sLovenslcA Narodnjaki se bomo vedno odločno postavili na stran tistih političnih sil, ki bodo nedvomno podpirale samostojno slovensko državo, krepile narodni ponos, demokracijo in pravni SLOVENEC 26.MRCA 1994. r 01 S M I A LETNIK XLIV MAREC -APRIL 1994 ST. 3-4 NO.3-4 ET TU BRUTE • o JANEZU JANŠA - narodnemu junaku - borcu za demokracijo, slovenskemu državotvorcu, neustrašenemu branilcu komaj rojene Republike Slovenije pred vdorom necivilizirane jugo-komunistične J.A. -, ki je z genialno sposobnostjo, katero je občudoval ves svet, vključno Pentagon, preprečil nepopisno trpljenje Slovencem, kot ga sedaj že dve leti doživljajo na jugu, ohranil pri življenju na tisoče Slovencev, med njimi politike, ki bi brez njegove uspešne obrambe gotovo končali s kroglo v glavi ali pa viseli na svetilnikih Kongresnega trga^ SMO SLOVENCI 12 HVALEŽNOSTI SRAMOTNO ZABODLI BODALO V HRBET - kot so to naredili Juliju Caesarju rimski senatorji skupno z Brutusom, Caesarjevim najboljšim prijateljem, kateremu je Brutus dolgoval življenje (Tudi Ti, Brutus?!) - , ko ga je slovenski parlament kot zločinca v naglici vrgel iz vlade, z namigavanjem, da je baje hotel (kot Caesar) postati diktator, ne da bi mu dali državljansko pravico, katero prakticira ves civilizirani svet: da je človek nedolžen, dokler se mu kaka krivda ali zločin ne dokaže. Rečeno je bilo, da bo politični umor v senatu vrnil Rimljanom svobodo in demokracijo. V resnici je pa prinesel kaos in revolucijo, ko so člani (drugega) triumvirata zmaterializiranega naroda, ki ni bil več moralno kos izzivu, začeli z medsebojnim obračunavanjem in z barantanjem, po spiskih (proskripcijah) likvidirati svoje politične nasprotnike. Med temi je bil tudi slavni jurist, politik, pisec in govornik Marcus Tullius Cicero. Kdo so torej bili zarotniki pri verjetno inscinirani Janševi aferi? (V Kanadi se je namreč že pred meseci govorilo, da bo Janša moral "iti".) Najprej tisti Balkanofili, prenovitelji, člani komunistične stranke Slovenije (Z.L.), ki so se v dneh desetdnevne vojne, ko je Janša izpostavljal svoje življenje v obrambo Slovenije, skrivali ali sedeli na plotovih, čakajoč JA, ki bi jih zopet postavila nazaj na komunistično oblast. Že naslednji dan po dogodku v Depali vasi, so v skupščini zavpili: "Odstavite ga! Vtikal se je v civiliste, kar je Bizjakova kompetenca!" Tem so se takoj pridružili nepomembni kričači Odbora za varstvo človeških pravic in seveda člani LDS. Kakor, da ne bi še nikoli slišali o demokratskih pravicah obdolženih. V izredni hitrici (da bo vse urejeno v odsotnosti Kučana), so kričali po čimprejšnji "eksekuciji". Tudi mediji - z izjemo Dela, Slovenca in RTV - so opravili svoje, čeprav se je že pokazalo, da pretiravajo, ker Smolnikar ni bil resno poškodovan. Po Janševi trditvi so njegovi agentje hoteli dobiti dokaze Smolnikarjeve zapletenosti v vohunjenje pri T.O. za neko nevojaško osebo ali agencijo. Pri aretaciji so pri njem našli odzivnik ministrstva za notranje zadeve (MNZ), tajne vojaške dokumente, prazne papirje z opremljenimi glavami in originalnimi žigi ministrstva za obrambo (MZO) itd. Tako poroča Slovenec 26. 3. 94. Znano je tudi, da se Smolnikar, čeprav nezaposljen, predstavljal v pogovorih z delavci MZO s policijsko legitimacijo, kar bo moral v tej zadevi v parlamentu gostobesedni minister za notranje zadeve, g. Bizjak, še pojasniti. Na prvi pogled se zdi, da so druge osebe (tudi v civilu) ali agencije lahko vohunile za nekoga proti Janši, Janša pa pri obrambi svojega ministrstva ne bi smel voditi protivohunske službe v obrambo in varnost MZO Republike Slovenije. KDO SO PA BILI ZAROTNIKI V PARLAMENTU DNE 28./29. 3. 94 ? Poleg že omenjenih članov ZL in LDS so bili Janši nenaklonjeni celo nekateri njegovi prijatelji iz desetdnevne vojne, iz Sveta predsedstva za obrambo in nekateri člani Vojnega kabineta (Glej Janša :Premiki, str. 158 in 172!) Brez rezervacije so ga pa podpirali vsi člani SLS in SDSS, skupno s poslanci drugih strank, ki kažejo zanimanje za formiranje nove sredinsko desničarske koalicije (Demos 2). 'NIKOLI SE NE BOMO VDALI!" JANEZ JANŠA Premiki, str. 173: Četrtek, 27. junija 1991 naporne na RTV JANEZ JANŠA KAKŠNA JE BILA VLOGA IN OBNAŠANJE SKD V PRIMERU JANŠE? Hvalevredno je, da so vsi našli dovolj moralne drže in so kljub težkemu položaju glasovali za Janšo, torej tako rekoč proti vladi v kateri sedijo. Pri debati se pa ni izkazal Bizjak, molčeč je pa bil, kot mnogokrat, tudi Peterle. Kljub temu jim socialdemokrati očitajo, da so imeli občutek, da se SKD ni dovolj trdno zavzela za Janšo. Igor Kršinar piše v Slovencu 26. 3. t.l. takole: "Izvršni odbor SKD namreč na četrtkovi seji ni sprejel stališča, s katerem bi se zavzel proti odstavljanju ministra Janše. ZARADI TEGA SO VČERAJ ŽE PROTESTIRALI POSAMEZNI ODBORI TE STRANKE." Lahko bi ugibali, kaj bi storil Drnovšek, če bi mu Peterle zagrozil z izstopom iz vlade, če Janšo ne pusti pri miru (na mestu obrambnega ministra). V sporočilu Medijem je SKD izdala 24. marca javnosti sporočilo, ki je napisano v smislu pragmatizma na tak način, da ga lahko smatrata obe strani konflikta za svojega. Lahko bi ga uvrstili v kategorijo odgovorov, ki jih je dajala vedeževalka Delphijska Pythia, ko je nekemu grškemu vojaku, ki bi moral v vojno in je želel vedeti, če se bo iz nje vrnil, odgovorila: "ŠEL BOŠ VRNIL SE BOŠ NE BOŠ PADEL V VOJNI" , pri tem pa pustila vojaku samemu izbiro postaviti vejico PRED ALI ZA BESEDO NE. Dejstvo je, da je vodstvo SKD paradoksno odločilo, da ostane v vladi "za vsako ceno", kot da se ni nič zgodilo, namesto, da bi iz vlade in koalicije s komunisti izstopili, zahtevali odstop vlade in Kučana in predlagali nove volitve. (Po "Blejski konvenciji LSD" več poslancev že itak ne predstavlja mnenja volilcev!) Morda bi ob takih volitvah SKD zaenkrat res ne zmagala (ni pa nujno!), ohranila bi pa verodostojnost pri narodu, pokončnost in zaupanje v značajnost stranke, kar se bi jim obrestovalo v bodoče. Tako pa skupno s komunisti lezejo vedno globlje v močvirje in blato, iz katerega bo zelo težak povratek. Stranka je ujeta v fazo "diminishing returns", ko še take koncesije levici ne morejo nasititi vedno lačnih volkov, ki jih bodo končno zreducirali v senco stranke brez hrbtenice, zapuščenih od volilcev in naroda. To bo bodočnost SKD, če se takoj ne zdrami in reče: DOVOLJ! Morda jo pa bodo krajevni-podeželski odbori SKD, ki so kritični do ljubljanskega vodstva SKD, le rešili! Za sedanje razmere so pa v veliki meri krivi tudi naivni slovenski volilci. ki so nepremišljeno razmetavali dragocene, s krvjo pridobljene, volilne glasove, ki jim jih je prinesla nova država. S tem so se pred svetom razkrinkali, da jim res manjka demokratska tradicija. Desettisoč demonstrantov pred skupščino v podporo Janši je spodbudno znamenje. Moralo bi jih pa biti desetkrat več! Ob koncu ponovno upamo, da bodo SKD in druge demokratske stranke našle NEPRISILNO POT POVEZOVANJA V DEMOS II. ki bo prej ali slej dobila zaupnico od naroda in nastopila pot PRAVIČNE. POŠTENE IN NESKORUMPIRANE DEMOKRATSKE VEČINE. KI BO ODPRAVILA KRIVICE IN