Poštnina plačana v gotovini. Izhaja okoli 20. vsakega meseca. Cena 3 Din. Gostilničarski Vestnik Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani" Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa. Telefon 3§—14. Ček. rač. St 11.430. Štev. 3. Ljubljana, dne 13. aprila 1935. Leto V. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ČITATELJEM »GOSTILNIČARSKEGA VESTNIKA« UREDNIŠTVO. PREDSEDSTVO IN RAVNATELJSTVO ZVEZNE UPRAVE ŽELI VSEMU ČLANSTVU ZVEZNE ORGANIZACIJE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! imamo danes, če bi že svojecasno našli za svojo centralno organizacijo tako osebo, kakor smo jo sedaj dobili v g. Nikoliču. Želimo, da bi g. Mihajlo Nikolič še nadalje vztrajal na tem mestu in v tem boju, čeprav mu marsikdaj prinaša grenko razočaranje, ki izhaja, kakor smo že gori omenili, vsled še prešibke stanovske zavesti. O finančnem stanju Državne zveze se je vnela obširna debata, v katero so posegali predvsem ni. Le spomnimo se ostrih besed onega delegata Šumadijca iz Čačka, ki je kritiziral postopanje nekaterih oblasti, ki dopuščajo obratovanje, ne da bi bilo krito s kakšnim obrtnim dovoli lom. Iz tega izhaja, da se tudi drugod skrajno tolerantno postopa z raznimi šušmarji. Na tej pred-konferenci se je zahtevala ukinitev trošarine, ali pa splošna trošarinska obveznost, nikakor pa se ne more dopustiti favoriziranje samo enega Gostilničarski kongres v Zagrebu Gostilničarski kongres, ki se je vršil v dneh 14. do 17. marca v Zagrebu, je pokazal, da raste zanimanje za stanovsko organizacijo med gostilničarskim stanom naše kraljevine. Naravno, da je stanovska zavest baš v Sloveniji najjačja, to pa iz razloga, ker imamo več kot 50 let stara združenja, dočiin so obvezne stanovske organizacije začele delovati v drugih banovinah komaj pred 3 leti. Vsakdo, ki ima nekoliko vpogleda v orga-nizatorno delo, mora ugotoviti, da se zadružna misel, posebno v izvanred-no slabih gospodarskih prilikah jako težko vzbuja, ker so uspehi, čeprav dolgotrajnega, trdovratnega in skrajno požrtvovalnega dela in boja komaj vidni. Kongres v Zagrebu nas uči, da se je stanovska zavest od preobrata sem že precej povzdignila med našimi tovariši ostalih banovin, da pa je treba še mnogo in mnogo dela in samozatajevanja, dft postanemo taka stanovska organizacija, ki bi odgovarjala današnjim potrebam in ki bi po vsem, tudi po svojem ugledu in upoštevanju ličila stanovskim organizacijam v inozemstvu. Prvi dan našega kongresa je bil posvečati seji upravnega odbora Državne zveze, kjer je gen. tajnik gosp. Sekulovič Veselin podal jako obširno in temeljito poročilo o delovanju naše centralne organizacije v Beogradu, ki zbira vse niti našega zadružnega življenja v Jugoslaviji in kaže edinstveno voljo našega sloja. Iz tega poročila posnemamo, da se je podvzelo vse, kar je le v moči poedinca in da so se merodajni krogi stalno obveščali o vseh naših težavah in tegobah, da pa so bile številne intervencije na žalost prepogosto vsled nerazumevanja, na katera naletimo pri vsakem koraku, brezuspešne. Vse naše zahteve so večinoma povezane z državnimi, banovinskimi ali občinskimi financami in je ravno vsled tega uspeh vkljub temu ogromnemu delu jako pičel. Toda delo naših stanovskih organizacij se mora ocenjevati iz drugega vidika, ker je treba premsiliti, da bi bil naš položaj še mnogo slabši, če ne bi bila stvorjena velika obrambna organizacija, ki vsaj nekoliko ovira še nadaljno propast našega stanu. Težišče tega boja je naravno v pisarni Državne zveze, ki stoji pod vodstvom izvanredno agilnega in nesebičnega ter skrajno požrtvovalnega predsednika g. Mihajlo Nikoliča. Verjamemo, da je še danes marsikateremu našemu čita-telju v mislih oni Središnji savez, ki ga imajo vsi gostilničarji v skrajno slabem spominu in ki nam je več škodoval, kakor pa koristil. Po zaslugi današnjega predsednika gosp. Nikoliča je bil leta 1930. Središnji Savez razpuščen. Uverjeni smo, da bi bilo mnogo manj težav, kakor jih 9. X. 1934 - Ali hodimo po - 9. IV. 1935 Njegovi poti? naš zvezni predsednik g. Majcen ter zvezni podpredsednik g. Val jak in ravnatelj Peteln. Na tej seji so bile izvršene tudi vse predpriprave za predkonferenco delegatov naših združenj, ki se je vršila dne 15. marca v obširni in izvanredno lepo opremljeni dvorani Trgovske zbornice v Zagrebu. Na tej predkonferenci so poročali referenti v kratkih obrisih vsebino svojih referatov na podlagi katerih so se pozneje stavili tudi primerni predlogi v svrho sestave resolucij. Od referentov iz dravske banovine je poročal zvezni predsednik g. Majcen o davščinah in taksah, kar priobčujemo v celoti, dočim je ravnatelj Peteln poročal o položaju gostilničarskega obrta in o zaprekah, ki ovirajo napredek tega stanu. Tudi referat zveznega ravnatelja bomo priobčili, če ne v celoti, pa vsaj v izvlečku, da vidimo, katere ovire so pravzaprav najbolj poglavitne pri našem stanu in kaj je vzrok našega propadanja. Iz poročil, ki so jih podajali poedini delegati iz raznih banovin in iz debate, ki se je na podlagi teh poročil razvila, smo spoznali, da je stanje gostilničarstva tudi drugod, n. pr. v Srbiji, v Bosni, v Banatu, Primorju, ravno tako težko, kakor pri nas v dravski banovi- sloja na škodo onega stanu, ki mora za izvajanje svojega obrta donašati težke denarne žrtve. Istotako se je zahtevala razdelitev točilne takse na več razredov. Kritizirala se je trošarinska uredba, ki določa pečatenje sodov in ki povzroča vsesplošno in neomejeno šušmarjenje z vinom in žganjem. Ugotovilo se je, da se še dosedaj ni izdal pravilnik, ki bi omejil takozv. hišno delo, ker se pod to krinko v naj večji meri šušmari z oddajo prehrane in stanovanja po privatnih osebah. Predsednik gostilniškega združenja v Nišu je zahteval izdajo posebnega gostilničarskega zakona, da se s tem točno določijo pravice, dolžnosti in pa obseg gostilničarskega stanu. Na podlagi teh in drugih predlogov se je še istega dne popoldan sestal redakcijski odbor za resolucije, ki so se zvečer prečitale v svrho korekture zbranim delegatom. Omeniti je treba stalno navzočnost gen. tajnika Trgovske zbornice v Zagrebu g. dr. Čuvaja, ki je pri resolucijah povzel tudi besedo in pozdravil navzoče delegate. Resolucije so bile na pripombo odposlancev še nekoliko popravljene in dopolnjene, nakar so se vsi odposlanci podali k skupni večerji. V veliki dvorani hotela »Esplana- de« je bila jako okusno servirana skupna večerja, katere se je udeležilo preko 170 kongresistov večinoma s svojimi soprogami. Pri tej večerji smo opazili poleg predsednika Državne zveze g. Mihajlo Nikoliča in našega zveznega predsednika gosp. Ciril Majcena s soprogo ter ostalih predsednikov banovinskih gostilničarskih zvez še predsednika Trgovske zbornice v Zagrebu, nadalje g. dr. Čuvaja, gen. sekretarja Trgovske zbornice v Zagrebu, tajnika te zbornice g. dr. Festetiča, odposlanca mestnega načelnika g. -občinskega svetnika Debeljaka, zastopnika državne policije komisarja g. Rajiče-viča itd. Kongresni odbor je preskrbel tudi godbo in sicer so svirali tamburaši v narodnih nošah iz okolice Zagreba ter popevali hrvaške narodne pesmi. Če je človek pogledal udeležence na tej večerji, ki so bili zbrani v dvorani hotela »Espla-na.de«, je lahko ugotovil, da je bila to prva družabna prireditev gostilni-čarstva naše kraljevine, kjer je prišla solidarnost in prijateljstvo do največjega izraza. Ta prireditev se je lahko kosala s sličnimi prireditvami inozemskih gostilničarskih državnih organizacij, ki so običajno zvezane z njihovimi kongresi. Prisrčni govori, ki so bili izrečeni od domačina g. Kaufmana, od navzočih gostov kot zastopnikov oblasti in gospodarskih ustanov, ter od predstavnikov raznih banovin so pričali, da je bila vsa družba pod vtisom tega lepega večera. Posebno odobravanje je povzročila vest, da je ravnokar prispel zastopnik avstrijskega gostilničarstva podpredsednik avstrij-' ske državne zveze gostilničarskih obrtov g. dr. Wiesler iz Gradca, ki je v navdušenih besedah prinesel pozdrave avstrijskih tovarišev svojim jugoslovanskim kolegom. Škoda le, da je hitro potekel čas tega družabnega večera, ker so se udeleženci že ob 23. uri razkropili. Seveda sta bila kolo in valček tudi na programu. Glavni kongresni dan pa je bil 16. marc. V ogromni dvorani Zagrebač-kega zbora, ki lahko sprejme 4 do 5.000 oseb so zasedli kongresisti večji del galerije in tudi vse sedeže v tej prostorni dvorani. Na žalost smo pogrešali mikrofon, ker je bilo izključeno, da bi mogel govornik pre-vpiti šum te množice, ki se je deloma razkropila po dvorani, da si ogleda razstavo. Referenti so se sicer potrudili, da bi se njihovi referati čuli, kar pa se jim je le deloma posreči- lo. Ta kongres nas opominja, da se morajo kongresi v bodoče aranžirati v takih dvoranah, ki odgovarjajo udeležbi. Naj bo tako ali tako, dejstvo je, da je kongres pokazal dobre in slabe strani našega stanu. Na eni strani smo ugotovili, da se je v primeru s prejšnjimi takimi prireditvami stanovska zavest sicer poživela, na drugi strani pa se je zopet videlo, da je zavest še preslaba, ker bi morala biti dvorana sicer do zadnjega kotička napolnjena. Gotovo je na udeležbo vplivala nekoliko sobota, ker je sobota neprimeren dan za gostilničarske prireditve. To je bil menda tudi edini vzrok, da se ni Vsaka gospodinja zavedaj se, da najboljša je , CETINA* TESTENINA moglo članstvo iz Zagreba in okolice, odnosno iz Savske banovine udeležiti kongresa v takem številu, kakor si je to želelo. Na koncu kongresa se je prečitala obširna resolucija, ki že po svoji obsežnosti govori, da ima malokateri stan v naši državi toliko težav in raznih ovir, kakor ba£ gostilničarski obrt. Te resolucije prinašamo na drugem mestu. H koncu je treba še omeniti, da so kongres pozdravile tudi inozemske gostilničarske zveze in nekatera gostilničarska združenja in sicer: Državna gostilničarska zveza za Čehoslovaško v Pragi, Zveza gostilničarskih zadrug za Moravsko v Brnu, Nemška Državna gostilničarska zveza v Berlinu, nadalje Zveza gostilničarskih združenj za Bavarsko Munchen, Državna avstrijska gostilničarska zveza v Salzburgu, gostilničarska zveza za Štajersko v Gradcu, Gostilniško združenje v Beljaku je poslalo slovenski pismeni pozdrav in končno tudi Hotelirska zveza za Avstrijsko s sedežem na Dunaju. Želimo, da bomo na prihodnjem gostilničarskem kongresu, ki se bo prihodnje leto vršil v Ljubljani, lahko ugotovili uspehe in istočasno večje razumevanje merodajnih krogov za našo obrt. Resolucije: Gostilničarji iz kraljevine Jugoslavije, zbrani na svojem II. gostilničarskem kongresu v Zagrebu z dne 16. marca 1935. so razpravljali vsa važna vprašanja, ki se tičejo njihovega stanu. Ugotovili so, da se njihove želje in predlogi, ki so bili iz-nešeni na I. kongresu dne 25. oktobra 1933. v Beogradu niso upoštevali in so zato primorani, da ponovno apelirajo na merodajne činitelje in zahtevajo od njih hitro rešenje v vseh zahtevah, tembolj, ko so se prilike v njihovem obrtu od tedaj še znatno poslabšale. 