Pionirsko delo Staneta Virška
V letu, ko proslavljamo 30 let svobode in se spominjamo junaškega boja partizanov, je film »Svoboda« spet postal zelo iskan in gledan. Avtorja filma, Staneta Virška smo povprašali o zgodovini filma, samem snema-nju, težavah, ki jih je imel s snemanjem in montažo, kajti Stane Viršek je film posnel med vojno, in nam tako ohranil živo priče-vanje o herojskem boju partizanov do do-končne osvoboditve domovine.
S filmi so biie težave
•  »Film Svoboda je nastal povsem slučaj-no. V Glavni štab NOB Slovenije je prišla kamera, ki je bila nekdaj last Univerze. Na razpolago je bilo tudi kakšnih deset do pet-najst kolutov filma Ferrania, ki pa so bili p.ovsem brez oznak o oboutljivosti. V Glav-nem štabu sem delal kot dopisnik Tanjuga, postransko pa sem se ukvarjal tudi s foto-reportažo. Organiziral sem tudi fotoreporter-sko službo po korpusih, brigadah in divizi-jah in mnogo posnetkov je tedaj zapustilo našo deželo in se pojavilo v tujih časopisih.
•  No, ko je prišla kamera, me je Dušan Kveder-Tomaž nagovoril, da sem z njo začel snemati. Najprej sem s poskusnimi snema-nji ugotovil občutljivost filma, nato pa sem lahko pričel s snemanjem. Na voljo sem imel tudi prevozno sredstvo, Dušan Kveder pa me je obveščal o vseh pomembnejših dogodkih, ki sem jih nato posnel na filmski trak. Do konca vojne sem posnel okrog 2000 metrov traku, film pa je nato razvil nek amater iz Ljubljane, nato pa so ga arhivirali pri Tri-glav filmu.
•  Seveda je bil vedno problem, kje dobiti filmski trak. No, nekaj smo ga dobili iz Ljub-Ijane, nekaj iz Trsta, pri snemanju pa sem
nosil s seboj, saj sem le tako lahko zagotovu obstoj tega filma.«
•  »Seveda sem doživel tudi nekaj komič-nih situacij pri snemanju. Ko smo pri Dobr-niču pri žužemberku napadli sovražnika, sem hotel priti čimbližje sovražnikovemu bunker-ju, saj teleobjektiva nisem irrjel. Na strmem bregu mi je spodrsnilo in seveda so me so-vražniki opazili. Dum-dumke so švigale okrog mene, jaz pa sem lovil ravnotežje in kame-ro, katere nisem smel izgubiti. No, izgubil sem kapo, kamero pa le obdržal, pri padcu pa sem si zvil tudi nogo, zato potem akcije tudi nisem posnel. Opirajoč se na palico sem potem dolgo krevsal naokrog.
Oton Župančič na traku
•  Pozneje sem posnel več pomembnih a_k-cij: razbremenilno akcijo na Kolpi, gradnjo mostu čez Kolpo, pa osvoboditev Trsta. Ne-kaj posnetkov sem napravil tudi v osvobo-jeni Ljubljani. V največje zadoščenje pa mi je ohranjen posnetek Župančičevega spreje-raa prve slovenske vlade v Ljiabljani, ki je bil   na   televiziji izredno veliko uporabljan. Ohranjen je tudi originalni tonski zapis tega govora.«
•  »Takoj po vojni film seveda ni bil za-nimiv. Toda ko je iz arhiva Triglav filma prišel v muzej, sem ga po naročilu sloven-ske vlade restavriral, saj je v arhivu postal ves plesniv. Filmu sem dodal še nekaj origi-nalnih  posnetkov  drugih  snemalcev  in  po-snetke nemških vojakov in tako  dobil  do-končno obliko. Tekst je napisal Ciril Kosmač, glasbo pa večinoma Marjan Kozina.
•  Taiko je film 12 let po osvoboditvi opra-vil svojo nalogo in je bil prikazan širšemu krogu gledalcev. Dolžina filma je 45 minut in je zato zelo ustrezen za prikazovanje v šolah. Pozneje je bilo narejenih še 14 kopij v studijih Zastave filma, imamo slovensko in hrvaško verzijo filma.«
•  Stane Viršek se je že pred vojno ukvar-jal s fotografijo in filmanjem, vendar pa so bile takrat kamere in filmi zelo dragi. »Imel sem prijatelja, ki je zmogel nakup kamere in filmov in tako sem pri fotografiranju pej-sažov in družinskih posnetkov dobil prvo teh-nično znanje. Seveda pa sem se vseh režij-skih prijemov in ostalih veščin učil sproti na terenu.«
»Razkošje« naTV
•  Po vojni je Stane Viršek delal y raznih ministrstvih, kjer je bil zadolžen za tiskovno službo, dokler ni odšel k televiziji in bil prvi filmski producent slovenske televizije. »Mo-lam reči, da je ob začetku slovenske televi-zije vladal med vsemi zaposlenimi, bilo nas je 25, izredno velik entuziazem. Sredstva so bila minimalna, pa v primerjavi z razmerami v partizanih izredno bogata in razkošna. Pre-cej  posnetkov sem naredil za TV dnevnik, ki ga je takrat emitirala še srbska televizija. Glavni problem na slovenski televiziji pa je bilo pomanjkanje kadrov. Strokovnih šol za snemalce ni bilo in jih še danes ni, zato so snemalci   postali   predvsem   člani   fotokino kluba Ljtibljana. Ysi zaposleni na televiziji pa so opravili še posebne tečaje za razne poklice kot videomikserje, avdiomikserje in druge.
•  Potem sem začel delati na področju pro-pagandnega programa, saj so se takrat po-javile prve reklame, ki jih je bilo treba iz-oblikovati. Tudi tu sem opravil skoraj pio-nirsko delo, dokler nisem odšel v pokoj.«
•  Stane Viršek je eden izmed najstarej-ših slovenskih filmskih snemalcev, takoj za Metodom Badjuro, ki je posnel tudi prvi slo-venski film V kraljestvu Zlatoroga. Prav zato Stane Viršek zasluži za svoje pionirsko delo posebne čestitke, saj je to delo resnično dob-ro opravil.
France Kmetič