RAZVELJAVILA NEPOŠTENO PRIDOBLJENA PREMOŽENJA UDBOMAFIJETER GA VRNILA POŠTENIM SLOVENSKIM GARAČEM. Šele takrat bo Republika Slovenija taka, kot smo si jo zamišljali takrat, ko smo za njeno mednarodno priznanje navdušeno manifestirali po celem svetu. slovenska DRŽAVA FOR A FREE SLOVENIA Subscription rates: $15.00 per year $ 1.50 single issue Advertising: $ .45 per agata line Member of Multilingual Press Association of Ontario Member of Canadian Multilingual Press Federation Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada Lastnik in izdajatelj Slovenska Narodna Zveza v Kanadi 646 Euclid Ave.. Toronto. Ontario M6G 2T5 Edited by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovenske Držav» Zastopnika: Martin Duh Ludvik Jamnik C a lie 105. «4311 79 Watson Ave.. 1653 Villa Ballester Toronto, Ontario Argentina M6S 4E2 Kanada TELEPHONE & FAX #: (416)-766-4848 Letna naročnina: Za Kanado in ZDA $15.00, za Argentino in Brazilijo po dogovoru; Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge države $12.00 U.S. Po letalski potti po dogovoru. Za podpisane članke odgovarija pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredniitva in Izdajatelja. DRAGA -92 Pred kratkim mi je prišel v roke Zbornik Drage 92. V debati predavanja dr. Edvarda Kovača: "Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjoje v debato posegel tudi dr. Andrej Capuder, danes ambasador v Parizu. Ob omembi "Slovenskega katoliškega shoda" (v mislih je imel Mednarodni kongres Kristusa Kralja leta 1938), je dejal: "Dejansko je bila to veličastna manifestacija, ki je lahko danes samo občudujemo, ki se ji lahko čudimo in za katero se tudi lahko čudimo, da se je POGREZNILA V TAK STRAHOTEN NIČ. Namreč ta paradoks je mene presenetil, kako so lahko leta 1938, zdi se mi, da je letnica točna, zbere 100.000 navdušenih Slovencev in manifestirajo za Kristusa Kralja in za Marijo in so vse izložbe po Ljubljani polne sveč in pobožnih predmetov in grad žari... Tako kot je grad žarel 50 let kasneje v tej ali oni enačici, tega ali onega kongresa, kot na primer 25. kongresa komunistične partije, tako je takrat žarel v črkah, ki so proslavljale katoliški kongres Kristusa Kralja. Jaz kot zgodovinar, kot človek in kot filozof in kot kristjan, sem se globoko čudil, kako je možno, kam so šli tisti ljudje, kje je tistih 100.000? Vemo za žrtve revolucije, med vojno so ocenili, da jih je bilo približno 30.000, po vojni nimamo prešteto, koliko jih je šlo v emigracijo, koliko teh katoličanov in njihovih potomcev je iz teh idejnih razlogov, ko so se čutili zapostavljene, šlo v tujino in danes jih ni več, so skorajda zgubljeni za slovenski prostor in za slovensko kvaliteto. Torej je možno. Ampak še vedno ostaja veliko vprašanje, kako smo mogli v 50 letih po tistem dogodku... tako razkristjaniti. Kje si nekdanja katoliška Ljubljana, sem se vprašal, kje si nekdanja katoliška Slovenija?..." Ob tem branju mi je prišel na misel drugi primer. 29. maja 1942 se je na Žalah od univerzitetnega prof. dr. Lamberta Ehrlicha - kljub ustrahovanju - poslovilo 10.000 Ljubljančanov. AH bi se danes našel vsaj eden, ki bi bil pripravljen pogumno od oblasti zahtevati, da se temu velikemu Slovencu in mučeniku postavi dostojen spomenik, ker so mu grob oskrunili komunisti? DOKONČNI OBRAČUN LEVICE Z OSTANKI DEMOSA ALI SRAMOTNO OBNAŠANJE KRŠČANSKIH DEMOKRATOV Mesec marec je bil za slovensko politično prizorišče usoden. Najprej je na Bledu 12. marca iz štirih strank (Liberalni demokrati Slovenije, Demokratska stranka, Zeleni - ekološko socialna stranka in Socialistična stranka Slovenije) nastala nova velika stranka z novim imenom Liberalna demokracija Slovenije. Pri tem je bila najbolj zanimiva priključitev DS k LDS. DS je bila nekoč Demosova kadrovsko najmočnejša stranka, sedaj pa se je priključila k bivšim komsomolcem" oz. k nekdanjemu komunističnemu pomladku (ZSMS). Kljub veliki svojeglavosti Rupla ter našim večnim pomislekom glede Bavčarja, so demokrati vse do lanske jeseni v državnem zboru glasovali večinoma za desni blok (nekdanje pripadništvo Demosu je bilo torej še živo). Podobno, čeprav nekoliko manj, je bilo z Zelenimi- ESS. Ti so se spomladi 1993 odcepili od Zelenih Slovenije ter jim v državnem zboru prevzeli vseh pet poslancev. To, da so se demokrati priključili k LDS (dr. France Bučar je iz DS izstopil že pred tem), je na neki način normalno. Združili so se tisti, ki pač spadajo skupaj, pa čeprav je bil pri združitvi v ospredju interes za političnimi položaji. S tem se je tudi politični prostor bolj uredil. Ne nazadnje pa je k novi politični preureditvi odločilno vplivalo dejstvo, da so se januarja 1993 Slovenski krščanski demokrati povezali s postkomunisti. Demokrati (in tudi "zeleni") so se torej znašli v položaju: "Če lahko SKD brez sramu kolaborira z bivšimi komunisti, zakaj bi potem mi morali životariti v opoziciji". Z združitvijo v Liberalno demokracijo Slovenije ima ta sedaj v državnem zboru kar 30 poslancev. S tem levica povsem obvladuje parlament saj ima v državnem zboru sedaj kar 50 glasov, opozicija oz. desnica pa 40 (vključno z SKD, ki je v vladi!). S prevlado v parlamentu se je levica lahko lotila odstranitve zadnjega večjega ostanka nekdanjega Demosa, obrambnega ministra Janeza Janše. Ta je v vladi, v nasprotju z SKD(!), nenehno postavljal neprijetna vprašanja in motil levici idilo vladanja (SKD tu ne pomeni popolnoma nič). Prvi hip je bila odločitev predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, da zamenja Janeza Janšo pravi šok (24. 3.), vendar je bil to po tolikih spremembah na slovenskem političnem prizorišču pričakovan korak. Janševo razrešitev je cel čas spremljala izredno močna negativna medijska kampanja (Mladina, Republika, Dnevnik; le Delo (!), Slovenec in deloma televizija so ostali objektivni). Strašili so s prisluškovanji, zasledovanji, celo z likvidacijami in državnim udarom. V ponedeljek, 28. marca, so se v času začetka izrednega zasedanja državnega zbora začele množične demonstracije. Najprej pred Prešernovim spomenikom, ob 17. uri pa pred parlamentom. Okoli 15.000 ljudi je vzklikalo zelo ostra gesla: Kučanov odstop, odstop vlade, predčasne volitve. Glavni junak je bil seveda Janez Janša. Tudi ko so se drugi prvaki opozicije (npr. Marjan Podobnik) prikazali med demonstranti, so bili deležni precej manj zagretega vzklikanja, kot pa ga je bil nenehno deležen Janša. Ta se je pred demonstranti prikazal šele po razrešitvi, ob enih ponoči. Predsednik vlade dr. Drnovšek ni popustil ne demonstrantom (mimogrede, izkazala se je televizija, ki je dogajanje pred in v parlamentu neposredno prenašala), ne zahtevam opozicije. Niti temu ne, da je SKD kot glavni koalicijski partner, zaradi pritiska javnosti in članstva morala zahtevati, da se prej očitki proti Janši razčistijo, šele nato pa bi glasovali, če bi bilo potrebno. Drnovšek je seveda računal, da ima brez SKD v državnem zboru večino, zavedal pa se je tudi, da so bili očitki proti Janši skonstruirani. V svojem nastopu pred poslanci, ko je navajal razloge za Janšino razrešitev, se niti ni preveč trudil. Od 88 