali ono delo. Vsaki dan ima svoje določene opravke. Jed na primer, se pripravlja na poseben način. Dan je razdeljen. Odkazana je ura, kedaj se gre počivat, kedaj jest .... Kaj boš tukaj t i zapovedoval? kaj si boš delo ti izbiral ? kaj boš delal, kar boš sam hotel ?... , Je li to gotova, voljna pokorščina ? Stori, kar ti je vkazano, stori, k a k e r ti je vkazano. Nikar vsega bolje vedeti. Morda si še mlad, moreš se silno motiti. To je res, more se zgoditi, da ti gospodar iz nespameti ali terdoserčnosti naperti preveč dela. Tedaj gospodarju lepo in ponižno povedi. Časih se primeri, da pravi gospodar : to stori tako in tako, ti pa veš, da bo škoda gospodarju, ako res po gospodarjevem storiš. Tudi v tem pri-merljaju mirno povedi, kaj misliš. Ako ostane gospopar pri svoji misli, naj ; ti nisi odgovoren za škodo. Ako ti je težavno storiti po volji gospodarjevi, misli, da imaš priložnost, nabirati si zasluženja za nebesa. 2. Bodi veselo pokoren. „Služite Bogu veseli14, stoji večkrat v sv. pismu. „Bog ljubi veselega davca-1, govori apo-stolj. So ljudje, ki zmirom tožijo o svojem stan u. Ne veš li, da ima vsaki stan svoje težave ? — So ljudje, keterim je vsako delo pretežko. Pred vsakim delom obstoje, kaker pred neznanski stermo goro. Samf si delajo hribe, sami si tešejo križe. Primi ! Ako se dela čversto poprimeš, si ga že storil napol. — So ljudje, ki v ponedeljek zdihujejo in premišljujejo, kaj bodo morali delati v soboto. Nespametni ! V ponedeljek stori, kar je za ponedeljek, za soboto bo že Bog skerbel. Neketeri so tako — 122 — nespametni, da celi tjeden, mesec, četert leta, celo leto naprej premišljajo in skerbe. Kaj pa Gospod pravi: „Vsaki dan ima svojo težavo“, čemu si jih toraj še sam pridevaš? — So ljudje, ki imajo pri vsakem vkazu, pri vsakem delu nekaj opomniti, nekaj popraviti, pritožiti se, pomermrati, nejevoljnost kazati; njim je vse preveč, vse pretežko, nič prav, nič priročno ; pri njih je zmirom treba misliti: so li vsa kolesca v glavi vrejena? in koliko je ura pri njih? To so neprenašljivi ljudje. Stori, kar imaš storiti, čversto in veselo. Ako si od narave počasne in hladne kervi, premaguj se. Boljše je, da poješ pri delu, kaker da stokaš in tarnaš. 3. Kar ti je storiti, stori u r n o, ročno. Urno je lepa beseda in lepa lastnost. Najdejo se ljudje, ki nimajo nikoli časa. Pravijo : zdaj ne še, potlej, popoldne, jutri. Ti radi odlašajo, to je slaba lastnost, je bolezen. Ako se ti vkaže: to stori zdaj, moraš storiti precej. So spet drugi ljudje, tako počasni, premiš-1 javi. neokretni, bacavi, neodločni, kaker bi imeli svinčene noge, prestopajoči danes enkrat, jutri enkrat. A drugi so spet burni, vihravi, hudourni, nagli, da vse prevernejo, polomijo, potero. Posel se mora odvaditi počasnosti in burnosti, privaditi pa se mo- . ra urnosti. Ako imaš to lastnost od Boga, le upotrebljuj jo, ako je nimaš, pridobivaj si jo, ker je lepa lastnost. 9. Sanioljubnost, samovoljnost, samoglavnost. 