1. Zahtevamo, da se sedanji sistem pobiranja trošarine izmenja na ta način, da se ali popolnoma ukine trošarina ali pa da jo plačajo proizvod-nilti, za vse količine, ki se dajo v promet. 2. Da se ukine čl. 7. zakona o izmenjavi in dopolnitvi zakona o neposrednih davkih. 3. Da se odmera davkov vrši po pravičnem kriteriju in da se vodi briga o pravem stanju in o dejanskih prilikah poedinega davkoplačevalca, posebno v kolikor se tičejo njegove plačilne sposobnosti. Pri tem zahtevamo, da se v davčne in reklamacijske odbore, kakor tudi v vse komisije, v katerih se razpravlja o davčnih vprašanjih in ostalih dajatvah, ki jih plačujejo gostilničarji, obvezno poziva predstavnike gostilničarskih združenj, ker se samo na tak način lahko doseže pravična in objektivna davčna odmera. 5. Da se vse prošnje za podelitev davčnih in taksnih povlaščenj za hotelsko industrijo v smislu zakona od 30. VII. 1930., in ki Ježe že skoro 4 leta nerešene, najhitreje in najugodnejše reši. 6. Da se čimpreje novelira zakon o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo. 7. Da se podaljša rok za plačanje pridobnine do 1. oktobra 1935. iz razloga, ker še niso reklamacijski odbori končali svoje delo, nekateri pa ga niti niso začeli. 8. Da se neplačani davki iz prejšnjih let črtajo. 9. Da se ukine tarif. post. 62 o točilni taksi ali, da se jo vsaj zniža na Enosljivejšo višino. Kazni, ki se izrekajo radi nepravočasnega plačanja, naj ae ukinejo in da se gostilničarji ne kaznujejo še z enkratnim iznosom te takse, če jo ne plačajo v odrejenem roku, temveč se jo naj ekse-kutivno pobere. Istotako se naj točilna taksa mesečno plačuje. 10. Da se ukinejo vse banovinske takse za prekoračenje policijskega časa, kakor tudi one takse, ki so uve-'dene radi policijskega nadzora. 11. Da se električna struja oddaja za gostilničarske obrate po onih cenah, po katerih se oddaja industrijskim obratom. Tudi cena vode naj UCH KOLESA so že preko 35 let preizkušeni izdelki Odlikujejo se po kvaliteti, močni in zanesljivi konstrukciji, imajo miren in lahek tek — Ravnokar došle nove — kronirane — modele dobite pri DALJŠA UGODNA MESEČNA ODPLAČILA! ICN. VOK LJUBLJANA,TAVČARJEVA 7 TELEFON 26-87 se zniža in daje popuste pri večjem konzumu. 12. Da se ne uvedejo razne takse za gostilničarje, kakor jih je uvedla n. pr. občina Split za socijalne svrhe. 13. Da se ne vrši brezobzirna plenitev in prodaja predmetov za zaostali davek. 14. Da se čimpreje novelira obrtni zakon in da se pri tem zasliši mišljenje Državne zveze. 15. Da se čimprej po zaslišanju Državne zveze gostilničarskih združenj izvrši izmenjava in dopolnitev Uredbe o ustanavljanju in ureditvi gostilničarskih obratov, kakor tudi Uredbe o strokovni izobrazbi. Zahtevamo, da se v pogledu strokovne izobrazbe določi, da se strokovna sposobnost doseže le po dovršenem strokovnem izpitu. 16. Da se omeji izdajanje dovolil za gostilničarske obrate, ozirajoč se pri tem nia krajevne potrebe in število prebivalstva. 17. Da se ne izdajajo dovolila za obrate, za katere ni predpisana strokovna izobrazba. 18. Da se najstrožje prepove in zasleduje vsako protipravno izvajanje gostilničarskega obrta. Ako katera oseba začne izvrševati gostilničarski obrt brez dovolila, se ji mora to prepovedati in jo obenem kaznovati. 19. Posebno je treba prepovedati izkuhavanje jedil in izdajanje sob po privatnih osebah. 20. Da se prepove šušmarjenje z vinom in žganjem, kakor tudi prodajanje na ladjah. 21. Da se ne dovoljujejo krčme na ladjah odnosno, da se odvzamejo že izdana dovolila. 22. Da se čimpreje obdrži skupna konferenca predstavnikov finančnega ministrstva, ministrstva trgovine, Narodne banke, Državne hipotekarne banke in Državne zveze gostilničarskih združenj, v svrho določitve osnove in načina za sanacijo ogroženega gostilničarstva. 23. Da se čimprej vzame v razmišljanje osnovanje gostilničarske kreditne ustanove po vzorcu Zanatsko banke v svrho sanacije in napredka našega gostilničarstva, predvsem hotelirstva v tujsko-prometnih krajih. 24. Da se čimprej izda zakon o turizmu glasom katerega naj bi se izvršila reorganizacija vseh tujsko-prometnih ustanov. V vseh teh ustanovah se mora za-sigurati udeležba predstavnikov gostilničarstva, ker so ti pri tem največ zainteresirani. Istotako mora biti centralna tujsko-prometna ustanova v Beogradu sestavljena od pravih i interesentov, namreč tujško-promet-nih, gostilničarskih, trgovskih in prometnih ustanov. 25. Da se do izdaje zakona o turizmu izdajo čimprej v soglasju s predstavniki , gostilničarstva kopališčni redi. 26. Da se osnuje gostilničarski svet po vzorcu bančnega in poljedelskega sveta. 27. Da se naša tujsko-prometna propaganda vrši po nekem sistemu v sporazumu z vsemi činitelji, ki prihajajo pri tem v obzir in naj se v to svrho najdejo tudi potrebna sredstva, da se pojača propaganda v tu-in inozemstvu. 28. Da se takse na goste znižajo na znosljivo mero in da se iste uporablja izključno v tujsko-prometne svrhe. 29. Da se čimprej regulira devizni promet z Nemčijo na tak način, da bi lahko nemški turisti lažje in enostavnejše prišli do naših deviz. 30. Da se v interesu tujskega prometa v Primorju dovoli Dubrovački plovitbi vršitev prometa z vsemi kraji na Gornjem Primorju. 31. Da se čimprej izda pravilnik k zakonu o zaščiti avtorskih pravic, glasom katerega naj se uredi tudi način pobiranja in višina avtorske tantijeme po eni ustanovi, ki bi bila pooblaščena pobirati te honorarje za celo področje naše kraljevine. 32. Zahtevamo, da se čimprej normalizira delo naših denarnih ustanov in da se omogoči likvidnost onih vlog, ki se po uredbi o denarnih zavodih zadržujejo v tresorih, ker bi se s tem poživilo kreditno poslovanje, 33. Gostilničarjem naj se dovoli ista zaščita in v isti izmeri ter tako dolgo, kakor traja kmetska zaščita 34. Da se vsi gostilničarji, naznačeni v § 76 v toč. 1 do 9. združijo v prisilna združenja nezavisno od trgovcev in da se ne dovoli osnovanje posebnih združenj za poedine vrste gostilničarskih obratov. 35. Da oblasti upoštevajo mišljenja in predstavke naših gostilničarskih združenj in da rešujejo hitrejše in z večjo naklonjenostjo one vloge, ki se tičejo naših zadev in s tem omogoči našim združenjem, da vršijo svoje ^pravice, ker je sicer drugače njihov Obstoj nepotreben. Udeleženci kongresa, kakor tudi vsi ostali gostilničarji pričakujejo, da bodo nadležni činitelji uvideli opravičenost njihovih zahtev, ki niso samo v korist osebnih interesov, temveč tudi v korist našega naciorialneT ga življenja To svoje pričakovanje in upanje osnivajo na deklaraciji kr. vlade in na izjavah poedinih njenih članov. Gostilničarji, ki so si bili vedno svesti svoje dolžnosti in ki so velik činitelj našega gospodarstva, apelirajo na kr. vlado, da se uslišijo njihovi predlogi iz razlogov, ki so bili iznešeni v poedinih referatih in s tem preprečijo težke posledice, ki morajo sicer nastati. Zahtevaj povsod kekse in piškote ,cnw ZAVEDNA GOSTILNIČARKA IN GOSTILNIČAR KUPUJETA LE PRI ONIH TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. Zadovoljni boste Vi in Vaša družina Referat o davkih in taksah nanašajočih se na gostinske obrti, podan na II. vsedržavnem kongresa Saveza ugostiteljev kraljevine Jugoslavije dne 16. marca 1935 v Zagreba. Referent: Majcen Ciril, predsednik Zveze združenj gost. obrti za dravsko banovino. Spoštovane dame, velecenjeni gospodje! »Vsi vemo, da so javne dajatve, to je davki in doklade vseh vrst, ter takse še posebej^ eno najbolj perečih vprašanj, ki prizadeva naš gostinski stan. Že na našem I. vsedržavnem kongresu, ki smo ga imeli dne 25. oktobra 1933 v Beogradu, smo glede tega vprašanja glasno podčrtali kako preobremenjeni smo. Do danes se ni spremenilo nič na boljše, marveč se je, in se še kar stopnjevaje slabša. Radi tega se sklicujemo zopet ponovno na referat, ki je bil podan na zadnjem kongresu, ter njega zaključke, a v glavnem naj vendar še dodatno objasnim, kako nevzdržno, pa tudi iz splošnih gospodarskih vidikov silno škodljivo obremenjevanje z davki in taksami tare naše ugostitelj-stvo. Prvovrstno blago! Nizke cenel ako se odločite za nakup blaga za plaSče, kostume, komplete, obleke, kakor tudi blaga za moške obleke in površnike pri znani tvrdki A. ŽLENDER, Ljubljana, Mestni trg št. 22 BLAGO LE DOBRIH KVALITET! STROOO SOLIDNE CENE IN POSTREŽBA! K. ČERMELJ LJUBLJANA DVORAKOVA ULICA 12 Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana TRGOVINA VINA IN ŽGANJA m- NA DEBELO -m Vedno v zalogi: Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker VERMUT VINO - PELINKOVEC LIKER Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe! aaBBBSiSiSMHai Vsak poedini lastnik gostinske obrti je bil desetletja nazaj vedno obdavčen po njegovem faktično doseženem čistem dobičku. Ali se ta davek potem imenuje pridobnina, ali dohodnina je prav za prav vseeno, kajti .za ugostitelje ni bila davčna obremenitev nič olajšana s tem, ko se je odpravila svoječasna dohodari-na. Cesa in koliko proda posamezni ugostitelj, o tem se vodijo točne evidence potom najrazličnejših uradov in iz teh koncentrirajo pri pristojnih davčnih oblastvih. Ne da se našim gostinskim podjetjem prikrivati, koliko so v svojih obratih prodali po>-sameznih pijač, pa tudi ne v koliko imajo zasedene -tujske sobe, ter koliko gostov imajo, ki se poslužujejo hrane pri njih. Cene za pijače, sobe in jedila so davčnim upravam tudi znane. Tako torej o tem ne more biti: nikakega govora, da bi gostinska obrt kdajkoli ne bila obdavčena v oni višini, ki je v smislu samega *a<-kona o neposrednih davkih, kakor na drugi strani vemo, da je osnova tega zakona računana na tej bazi, da se z njo doseže finančni efekt, ki je potreben za kritje proračunane vsote, že tedaj, ako bi bilo za osnovo obdavčenja mobiliziranega 60 do 70% doseženega čistega dobička davčnih zavezancev, ki so davku na pridobni-ni podvrženi. V zadnjih letih je vsled deficita državnega proračuna fin. ministrstvo podvzelo zelo ostre mere, da v okviru obstoječega davčnega zakona do- Gospod dr. Rudolf Marn 60 letni jubilant Gosp. dr. Rudolf Marn, načelnik oddelka za trgovino* obrt in industrijo banske uprave v Ljubljani obhaja te dni 60-letnico svojega življenja. Jubilant je vsekakor iz vrste najmarkantnejšili in najpopularnejših osebnosti v naši banovini, pa tudi izven nje. Gosp. dr. Rudolf Marn je bil rojen v Dragi pri Kočevju 18. aprila 1875 kot sin ljudskošolskega učitelja. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, pravne ^študije pa na Dunaju in v Gradcu. Bil je okrog štiri leta kon-ceptni uradnik v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in je potem vstopil v finančno službo v Ljubljlani. Izvzemši tri leita med vojno, ko je bil vodja davčne oblasti v Kranju, je vso državno službo prebil v Ljubljani. Po preobratu je bil od tedanje Narodne vlade poklican na mesto načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo, kjer je še danes. Pisateljevati je začel že v drugem gimnazijskem razredu. Sam in z drugimi sošolci je v gimnazijski dobi izdajal pet dijaških beletrističnih listov. Kasneje je v podlistkih dnevnikov priobčeval novele, humoreske in zlasti zanimivi so bili njegovi potopisi, predvsem opisi daljših potovanj po Rusiji, Jadranskem in Sredozemskem morju, po Nemčiji itd. Več beletrističnih stvari jel izšlo tudi v kamniškem »Našem listu«, ki mu je bil tudi dalj časa urednik, v tržaškem »Brivcu« in v posebni izdaji prevod najlepšega otroškega romana »Mali lord«. V gimnaziji je bil tudi član Štefetove »Zadruge« in na Dunaju literarnega odseka »Slovenije«. Posebno veselje je imel tudi do dramatike. Nastopal je pri dijaških prireditvah; sam napisal igre in ku-plete in se zlasti udejstvoval na gledališkem odru čitalnice na Viču. Že kot jurist je vsled pomanjkanja sredstev za študiran j e vstopil v trgovsko in obrtno zbornico. Tu si je pridobil veliko znanja v narodnogospodarski stroki, kar je bilo tudi vzrok, da se je popolnoma posvetil tej stroki in jo potem do današnjega dne ves čas pospeševal z dejanjem in peresom. »Trgovski vestnik« je urejeval šestnajst let, prav tako »Trgovski koledar«. V širši odbor trg. društva »Merkur« je prišel že leta 1904. kot član redakcijskega odseka, od leta 1919. je pravi odbornik. Za trgovsko organizacijo ni samo deloval s peresom, ko je moral skoro sam polniti predale glasila, ampak tudi z dejanjem, ko je imel strokovna predavanja za društvo Merkur v vseh večjih mestih Slovenije in sploh bil društvu s pravnimi, obrtnimi in davčnimi nasveti vedno na razpolago. Društvo ga je za te zasluge tudi izvolilo za svojega častnega člana. Strokovne članke je pisal tudi v dnevnike ter izdal v lastni založbi knjižica »O službeni pogodbi trgovskih nameščencev in drugih delojemalcev v podobnih službah«, v založbi »Merkurja« pa »Pokojninsko zavarovanje zasebnih nastavljencev«. G. dr. Marn se je istotaka zani- mal za organizacijo in pospeševanje obrtniškega stanu. Bil je urednik prvega glasila »Deželne zveze obrtnih zadrug«, »Slovenskega obrtnika« v letu 1906. in prvi urednik »Gostilničarja«, ki ga je pisal v letih 1914 in 1915. Obrtne organizacije imajo v njem dobrega prijatelja, zato ga je »Zveza obrtnih zadrug« v Ljubljani izvolila za častnega člana. Je tudi renjske in ustanavljal prometna društva. Sourejeral je tudi glasilo »Zveze« »Promet in gostilna«, sestavljal prospekte in pisal ter piše še danes članke v novine in revije. Leta 1923. je prevzel vodstvo »Zveze za tujski promet« v Sloveniji in jo še danes vodi kot njen predsednik. Bil je več let tudi član upravnega odbora d. d. Putnik v Beogradu. Življenska briga mu je takorekoč pospeševanje tujskega prometa v j častni član »Zveze lesnih domačih obrti v Ribnici. Nebroj njegovih člankov o splošnem gospodarstvu v Sloveniji je bilo priobčenih v dnevnikih ter v Slovenskih in hrvatskih gospodarskih revijah. Dr. Marn je oživotvoril ljubljanski velesejm, ker je na inicijativo »Zveze obrtnih zadrug« in trgovske in obrtne zbornice sklical anketo prizadetih krogov, ki so sklenili prire-jevati velesejm in ker je dal odboru takoj na razpolago popolnoma urejen urad s kvalificiranimi uradniki in vsem inventarjem. Zato je tudi od vsega početka član častnega predsedstva; lj!ubl jenskega velesejma. Leta 1905. se je na inicijativo zaslužnega pok. g. dr. Val. Krisperja ustanovila v Ljubljani »Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem«. Takoj začetkom leta 1906. so se posli stalnega referenta in tajnika poverili gosp. dr. Rudolfu M a r n u, ki se je z vso vnemo posvetil delovanju za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem. Predaval je o tujskem prometu v vseh naših letoviščih Go- Sloveniji, ki se mu posveča z največjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Za zasluge na tem polju je postal častni občan Bleda in častni član Tujskoprometnegu društva za notranji Bohinj. Sodeluje tudi v drugih društvih, ki pospešujejo turizem; tako je že od ustanovitve član nadzorstva ljubljanske podružnice Aerokluba in prvi podpredsednik ljublj. podružnice Touringkluba. Jubilant se v politiki ni nikoli udejstvoval in je tudi v uradu ne pozna, bil pa je celo življenje goreč nacionalist in iskren Jugosloven. Čeprav državni uradnik je pod Avstrijo vedno odkrito priznaval svoje nacionalno prepričanje ter .povsod, kjer je le mogel, uvedel slovensko uradovanje, za kar je dobil dostikrat od svojih šefov — zagrizenih Nemcev — ukore. Po majski deklaraciji je očitno in povsod propagiral idejo ujedinjene Jugoslavije in zlasti na službenih potovanjih v Kranjskem okraju, v javnih govorih širil to ideja O preobratu in takoj, ko so dospele prve vesti o polomu avstrijske in nemške fronte, se je v Kranju na inicijativo dr. Marna ustanovil Narodni odbor, ki mu je bil tajnik in duša. Milijonske vrednosti državne imovine je rešil državni odbor in dr. Marn je bil dvakrat v smrtni nevarnosti, ko je branil iinovino pred pljačkaši. Na poziv Narodnega odbora je dr. Marn za nekaj časa prevzel tudi vodstvo okrajnega glavarstva. Kot uradnik je bil g. dr. Marn vesten, strogo objektiven in nestrankarski. Ko je bil brzojavno poklican od Narodne vlade za predstojnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo, ga je čakala težka naloga. Tedanji podpredsednik deželne vlade pok. minister dr. Gregor Žerjav je najprej organiziral prehodno gospodarstvo v Sloveniji. Ustanovil je upravno komisijo za prehodno go-=podars tvo. kateri so bili podrejeni posamezni oddelki tako: prehodno gospodarski urad, oddelek za premog, oddelek za usnje in devizna komisija. Vso upravo prehodnega gospodarstva je dr. Žerjav izročil oddelku za trgovino in industrijo oz. njegovemu šefu. Treba je bilo mnogo, mnogo delati, preskrbovati Slovenijo s soljo, petrolejem, bencinom, užigalicami, usnjem in čevlji, tujimi devizami itd. Zaeno se je izročila g. dr. Marnu sekvestracija neprija-teljskih imovin, nadzorstvo nad imo-vino Nemcev v Sloveniji in nacionalizacija tujih industrij. Da je mogel vse to zmagovati, je moral ve* čas in vse moči posvetiti delu v uradu. Prvi dve leti ni imela ne rodbina ne družba ničesar od g. dr. M a r -n a, ker je vsak dan najmanj 14 ur. prebil v uradu oziroma pri sejah. Prezreti se ne sme, da je g. dr. Marn po preobratu ustanovil fond za trgovsko in obrtno šolstvo, iz katerega so se podpirali naši trgovski visokošolci v inozemstvu, dijaki domačih strokovnih šol, obrtniki, ki so nadaljevali svojo izobrazbo v inozemstvu, kandidati za učitelje na strokovnih šolah itd. Ker so bila državna sredstva v te namene malenkostna, oziroma so kmalu popolnoma izostala, je g. dr. Marn sam agilno nabiral prostovoljne prispevke pri raznih gospodarskih krogih in vedno našel vire, da je fond lahko uspešno podpiral na sto in sto dijakov, obrtnikov in strokovnih učiteljev. Podpiranim absolvirancem je vedno preskrboval tudi dobre služba Zal le, da je moralo vse to po nastopu krize prenehati. Kako dober in nepristranski vodilni uradnik je g. dr. Marn, dokazuje okolnost, da je nepretrgoma ves čas po preobratu na tem važnem vodilnem mestu, kar je gotovo edinstven primer v državi. Dobil je za svoje stališče najvišje odlikovanje: red sv. Save III. razreda in red Belega orla V. stopnja Ce pri komu, tedaj je gotovo pri g. dr. Marnu podčrtati popolno od-dolžitev načelu: »Ne samo kar moraš, kar moreš, si storiti dolžan!« K številnim čestilcem se še prav posebno celokupni gostilničarji dravske banovine priključujemo z iskreno željo, da naj spoštovani in zaslužni jubilant ostane še vsaj nekaj desetletij na 'njegovem odličnem mestu tako čil, svež in zdrav kot je daneei »e2e čimvečje prihode, posebno iz davka na pridobnino. Davčna oblast-va so morala po nalogu odmerjati toliko višje osnove, da so se povprečno zvišale za nad 40% že v 1. 1930. do 1933. In ker tudi s temi ostrejšimi merami ni bil dosežen zaželjen finančni efekt, je g. fin. minister posegel po reformi davčnega zakona samega, da bi se tako mogla pridob-nina zvišati še za nadaljnih 30 do 50 odstotkov. S poostreno prakso pri odmerjanju zadnja leta ter ravnotako z noveliranjem zakona v pretečenem letu je gostinska obrt najbolj prizadeta. Daši je bil namen fiskusa mobilizirati čimvečji odstotek doseženega čistega dobička davčnih zavezancev za pridobnino, a ne da bi se šlo preko te mere,> vendar se v praksi noša obrt obremenjuje razmeroma z vsemi drugimi zopet daleč višje, pa čeprav je bila obtežena že pred 1. 