poslancev (manjkala sta torej samo dva) jih 49 glasovalo proti Janši, 39 pa jih je Janšo podprlo (tudi vsi poslanci SKD). Levica torej povsem obvladuje Slovenijo. še večja tragedija (sramota) desnice se je začela naslednje dni po Janševi odstranitvi s čela slovenske vojske (vojske, ki jo je on zgradil, da ne omenjam njegove odločilne vloge pri osamosvojitvi!). Vrhu SKD je uspelo prepričati večino v izvršilnem odboru stranke, da kljub vsemu ostanejo v vladi. Predsedniku vlade so dali le zahtevo, da iz vlade izloči Združeno listo. Ob Janševi odstranitvi je bilo jasno, da bomo v naslednjih dneh priče številnim političnim "dimnim bombam", ki naj situacijo čim bolj zameglijo. Za Združeno listo ne pomeni odhod iz vlade popolnoma nič, saj ima v rokah vse gospodarstvo, negospodarstvo, sindikate itd.. Vedno jasneje postaja, da se hočejo komunisti z novimi političnimi manevri še bolj preobleči in tako zakriti svojo preteklost. ZL naj bi tako formalno prešla v opozicijo, na oblasti pa bi ostala LDS kot tista politična sila, v katero se je preobrazil komunizem. Kljub temu, da je SKD zadnje dni pred Janševo razrešitvijo podpirala Janšo, je bila to le zunanja forma, ki pa ni pomenila nič. Proti Janši je dvakrat zelo odločno nastopil notranji minister Ivo Bizjak, krščanski demokrat, ki je sedaj opravil še eno sramotno opravilo (prvič spomladi 1993, ko je levica odstranjevala šefa Vis dr. Miho Brejca). Predsednik SKD Lojze Peterle je Marjana Podobnika, predsednika SLS, prvič ostreje (in povsem po nepotrebnem!) napadel v televizijski neposredni oddaji Žarišče v začetku marca (gosta oddaje sta bila samo onadva), ko je Podobniku kar dvakrat očital, da se gre pri razkrivanju korupcije demagogijo. Vsi, ki se spoznajo na politiko, menijo, da brez Peterletovega zakulisnega pristanka Janša ne bi bil zamenjan. To je dva dni pred zamenjavo javno povedal tudi Janša. Po zamenjavi in potem, ko se je zvedelo, da se je SKD odločila, da kljub vsemu nadaljuje pri pogubni kolaboraciji s komunisti, se je udarilo z vsemi topovi. Najprej 30. 3. Marjan Podobnik, ki je moral ugotoviti, da so bile dosedanje zahteve SKD po združitvi SKD in SLS le poskusi, da se povsem uniči opozicija in da to nista sorodni stranki. Velikokrat preverjena resnica je, da nekateri z vrha SKD niso popolnoma nič drugačni kot ljudje z levice: Ignac Polajnar, Ivo Bizjak, Edvard Stanič (sekretar stranke), poslanec Miroslav Mozetič, Izidor Rejc, sedaj pa še Lojze Peterle. To so sicer krute oznake, vendar njihove nenehne izjave in početje to ves čas potrjujejo. Lojze Peterle je dal 2. aprila intervju za Slovenca, v katerem je kar deset krat imenoval predsednika SLS Marjana Podobnika v najbolj negativnem kontekstu. Seveda gre za dejanja obupanca, ki ne more več stopiti z dobro postlanega oblastnega stolčka, in ki s svojo pozicijo izredno škodi svoji volilni bazi, desnici in seveda demokratizaciji Slovenije. Sedaj je situacija tudi nekaterim vplivnim ljudem z vrha slovenske Cerkve postala jasna (čeprav mnogo prepozno). Janez Juhant v zadnji velikonočni Družini: "Ni zaman ugotovitev mnogih, da se obnavlja Dolomitska izjava, po kateri so komunisti leta 1943 formalno podredili vse svoje nasprotnike...", in "Vsiljuje se misel, da o tem krščanski demokrati prevzemajo Kocbekovo vlogo in bodo deležni tudi njegove tragike." Tragika krščanskih demokratov je pripeljala tako daleč, da se te dni pojavljajo zasmehujoče izjave nekaterih članov LDS. Pri vztrajanju SKD v vladi gre res za očitno krčevito oklepanje tistih nekaj položajev (stolčkov), ki jih je januarja lani podarila levica. Oklepanje teh pozicij je grozljivo sramotno. Ostale desne stranke, SLS, SDSS (Janševi socialdemokrati se se te dni zelo okrepili), Zeleni Slovenije (predsednik Vane Gošnik) in Narodni demokrati dalje na str. V- POMLADNA LEPOTA Sence visokih lip in mogočnih hrastov padajo na zemljo in domove. Skozi veje sije večerna zarja in od daleč se oglašajo zvonovi. Kakor trepetajoče srce pojejo z vetrom avemarijo. To je moja - to je naša - lepa domovina! Od Sama, rod za rodom, eni starejši od drugega, tisoč tristo let in čez preteklosti. Priklenjen in ponosen na svojo zemljo, ki jo je ljubil in spoštoval, napajal z znojem in krvjo, jo negoval in bil del nje. Iz roda v rod, pravica prvorojenca, v vdanosti do zemlje in vero v stvarnika, smo bili in smo še vedno ponosni, da smo Slovenci. In ta rod si je danes ustvaril novi čas - svojo državo. Z božjo pomočjo in drznim dejanjem je uresničil sanje stoletij in pravljico kralja Matjaža. Skrivnostna moč naroda in vere, je kakor en sam glas privrela iz srca. 25. junij 1991, dan po Janezu Krstniku, je zapisan v zgodovino in rojstno knjigo Slovenije. Navdušenost, da smo svobodni, pa ni trajala dolgo. Preveč ljudi še vedno misli, kakor so jih vzgajali petdeset let in samo za sebe. Pozabljajo, da je Bog namenil svet za vse ljudi. Kaj naj si misli človek o ljudeh, ki danes krojijo usodo naše domovine? Ali res ne morejo misliti boljše, kot samo na lastno korist? Kje so ideali in navdušenost za našo slovensko prihodnost? Tretja pomlad je zdaj. Vsak dan nova zarja in nov sončni zahod. V prosojnem zraku višav se kažejo prve zvezde. Čista tihota vsepovsod, a od daleč zopet pojejo zvonovi avemarijo. Še vedno na tisoče slovenskih duš moli angelovo češčenje. Naj Marija, ki je zavetnica našega naroda, vodi naš rod! Naj zvonovi pojejo to božansko melodijo in naj naše sanje, kot v prvi ljubezni, prerokujejo vse najlepše za to slovensko pomlad, da je ne bi nikoli pozabili! J.P. VI NE MORETE i"?*-'-' PREPREČITI VAŠEMU» OTROKU KAJENJA Odkrito rečeno, pritisk "pripadnosti" skupno z radovednostjo lahko zavede tudi otroke z najbolj trdno voljo poskusiti kaditi. Toda poskusiti enkrat ni isto kot poskusiti večkrat. In tukaj je vaša pomoč potrebna. Pomagajte otrokom spoznati, kam jih lahko zapelje ta prva cigareta. Pokažite jim, da je nikotin eden izmed največjih narkomanov poznan v znanosti, ki ga je celo težje premagati kot heroin ali kokain. In dejstvo, da bi večina kadilcev prenehala s kajenjem jutri, če bi mogli. Sedaj je zelo primeren čas deliti te misli, kajti ravno te dni otroci vidijo in slišijo po vsej provinci kampanjo proti kajenju. Tako ste lahko prepriča da jim je to v mislih. Toda od vseh sporočil, kijih bodo sprejeli, nobeden ne bo imel več uspeha kot vaš, celo, če ste sami kadilec. Da se pripravite na ta razgovor, vprašajte za knjižico: "TALK IT OUT" Potem pa spodbujajte vaše otroke! Dajte jim zaupanje, ki ga potrebujejo, da se bodo prav odločili predno je prepozno. Kličite: 1-800-268-1154 ali v Torontu: 314-5518 TDD 1-800-387-5559 Ministry of Health © Ontario T GLOBALNO VELJAVNO NAPOTILO "Ask not what your country can do for you, ask what you can do for your country!" "Ne vprašaj, kaj bo tvoja dežela napravila za tebe, prizadevaj se raje, kaj bi ti napravil dobrega zanjo". Te pomembne misli je izrekel pokojni John Kennedy, januarja 1961. leta, ob priliki njegove slovesne umestitve za predsednika Združenih držav Amerike. S tem sporočilom je novoumeščeni predsednik poudaril vrednoto poedinca, človeka in