1. Pokorščina je najviša čednost v poselskem stanu. Nasprotje tej čednosti, nepokorščina, ali se ne nahaja pri poslih prav pogostoma ? Vstavljajo se naravnost, molče prezirajo gospodarjevo povelje, izverše ga le napol, odgovarjajo se, kljubujejo .... Od kodi prihajajo te gerde napake ? — Iz samoljubja, iz samovolja, iz samoglavja. 2. S a m o 1 j u b n o s t je nevarna sovražnica : »človeku za,-pira oči“ ; pravi sv. Gregor, da sam sebe ne vidi. Sanioljubnost dela človeka domišljavega. Domišljavi človek nosi glavo pojkon-cu, pavovo pero nosi za klobukom. Domišljuje si, da je v vsem pervi in najboljši, da zna vse on najboljše, da mora vse sam storiti, in da se bo svet poderi, če njega zraven ue bo. Domišlja si, da je on solnce, pred kcterim morajo vsi poklekovati. Samo-Ijubnost se verti zmirom sama okolu sebe. Pravi: jaz, jaz, jaz, nihče drugi ko jaz. TakiJjudje so šopirni in krivični, naposled — 123 — se jim smejajo. Da si taki ne dado radi vkazovati, da se pri vsaki priložnosti vstavljajo, odgovarjajo, to vsakedo vidi. 3. Iz samoljubnosti izhaja samovoljnost. Samovoljni posel gleda več na svojo voljo, kaker na gospodarjevo. Ne stori, kar je rekel gospodar, stori nasprotno, dela vse po svojem, sili se zmirom bolj za gospodarja v hiši, tako da zadnjič preseda gospodarjem in soposlom. Iz te samovoljnosti nastaja prepir, razdor, nejevoljnost po vsi hiši, in večkrat velike neprijetnosti. Samovoljneži niso nikjer dolgo, nimajo obstanka v obenem stanu. Pogostoma menjajo službo. V zakonu so nesrečni, in iz samostana jih berž izpuste. 4. Iz samoljubnosti izvira tudi s a m o g 1 a v n o s t. Samo-glavnež ni drugega ko razvajen otrok. Tak otrok zahteva, da mora biti vse, kakér on misli in kaker on hoče Izmisli si naj-veče neumnosti in norosti. Tirja, da bi plesali, kaker on žvižga. Ako ni tako, pa se kuja, namerduje, molči, po več dni besede ne govori: rad vidi, če ga tolažijo, pogovarjajo: tako je vsi hiši breme in jeza. Ako je bilo nekaj dni lepo vreme, je koj spet tu nevihta s černimi oblaki, in človek sam ne ve, čemu. Ni hujšega kaker če se gleda na take samoglavce. Najbolje storiš, ako jih v miru pustiš; izpametovali se bodo sami. Naj muhe love, keder se bodo naveličali, bodo pa nehali. Ako pa mir kale, prepir delajo, druge znemirjajo, tedaj jih je treba kratko in krepko za-verniti. Samoglavnost ima svojo korenino v napuhu. Nesramežljivo je s svojo muhavostjo nadlegati druge. Do samoglavnosti pripomorejo pa tudi telesne hibe, bolni želodec in bolehna jetra ; na tb se je treba pač ozirati. Na vsaki način je treba terpkejšega zdravila, tudi verski opomini naj bodo prej močni ko mehki. 