1930. z osnovo najmanj 100%-nega dobička in onega predpisa, ki ga je vzeti po zakonu v naj strožjem smislu. Ker so se ugostitelji torej tudi posebno v zadnjem davčnem letu brez ozira na prej omenjene in neizpodbitne ugotovitve obdavčili na pridobnini zopet tako občutno višje, je danes položaj tak, da je ogromni večini te obrti predpisan ta davek za 50% In r mnogih slučajih celo do 500% višje. Davčne uprave se le v zelo redkih slučajih pri odmeri ozirajo na napoved, ki jo davčni zavezanec vloži. Prepisi glede napovedi zahtevajo precej komplicirane izpolnitve, pa če se jih še tako vestno in do vseh potankosti izpolni, se posebno pri ugo* stitelju vse to ne vzame v poštev, marveč izračunava osnovo enostavno na način, da se vzame za podlago a) koliko je potočil pijač (vina, piva, žganja itd.), b) koliko ima oz. je imel gostov, ki so se pri njem hranili in c) koliko je imel zasedenih tujskih sob. Od količine potočene pijače se vzame izvestni znesek kot čisti dobiček, ravnotako od števila zasedenih tujskih sob, od prodanih jedil pa po gostih izračunan izkupiček in od tega izvestni odstotek kot čisti dobiček. Da se mora odmera naviti navzgor, se za zaslužek pri prodanem liru vina, žganja, piva itd. računa enostavno višji znesek. Za čisti zaslužek pri tujskih sobah in prodanih jedilih pa višji odstotek. Praksa takega navijanja lestvice kot administrativnega pripomočka navzgor za izračunavanje osnove po-gostinskim obrtnikom je pričela baS zadnja leta, ko bi 9e iz strogo objektivnega in pravičnega stališča morala zmanjševati V letu 1930. so se pojavili prvi ob-čutnejši znaki gospodarske krize. Prvi, ki je bil prizadet največ, je bil ugostitelj. Padel mu je promet in s tem jasno tudi možnost vsaj primernega zaslužka. Toda vzporedno s padanjem prometa so padale tudi cene, medtem, ko so z druge strani ostale režije na i3ti višini, kajti ravno v Vsaka gospodinja zavedaj se, da najboljša je .CETINA* TESTENINA pogostinski obrti se režijski stroški ne morejo regulirati po prometu tako, kot vsem drugim pridobitnim krogom. Gospodarska depresija je pritiskala rapidno hujše in hujše na naše gostiteljstvo. V tem drvenju navzdol smo dobili leta 1932. še troša-rinski zakon, ki je zataksiral znano pavšalno trošarino za točenje alkoholnih pijač ugostitelje, prosto pa je bila dana prodaja vina vinogradniku, kar se je izrabljalo v nepregledno škodo gostinstva. Sicer je ta zakon v nekaterih banovinah spremenjen, toda ostalo je pravilo, da se mora plačevati trošarino le od onega vina, ki je potom ugostitelja prodano konzumentu. To je gostinsko obrt, ki je bila že itak po samem objemu krize potisnjena v najhujšo stisko, direktno porazno in strahotno treščilo na tla. Celoten stalež te obrti je bil pahnjen v ljuto borbo za obstanek. Razvila se je dobesedno blazna konkurenca v cenah. Vsak si je hotel dvigniti promet, da bi si tako priboril možnost eksistence. Posledice tega so sedaj povprečno vzeto 40 do 50% nižje cene vsemu onesmu, kar prodaja gostinska obrt. Saj vemo, da je sedaj prodajna cena vinu 6.— do 14.— Din, dočim je bila 1. 1930. 12.— do 24.— Din, da je preje veljalo kosilo 10.— do 24.— Din, da je sedaj 5.— do 15.— Din, da je bila penzija v naših letoviščih in zdraviliščih preje 60,— do 140,— Din, a sedaj je 25.— do 70.— Din. Toda vkljub vsemu temu se promet niti v kvantiteti ni povišal, marveč celo znižal. Kje naj se potem najde čisti dobiček, ki naj bi se izračunaval na bazi in na način kot to delajo davčne uprave? Rekli smo, da je bila gostinska obrt že vse do 1. 1930. obdavčena na višini, ki je bila še znosljiva in ki je tudi zasegla ves čisti dobiček v strogem smislu davčnega zakona. Logično temu bi se morala, z ozirom na faktično stanje, obdavčba našega stanu zniževati, ne pa zviševati. Vse ono povišanje davkov, ki se je tej obrti naprtilo zadnja leta, pomeni oddajo premoženja in s tem tiranje v neizogibno propast. Davčne napovedi ugostiteljev so zanesljivo resnične. Te bazirajo glede dohodkov na davčnim upravam itak vidni kvantiteti in ceni prodanih predmetov. Vsekakor so ti podatki nič manj verjetni in resnični, kakor vsako redno knjigovodstvo. Glede izkazanja režij pa tudi noben ugo-stitelj ne navaja drugo in več, kot so faktično, kajti tudi te so prav za prav javno vidne odnosno se jih od strani davčnih uprav z lahkoto preizkusi. Radi tega je vsekakor krivično, če se davčne napovedi ugostiteljev po veliki večini kratkomalo ne jemlje vpoštev pri ugotavljanju davčne osnove, marveč se jemljejo prvenstveno v obzir zunanji znaki, razne poizvedbe potom tretjih oseb, ter končno s tem v zvezi prej omenjeni interni navijalni ključ o višini čistega dobička pri posameznih prodanih predmetih, kar je dovedlo do sedanjega stanja tako prekomerne in neznosne obdavčbe našega stanu. Praksa takega navijanja skale navzgor kot administrativnega pripomočka za zračunavanje osnove za pridobnino gostinskim obrtim je začela baš v zadnjih letih, ko bi se iz strogo objektivnega in pravičnega gledišča morala zmanjševati. Tudi davek na poslovni promet in davek na zgradarino zelo občutno obtežuje ugostiteljstvo. Posebno neznosno breme je (fhvek na zgradari- JAKOB FLIGL DED. UUBUAM * IGRlSKH UL 10 TELEFON 22-63 USTANOVLJENO 1864 Toplovodne, mrzlovodne instalacije Stavbno in galanterijsko kleparstvo Strelovodi Krovec lesocementnih streh Zahtevajte brezplačne ponudbe no našim hotelom v letoviščih in zdraviliščih, kakor tudi v mestih. Kako v strahotno slabem položaju se nahaja naša hotelska industrija, ter kako važen temeljni pogoj in fak-tor, ki sploh omogoča tujski promet je ugostiteljstvo in prav posebno še hotelirstvo, obravnava današnji kongres A' drugem referatu. Ako se temu s strani države že ne pomaga s podporami in krediti, ki so za sanacijo naše hotelske industrije potrebni, smatramo, da se to vprašanje le začasno še ni rešilo povoljno, kar bi bilo pripisovati težkim prilikam, v katerih se naše državne finance nahajajo. Pri tem moram seveda pripomniti, da se tega vprašanja še ni rešilo povoljno, kar bi bilo pripisovati težkim prilikam, v katerih se naše državne finance nahajajo. Pri tein moram seveda pripomniti, da se tega vprašanja še ni načelo iz one plati in z ono voljo, kakor bi se ga moralo in da je v glavnem ravno tu iskati vzroka, ko je to še zgolj na mrtvi točki. Problematične narave. Toda nobene nejasnosti in nobenega dvoma ne more biti glede davčne politike pri hotelirstvu, da je ta popolnoma na napačnem potu. Tu se moramo postaviti odločno na stališče in neovrgljivo trditev, da je sedanja praksa obdavčevanja hotelirstva v prvi vrsti proti fiskalnim interesom države same. Ovirati razvoj, odnosno s prekomernimi bremeni zavirati možnost za napredek in gospodarski obstoj hotelske industrije pri nas, pomeni toliko, kot žagati vejo davčne moči tfseh pridobitnih krogov celih krajev in okolice. Saj vendar vemo, da od prometa, ki ga daje tujski promet, ostane hotelom le 8%, dočim gre ostalih 92% v roke drugim stanovom. Da pa brez hotelov tujskega prometa ni, tudi vemo. In statistika nam pove, da ima naše narodno gospodarstvo mnogo čez pol miljarde dinarjev prihodov od tujskega prometa Zelo rado se trdi, da država na tem nima nikakega interesa, ako se lastniki hotelov gospodarsko ne morejo vzdržati, češ bodo pa naslednji iastniki obratovali. To je povsem zgrešeno in zelo komodno stališče. S tem se vendar grobo in do nepregledne škode ubija inicijativo, voljo in veselje do investicij v hotelsko industrijo. Poleg tega pa je tudi evidentno, da obstoječi hoteli pri menjavanju lastnikov ne morejo izrabiti niti polovice kapacitete, ter onega prometa in ono prave vrednosti za turizem, kot pa če ostane lastnik ne-spremenjen, nepreganjan. Modni kamgarn, športni ševjot za fine obleke Velika izbira Ugodne cene R* MIKLAUC »Pri škofu«, Ljubljana, Llngarjeva ul. Pred škofijo 3 Kot punčico v očesu bi morala državna finančna politika čuvati hotelsko obrt in neizpodbitno dejstvo je, da je brez vsakega odlaganja vsaj davčno politiko napram tej obrti spremeniti na najnižjo, od drugih davčnih objektov povsem izjemno osnovo. To je v interesu fiskusa samega, najmanj toliko, kot v interesu predmetnih davčnih zavezancev. V letu 1930. smo dobili zakon o davčnih in taksnih tigodnostih za hotelsko industrijo. Kakor ta zakon prav za prav ni prinesel praktično mnogo dobrote za razvoj in obstoj hotelske industrije, tako moramo na žalost ugotoviti, da se ne izvaja niti to, kar ta zakon olajšav predpisuje. Imamo slučaje, ko se naši hotelirji ob izpolnitvi vseh v tem zakenu predpisanih pogojev vložili prošnje za davčne olajšave po tem zakona že pred štirimi leti, a še do danes nimajo nikake rešitve. Protivno zakonu o neposrednih davkih je nalog finančnega ministrstva, da mora zastopnik države pri davčnem odboru v vsakem slučaju, ko davčni odbor zniža za več kot 20 odstotkov osnovo od predloga davčne uprave, vložiti pritožbo. S tem se odvzema avtonomijo davčnemu od- , boru, ki mu je z zakonom ii;vaa, od-| vzeraa pomen davčnih odbor v sploh. J Zakon sam daje dovolj teže, i da se ! še one male vrzeli, ki v njeni dajejo možnost nasloniti se na razi:m, praktičen dokaz in izkušnje, ki jili imajo člani odmernega davčnega odbora, to pa vendar ne gre. Pritožbe državnega zastopnika imajo seveda tudi skoro v vsakem slučaju uspeh, kajti po izkušnjah, ki jih imamo, so reklamacijski odbori sestavljeni tako, da so prav za prav instrument predvsem za ščitenje fiskalnega stališča in interesov. S takim postopkom se žali čut pravičnosti, ker kako naj reklamacijski odbor na pritožbo državnega zastopnika (ki jo je n. pr. vložil na ukaz in mnogokrat proti svojemu lastnemu prepričanju), ve bolje v kakšnih prilikah in kakšnem stanju je davčni obvezanec, kakor pa prvostopni davčni odbor? Nadalje je ministrstvo financ potom finančnih direkcij dalo vsem davčnim upravam nalog, da se o sestavljenih predlogih za osnovo pri-dobnine ne sme preje pred davčnim odborom obravnavati, predno ne pride te pregledati organ ministrstva. Po informacijah, ki jih imamo, je tudi res vsa večja mesta obiskal posebni odposlanec in kratkomalo odredil, da se osnova zviša, kar pavšalno za 50%. Davčne uprave so bile torej prisiljene preko vseh še tako neizpodbitnih dokazov, da celo preko svojega lastnega prepričanja določevati prekomerno davčno osnovo. S tem je gostinska obrt seveda najbolj občutno prizadeta, radi dejstev, ki sem jih že na drugem mestu razložil. Kakor je gostinska obrt razmeroma z ostalimi obrtmi z neposrednimi davki najtežje obdavčena, tako jo poleg vseh onih različnih državnih in samoupravnih taks, katerim so podvržene druge obrti, obremenjujejo še specielne takse namenjene zgolj in samo gostinski obrti. Ne bom navajal z naštevanjem, kako se te različne takse državne in samoupravne imenujejo. Omenjam samo, da je gostinska obrt, posebno v naših glavnih mestih, t. j. v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Subotici ter tudi v mnogih manjših mestih širom cele države, zlasti pa tudi v naših letoviščih in zdraviliščih podvržena skupno do 80 vrst taks. Kot eno najtežjih moramo označiti točilno takso iz tar. post. 62. Ta taksa prizadene naš stan zelo občutno radi tega, ker se mora plačevati za pol leta v naprej in ker lestvica za posamezne točilce in kraje ni tako določena, da bi točilec to takso plačal po količini v njegovem obratu iztočenih alkoholnih pijač. Glede te takse moramo stati odločno na stališču, da bi se jo moralo sploh odpraviti, kajti nobeni obrti ni potreba po pridobitvi obrtnih pravic plačevati še posebno letno oz. polletno takso zato, da sme obrt izvrševati. Poleg tega je posebej ugotoviti, da so alkoholne pijače podvržene itak trošarini, oz. pavšalni trošarinski taksi in da je tedaj gostinska obrt radi prodaje alkoholnih pijač podvržena prav za prav dvakratnim taksam. Toda če se obravnava ta taksa sama, naj predvsem nakažemo ona določila, ki našo obrt najbolj kruto prizadenejo. Predvsem je točilec alkoholnih pijač, kot že omenjeno, prizadet s tem, da jo mora po pripombi 1. plačati za celo polovico koledarskega leta v naprej. Plačati jo mora za celo polovico leta. ne glede na to, kdaj je bila ta pravica podeljena in ne glede na to, do kdaj naj se predvidoma točilna pravica vrši. Tako se mora za izvrševanje točilne pravice tudi za en sam dan nedepol-njene polovice koledarskega leta plačati celotno polletno takso. Nadalje se ta taksa odmerja po posebni lestvici, na katero so določene 3 grupe, vsaka grupa pa na 4 razrede, od katerih je v mestih naj višji Din 1500.