njegovo moralno držo, kot osnovo demokratične državne izgrajenosti, rasti in vsestranskega napredka. V tem kratkem sporočilu razberemo naslednje moralne odlike človeka, ameriškega državljana: poštenje, prirojena volja do dela s skrbnim, zavestnim uveljavljanjem lastnega gledanja in iznajdlivosti, ki naj pa vedno vsebuje spoštovanje in strpnost do sočloveka, sodržavljana, pa čeprav je različne veroizpovedi, kulturno zgodovinske dediščine in orientacije. Poudarek v tem, zdaj že zgodovinskem svetovno znanim sporočilu je na : poštenju, delu, morali, spoštovanju in strpnosti do drugače mislečih. In če naj to sporočilo velja za demokratično ustaljeno, tehnično vsestransko razvito, globalno priznano vodilno Združeno državo Amerike, potem bi morale prav iste misli toliko bolj veljati za mlado slovensko državo, v kateri demokracija vsled skoraj 5 desetletij trajajoče komunistične diktature, še ni pognala globokih in prav zato še ne dovolj trdnih korenin. Poštenje torej v osebnem, družinskem in javnem življenju, ki naj preveva vse naše osebno in javno delovanje. Kaj vse se dogaja v tej prehodni dobi v Republiki Sloveniji, je vsled "preoblečencev" in njim podobnim stremuhom, ki so na vodilnih mestih na vseh področjih slovenskega državnega življenja, načrtno uspešno prikrito, in s tem preobrat, o katerem smo vsi računali, da se bo vse v kratkem času demokratično rešilo, je zdaj pomaknjen v nedogled, nejasno bodočnost. Vsemogoče afere: lastninjenje prehaja dobesedno v krajo; pranje denarja, pravi - cash heaven in Slovenia - odlivanje, prelivanje dolivanje v nove investicije, z drugim imenom, seveda, vse pa v osebno korist "preoblečencev" in njih potomcev - nove slovenske mafije - , narod pa spravljajo s temi kriminalnimi dejanji v nepopravljivo narodno škodo; nezakonita prodaja - navadno pod roko - slovenskih podjetij je na dnevnem redu, s katero se zadnje čase prav s pomočjo "preoblečencev" ponovno oživljajo jugo-zveze, predvsem s Srbi, prav tako tudi nekritično z neposrednimi sosedi; pri tem pa se prikrito agitira za zopetno vzpostavitev neke - če že ne tretje pa vsaj četrto Jugoslavijo in tovrstni sestanki in srečanja so v teku tako v domovini, zamejstvu in zdomstvu. In če se bo to mafijsko razdiralno početje nadaljevalo, se bo Republika GLOBALNO ..... nadaljevanje s str3 Slovenija - brez trezne vladne presoje in podpore slovenskih državljanov - popolnoma diskreditirala v svetu, postala zamazano prometno križišče, gospopdarili bodo pa - s pomočjo domačih "preoblečencev", ki jim je slovenstvo prav nič mar - tujci. Nedavna izjava dr. Marjana Šturma, da na Koroškem ni Slovencev, je v popolnem soglasju z navodili, ki jih je dal E.Kardelj, namreč, da naj se zamejski Slovenci pridružijo obstoječin, ideološko sorodnim večinskim političnim strankam. Zadnji dogodek v Sloveniji, inscinirana odstranitev obrambnega ministra Janeza Janše, očito potrjuje, da so na delu sovražne, protislovenske sile z glavnim namenom, pripeljati mlado slovensko državo do popolnega gospodarskega poloma. Rešitev je v popolnem streznjenju in zavestnem prelomu z lažno socialistično preteklostjo, v zopetni oživitvi slovenskih narodnih vrednot (in to ni pretirani nacionalizem!), med njimi prvenstveno poštenje in veselje do dela, s katerim bomo korenito izboljšali svoje osebno in narodno gospodarstvo, okrepili narodni ponos, kije neobhodno potreben pogoj, da se končno vendarle dostojno uveljavimo v svetu. To bo pa dolga, težavna pot odpovedi, vendar vredna, da jo Slovenci, kjer koli že živimi, pogumno nastopimo! Le po tej poti, s skupnimi močmi in prizadevanji bomo rešili in utrdili mednarodno priznano Republiko Slovenijo. L. Jamnik DOKONČNI OBRAČUN ...... nadaljevanje s str. 2. (zaenkrat le ljubljanski odbor), ki so se lani priključili v SKD, sedaj pa so zagrozili, da bodo izstopili, so se sedaj začele povezovati v trdno povezano desno koalicijo. Mimogrede, že od Janševe zamenjave gladovno štrajka sedem ljudi, ki zahtevajo Kučanov odstop in predčasne volitve. Gre za dejanje obupancev, ki ne bodo dosegli nič, saj levica povsem obvladuje slovenski politični prostor. Ljubljana, 4. aprila 1994 Ivo Žajdela Gladovna stavka v Cankarjevem domu Ob zaključku redakcije smo izvedeli, da gladovna stavka sedmerice v Cankarjevem domu še traja. Ludvik Klaus, Jaroslav Hladky, Miha Jarc, Jernej Jung, Benedikt Pančur, Henrik Pust in Andrej Šare so napovedali, da bodo vztrajali, vse dokler ne odstopi predsednikMilan Kučan in dokler ne bodo razpisane volitve. Za njihovo zdravje skrbi dr. Tine Velikonja in dr. Tomaž Hribernik. Doslej so jih obiskali predstavniki Karitasa, dr. Ludvik Toplak - rektor mariborske univerze, dr. Stanko Buser, predstavnice Ženske zveze pri SLS, Jože Strgar, Danijel Malenšek in drugi. Dobivajo pa tudi številne brzojavke podpore in telefonske pozive naj vztrajajo. S. M. OD KOD IME ROŠKA CESTA? Ivo Žajdela Potem, ko so komunisti opravili že večino stvari za utrditev svoje total(itar)ne oblasti, so leta 1952 v Ljubljani temeljito počistili tudi z imeni ulic in trgov. Takrat so jih preimenovali 52. Namen tega početja ni bil le odstranjevanje zgodovine temveč pisanje nove zgodovine, saj je večina novih imen bila izbranih po pojmih iz revolucionarnega obdobja. Vendar se niso zadovoljili le z bolj ali manj formalnim preimenovanjem, ampak so pri nekaterih preimenovanjih hoteli še posebej izpostaviti utrip časa. Poglejmo primera preimenovanja dveh ulic, kjer so ravnali skrajno cinično. Od leta 1892 je nosila cesta od Grubarjevega prekopa mimo nekdanje domobranske vojašnice do Poljanske ceste ime DOMOBRANSKA CESTA (na predlog takratnega občinskega svetnika Ivana Hribarja). Leta 1952 so jo preimenovali v Roško cesto ( po Kočevskem rogu). Komunistom torej ni bilo dovolj, da so v Kočevskem rogu pobili več tisoč slovenskih domobrancev, ampak so morali to svoje dejanje simbolično označiti. Tako so Domobransko cesto preimenovali v Roško. Preden bomo omenili še drug primer "simbolnega" preimenovanja, poglejmo naprej kratko kronologijo takratnega preimenovanja ulic in trgov. Komunistična oblast je 23. februarja 1948 izdala zakon o imenih naselij in o označbah trgov, ulic in hiš. Na osnovi tega je Mestni ljudski odbor v Ljubljani začel s pripravo preimenovanj ulic. Sredi leta 1948 je posebna komisija za preimenovanje ulic dala v javno obravnavo predlog, v katerm je med drugim zapisala: "1. Preimenujejo naj se dosledno vse od okupatorja preimenovane ulice. 2. Poseben poudarek naj se da narodnoosvobodilni borbi. Kongresni trg naj bo Trg svobode, ulice, ki se stekajo vanj, pa naj imajo imena narodnih herojev." Sicer pa so bile za preimenovanje določene predvsem ulice z imeni oseb iz pretekle slovenske politične in kulturne zgodovine. Zamenjala naj bi jih imena po osebah in dogodkih iz narodnodsvobodilnega boja ter imena novejših slovenskih kulturnih delavcev. Predlog komisije za preimenovanje je pregledala in dopolnila agitacijsko propagandna komisija mestnega komiteja KPS. Predlog je nato obležal z dve leti v predalih. Proti koncu leta 1951 je svet za komunalne zadeve in gradnjo ugotovil, da "številne mestne komunikacije še vedno nosijo stare nazive, zgodovinska doba narodnoosvobodilne borbe ter njej sledeča doba izgradnje socialistične družbene ureditve nista dovolj vidno predstavljeni v krajevni označbi slovenskega glavnega mesta. Potrebno je, da se izvede popolno preimenovanje cest, trgov in ulic in odstranijo nepomembni in drugi nazivi raz hišna pročelja." Hkrati je Izvršnemu odboru predlagal, naj imenuje posebno komisijo, da pripravi gradivo za preimenovanje. Za predsednika je bil z odločbo 17. 