10. Občutljivost, razburjenost, jeza. 1. To so tri hude sestre, ki napravijo veliko neprijetnega. Kedor ima napako, daje občutljiv, čuti pri vsaki priložnosti, da je žaljen, odrivan, sevàn. Nedolžna beseda, priprosta šala, navadni dovtip ga more razjaditi. Vse krivo razlaga (sum-nja), domišlja si to in ono, v sebi nima soglasja, na obrazu se mu bere .nejevoljnost, mračnost, huda ura. .Občutljivost je nekak protin, ki prehaja po vsi duši, ki se pokaže pri vsaki priložnosti. S takimi ljudmi opraviti imeti pri keterih moraš besedo desetkrat pretehtati, je prava nadloga. Občutljivi posli ne bodo predolgo pri enem gospodarju. — 124 — 2. Ako se občutljivost kaže v veci meri in zunanje, tedaj se imenuje razburjenost, ki jo piepoznaš v hitrih besedah, neizbranih izrazili, ostrem vedenju. Razburjen posel pozabi spoštovanje in pokorščino svojemu gospodarju dolžno; smel je, derzen. razpuščen, kljubljiv, vzdiga prepir, sebi in drugim de'la nejevoljo. 3. Povečana razburjenost se spreverže v jezo. Sv. Bazilij pravi: *Poglej človeka, ki v jezo prehaja. Kaj ni, kaker bi bil pijan? Samega sebe nima v oblasti; ne pozna sebe, ne pozna tebe, ne poznanjih, ki so okolu. Vse suje, vse meče. Ne ve, kaj govori, ne more se krotiti, zabavlja, kolne, žuga, vpije, človek bi menil, da od samega kričanja mora počiti." Kaj ni tako? Apostolj Pavel pravi : „Yeste, ljubi bratje moji : vsaki bodi nagel poslušati, a počasen jeziti se, zakaj jeza človekova ne stori, kar je pravo pred Bogom". V jezi marisiketeri stori, česer ne more popraviti, in za kar se mora kesati vse žive dni. 4. Ako si od narave nagnen k občutljivosti, razburjenosti, jezi, bori se resno s temi pregreški. Premagal boš te tri sovražnike z božjo milostjo in s stanovitnim vojskovanjem. Tako so delali svetniki : sv. Ignacij, sv. Frančišek Šaleški, in postali so naj-krotkejši ljudje. Vselej terdno skleni, da se ne boš dal nigdar zapeljati v hudo grobo jezo. Ogibaj se vsaketere razburjenosti, zatiraj tudi občutljivost. Vselej in povsodi si ohrani mirno in pokojno serce. — Kako pa odpravljaj in preganjaj teh 'šest sovražnikov: samoljubnost, samovoljnost, samoglavnost, občutljivost, razuurjenost, jezo, to ti povem v sledečem poglavju. 11 11. Bodi ponižen. 1. Kedo je ponižen? Kedor sam sebe ne čisla, ter želi, da bi ga tudi drugi ne. Po telesu smo prah in pepel, po duši slabi in grešni 'ljudje. Kar imamo, imamo od Boga. Brez Boga še misliti ne moremo. Ponižni toraj o sebi nič velikega ne misli. Ničeser si ne domišlja ne glede telesa, ne glede duše. Nič velikega o sebi ne govori, ne povzdigujete, ne hvali se, ne baha se. Ničeser tudi ne štor i, le da bi ga ljudje 'gledali in slavili. Ne sili se naprej, potiska se bolj v ozadje, ne pravda se, ni nezmotljiv, rad popušča, rad molči, da drugim govoriti, posluša, rad sprejema svèt in nauk. 2. Ponižni ima druge ljudi za boljše ko sebe. Zatoraj ni-koger ne zaničuje, bližnjega ne odriva, ne sodi, ne opravlja. — 125 — Na svojem bližnjem ne gleda vselej hudega, pač pa najprej dobro; on prav za prav le dobro išče, in s tem dobrim pokriva njegove napake in pomanjkljivosti. Rad odpušča, in nikomer nič ne zameri. Ni čmerikav in zavidljiv, ampak krotak in poter-pežljiv. Rad podaja roko v spravo in dela mir. Ne govori kaker farizej v templju: ,.Gospod, zahvaljam te, da nisem kaker drugi ljudje. Ne sodi pobožnosti svojega bližnjega, pač pa pravi kaker carinar: „ Gospod, bodi milostljiv meni grešniku14. Svoja dobra dela skriva tujim očem, češ: ,.Bog sam mi je priča, Bog je moj namen, Bog je moje plačilo11. 