—, a najnižji Din 500.— za pol leta; v krajih z nad 2000 prebivalcev najvišji Din 1000.—, najnižji Din 300.--, ter v krajih pod 2000 prebivalcev navišji Din 700,-t-, a najnižji 200.— Din. Posebnega merila, ki bi služilo ! za odmero te takse, ne predpisuje ne Vašim gostom in sebi ustrežete ako jim nudite k vinu Rogaško slatino kajti ona ne samo da zboljša okus vina, ampak tudi pomešana z vinom ali sadnim sokom blagodejno deluje na funkcije želodca in čreves, boljša apetit in splošno regulira prebavo in od-vajanje neprebavljenih zaostankov hrano. Rogaška slatina čisti organizem in spravlja s tem človeka v dobro razpoloženje I zakon o taksah, kakor tudi ne pravilnik k temu zakonu, marveč se odmerja po zasebnem internem navodilu finančnega ministrstva, odnosno finančnih direkcij in sicer na ta način, da se vzame za podlago količino iztočenih alkoholnih pijač, ki so se v dotičnem lokalu v pretečenem polletju iztočile. Pri izvajanju take prakse mora n. pr. točilec iz grupe a) najvišjega razreda pri iztočenju iste količine pijač, kakor točilec iz grupe c) r.ajvišjega razreda plačati dvakrat večjo takso. Nadalje predpisuje ta tarifna postavka zelo občutne kazni za slučaj, če ni taksa do dneva pravočasno plačana. Plačati se mora, če točilec čeprav samo za en dan zamudi po čl. 52 taks. zak. kot kazen še enkraten znesek, kar je vsekakor prekruto. Saj se vendar ne more noben točilec izogniti plačilu. Umestno bi bilo, da se vsaj na prošnjo dovoli podaljšan rok. Občinske samouprave pobirajo od inkase na tujskih sobah v mestih Beograd, Zagreb, Ljubljana in Sarajevo, kakor tudi nekaterih drugih manjših mestih ter zdraviliških in letoviških krajih izvestni odstotek, ali pa pavšalno takso. Ta taksa je ponekod v direktno neverjetni višini in obremenjuje hotelsko industrijo prav za prav najbolj občutno. Po poročilih, ki jih imamo od naših hotelirjev, dosega ta dajatev po nekod čez 100 odstotkov čistega dobička hotelskega podjetja. Hotelirji in drugi gostinski podjetniki, ki oddajajo tujske sobe, se nad to takso upravičeno razburjajo, kajti zakaj naj ravno izjemoma samo hotelska obrt plačuje eno izjemno takso in v taki neznosni višini, medtem ko ostali gospodarski krogi od svoje inkase take davščine ne plačujejo. Zelo rado se trdi, da se ta taksa oz. občinska doklada prevali itak na plačnika računa, kar je popolnoma pogrešno stališče, ker plačnik računa pač ne vpraša zakaj plača, marveč koliko mora plačati. Sicer je pa itak jasno, da se mora vsaka davščina, kakor vsi izdatki v prodajne cene kalkulirati, pa naj imajo izdatki in bremena kakršenkoli naslov. Morda je bila ta davščina znesljiva pred letom 1930., ko je bila konjunktura napram današnji 60% boljša, nikakor pa ne bi smela hotelske industrije ubijati v sedanjih za to panogo najtežjih časih. Zahtevaj povsod k©kse in piškote .CETIM Redna letna skupščina Zveze združenj gostilničarskih obrti se vrši dne 21 in 22. maja 1935 v Novem mestu Vsi so prihajali . . Restavracije, kavarne, in drugi gostinski obrati so nadalje obremenjeni s posebnimi državnimi, samoupravnimi in policijskimi taksami na prireditve različnih vrst, t. j. godbo, koncerte, plese in druge zabave. Takoj naj pripomnim, da so bile te takse uvedene pred 14 leti ne toliko iz namena, da bi se s tem pridobivalo kake znatne prihode, kolikor iz namena, da se veseljačenje omejuje. Neštetokrat smo morali čuti očitke, da so gostinski obrati narodno zlo in vzrok zapravljanja, pijančevanja i. t. d., kar je potem pri proračunskih razpravah državnega proračuna, kakor tudi o ostalih samoupravnih proračunih dovedlo merodajne zastopnike naroda do tega, da so predlagali take takse. V koliko so bili ti očitki utemeljeni in neutemeljeni, ne bomo razpravljali. Toda ugotoviti moramo, da vse te takse v današnjem času niso na me- stu in da so zgolj v škodo razvoju naših gostinskih obrti v onem prav-cu, kot bi bilo za podvig turizma potrebno. Te takse pomenjajo zopet nič drugega, kot povišanje trošarine na alkoholne pijače v pavšalni obliki in kot sub-dodatek bremenu točilne takse. Ne država, ne banovina, pa ne občina nima od teh taks iz gospodarskega gledišča vzeto, nikakih koristi, marveč veliko škodo, ker se s tem onemogoča 90% prireditev, ki bi sicer bile. Vemo pa, da se na takih zabavah konzumira alkoholne pijače in druge trošarinske predmete in se s konzumiranjem teh torej itak stekajo prihodi v državne in samoupravne blagajne. Poleg tega se onemogoča gostinskim podjetjem promet, ter s tem možnost zaslužka in davčnih moči. Naša mesta, naši letoviški in zdraviliški kraji postajajo pusti, dolgočasni in enolični. Nerazumljiva nedoslednost merodajnih faktorjev se zrcali v tem, ko se tako pogosto poziva naše ugostitelje, kaj vse naj napravijo, da se bodo tujci pri nas dobro počutili, da jim ne bo dolgočasno itd., a istočasno s taksami preprečuje > da bi ugostitelj to mogel nuditi. Go-osod v smislu zakona omejena suam za gostilniške lokale. Obvezno žigosanje steklenih posod in čaš je odrejeno iz tega razloga, da se udovotfi lastnikom gostilniških lokalov, do. jim ni treba vsako servirano alkoholno pijačo v lokalu najprej© zmeriti z merico in jo šele pozneje prefii-vati v steklenice ali čaše. Čl. 30. zakona o merilih govori sicer o trgovcih, ampak tu se misli trgovce r Širšem pomenu besede. Iz prednjega iv.-haja, da morajo gostilne imeti serijo meric za tekočine v svrho točenja alkoholnih pijač, ki se konz umirajo n-ven lokala na razpolago.« Banovinska trošarina na vino se me more znižati. Sreska kmetijska obrtna razstava v Ptuju. Gospodarska depresija, ki je zavzela široke dimenzije po svetu, tudi nam ni prizanesla, občutimo jo pa tem huje, ker smo mlada, še v razvoju se nahajajoča država. Vse velike države skrbe, da zaposlijo prebivalstvo in skušajo na razne načine priti do urejenih gospodarskih razmer. V svrho tega vidimo v velemestih in tudi drugod prirejanje velikih razstav in sejmov, ki imajo namen privabiti kupca v deželo in ustvariti blagostanje. Tudi pri nas segamo po samopomoči ter skušamo z razno reklamo za naše pridelke in izdelke privabiti kupce. Naši velesejmi in sejmi so v zadnjih letih prikazali znaten napredek našega kmetijstva, obrti in industrije. Srez Ptuj, eden največjih v naši banovini, s svojim starodavnim centrom se pripravlja, da pokaže javnosti kaj premore in kaj zna. Priredili bomo v dneh od 28. septembra do 6. oktobra t. 1. kmetijsko-obrtno razstavo za celi srez Ptuj. Za to razstavo vlada v najširših krogih našega prebivalstva zelo veliko zanimanje. Obiskovalci bodo imeli priliko, da si bodo ogledali premnoge zgodovinske znamenitosti. Razstava pa bo tudi pokazala plodove naših polj in vinskih goric, saj bo prilika podana priti tik pred trgatvijo v stik z našim vinogradnikom, kateri bode dobro blago rad in poceni prodal. Vsa nadaljnja pojasnila daje: »Odbor za sresko kmetijsko-obrtno razstavo v Ptuju.« Ali mora imeti točilec pijač pločevinaste merice na razpolago? V 1. številki Gostilničarskega vest, nika smo omenili, da je po našem mnenju držanje pločevinastih meric za tekočine po gostilničarjih nepotrebno. V to svrho smo se obrnili potom tuk. zbornice na Središnjo upravo za mere in dragocene metale pri Zvezna uprava se je v početku leta obrnila na kr. bansko upravtt * prošnjo, da zniža v svojem prihodnjem proračunu banovinsko troSari-no na vino. Kr. banska uprava nam je z dopisom III. No. 338/2 z dne 26. februarja 1935. odgovorila sledeče: »Na Vaš dopis št. 58/1 od 7. januarja t. 1. Vam sporoča kr. banska, uprava, da se na zasedanju banske#«, sveta trošarina na vino ni zniialt«,. vendar tudi predlog za zvišanje 'm bil sprejet. Glede zatrošarinjenja vina, ki ga prodajajo vinogradniki neposredno privatnikom, kr. banska uprava ne more ničesar ukreniti, kor je trašarinska obveznost točno določena v naredbi ministrskega sveta •> izvajanju javnih del.« Iz tega sledi, da zniža trošarinsfco stopnjo lahko le ministrski svet, a«H katerega pritiskajo od vseh strani vinogradniške in gostilničarske organizacije, da se trošarina bodisi banovinska, kakor tudi občinska izdatno zniža. želja, da se na vsak način povi&a občinska trošarina na vino tudi v vaseh na 130 Din pri liro. Kake vrednosti je bila razsodba, upravnega sodišča na tožbo gostilničarjev v Št. Vidu nad Ljubljano, se vidi iz tega, da se je pri sestavi letošnjih občinskih proračunov hotel«* splošno uvesti zvišano občinsko trošarino na vino. Občina Celje-okolica, I ki je vaška občina, je n. pr. enostavno hotela pokriti proračunski primanjkljaj v znesku 115.000 Din s tem, da je povišala trošarino na vino od 1.