10. 1951 imenovan Zvone Miklavčič, sekretar sveta za prosveto in kulturo, za člane pa inž. Niko Bežek, Cene Kranjc, Franc Kutin, inž. Vinko Lenarčič, Miroslav Luštek, dr. Metod Mikuž, Franc Onič in dr. Fran Zwitter; tajnik komisije je bil Emanuel Hayne. Komisija je ugotovila, da je bilo po vojni preimenovanih le nekaj ulic (italijanskih iz obdobja okupacije ter nekaj drugih) in da nosijo ulice in trgi še vedno imena, ki "spominjajo na temno dobo naše zgodovine, na strankarske boje raznih političnih strank in na ljudi, ki jih zgodovina označuje kot izrazito negativne pojave v usodi naroda." V nadaljevanju je zapisala: "Popolnoma jasno je, da mora dobiti naša doba svoj odraz v novih imenih ulic, in sicer NOB ne le v ljubljanskem ali slovenskem, marveč v celotnem jugoslovanskem merilu. Treba je točno premisliti ulice in trge za imena: ulica Maršala Tita, Edvarda Kardelja, Djure Djakovica, Toneta Tomšiča, trgi narodnih herojev. Osvobodilne fronte, komandanta Staneta, herojev vseh naših narodov, dalje zgodovinsko pomembnih dogodkov iz NOB, prav tako krajev najpomembnejših bitk v jugoslovanskem merilu: bratstvo in enotnost naših narodov naj dobi v imenovanju ulic viden odraz, dalje je treba dati poudarek svetovnemu revolucionarnemu gibanju: Marx, Engels, Lenin, dalje imena iz domače in svetovne znanosti in umetnosti." 8. aprila 1952 je skupščina Mestnega ljudskega odbora potrdila predlog komisije za preimenovanje 34 ulic in trgov. Ker pa je predsednik komisije Zvone Miklavčič ob tem dejal, da je treba še mnogim ulicam spremeniti imena, "ki so za našo stvarnost ali brezpomembna ali reakcionarna ali protinarodnega značaja", je komisija že na seji Mestnega ljudskega odbora 4. junija 1952 predložila seznam 18 novih predlogov za preimenovanje. Z RAVBARJEM NAD BARAGO Prej sem pisal, kako je komunistična oblast leta 1952 preimenovala Domobransko cesto v Roško in tako na "simbolen" (ciničen) način označila, kje so končali domobranci. Postavila jim je torej neke vrste antispomenik. Poglejmo še drug primer. V tistih letih utrjevanja total(itar)ne oblasti so komunisti na veliko preganjali slovensko Cerkev. Med drugim so v prvem desetletju zaprli okoli 200 duhovnikov: nekateri so prestali dolgo zaporno "kazen", nekatere pa so celo ubili. Ker je šlo za dograjevanje totalitarizma, je bilo treba tudi temu primerno obračunati s sovražniki". Med množico dogodkov, s katerimi so hoteli čimbolj ponižati slovensko Cerkev, njene predstavnike in simbole, je bilo tudi preimenovanje Baragove ulice. Ta je nastala leta 1928 za Bežigradom (od Einspielerjeve do Samove). Friderik Irenej Baraga (1797 - 1868) je bil misijonar in jezikoslovec. Spada med največje misijonarje 19. stoletja; svoje poslanstvo pa je opravljal med severnoameriškimi Indijanci, kjer je bil leta 1853 posvečen za škofa. Za Indijance je napisal šest knjig. Baraga je najresnejši kandidat za prvega slovenskega svetnika. Leta 1952 so ulico, ki je nosila ime po njem, preimenovali v Ravbarjevo ulico. Kdo je bil Franc Ravbar-Vitez, ki je s svojim imenom prekril eno največjih osebnosti slovenske Cerkve? 15. avgusta 1941 je centralni komite Komunistične partije Slovenije na pobudo Edvarda Kardelja (po leninistično-stalinističnem modelu) ustanovil Varnostno-obveš čevalno službo (VOS). Organiziranje te službe je zaupal prekaljenima ljubljanskima komunistoma Zdenki Kidrič-Marjeti in Francu Ravbarju-Vitezu. Ravbar je vodil organizacijo in delo varnostnega dela. Jeseni leta 1941 je skupaj s preizkušenimi komunisti (Viktor Avbelj-Rudi in Zvonimir Runko-Pavle) organiziral v Ljubljani prve varnostnike (oziroma likvidatorje), ki so jih izbrali med najbolj preverjenimi in predanimi člani predhodnih borbenih grup. Varnostnike je Ravbar najprej organiziral kot likvidatorske skupine po potrebi, decembra 1941 pa so že začele delovati stalne grupe, ki so spomladi 1942 dosegle največje število, okrog 50 borcev, in so delovale v raznih delih mesta. Pozneje se je njihovo število zmanjšalo, saj so imele njihove likvidacije med prebivalstvom povsem negativen odmev. Komunisti so uvrstili na sezname tistih, ki jih je treba likvidirati, vplivne rojake, za katere je vedela, da niso idejno z njo in da utegnejo organizirati osvobodilni boj zunaj nje vcdano likvidacijo. Ne še fizično, temveč samo |)olitič-no. Pred tem so uporabili skoraj vsa sredstva, ki nimajo nobene zveze niti z demokracijo niti z zakonitostjo. Ključno vprašanje lega trenutka jc, ali sc bodo na tem ustavili ali pa bodo posegli tudi po najskrajnejšem, kol so lo množično počeli njihovi strankarski in ideološki predhodniki in botri v letih po drugi svetovni vojni, ko so v noč in brezna izginjala nedolžna življenja mnogih Slovenk in Slovencev. Besede, izrečene v Novi Gorici, postanejo povsem razumljive in jasne, če jih pogledamo v njihovem dejanskem okolju in če se vprašamo, ali je slovenska država danes navznolraj nekaj novega, očiščenega in pomlajenega, kot bi dejal Cankar, ali pa je bolj čudna mcšanica starih, usmrajenih usedlin in skromnih izvirčkov bistre vode, ki nikakor nc morejo iz močvirja narediti gorskega jezera? Že Platon je ugotovil, da je za posameznika in za državo bolje, če država lemelji na pravičnosti. Zal Slovenija še ni taka. Če smo lahko nadvse zadovoljni ob dejslvu, da smo si samostojnost pridobili za razmeroma nizko ceno, pa sc moramo danes vprašali, kakšni so notranji temelji slovenske države. Kakšna je npr. lastninska zgradba? Žal daleč od pravičnosti in daleč od lislega, kar je v interesu državnega gospodarstva. Nekdanji upravljalci družbene lastnine so se že množično prelevili v njene zasebne lastnike. Pri tem nas celo nekaleri gospodarstveniki zvenečih imen skušajo učili, češ da je prav, da imajo največ lastnine najsposobnejši. Vendar slvar ni tako preprosta. Ni najboljši gospodar listi, ki jc uspešno manipuliral in kradel, temveč tisti, ki je do lastnine prišel s trdim delom in umnim gospodarjenjem. Tisti, ki je na hitro obogatel, je denar praviloma hitro zapravil za luksuz ali pa iz strahu pred javnostjo spravil kapital v tuje banke, kjer koristi drugim. 1. Na eni strani jc danes nekaj deset tisoč tistih, ki so za deselinko vrednosti prišli do imetja vrednosti več sto tisoč mark, kajti odkupili so stanovanja, do katerih je večina prišla zaradi privilegiranega položaja v enostrankarskem sistemu. V nekaterih funkcionarskih družinah so odkupili celo po več stanovanj. Na drugi strani so tisoči delavcev in drugih, ki so prav tako desetletja prispevali v različne stanovanjske sklade, dobili pa niso ničesar. Tu so tudi mlade slovenske družine, ki nimajo nobenega upanja, da bodo v kratkem prišle do stanovanj. Tu so desettisoči podnajemnikov, študentov, delavcev in drugih, ki v nekaj letih za skromno podnajemniško stanovanje nekdanjemu partijskemu funkcionarju plačajo več najemnine, kot je on plačal za stanovanje. 