3. Ponižni odkritoserčno želi, da bi ga tudi drugi ne čislali. Tuje izkuševalo ponižnosti. Neketeri pravijo prav pobožno : ,.jaz nisem nič11; pa mu reci: ,,ti nisi nič11, videl boš, kako mu bo zèvrelo. Ponižni človek poterpežljivo sprejema, keder ga grajajo, zaničujejo, ponižujejo, in še vesel je tega ; molči, keder se mu krivica godi. Ponižni zmirom misli, da je nekoristen, opravlja najniža dela, rajši se ravna po volji drugega, rajši je pokoren, kaker da bi vkazoval. Bodi ponižen, pa si boš pridobil največo čednost tvojega stanu. 12. Kako se zaderži o svarilih. 1. Gotovo je, da se moramo učiti, dokler živimo. Kedor se hoče pa učiti, dati se mora podučiti. Gotovo je dalje, da v mladosti človek ne ve vsega, da ve prav malo. Človek ve in ume prav za prav le to, kar je doživel in izkusil. Ker pa mladini manjka, izkušnje, je pri nji vse zeleno in nezrelo. Terdijo, da se človek pred 40 letom ne izpametuje. Stari Rimljani in Gerki pa so pristavljali še 10 let, rekoč, da pred 50 letom človek ne more dati dobrega sveta. Le tako pride človek k pameti in razumnosti, k terdnosti in gotovosti, da se da podučiti, zavračati, opominjati, posvariti, celò osramotiti; potem more tudi drugim pomagati z dobrini svetom. 2. Te priproste naravne resnice si dobro zabičaj. Potlej ne boš izm^j tistih, ki si ne dajo reči besede, ki hočejo vse bolje vedeti, ki se našobijo o vsaki graji . . . Ako si res ponižen, (v smislu v 11. pogl. povedanem), boš svarila sprejemal iz višjega namena, da ti bodo zaslužljiva. Tako si delaš korist za čas in večnost. Ponižnost je ona yeliòànska čednost, ki bo vodila vse tvoje ravnanje. — 126 — 3. Da bo tvoje zaderžanje pri svarilih Bogu dopadljivo, zapameti si to le: — 1. Pred vsem poslušaj mirno, in daj izgovoriti gospodarju ali gospodinji. Ne skakaj, ne letaj, ne kretaj, kader opaziš, da si grajan. Saj še prav ne veš, kaj ti hoče reči gospodar. Splošno pravilo je, da mu ne smemo segati v besedo, ki nam govori. To zahteva toraj omika in spodobnost ; gospodarju nasproti se ima posel še bolj deržati tega pravila. — 2. Ako si grajan po pravici, spoznaj odkritoserčno svojo napako, pa obljubi, da se je boš varoval zanaprej. Ne pričkaj se, ne odgovarjaj rezko, ne opravičuj se, in ne lepšaj, ne pokrivaj svojih napak. Zlasti pa se ne legaj. Ostani miren, krotak, prijazen, po-dučljiv, pokoren. — 3. Ako te po krivem dolže, imaš dvojno pot: ali govoriš ali molčiš. Mirno in pohlevno razloži stvar gospodarju, ti se moreš braniti, in v neketerih primerih je to celo potrebno. Ako pa molčiš, terpiš po nedolžnem, ali pa si jemlješ za pokoro. Tako so delali svetniki. Sv. Bernarda je hudobnež obdolžil gerdega greha. Sveti mož je molčal pa molil, in čez leto dni so dobili lažnika. — 4. Ima gospodar vzrok, da te