— Din na 1.50 Din pri litru. Da je banska uprava takemu povišanju naklonjena, sklepamo iz neke vesti, ki smo jo ravnokar prejeli iz Beograda, da se je namreč zaprosilo ministrstvo, da naj se tudi okoliškim občinam mest in trgov prizna mestni ali trški značaj, vsled česar bi se potem tudi v okolišktt* vaških občinah — in teh bi bilo nm»~ Hišni posestniki! Za mal denar si lahko prepleskate in prenovite svoje hiSe, če kupite barve, lake, firnei, karbolinej v TRGOVINI BARV IN LAKOV R. Hafner, Ljubljana VII. (Šiška), Celovška cesta 61 # ,Saša‘ lastnik Viktor Kocbek & drug tovarna kanditov, vaf eljnov, desertov in čokolade Ljubljana Pisarna Vidovdanska 1 Tovarna: Kranj priporoča cenj. gostilničarjem svoje nadvse priznane izdelke go — pobirala povišana občinska trošarina v znesku 1.50 Din pri litru. Dvomimo, da bo ministrstvo lahko izdalo samo od sebe tako tolmačenje, ker bi bili gostilničarji ponovno prisiljeni, da se proti takemu tolmačenju pritožijo '.ra državni svet. Vprašanje je sedaj, zakaj se dela gostilniškim podjetnikom s takim postopanjem kakor je bil to že slučaj v občini št. Vi d, nepotrebne stroške. Ti izdatki so popolnoma nepotrebni, če se zakoni in predpisi tolmačijo tako, kakor je potreba. Če pa se dovoli da lahko pod kakršnimkoli vplivom vsak župan že po svoji lastni pameti tolmači predpise, potem gotovo ni nekaj v redu in jih je treba seveda pozvati na odgovornost. Gostilniški podjetniki bodo prisiljeni, da bodo zahtevali od krivcev povračilo vseh nepotrebnih izdatkov, ki jim jih povzročajo poljubna in neumestna tolmačenja, Pozivamo gostilničarje, da dobro pazijo na sestavo občinskih proračunov in nam vsako nepravilnost nemudoma javijo. Olajšave za tujski promet V olajšavah za tujski promet po železnicah, ki stopijo dne 1. maja v veljavo, se predvideva 50% popusta vsem onim izletnikom, ki potujejo na jadransko obalo, zdravilišča, kopališča in v kraje, ki leže ob jezerih. Pogoj za dosego tega popusta je, da morajo izletniki prebivati v teh mestih najmanj 7 dni. V to število se mu računa že dan prihoda v navedene kraje, dočim se izletnikom na jadransko obalo šteje v te dneve tudi potovanje po morju. Izletnik mora pri odhodu kupiti celo vozno karto, ter zahtevati od železniške blagajne še talcozv. »potrdilo o bivanju«. Otroci. ki imajo pravico do polovične normalne vozne cene, uživajo v takih slučajih 75% popusta. Obratovanje brez obrtnih dovolil. V zadnjem času se je opazilo, da so začeli prosilci za gostilničarske koncesije preje izvrševati gostilniško obrt, predno so dobili pravomoč-no dovolilo. Zgodilo se je celo, da je bila prosilcu prošnja odklonjena, pa je vkljub temu več mesecev obratoval in ni počakal rešitve njegovega priziva. Vsled teh pojavov se je zvezna uprava pritožila na bansko upravo, katera je izdala pod št. VIII. No. 793 2/35 vsem sreskim načelstvom okrožnico, v kateri jih opozarja na navedene slučaje, ter zahteva, da se mora proti takim osebam, ki neupravičeno izvršujejo gostilniški obrt, kazensko postopati. Pripominjamo, da je nedopustno začeti z gostilniško obrtjo pred iztekom prizivnega roka, ki traja 15 dni po dostavitvi rešen j a sreskega načelstva. Po obrtnem zakonu se lahko proti rešitvi sreskega načelstva pritoži v 15 dneh tudi združenje, in se mora torej z otvoritvijo gostilne toliko časa počakati, da se vidi ali je združenje odnosno občina vložila v določenem prizivnem roku priziv na kr. bansko upravo. Ce se priziv vloži, tedaj mora prosilec za gostilniš- ko podjetje počakati na rešitev kr. banske uprave, ker se le tedaj lahko smatra, da je obrtno dovolilo postalo pravnomočno. Vse slučaje, ki bi bili nasprotni navodilom okrožnice kr. banske uprave nemudoma prijavljajte na zvezno pisarno. Navodila glede olajšave pri zemlja-rini. Za izvrševanje uredbe o olajšavi glede zemljarine za leto 1935. je predpisal g. finančni minister navodilo, glasom katerega ostaja osnovni davek od zemljišč tudi za davčno leto 1935. 10% katastrskega čistega dohodka; v davčno osnovo za zemlja-rino za to davčno leto je pa vnesti vkljub veljavnim zakonskim določbam katastrski čisti dohodek za njive, pa tudi za vinograde na krševi-tem svetu, kjer so kmetov glavni dohodek z vrednostjo, zmanjšano za 20 odstotkov. S prednjo določbo se znižuje za 20 odstotkov ta katastrski čisti dohodek, ko davčna osnova za davčno leto 1935. za vse njive ne glede na to, na kakšnem svetu in v katerem kraju leže. Nasprotno pa utesnuje uredba, kar zadeva vinograde znižanje na tiste vinograde, ki leže na krše-vitem svetu, kjer so glavni izvor kmetovega dohodka. Znižanje katastrskega čistega dohodka pride tedaj v poštev v dravski banovini le za njive, dočim se znižanje čistega katastrskega dohodka za vinograde v krševitem svetu dovoli samo za gotove kraje v savski, primorski in zetski banovini, dočim je dravska banovina od te ugodnosti za vinograde izključena. Postopanje upravnih oblastev pri premestitvah gostilniških obratov. Kr. banska uprava je pod VIII. No. 1118/1 z dne 21. januarja 1935. razposlala vsem sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom okrožnico naslednje vsebine: »Ministrstvo za trgovino in industrijo je z okrožnico z dne 4. februarja t. 1. II. Br. 3011-U opozorilo, da se smejo obrti iz. § 60, to so dražbo-valnice, zastavljalnice, posredovalnice dela, gostinski obrti, javne tehtnice in starinarne premeščati po § 131., odst. III. obrtnega zakona samo ob poprejšnjem zaslišanju občin in prisilnih združenj.« njen »Mladinskemu skladu Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja za PJS dravske banovine«, ki mu hoče Oblastni odbor zgraditi ob našem morju lasten dom, kjer se bo naša i mladina telesno in duševno krepila ter utrjevala v ljubezni do svoje narodne pomorske države. Cena slike je Din 40.— in se naroča direktno pri Oblastnem odboru JS v Ljubljani. Vsem našim članom in čitateljem jo najtopleje priporočamo! Novi grobovi. Smrtna kosa je pobrala g. Rotar Jožefa, gostilničarja in posestnika v Podsmreki št. 13., občina Dobrova. Gostilniško obrt je izvrševal 38 let in dočakal 70 let starosti. Pokojnik je bil jako marljiv gostilničar in vzoren kmetovalec. Ostalim domačim naše iskreno sožalje. Razno Popravek. V poglavju »Važne razsodbe upravnega sodišča v Celju« je v napisu »Važna razsodba upravnega sodišča glede reševanja prošenj odnosno prizivov pri upravnem sodišču« nastala pomota, ker bi se mesto »pri upravnem sodišču« moralo glasiti »potom upravnih oblasti«. Letošnje BOK PIVO Delniške družbe pivovarne UNION je od 30. marca t. I. v prometu Je okusno, hranivo in zdravo! Posebno se priporoča materam kot okrepčevalna pijača! Razstava Središnjega odbora Narodno odbrane. V svrho intenzivnega razpečevanja domačih izdelkov priredi od 21. aprila do 2. maja v Beogradu gospodarska akcija Narodne odbrane »Svoji k svojim« razstavo nacionalnih izdelkov. Razstavile bodo domače tvor-nice, kakor tudi veliko število obrtnikov svoje izdelke. Nj. Vel. kralj Peter II. — mornar! Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani je izdal v počaščen j e svo-jegaa Najvišjega pokrovitelja sliko Nj. Vel. kralja po originalni fotografiji. Slika v velikosti 50 X 35 je prvovrstno delo, izvršeno v bakrotisku ter najlepši okras gostilniških prostorov, pisarn in tudi privatnih stanovanj. Čisti dobiček slike je name- »Radiosan« prilaga današnji številki svojo brošuro ter priporočamo, da jo vsakdo dobro prečita. Opozarjamo na današnji oglas »Drave«, zavarovalne zadruge Maribor. | Razni izleti. Tujsko-prometna zve-i za v Ljubljani nam poroča, da bo v sezoni 1935. prirejala poleg dosedanjih renoviranih odprtih avtobusov še z novim 27 sedežnim odprtim avtobusom razne izlete, predvsem v južne dele naše domovine. Prvi izlet se bo vršil od 18. aprila do 1. maja, ki bo kombiniran deloma tudi z vožnjo po morju. III. izlet se bo vršil na Koroško in v Benetke. Vse podrobnejše informacije se dobe pri »Put-niku«. PRI NAKUPIH SE SKLICUJTE NA OGLASE V »GOSTILNIČARSKEM VESTNIKU«! Letni čas za policijske nre. S 1. aprilom stopi v veljavo glede policijske nre letni čas, ki traja od 1. aprila do 1. oktobra. Tablice glede policijske nre so v zvezni pisarni na razpolago. Oddaja se v zaknp restavracija v Romu carinskih uradnikov na otoku Hvar. Dom je tik kopališča, in velikega gozda, ter ima 12 sob z 24 posteljami, kakor tudi stanovanje za zakup-ca. V domu je električna razsvetljava in vodovod, kakor tudi celokupen inventar. Prosilci s predpisano strokovno izobrazbo naj se obrnejo neposredno na Udruženje carinskih či-novnika, Beograd, Velike stepenice br. 8. AUGUST AGNOLA LJUBLJANA TYRŠEVA CESTA 10 (DUNAJSKA C.) Steklo, porcelan, keramika Kompletne opreme za gostilne, restavracije, kavarne {jj in hotele — Kozarci za vla- g ganje sadja in sočivja vseh 9 najmodernejših sistemov — A Stavbno in umetno steklarstvo Polovična voznina na železnicah je dovoljena obiskovalcem letošnjega spomladanskega velesejma v Ljubljani, ki ga bomo imeli v času od 1. do 11. junija. Popust velja za dopotovanje v Ljubljano od 27. maja do 11. junija zaključno, za povratek pa od 1. do 16. junija t. 1. zaključno. Razstavno blago se prevaža tudi IX) polovični ceni v smislu odredb tarife za prevoz blaga, zvezek 1-A-IX. Revolucija v Grčiji. Venizelos, poznani grški državnik, je zrevolucijo-niral velik del grške vojske, ki se je uprla grški vladi. K sreči je večina vojaštva in prebivalstva stala na strani monarhistično usmerjene vlade, tako, da je bil upor kmalu zatrt. Ob tej priliki se je pokazala trdnost Balkanskega sporazuma, ki je plod daleko-sežne politike umrlega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Nemčija raztrgala mirovno pogodbo iz leta 1919. Nemška vlada je vkljub določilom mirovne pogodbe iz 1.1919. uvedla dne 16. marca splošno vojaško obveznost in sicer je predvidela za enkrat 36 divizij ali 12 armadnih zborov vojaštva. Kakor pa se čuje, namerava še letošnje poletje zvišati to število na 54 divizij ter na 4000 letal. Splošno se Nemčija z vso naglico oborožuje in stoji že danes več kot 75% industrije v službi oboroževanja. Vsled te kršitve mirovne pogodbe je precej napeto razmerje v Evropi. Pričakovalo se je, da bosta angleška državnika Simon in Eden nekoliko ublažila nemške oboroževalne načrte, kar pa se jima v Berlinu očividno ni posrečilo. Francoski in angleški časopisi poročajo, da je državni kancelar Hitler zahteval nemogoče stvari in da je celo udarjal po mizi. Angleška državnika nista imela tedaj v Nemčiji mnogo uspehov, pač pa jih lahko angleška diplomacija beleži v razgovoru z boljševiki. Iz tega izhaja, da je Nemčija danes na svetu še bolj osamljena, kakor