2. Na eni strani jc ozek sloj nekdanje vodilne garniture, ki jc imel desetletja privilegiran dostop do informacij in znanja, prek službe državne varnosti pa tudi do osebnih podatkov svojih podrejenih in drugih sodelavcev in so-krajanov. Danes izkoriščajo status, pri- dobljen v nelegitimnem sistemu, za osebno bogatenje in poslovanje prek zasebnih podjetij, medtem ko podjetja, za katera so bili desetletja odgovorni, propadajo, saj mnogi nekdanji poslovni partnerji kupujejo pri podjetjih, ki so v lasti ali blizu nekdanjih direktorjev. Na drugi strani so stotisoči delavccv, ld so jim deseLletja govorili, da so gospodarji vsega, danes pa ostajajo na cesti brez zaposlitve in s skromnim certifikatom, pa še tega jim skušajo razne investicijske družbe, mnoge vodene od nekdanjih neuspešnih direktorjev in stečajnih upraviteljev, speljati za čim manjšo odškodnino. 3. Na eni strani je sloj občinske in državne birokracije, ki na podlagi tajnih navodil nekdanjih komunističnih gospodarjev na vse načine zavira izvajanje zakona o denacionalizaciji. Na drugi strani so tisoči zakonitih lastnikov in njihovi potomci, katerim je Komunistična partija po letu 45 ukradla premoženje, in ki po dolgih letih bede in zatiranja ne morejo priti do zakonite lastnine.. 4. Na eni strani je aroganca nekdanjih in večinoma tudi sedanjih oblastnikov, sodnikov in birokratov, ki so po letu 1945 tisoče Slovenk in Slovcncev krivično obsodili, zaprli, izgnali in tudi pomorili, in ki se skoraj javno smejijo prizadevanjem za popravo krivic. Ljudje, ld so nekoč bili visoki funkcionarji Udbe, ld imajo krvave roke, se danes razglašajo za varuhe človekovih pravic ter prejemajo odlikovanja. Na drugi strani so tisoči nesrečnikov, ki so leta po krivem pretrpeli v zaporih, pa niso bili niti rehabilitirani, kaj šele, da bi dobili pravično odškodnino. Na drugi strani so že odrasli otroci, ki nc vedo, zakaj so njihovi starši izginili in še več, nc vedo niti tega, kje so grobovi njihovih očetov. 5. Na eni strani so monopolna in skoraj neobdavčena podjetja, predvsem igralnice, ki z veliko žlico delijo nezaslužen (v bistvu državni) denar za razna sponzorstva športnikom, kulturnikom, občinam in strankam ter tako kupujejo volilne glasove svojim političnim zaveznikom, ki v zameno že dolga leta skrbijo, da se jih niti ne podržavi niti ustrezno ne obdavči. Na drugi strani so podjetja, ld se borijo za preživetje, ki imajo dobre programe in sposobna vodstva, pa nimajo dovolj poceni svežega kapitala, saj so obresti previsoke tudi zaradi samovolje prej naštetih monopolov. 6. Na eni strani so bankirji, ki so odkupovali nekatere jugoslovanske dolgove po ceni 57 centov za dolar in pri tem računali na velike zaslužke. Potem jc cena teh dolgov padla, zdaj pa bankirji zahtevajo, da Slovenija vrača vse dolgove in pokrije njihove zgrešene poteze. Na drugi strani so davkoplačevalci in izčrpana podjetja, ki komaj preživijo mesec, zdaj pa naj bi iz svojih žepov plačevali jugoslovanske dolgove še pred dokončano delitveno bilanco. 7. Na eni strani so pravni in materialni nasledniki nekdanjih edino dovoljenih političnih organizacij, ki še vedno razpolagajo z vso lastnino, nelegitimno pridobljeno v enostrankarskem sistemu. Združena lista ima stavbe, pisarne, denar in arhive. Tako imenovani Svobodni sindikati imajo stavbe, denar, časopis in drugo premoženje kot naslednik nekdanjih edino dovoljenih režimskih sindikatov, ki so vsem zasposlenim avtomatsko trgali članarino od plač. Tudi socialisti, LDS in ZZB imajo premoženje, pridobljeno nelegitimno. Si predstavljate materialno prednost teh strank? Na drugi strani so stranke, rojene v času slovenske pomladi. Mnoge so še vedno brez vsake lastnine in odvisne samo od prispevkov svojih članov in sredstev glede na število poslancev. 8. Na eni strani imate stranke in predsedniškega kandidata, ki so si lahko na zadnjih volitvah privoščili razkošno kampanjo. Tiskali so poseben barvni časopis v Italiji, kajti slovenske tiskarne niso dovolj dobre, pa tudi finančnemu nadzoru se lahko v tujini lažje izognejo. Na drugi strani so praktično vse nove stranke, ki jim jc komaj uspelo zagoto- Slovenec, 9. aprili viti plakate za svoje kandidate, ali pa še Lo ne. Čc ne bi bilo vsaj dela medijskega prostora, kije po volitvah poslal bolj uravnotežen, potem se ne bi niti splačalo sodelovati na volitvah. V temelje naše notranje slovenske zgradbe jc vtkano preveč nepravičnosti, krivic in oblastniške arogance mnogih nekdanjih in sedanjih ikon, da bi bila ta zgradba lahko trdna. Vprašali boste, kako popraviti krivice, da nc bi povzročali novih? Da ne bi spet trpeli nedolžni. Res je, vedno se ne da popraviti krivic. Mrtvih ni mogoče obuditi in let trohnenja v zaporih in na prisilnem delu odkupili z nobenim denarjem. Svoboda nima cene. Toda: Lahko sc vsem, ki so trpeli, v imenu slovenske države opravičimo. Lahko jih rehabilitiramo kot posameznike. Lahko pokopljemo mrtve in otrokom najdemo grobove njihovih staršev. Lahko zagotovimo skromno odškodnino zaprtim in pregnanim. Dejali boste, da ni denarja. Napaka. Denar sc vsak mesec nakazuje nekdanjim funkcionarjem SFRJ, kar počne od vseh delov nekdanje Jugoslavije samo še Slovenija. Več stotnij ljudi v Republiki Sloveniji še vedno prejema izjemne pokojnine. Plačujemo celo za udeležbo v španski državljanski vojni pred skoraj 60 leti. lidini. Niti Španija tega ne počne več. Nekdanji oficirji J LA prejemajo lepe denarce kol nadomestilo pokojnin, čeprav za lo ni nobene zakonske osnove. Denar torej je, le prerazdelili gaje treba pravičneje, to pa bo tudi dodatna motivacija za mnoge stotisoče, od katerih je odvisna večja produktivnost, kakovost in umno gospodarjenje. Izenačiti jc treba vsaj nekatere začetne točke. Startne pozicije v družbi prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo in iz enopartijskega monopola v demokracijo narediti kolikor toliko enakopravne. Demokracija pozna mnoge reformne prijeme, s katerimi je to mogoče doseči brez velikih družbenih pretresov. Če so zmogli Čehi in Nemci, bomo zmogli tudi Slovenci. Osnovno ogrodje slovenske države je nedvomno trdno. To je slovenski narod. Prihajajo generacije, rojene v. svobodni državi. Prihajajo generacije, ld se v šoli učijo o Jugoslaviji kot o preteklosti. Kot o zgodovini. Kot o nečem, kar je bilo slovenskemu narodu 70 let bolj ali manj vsiljevano. To so samozavestne generacije. Na njih velja računali, saj gre za njihovo sedanjost in prihodnost. Tudi zaradi njih se velja z vsemi demokratičnimi sredsivi boriti za korenite gospodarske in politične reforme in to tako dolgo, dolder bo potrebno. • Lahko se vsem, ki so trpeli, v imenu slovenske države opravičimo. Lahko jih rehabilitiramo kot posameznike. Lahko pokopljemo mrtve in otrokom najdemo' grobove njihovih staršev. Lahko zagotovimo skromno