svari, pa presega mero svarjenja, da te grobo ošteva, ali, če pregrešek po-vekšuje, takrat glej več na svoj pregrešek kaker na gospo-daijevo obnašanje. Z mirnostjo in pohlevnostjo mu boš razpodil jezo, in sam bo izpoznal svojo napako. Zahvala za vslišano molitev. Iz Ljubljane. (L. D. p. P.) Meseca augusta pretečenega leta zadele so me tri nesreče. Komaj se ene rešim, že pride druga in tretja. Zatečem se torej k Materi usmiljenja, k našemu sv. o. Frančišku in posebno k sv. Antonu Pad. ter obljubim tudi devetdnevnico opravljati in v ,,Cvetju“ naznaniti, če bom rešen, in hvala Bogu, materi božji in sv. Antonu ! ni dolgo trajalo, ko so me zapustile vse tri nadloge. A. P. tretjerednik. Iz Rožnega pri Rajhenburgu, 22. apr. 1892. Bila sem bolna 17 let v želodcu. Noben zdravnik mi ni vedel pomagati. Obernila sem se k Bogu najboljšemu zdravniku ter opravljala devetdnevnico v čast M. D., sv. Antonu, sv. Frančišku in sv. Roku, naj mi sprosijo zdravja, ako je to v zveličanje moje duše. In tisočkrat bodi hvala Bogu, že 3 tjedne se 127 — čutim boljšega zdravja. — Še jedno zahvalo sem dolžna Bogu in njegovim svetnikom. Moj sin je bil v daljnih krajih. Bala sem se zanj, da se ne zgubi Jela sem opravljati 9dnevnico v čast roženkranski Kraljici in sv. Alojziju in nisem še zgotovila svoje pobožnosti, došel je sin zdrav in srečen na dom. S hvaležnim sercem naznanjam to dvojno veselje v „Cvetju“, kakor sem obljubila, ter zahvaljujem vedno Boga za neskončno usmiljenje, katero nam skazuje na prošnjo svojih, svetnikov. Ana Abram. Iz Gradca, 18. sušca 1892. Želela sem zadobiti milost, da bi bila, če je volja Božja, v samostan sprejeta. Zato se zatečem k sv. Antonu Pad., sv. Frančišku, preblaženi Devici Mariji, sv. Filomeni in sv. Jožefu z obljubo, da hočem v „Cvetju“ naznaniti, če bom vslišana. Moja želja se mi je izpolnila. Ali komaj sem bila štirnajst dni v samostanu, sem zbolela. Spet se zatečem k tem svetnikom ter opravljam tudi devetdnevnico k presv. sercu Jezusovemu, če je volja Božja, da v samostanu ostanem, da bi mi Bog dodelil zopet zdravje. In res sem bila vslišana. Čast in zahvala tedaj zgoraj imenovanim svetnikom, posebno pa presv. sercu Jezusovemu, od katerega sem si že največ milosti izprosila. M. T. tretjerednica. Iz Libušenjske skupščine. Jaz sem imela v gerlu bolezen in me je zelo nadlegovalo. Nisem mogla požirati. Cela 2 meseca me je bolelo. K zdravniku sem se bala, da bi mi kaj ne rezal. Imela sem pa tudi še drugo bolezen. V tej svoji stiski se obernem s terdnim zaupanjem k presvetemu sercu Jezusa in Marije, in k sv. Jožetu. Na 10. mai ca začnem opravljati devetdnevnico v čast sv. Jožefu. 2 dni potem me je še bolj bolelo. 