je bila 1914. leta, ko ji je stala ob strani stara in dobro oborožena Avstro-ogrska monarhija. Dokler pa Nemčija ne dobi kakega močnega zaveznika, se ni bati, da bi se porušil mir med narodi v Evropi. Italijansko prijateljstvo. O priliki nastopne avdijence novega italijanskega poslanika na našem dvoru je bila izrečena želja italijanskega minister-skega predsednika Mussolinija, da hoče živeti italijanski narod z nami v najboljših prijateljskih odnošajih. Očividno je prišlo do tega vsaj za javnost nepričakovanega preobrata vsled odločnega nastopa nemške vlade. Seveda morajo prijateljskim besedam slediti tudi prijateljska dejanja. Povzdig hotelirstva v Čehoslovaškl. V letu 1934. je bilo v Čehoslovaški ustanovljenih 124 novih hotelskih obratov, tako da znaša število hotelov in pensionov v tej državi 1266. V Nemčiji je zopet dovoljeno streči natakaricam. V Nemčiji je bilo precej časa prepovedano ženskam streči gostom po gostilniških lokalih. Pred kratkim je bila ta prepoved ukinjena, vsled česar je dobilo preko 1000 žensk nameščenje po raznih gostilnah in restavracijah. Avstrija ima 6,762.687 prebivalcev. Žensk je za 5% več kot moških. Ljudski vlaki. Po vzorcu ostalih držav namerava že v najkrajšem času naše prometno ministrstvo vpeljati okoli 30 vlakov, katerih bi se lahko poslužil radi izvanredno nizkih cen vsakdo. Ti vlaki imajo namen, da povežejo večja gospodarska središča z raznimi tujsko-prometnimi kraji. Gostilničar kupuje le prt oni tvrdki, ki oglašuje v Gostilničarskem Vestniku. IZREDNA PRILIKA da sl poceni opremile svoje gostilniške prostore! Gostilniški stoli Vrtni stoli Sklopni stoli Ležalni stoli Angleški stoli Vrtne mize Vrtnisklopni fotelji Obešalniki Vrtiljaki Stanovanjski stoli Pisarniška oprema i. dr. Tovarna Remeico., Duplica pri Kamniku Prodaja od 26. marca do 17. aprila t. 1. svoje izdelke po tovarniških cenah Prodajalna v LJUBLJANI, KERSNIKOVA 7 (poleg Slamiča) Dosedanji banovinski proračun velja še nadalje Ker je finančno ministrstvo črtalo nekatere postavke iz banovinskega proračuna za leto 1935-36, vsled česar je nastalo zmanjšanje za 5,800.000 Din, se išče sedaj kritje za ta izpadek, za to se je še za nekaj časa podaljšal stari banovinski proračun. Reforma banovinskih financ Finančno ministrstvo je odredilo, da se morajo v 6 banovinah, med temi se nahaja tudi naša banovina, znižati banovinske doklade. Za koliko se bodo banovinske doklade v dravski banovini znižale še ni znano. V ostalih banovinah so se morale doklade znižati za 20%. čeprav so že dosedaj bile neprimerno nižje, kakor pa v dravski banovini. Vardarska banovina, ki je dosedaj imela 35°/o banovinskih doklad bo smela v tem proračunskem letu pobirati samo 15%* Za 20% se znižajo dosedaj 25% doklade v vr-baski banovini, v drinski, zetski in primorski banovini. Neizpremenjena pa ostane 35% banovinska doklada v savski banovini, 10% doklada v donavski banovini in 20% doklada v moravski banovini. Istotako se je znižala povsodi, razen v dravski in savski banovini, taksa na prenos nepremičnin na 1%- Ukinjena je banovinska taksa na sečnjo gozdov. Med ostalim je finančni minister spremenil takso na živinske potne liste v ten smislu, da se plača le v primeru prenosa na drugo osebo, takso za izdajanje potnih listov pa je v vseh banovinah popolnoma ukinil. V naši banovini torej ta taksa odpade in je bil njen donos v letu 1934-35 preračunan na 700.000 Din. Nadalje je finančno ministrstvo ukinilo tudi banovinsko trošarino na premog, nafto in električno energijo. Kot nadomestilo teh izpadkov je predvidel finančni minister trošarino na kavo, kakao, čaj, riž in karbid. Tako se bo n. pr. od oluščenega riža plačevalo od 1 kg i Din trošarine, od neoluščenega riža od kg 50 p, od 1 kg kave 2 Din, od 1 kg kakao 2 Din, od 1 kg čaja 20 Din in od 1 kg kalcijevega karbida 1‘50 Din. Pri tem pripominjamo, da je karbid, ki se uporablja v tovarnah za izdelavo kemičnih preparatov za proizvodnjo toplotne energije in razsvetljave pri ribolovu, trošarine prost. Seveda bo ekvivalent od teh trošarin, ki bo odpadel na dravsko banovino prilično majhen. Naznačene trošarine se bodo namreč vplačevale že pri mvozu in odvajale v Državno banko, odkoder se bodo razdeljevale na posamezne banovine po številu prebivalstva. Ce računamo, da znaša število prebivalstva v naši banovini komaj 88% vsega v državi bo tedaj naša banovina dobila komaj 2.6 milj. dinarjev, dočim bo ostalo okoli 3.000,000 Din nepokritega proračunskega izpad-ka. Jako važna je ukinitev državnih in banovinskih taks na automobile, in sicer se od 1. aprila 1935 ne plačujejo takse za potniške automobile, za auto* takse in za motocikle s prikolico. Od 1. januarja 1936 pa bo ukinjena tudi taksa za fijakarske in polfijakarske vozove in z dvema konjema, z enim konjem in pa na bicikle. Na podlagi olajšav za avtobusni promet je ves promet razdeljen na 3 skupine. 1. skupino tvorijo one avtobusne proge, ki teko vzdolž železniških prog, 2. skupino one proge, ki samo delno konkurirajo železnici, 3. skupino pa tvorijo one proge, ki ne tvorijo konkurence železnicam. V prvi in drugi skupini se zniža taksa od avtobusnih vozovnic od 15 na 10%, v tretji skupini pa taksa sploh odpade. Vsa avtobusna podjetja se poleg tega oproščajo še davka na poslovni promet. Tudi plačevanje je urejeno na drug način in sicer se uvede pavšaliranje za navedeno takso. Končno je finančni minister znižal še državno trošarino na plinsko olje od 100 na 20 Din. Kletarstvo Moraš imeti in proučiti knjigo »Vinski zakon in kletarski vedež«, če hočeš napredovati z izboljšanjem svojega vinskega g' spodar-*va. Ta knjiga je izšla — v celem platnu trdo vezana — v drugi, predelani in pomnoženi izdaji. 226 strani. Cena s poštnino vred 50 Din. Naročila izvršuje pisec in založnik: Andrej Žmavc, direktor vinarske šole v pok., Maribor, Gosposka ul. 50. Kletarstvo. Spisal B. Skalicky. Opozarjamo na tozadeven oglas v današnji številki. Knjiga obsega okoli 100 strani in ima mnogo slik med besedilom. Vprašanja in odgovori Vprašanje K. S. v V. Ali res na pri* poročate Železne verige pri izpiranju soda? Odgovor: Železne verige res ne priporočamo prt izpiranju soda, ker posamezni členi verige, ki so gladki in tudi, pri izpiranju, umivanju soda nesnago v sodu k lesu prej še bolj prilepijo kakor oddrgnejo; na drugi strani pa pri takem umivanju lahko ostane v sodu kos železa, k'I prej ali slej povzroči, da vino počrni. Namesto železne verige se najbolje poslu-žimo ostro robkastih kamenčkov (kremnjaka). Ti kamenčki morajo biti kar mogoče čisti, osobito brez ap-! nenčevih, železovih in žveplovih primesi. Od vsega tega naj v sodu nič ne ostane. Vprašanja M. 2. v L. Prosim pojasnila, kaj je modro čiščenje ali bistre-nje po Mfislingerju, po katerem čiščenju baje ostane vino trajno kristalno čisto? Odgovor Vam prinašamo •iz knjige »Vinski zakon In kletarski vedeš«, ki jo je priredil Andrej Žmavc, direktor vin. in sadj. šole v pok. in pomočnik klet. nadzornika v Mariboru. Knjigo Vam najtopleje priporočamo 'In jo dobite pri avtorju v Mariboru, Gosposka ulica 50 za ceno 50 Din. Spis slove: »Med enološka sredstva za čiščenje ali bistrenje vina po določilih zakona o vinu prištevamo tudi kalijev fero-c-.anid (ferrocijankalium), to je rumena krvna sol. Ta preparat smemo uporabljati kot čistilo samo pod pogoji, ki so določeni v zakonu in pravilniku za vino. Uporaba rumene krvne soli v kletarstvu je doslej dovoljena še v Nemčiji in Avstriji, zahteva pa mnogo strokovnega znanja, izkušenosti in previdnosti. Zato je ne moremo splošno priporočati niti pod predpisanimi pogoji. Rumena krvna sol sama zase sicer ni strupena, tvori pa, ako je preveč vzamemo, v iivezi s kislinami vina takoimenovano prusko kislino ali cijanovodikovo kislino, ki je hud strup. Svrlia in bistvo modrega čiščenja je: Pri ninogih, morda tudi prvovrstnih, že dozorelih ter izčiščenih vinih se često nepričakovano pojavlja — celo še pozneje v steklenicah — neka belkasta motnost. Če le-to na kak način odpravimo, pa čez čas zopet nastopi. Belo motnost imenujejo tudi »pobeljenje vina«, povzroča pa jo raz-topna železova spojina, katere je ne-koKko v vsakem vinu; ako je pride v vino slučajno nekoliko več, se prebitek železa v njej prav rad spaja s fosforjevo kislino, ki je v majhnih količinah prav tako prirodna sesto-jina vina, v takoimenovani ferrifos-fat. Le-ta ostane v vinu in ga kali. To je torej kemijski proces, kakor pri počrnenju vina, vendar seve različen od poslednjega po vzrokih in učinku. Da »pobeljenje vina« preprečimo ali odpravimo, je treba njega povzročitelja, torej železo, v primerni koK-čini iz vina izločiti. Kako, je pokazal že pred desetletji nemški enoke-mik dr. Viljem MBslinger z uporabo rumene krvne soli. Zato »čiščenje po MosKngerju«. Kalijev ferocianid tvori z železom modro oborino, odnosno usedlino (berlinsko modrilo), ki se torej izloči iz vina Zato »modro čiščenje«. Ta modri kalež ni za nobeno rabo. Prav vsega železa kot prirodne sestavine pravega vina pa ne smemo izlo&ti, ker bi s tem pokvarili ugodni naravni okus vina, marveč naj kaki 4 miligrami železovih soli v 1 litru vina še ostanejo. Brez. točnih navodil merodajne enološke postaje in brez vestnega upoštevanja vseh drugih pogojev po vinskem zakonu s pravilnikom naj se pa nihče ne loti tega modernega bistrenja vina, čeprav znači ta izsledek znanosti velik napredek kletarske tehnike.