odškodnino zaprtim in pregnanim. Janezu Drnovšku! Janeza Janšo boste zamenjali z Jelkom Kacinom, ki naj bi bil novi obrambni minister. Imate polna usta pravne države ob »aferi Smolnikar«, ki pravzaprav ni afera, temveč dejanje določenih krogov, da se minister Janša odstavi. Kakšna je pravna država, ki odstavljalindL Slabše je kakor v času osamosvajanja... Kdo je Janez Janša? Ob nedavnem obisku v Globasnici smo ga zaprosili za pogovor o stvareh, ki nekoliko razjasnjujejo, zakaj je Janša najbolj priljubljen, pa tudi najbolj zasovražen politik v Sloveniji. O tem, kiti Jo oblikovalo njegovo osebnost... Rojen sem v relativno revnem okolju, na kmetiji. Ker sc ni dalo živeli od kmetijstva, jc moral oče s trebuhom za kruhom. Nekaj časa je delal v Nemčiji, tako da sem moral že kot osnov-nošolček doma kar kmalu prevzemati naloge. To me je vzgojilo v to, da spoštujem delo. Že med študijem sem si poiskal redno zaposlitev in sem si tako že takrat prislužil podlago za ekstistenco. O njegovem političnem zorenju... Ko so se v Sloveniji konec osemdesetih let začele stvari premikati v bolj optimistično smer, smo začeli kritično pisati o sistemu. Reakcije tega sistema vsi poznamo - moja aretacija, vojaški zapor, sojenje. Najbolj travmatičen del mojega življenja je bila samica v vojaškem zaporu. Človek nima drugega dela, kot razmišljati o sebi in o drugih. Kontrast, ki sem ga doživljal v zaporu, bi ne mogel biti večji: zunaj politična in geografska pomlad, znotraj stene, polne Titovih pa tudi Leninovih portretov in revolucionarnih gesel. V zaporu so me prepričevali, da Slovenci nismo pomemben faktor v takratni Jugoslaviji, in tudi če nas vse pobijejo, ne bo velike škode. Takšen odnos do človeka in do Slovenije so potem pokazali, ko so nas sodili na proccsu brc/, civilnih odvetnikov in v srbskem jeziku. To je bil čas, ko je v meni dozorelo spoznanje, da v Sloveniji ne bo mirnega življenja - ne za mene in mojo družino ne za druge - dokler ne pride to temeljitih sprememb. In tako sem prišel v politiko. O vrednotah, ki so zanj pomembne... Eno sem že omenil - pošteno delo. Zame je bistven del moralnega lika osebnosti poštenje v vsakem pomenu besede. Tisto, kar v Sloveniji v tem trenutku najbolj manjka, je ravno poštenje kot vrednota. Namesto tega se propagira nekakšen pragmatizem. Po domače bi temu pojavu lahko rekli: „Znajdi se! Če te ne ujamejo, je že v redu!" Zaradi takšnega mišljenja je v zadnjih dveh letih močno padla splošna raven etike, medsebojni odnosi so se poslabšali in tudi uspehov ni, ker takšno mišljenje vpliva tudi na učinkovitost Slabše je kakor v času osamosvajanja. Ko smo dobili možnost, da svoje življenje sami urejamo, se je v politiko vrnila stara metoda obračunavanja, po drugi strani pa je predvsem pri novih strankah prišlo do izraza veliko nasprotovanj in osebnih zamer. O Sloveniji... Ne moremo reči, da so stvari pri nas slabše kakor v Albaniji ali Romuniji. Če pa stanje gospodarskih in političnih reform primerjamo s Češko, smo v slabšem položaju, čeprav smo imeli boljša izhodišča. Tam so odločno obračunali s prejšnjim sistemom. V Sloveniji pa se čedalje bolj prisega na nekakšno kontinuiteto, češ da so se pozitivne stvari dogajale že od leta 1945 in da je to, kar jc sedaj, slabše, kot je bilo tedaj, ko jc vladala ena stranka. O nevarnosti državljanske vojne... V tem trenutku v fizičnem smislu stvari še niso tako daleč. Toda trdoživost in vztrajanje starih stuktur je tako velika, obramba privilegijev in naraščanje korupcije tako aktualna, da drži ocena komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, ki je pred nedavnim opozarjala na takšno nevarnost. Skratka - to stanje je v marsičem podobno, kot je bilo v Italiji, preden je tam sodstvo začelo stvari razčiščevati. O vlogi Cerkve na Slovenskem... Izjave komisije Pravičnost in mir - zadnja je bila o korupciji - so zelo točne in zadenejo v bistvo družbenega problema. Imajo pozitiven vpliv, vendar je doseg Cerkve le omejen in tudi sama nima interesa, da bi sc spremenila v konkretno politično silo. Važno pa jc, da opominja na ključne probleme. Vloga Čerkve je vsak dan večja, ker je eden izmed naših ključnih problemov prav moralno vprašanje, in tukaj Cerkev lahko veliko naredi. O narodni spravi... Moj oče, ki je bil med vojno še na pol otrok, je bil pri domobrancih, pozneje tudi v taborišču v Dacjiauu in potem se je znašel v morilnici v Kočevskem Rogu; tu se je čudežno rešil gotove smrti. Sprava je možna potem, ko da vsaka stran resnico na mizo, ko stvari priznamo in nekdanjega nasprotnika ne obravnavamo več kot sovražnika. To pa v Sloveniji na žalost ni tako. Poskušajo se travme prelagati na mlajše generacije. To, kar se je nekoč dogajalo, skušajo zacementira-ti v temelje te nove države, ki nima nobene zveze z drugo svetovno vojno. Sprava, ki je bila v Kočevskem Rogu, je bila narejena zato, da resnica ne bi prišla na dan! Služila je samo temu, da bi po simboličnem dejanju lahko nemoteno nadaljevali s staro prakso. Pogovarjal se Je H. Tomažič "Celovška NEDELJA'3.apnla 1994. brez sodnih postopkovni dokazil o krivdi, samo na podlagi medijske gonje? Kje je bila pravna država, ko je g. Kučan govoril o likvidacijah? Nekaterim je dovoljeno vse, nekateri pa so za poštenost obsojeni, preden mnenje izreče sodišče. Odstavljate človeka, ki je najbolj zaslužen za samostojno Slovenijo, saj je na skrivaj organiziral slovensko vojsko v nasprotju z mnenjem takratnega predsedstva države, kije menilo, da to ni potrebno. Pozabili ste, kaj je Janez Janša naredil za Slovenijo? Ali se zavedate, da bi tudi v Sloveniji lahko imeli »Bosno«? Slovenci, ne pozabimo zaslug Janeza Janše za svobodo, ne pozabimo, daje edini, kije opozoril na velike nepravilnosti, zdaj pa ga žagamo. Gospod Janez Drnovšek, kje je ostalo vaše poštenje? Mimi Zaic \ ^ Izvleček iz Vinko Vasle- "RAVNOTEŽJE STRAHU' Delo: Odhod Janeza Janše iz vlade fc v tej luči pohod velike liberalne- demokracije ca oblast. Ali šebolj natančno: to pomeni začetek kadrov-skega plačevanja zvestobe pridruženih članic nove stranke, zlasti demokratov: Tudi zato sta dva od njih. (Bavčar in Omerza) kot nekdanja člana kolegija odbora za varstvo človekovih pravic pohitela s podpisovanjem kolegijevih sporočil. ki sta jim dala »ideološko« tntouaajo. Ob vsem tem .sproščanju, vladnih foteljev (ki seveda še ni končano) pa je dr. Janez Drnovšek precenjeval vlogo vrha krščanskih demokratov, ki so bili seveda vseskozi jeziček na tehtnia njegovih odločitev. Popolnoma jasno je. da se hrtraekse-kutija obrambnega ministra ne bi bila zgodila brez privoljenja Lojzeta Peterleta. Slednji je IZ DOMAČEGA TISKA sicer po odzivih v svoji strankarski bazi skušal malo popraviti usmeritev, a to nikakor ne zmanjšuje vloge krščanskih demokratov m njihove odgovornosti za zaostrovanje polirično-vamostnlh razmer v Sloveniji. Peterle očitno nikoli ni in nc bo odpustil Janšu da je bolj priljubljen od njega celo V njegovi lastni stranki in kriv za opredelitev, članov krščanske demokracije.. ki jim je Janši pomembnejši od fcršcan-skodemokratskegu notranjega ministra Iva Bizjaka. Z nadaljnjim vztrajanjem v veliki (zgodovinski) kouliajt krščanski demokrati ne samo. da še naprej dajejo legitimnost vladni in parlamentarni večini. ki temelji na podmeni o uravnoteženju slovenskega političnega prostora (pa 2u ta seveda ne gre), ampak prispevajo k šc večji nerazpoznavnemu' političnega prostora. Poleg icgu svojim volivcem in članstvu neprepričljivo pripovedujejo zgodbo, da je njihova prisotnost na oblasti zaradi delitve »privatizacijskega kola-čv" več kot nujna. Pri tem vrh SKD nc pove. kaj je iztržil in kako dolgo lahko to trženje v sedanjih namerah traja. Lojze Peterle pa kot zunanji minister malo hitro pozablja, da je že nekaj času v primežu parlamentarnega nezadovoljstva levice in sredine in od tod namig, da njegov položaj ni ravno najbolj trden. Zagotovo pa je odvisen od njegovega ravnanja v primeru Janša. Peterletov predlog glasovanja o zaupnici vladi je seveda ciničen. saj je izid morebitnega glasovanju že vnaprej znan. Peterle torej ra^na emocionalno. ne politično. Slovenska domoljubna stranka »Kučan naj odstopi!