3. dan se mi pa nekaj predere v gerlu, za kar sem imela še bolj strah, da mi bode gnjilo. Zdaj začnem še bolj goreče moliti. Prejmem v ta namen sv. zakramente. Obljubim in plačam sv. mašo v čast sv. Jožefu in naredim terden sklep, da, če bom vslišana, hočem to v čast in slavo presvetega seica Jezusa in Marije in sv. Jožefa v „Cvetju“ naznaniti. In glejte, ko to opravim, kar na enkrat mi je vsa bolečina prešla in zdaj ko to pišem sem popolnoma zdrava. Zato s celim svojim sercem kličem : čast in slava presv. sercu Jezusa in Marije in sv. Jožefu ! Sv. Jožef prijatel presvetega Serca, prosi za nas Boga ! M. G. T. — 128 — Priporočilo v molitev. V pobožno molitev se priporočajo sledeči lajni udje tretjega reda n a z a r s k e skupščine : Presečnik Ana (s. Elizabeta) iz Gornjegagrada f 23/,2 891, Melanšek Jera (s. Barbara) iz Šoštanja j 1/, 1892, Kropivšek Apolonija (s. Elizabeta) iz Vranskega, Antlegar Klara (s. Frančiška) iz Ponkve f 2/„, Rizman Marija (s. Barbara) iz Polzele •f 3/o, Kos Katarina (s. Frančiška) iz Rečice f 5/», Stempel Miha, (br. Martin) iz Skal f 6/,., Kumer Ana (s. Marija) iz Šoštanja -J- 15/2, Mrak Neža (s. Elizabeta) iz Vranskega f 15/g, Zupanc (s. Alojzija) f febr, Plaskan Franc. (bi'. Ludvik) iz Braslovč f 24/», (Bil je jako priden, pobožen, vzgleden mladenič. Hotel je v cvetju svojih let v tretji red pristopiti, ali vojaščina mu je to vbranila. Ko se je te odkrižal, spolnil je svoj sklep, ter z vso gorečnostjo delal za svoje zveličanje. Odpravljal je natanko in vestno redovne molitve do zadnjega dne, ter ves vdan v božjo voljo po dolgi bolezni sušici svojo blago dušo izdihnil.) Abreht Helena (s. Veronika) iz Škal j marcija, Čopar Jožef (bi1. Fran-čišk Serafinski) j 19/3 ; tomajske skupščine: Blaž (Aleš), Jožefa (Regina) Zlobec, Neža (Roza) Tavčar ; g o r i š k e skupščine : Ana (Antonija) Devetak iz Vertojbe, Marija (Klara) Pirih iz Pe-činj, Lucija (BTančiška) Makarovič iz Kanala, Katarina (Tereza) Lavrenčič iz Logov ; p a z i n s k e skupščine : Vincencija Krizma-nič, Roza Grubiša ; dre ženske skupščine : Ana (Marija) Ber-ginjec, Ana (Marija) Gorenšček. Nadalje se v molitev priporoča : neka družina iz M. v Savinski dolini, da -bi se po priprošnji presvete device Marije in sv. c. BTančiška, ljubi mir, edinost, zastopnost in ljubezen v hišo povernila ter nehal prepir in kletev med domačini ; neki dijak, da bi vspešno nadaljeval svoje učenje ; neka dekle iz Idrije v dušnih in telesnih zadevah ; neka tretjerednica v raznih dušnih in telesnih potrebah; neka druga, da bi ji Bog dal pravo zdravo pamet ; dve sestri za poterpežljivost in ohranjeuje nedolžnosti ; neka tretjerednica za poterpežljivost in zdravje ; neka žena s Tomiuskega priporoča sebe, svojega moža in svoje otroka Materi Božji in sv. Jožefu ; neki Starisi priporočajo svojega na smert bolnega sina dijaka, da bi po priprošnji naše ljube gospe presv. serca, sv. Frančiška, sv. Jožefa in sv. Antona pe zdravje zadobil, če ja Božja volja. _____________________ pisa. Zatò sàm popustil misàl na y in w, kakàr tubi na .] in tàr se odločil za tó, da bì se čarki j, kàdàr je le mehòalnò zua-mènje, pristavljal apostrof, na ta način: nj’ega, pélj’e, tj’akaj; càrkama / in v, kàdàr imata glas bilabialjnèga spiranta w, pa bì se pristavljal (bòlje