«*) delovanje teh mikroorganizmov prepreči. V tem slučaju vino pretočim« in močno zažveplamo (na 1 hi eno azbestno žvepleno trščico). Ko »hu©~ ustavili razvoj teh škodljivih mikroorganizmov, jih skušamo spraviti iz vina in sicer s čiščenjem ali še bcrfjje s filtriranjem. Od mikroorganizmov očiščeno vino po možnosti zrežemo z boljšim zdravim vinom in ga čšnaprej porabimo. Daljnji vzrok, da se vino zmoti, so lahko snovi, ki so v vinu raztopljene in se iz njega izločujejo. Poleg vinskega kamna so to prav posebno beljakovine, ki postanejo v mladih vinih pod vplivom znaka, toplote, čreslovine itd. neraztopne in se iz vina izločujejo. Če se izločijo v zelo drobnih kosmulj icah, ki so prelahke, da bi se polegle., se vino noče očistiti. Tu je treba, da čiščenje umetno pospešimo bodisi s filtriranjem ali čiščenjem. Tudi lahko tako vino na nO-vo prevremo, ker se fini delci, ki vino kalijo, oprimejo sluznate kožice kvasnic, ki po vrenju padajo na dno. Nadaljnji vzroki motnosti so še lahko počrnenje vina ali pobeljeaje vina ali motnost, ki nastane vsled delovanja bakterij, ki se redijo na odmrlih drožeh ali pa vsled lastnega razkrajanja drož. Vzroki motnosti so tedaj lato ko najrazličnejši. Najprej moramo dognati vzrok motnosti in še le po tej ugotovitvi moremo ukreniti vsi* nadaljnje za čiščenje sina. *) O modrem čiščenju prinesemo ob priliki daljšo razpravo. Vprašanje K. S. v P. pri M. Imam vino, ki je lepo povrelo in bilo že dvakrat pretočeno,, a se nikakor noče čistiti. Kaj je vzrok, da se vino noče čistiti in kaj storiti, da bi se sčistilo. Odgovor: Rado se dogaja, da je vino trajno motno in se noče čistiti. Vzroki te motnosti so lahko zelo različni. Največkrat postane vino motno vsled delovanja kipelnih glivic —• kvasnic, ki se v mladem, nezadostno pokipelem vinu ob toplem vremenu pričnejo razvijati. Vino se skali in začne šumeti. To je naraven pojav, ki se ga ni treba ustrašiti, kajti ko kvasnice porabijo v glavnem kipenju zaostali sladkor, se zopet usedejo na dno in vino se sčisti. Da pa se vse to čimprej zgodi, pretočimo vino, ki vsebuje še večjo množino sladkorja in ga dobro prezračimo; žveplati ga pa ne smemo.. Po končanem kipenju, ko se je vino sčistilo, ga zopet pretočimo in pri tem nekoliko zažveplamo (na 3 hi eno azbestno žvepleno trščico). Hujša je motnost, povzročena po škodljivih mikroorganizmih kana, cika, zavrelke itd. Tukaj Je predvsem skrbeti za to, da se nadaljno f Fran Krapeš Ob zaključku lista smo prejeti vest, da je v Ljubljani umrl z.nsni in splošno priljubljeni kavarnar ra, posestnik ter pobomik za pravica in napredek našega stanu, dolgoletni podpredsednik Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani, tovariš Fran Krapeš. Nekrolog zaslužnemu možu bomo objavili v prihodnji Ste-j vilki. Slava njegovemu spominu? Za šalo in za smeh Kaj je lnksus? Sin: »Oče, kaj je luksus?« Oče: »Luksus je to, če človek,, ki ima dolgo brado, nosi poleg tega še kravato.« Razglas. Sresko načelstvo v Ljutomeru objavlja z dopisom II. No. 2075/1 z dn« 18. II. t. 1. razsodbo sreskega sodišča v Gornji Radgoni, da je Kovačič Konradu, roj. v Poterni, po poklicu delavcu, prepovedano zahajati v krčme od 15. januarja 1935. do 15. jatiu? arja 1937. Da temeljito izpraznimo zalogo konfekcije smo znižali cene za 59& tako da prodajamo damske plašče že od 170 Din naprej dam. volnene in svil. obleke od 120 Din damske perilne obleke . . » 60 » otroške perilne oblekce . » 25 » GORIČAR F. I. LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA t» JUGO - RADIATOR mhhhhh ________ -____HHBHHHH Podjetje za centralne kurjave vseh sistemov, sanitarne naprave in toplovodne priprave Specijelno izvrševanje etažnih kurjav iz štedilniškega kotla za 4 do 5 sob, kombinirano s toplovodno pripravo LJUBLJANA - KOLODVORSKA IS Delavska pekarna in slaščičarna Priporofla svoje krušne in slaščičarske Izdelke M. Cvrti la in dri« LLOJJJJJ Postojnska ulioa štev. ♦* Ttlifon itiv, 81-T1 IZOEUlMI 5 m Gostilničarji! Priznano najboljši vinski in jedilni kis dobite pri svojem stanovskem tovarišu Jerneju Jeleniču kfoarnapri Majarončku Ljubljana - Stara pot 1 Telefon 25-78 Kis odlikovan na mednarodni razstavi živil v Bruslju z zlato kolajno JOS. ZALTfl & Co. ŽELEZNINA UUBLJANA - TYRŠEUA CESTA priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega namiznega pribora kuhinjske posode sd najpreprostejše do najfinejše ter druge predmet« za restavracije In gostilne Ceae zmerne! Pridite in prepričali se boste! POZOR ! Hotelirji, restavratorji, gostilničarji in cenjene gospodinje, preskrbite si pravočasno za Velikonočne praznike prvovrstno šunko pri Ivanu Javorniku Ljubljana Domobranska c. 7 — VVolfova ul. 12 stojnica Šolski drevored Telefon 31-67, 27-03 PRISTNO ŽGANJE PRVOVRSTNI LIKERJI VSEH VRST PRI FRANC ZALETEL VELEŽGANJARNA ŠT. VID * LJUBLJANO TELEFON 8 Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča knjigo KLETARSTVO Spisal B. Skal1cky kmet. fcVefntk in ravnate!} državne kmetijske Sole Csna Din 60'—, ve2ana Din 72’— Knjiga je neobhodno potrebna vsakemu — hotelirju, restavratorju in gostilničarju — A C. 5 V A C. 6 C!, prvovrstni bohinjski, vrhniški in trapistovski Salame ogerske, šunke, sardine itd. po zelo ugodni ceni pri MENCINGER LJUBLJANA vogal Sv. Petra — Resljeva c. 3 (Pri večjem odjemu popust) Posredovalnica za službe Ljubljana, Šelenburgova 7-1. se priporoča cenj. hotelirjem, restav-raterjem in gostilničarjem glede dobrih kuharic, natakaric, sobaric in drugega pomožnega osobja Dekleta, ki iščejo službe dobe istotam ceneno prenočišče Okvlrenfe slik Najnovejši vzorci okvirov 1 Velika izbiral Knjigoveznica izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela! Solidno delo! Zmerne cene! Matko Pogačnik, Ljubljana Kongresni trg 12 (Poleg lekarne Bahovec) Miškec Mirko brusllnlca stekla ln ogledal Ljubljana VII Medvedova 38 — Tel. 35-75 Zrcalno steklo - Portalno steklo (za izložbe) Konkavno steklo (izbočene ploiče) - Strojno steklo 5-6 mm - Ogledala v vseh velikostih in oblikah - Brušeno steklo - Steklo v medenih oklepih - Fin ogledala Prvovrstno Bermet vino po Din 12*— vse vrste žganja, likerji, konjak, rum i. t. d. pri VIKTOR MEDEN LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 10 Telefon 20-71 CENE ZMERNE! Pivovarna in žganjarna Jos. Tscheligi v Mariboru Koroška c. 2 - Telefon 2335 priporoča svoje izborno PIVO HAJBOHli KVAlITEIi ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. L d. Več skladiščnih kakor tudi transportnih sodov od 30 do 700 l iz la hrastovega lesa UGODNO NA PRODAJ. Naslov v upravi. lidelovBlniGB zrcal in Brušenega stibla Anton Vrhovec Ljubljana, za Gradom it, 9 Izdeluje vsakovrstna brušena in nebrušena zrcala in stekla. Graviranje in matiranje stekla. Popravlja stara pokvarjena zrcala. Izdeluje reklamna zrcala itd Postrežba točna in solidna I Zastopnike iščemo za ljudska zavarovanja. Plačamo ugodno provizijo. Ponudbe na naslov »DRAVE«, zavarovalna zadruga, Maribor, Trg Svobode 6 CEH JENE DAME! Sprejemam čez poletje vsakovrstno kužuhovi^ Po naročilu popravimo Vaš kožuh kav* najceneje. Tvrdka Bizjak Filip Ljubljana, Kongraani trg 8 L J E $ KROGLE izdeluje v vseh debelostih iz prvovrstnega amerikanskega lesa, kakor tudi vse v to stroko spadajoče predmete po na j nižji ceni Fr. Rojina •irugaraivo Ljubljana Kolodvorska ul. 8 Oglašujte! Najboljše in najcenejše se še vedno oblečete, ako sl nabavite moSka, fantovska In dečja oblačila pri konfekcijski tvrdki MFrandeu Fr. Derenda Ljubljana Gradišče 2. HjH HBta cerkvi Dobro blago — nizke cenel Trpežna Izdelava je naSa reklama A. liOwy Središče ob Dravi Podružnica Ljubljana, Kolodvorska ul. 35 Telifoa 37-35 dobavlja pristna štajerska jajca štajersko perutnino in sadje IVAN ROZINA (preje »Orient«) LJUBLJANA trgo vina barv in lakov Velika Izbira kemičnih In oljnatih barv, Šolskih, Studijskih in umetniških barv - Flrneži, laki, steklarski In mizarski klej, Selak, Špirit denat., lužila >Arti«, tuSI, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine • Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca - Najnižje cene In najboljša postrežba Prodajalna Tyrševa (Dunajska) cesta 14 poleg trgovine Schneider & Verovšek Alojz Pauschin, Ljubljana Wolfova ulica 6 — Telefon 31-96 jedilnih, kavnih ter čajnih garnitur — nudi iz svoje velik? zaloge stekla in porcelana nabavo vsakovrstne posode za restavracije in gostilne po najvišjih cenah — Velika je tudi izbira cenenih Prevzema razna steklarska dela* Vsaka dobro oblečena dama nosft samo dnnaf-ske pasove od ivrdKe ADELE BESEDNIK Ljubljana, Šelenburgova 6 ker so prelzku&eno do« brl v f azonl ln Izdelavi KROM - KOVINA MEDVEŠČEK RUDOLF, LJUBLJANA - TYRŠEVA 34 nudi nože, jedilno orodje, tase, ŠUNKOREZE in splošno kovinske predmete po strogo solidnih cenah SPREJEMA V POKROMANJE MODRO« posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN T A P E T N I K LJUBLJANA, MESTNI TRG 13 Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Hilli iijuiiljfliifl, Gregorčičevo 5 Izdeluje vseh vrst kotle za žganjekuho, brzoparilnike bakrene in pocinkane. Kotli za pranje in štedilnike, filtre za vino in olje, stroje za pasiranje sadnih sokov, pločevinaste črke itd. itd. Nizke cene! Zahtevajte cenik' Fr. P. Zajec diplomirani optik LJUBLJANA podružnica ALEKSANDROVA c, 4, Pasaža Nudi najugodneje očala, ščipalce, daljnoglede, toplomere, barometre, hygro-metre i. t. d. Kakor tudi vseh vrst are-ometrov za moSt, žganje, vino, mleko, sladoled itd. Tovarna klavirjev Ufarbinek Rudolf Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5 Ustanovljeno leta 1895 Pošt. ček. račun 14.075 Zaloga in izposojevalnica prvovrstnih klavirjev — Popravila se izvršujejo strokovnjaško in ceno tudi na obroke Štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z. v Mariboru MELJSKA CESTA 10 priporoča cenjenim gostilničarjem, kavarnarjem in hotelirjem pristna štajerska vina vseh vrst po ugodnih cenah in plačilnih pogojih. Telefon interurban 2930 Poštno čekovni račun 13238 PARKETE vseh vrst iz slavonske in domače hrastovine nudi že od Din 40'— naprej ,JUGOPARKET‘ t'J. Ljubljana, Selenburgova 7 Z dovoljenjem Maršalata dvora štev. 577 z dne 11. februarja 1934 je Oblastni odbor JS v Ljubljani izdal najnovejšo sliko Njegovega Veličanstva kralja Petra II. v mornarski uniformi — Izdelana je prav lično v bakrotisku v velikosti 50x35 ter v okras vsakega lokala — Natančnejša pojasnila med tekstom NAROČA SE PRI Oblastnem odboru JS v Ljubljani, Tyrševa c. I a - IV, telefon št. 3555 Kontrola koliko je Vaš promet in kaj prodate mora biti! Zato registrirno blagajno takoj v Vašo hišo, ako je še ni! Zahtevajte ponudbo Baraga Ludv., Ljubljana - nebotičnik Za pomfad Ogromno izbiro angleškega, češkega in domačega blaga za obleke, plašče itd. in manufakture sploh nudi najceneje fvrdfia £ju6fjana, Kongresni frg 15 pri nunski cerkvi Pri svojih nakupih se sklicujte na »Gostilničarski Vestnik"! 1 1 auLJ o i n n ■ l_ t 1 1 1 B S u u i b a — Ljubljana, Laško in Maribor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“|in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom Z odličnim spoštovanjem Delniška pivovarna JHION" == Ljubljana, Laško in Maribor == lastnike: >Ztiu zdruieoj goetilniflkih obrti Dravske banovine v Ljubljani*: Za Zvezno tiskane v Celju: Ma* MNaa, Celje. Drago, Celje.