spréd kò zad) spodaj prevàrnjen : p r a v. 4v s t a,l. v oj k itd. Rabili pa bi se tč dve znamenji le v slovarjih in slovnicah in sploh, kjer je trèba pisati sà vso 'glasno natančnostjo ; v navadni pisavi bi se izpuščali, prav kakàr tudi naglasna znamenja. V £ Archivi!» ta način né kaj prìkùpljiv videti ; za slovnico in slovar bì se smelò térjatì, da se nalašč napravijo dotične tipe s tesneje primaknjenim znamènjem. Velika, morebiti najvčča težava bo s : polglasnikom - . Voliti bi bilo mej n. a in it. jaz sàm vžč davno mislil na n ; pozneje sàm bil nekaj časa za o. Oboje se dandanašnji v fonetiki in pri-merjajoččm glasoslóvjù v rèsnicì rabi v tòm pomèriù. Ali za vsakdanjo potrebo ne kaže, da bi bilò prìmérnò ni tò ni ònò. Odločil sàm se torej za a, kar v našem slovstvu v tèm pomènù nè nova éàrka. Krelj, Dalmatin in drugi jo pogóstoma pišejo ; terja jo tudi etimološka doslednost (primeri • pàs : pasji, kasno : kaštije, vmàkniti : vmaknem) in priporoča ozir na zbližanje naše pisave s hàrvaSko. — Tò se vè da, dokler pišemo o pred sonantom ,1, moramo dosledno tudi « pred sonantom r : volk. torej : v à r t. Akò hočemo z abrevijaturami pisati, zakaj ne bi tudi vik? Kakàr na a. bi pomenilo znamenje nedoločnost tudi na e, i, o. u. Tudi na tčh čhrkah se rabi tako znamenje pri nas nekoliko žč od 16 . nekoliko od I7. stòlètjn na dalje ; le splošno sprejeti ga je tréba in pisati, kamàr grč. — Drugo mogoče znamenje za tó službo bi bilò tistò, ki se je rabilo prej v latinski transskrip-ciji stare slovenščine in ga rabijo v enakèm ali podobnem pomenil Rùmuncì : è. ì, ù itd. Jaz nésàm za tó zuamènje, ker bì se v navadni pisavi težko dalò vdomačiti in bì se è tudi premalo razločeval od è. Čhrke à. è. i. ò. ù pa se priporočajo KÒlìkar toliko tudi po enaki rabi v Techmerjevì fonetiški transskripcìjì. Praktično potrebo, razločevati è, t, <> od e, », o pa kažejo primeri kakàr : svèt in svét, mi in mi, ti ili ti, d o b r ò bene, bonum, dobro bonam itd. Kratkemu è odgovarja dolžina è. Jaz sàm se odločil za Miklošičev v prekmurščini v tèm pomènù rabljeni è, ker sàm se hotel daržati le v latinščini navadnih znamenj. Vgovarja se mi pa, da dèla Miklošičev è veliko zmešnjavo, ker se rabi ta èàrka na-vadnò za široki e, kakàr tudi ò za široki 0. To je res. Vprašanje je lé. ali je ta raba opravičena in potrebna. Videti je. sicer, kakàr bi bila naša pisava popolniša, akò ima vsaki izmej treh dolgih e svoje znamenje, n. pr.: svet heilig, reče sagt, svèt Welt, in dosledno takò tudi o : mož, dòb rò ; na o v Rog, most. itd. bi móralò priti potèm tó znamòuje, kakàr je na e. Jaz sàm kaj takega pred leti tudi namčrjal ; ali zdaj mislim, da izhajanio èistò làhkó brez posébnèga znamèuja nà širokem e in o. Na Goriškem se ta dva glasova tudi ne vlečeta kakàr nà Kranjskèm, in-v 16. stòlètjù se tudi na Kranjskem še nèsta, kakàr priča stara pisava gorra, bodde (sticht). Jaz sàm torej za tò, da se sprejme è v Miki. pomèuù :lèp, bèl, breg itd. ; za stari g in pàrvotnò naglašeni e pa : é (kakàr v prekmurščini) : leča, léd, 1 e ž é ; dosledno ò za primere, kjer ima dolenjščina a (češčina u) za o: Bóg, móst, prosò itd.; za stari tj. in aèkàdanjì kratki naglašeni o pa : d : mož, moli (praes.) ; nasproti : m olì (imp.) — Kjer bi bito na vsak način trèba znamènja za široki e in o, bi se rabila za tò pika spodaj pred dotično čarko (.e, .o). Kólìkost kò taka bi se v navadni pisavi ne zazuamènjavala; v natančniši bi se pisalo za dolge a, i, u: a, i, u. S tèm bi bilo določeno tudi mestò naglasa, ne pa še Kakovost. V najnatančniši pisavi bi bilo potrebno tudi kakovost naglasa zaznamčnjavati. Pri tèm mi z Vukovimi znamenji ne mórèmo izhajati, ker smo porabili ' ' * že v drugèm pomenu. Jaz sàm odločil torej po dolgèm premišljevanju in poskušanju za Vukov à': a-, za à: a., za à: a’, za à : a‘. Sporoča se mi, da ta znamènja težavo delajo slavistom ; jaz mislim, da bi se dala ta težava v petih minutah popolnoma premagati. Očem pa mènda moja znamènja nèso škodljiviša od podobnih gàrSkìh. Tó se vè, da bì se ne smèla tiskati sà starimi, zrabljeuìmì tipamì. Za nóvo slovnico in slovar naj bi se nalašč napravile nove, posébnò razločue. Vgovarja se tudi, da nam razlike mej ’ in ‘ nè trèba, kakàr bi n. pr. tudi brez dvojine prav làhkó izhajali. Bodi si! Ali naše je tò in tó; volapiik nè naša slovčaščina in nèma biti. Razlika mej ’ in ‘ pa nè le znanstveno znamenita, tèmùè tudi praktičnega pomèna, kakàr n. pr. razlika mej dvèma samoglasnikoma, prim. : o‘ k n a (g. sg.) : ©‘ k n a (n. acc. pl.) ; ž e n e‘ (g. sg.) : ž e-n 6’ (n. acc. pl.); ženo* (iust.) : ženo’ (acc. sg.) ; m o‘ž (g. pl.) : mo’ž (n. sg.) ; s è d é‘ (sie sitzen) : s è d é’ (sitzend). — Naj blagovolijo torej gòspódje, s kàtérimì se mi je najprèj sporazumètì, pa tudi drugi, ki želč, da se stvar sréóuò dožene, dobro premisliti té rčči tàr mi prèj kò mogoče naznaniti svoje prepričanje. P. St. Skrabec Gorica (frauč. samostan). Novosti. Pomladili glasi posvečeni slovenski mladini. II. Uredil Anton Medved V Ljubljani, 1892. — Kaker lani pervi, tako je razveselil letos drugi zvezek «Kond. gl.» gotovo vse, ki jim je dozdaj prišel v roke. Jako lična knjižica obsega celo versto prijetnih pcsenc, mikavnih in ginijivih povestic in drugih lepih spiskov, ki jih bo brala slovenska mladina z gotovo koristjo v vsakem oziru. S popolnim prepričanjem priporočamo torej, kar najtopleje moremo, to lepo knjižico ko jako primerno darilo mladini. Stane mehko vezana 20 kr., lično terdo vezana 30 kr., po pošti 5 kr. več. Prodajamo pa je ne mi, temuč «Katoliška, bukvama» v Ljubljani; pismena naročila sprejema tudi gosp. Anton ■Medved, bogoslovec v Ljubljani. Tja naj se oberne, kedor jo želi. Tam se dobi po isti ceni tudi še nekaj izvodov I. zvezka «Pomladnih glasov.» Pot ♦ nebesa. (Molitvenik za tretji red.) Spisal O. N. Mežnarič. Četrti neizpremenjeni natis. Stane v «Katol, Bukvami» v Ljubljani v usnje vezan 90 kr. sè zlato obrezo 1 gl. 20 kr.