« Ljubljana — Slovenska domoljubna stranka poziva vso demokratično slovansko javnost, naj podpre Janeza Janšo - viteza slovenske demokracije in zahteva odstop Milana Kučana - ini-ciatorja poskusa protide-mokratičnega udara v Sloveniji, so dejali včeraj na tiskovni konferenci. V Sloveniji gre za poskus udara projugoslovanskih nedemokratičnih sil, kj jili pooseblja predsednik Milan Kučan, in za poskus prevzema celotne oblasti, zakonodajne, izvršne in do sodne. Edini svetel temelj slovenske Wednesday, March 23,1994 demokracije, ki še ni v rokah teh sil, je ministrstvo za obrambo, ki zagotavlja v slovenskem prostoru ravnovesje med policijo, ki je v tem trenutku (še vedno) v rokah nedemokratičnih sil, in vojsko. Komunistične nedemokratične projugoslovanske sile, ki danes sodelujejo pri načrtnem prevzemu celotne oblasti, vključno s korupcijo in protipravnimi odvzemi slovenskega nacionalnega in gospodarskega premoženja, so se ustrašile Janševih večkratnih zahtev po razčistitvi kraj in korupcije, zaradi česar jim je postal smrtno nevaren. Dokaz, da korenine korupcije segajo ne samo v sam vrh vlade, ampak tudi v sam vrh cerkvenih oblasti, naj bi bila včerajšnja izjava komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci in izjava za javnost pri SKD. R. G. Gladovna stavka 7ih, ki zahtevajo odstpp Kučana in nove volitve. Od g.Edvarda^Staniča smo prejeli odgovor gospodu Zajdeli na članek, ki ga je objavil v Brazdah in S.D. pod naslovom: "Ran je vodstvo SKD odvedlo stranko- na drugačen na&in".Ker je odgovor zelo dolg (218 vrst),ga v tej številki ne moreno objaviti radi pomanjkanja prostora. IZ TUJEGA TISKA Shun fast cars, Vatican tells priests POPE JOHN PAUL Pontiff says church won't tolerate criticism. And dress soberly, conduct code says VATICAN CTIY (Reuter) -The Vatican warned priests yesterday not to fell into temptation. It reminded them to stick to clerical clothes, shun smart cars, abstain from sex and stay out of politics. And it stressed the church won't tolerate open criticism. A 100-page manual on priestly behavior told the world's 400,000 priests that the Roman Catholic church is not a democracy but a hierarchical organization that wont allow criticism Of its t»nrhlng« "Soolled 'democratism' becomes a grave temptation because it leads to a denial of the authority ... of Christ," it said. Clergy should wear "suitable ecclesiastical dress" — either a cassock or clothing distinguishing them from non-clerics, the code of conduct said. Despite appeals from Pope John Paul n, many priests often still wear ordinary, non-clerical clothing, even in Rome. The directive said priests "must lead a staple life and avoid anything which could have an air of vanity." They must "eliminate any kind of affectation and luxury" in their living quarters, means of transport and choice of holidays. The code said priests cannot hold political office or government posts, except in extraordinary circumstances and with Vatican permission. The Vatican was in open conflict with priests in Nicaragua who held office in the leftist Sandinista government during the 1980s. They were suspended. The manual also said the church is convinced of the theological validity of its rule that priests be celibate. Some Catholics believe priests should be allowed to marry, saying a married priesthood Would help the church face a shortage of clergy in many parts of the world. Posredoval dr.R. £u. ¡jes Tiny republic battles obscurity as it seeks foreign investment, Slovenes find many confuse country with Slovakia Slovenia Keeps Trying to Privatize Even Solid 'Socially Owned' Firms HE CHRISTIAN SCIENCE MONITOR / Mnmh 1R-24 fid n* a THE Slovenian government's latest economic ligures leave little doubt that this northernmost former Yugoslav republic Is in recover)' Tl..v Sloven* economy closed 1993 with more Jobs, reduced foreign debt, and a surge in industrial production. Inflation Li Jovv, foreign reserves 01*0 growing, and.forecasters expect even better performance thjs year. "There's certainly un upswing now £tnd It's clear that we've already readied the bottom of the transitional depression," says former economics milliliter Jnze Mendnger, wh^Jtudm.-ttt tlw University of Ljubllana, "It's hard to Sfty If this will be a lasting thing, but we won't .sec ft majoi' drop {in the economy) in the foreseeable future." Despite more pmlinlstic predictions, official estimates indicate that. In 1093 lite Slovene economy held to zero growth In gross domestic product (GDP), mostly due to a 3.9 percent a urge in industrial production in Hie final quarter of last year, Leading financial organization* had March 18-24.94. pg.9 expected GI)f to M by at. least I percent, as the economy recovered from the collapse of tile Yugoslav market. "We expect, the recovery to deepen ah foreign investors and trading partners take advantage Of Lhe increased Stabilization of our economy," says .Jozef Dro-ieitik, head of the Ministry of Economic Relations. Official« expect many foreign companies to settle in Slovenia and take advantago of now trade -The Toronto Star DANILO SLIVNIK STO OSAMOSVOJITVENIH DNI STR. 135 Četrtek, 27. junija, 3:15 AM. člani najvišjega slovenskega vodstva so prav to noč doživeli na različne načine, vendar pa je bilo dejstvo, da ni nikogar pograbila panika, da ni nihče pobegnil v tujino in da so se po prvem presenečanju hitro organizirali. Janez Janša in Igor Bavčar, Človeka, ki bi bila ob morebitnem slovenskem vojaškem polomu prva IZGUBILA GLAVO, sta bila tako v kritičnem trenutku v operativnem centru oziroma v svojem poveljniškem "brlogu". Janša je pozneje rekel, da se je nekaj po polnoči vrnil iz Cankarjevega doma, kjer je bil slovesni sprejem za udeležence proslave, in da je najprej še dve uri pregledoval najrazličnejša operativna poročila. Potem pa seje začel spravljati spat, in ko si je ravno sezul čevlje (bilo je nekaj pred 3. uro) je zazvonil telefon... Dvignil je slušalko, potem pa zavpil Igorju Bavčarju, ki je že spal v sosednji sobi: "BAVČAR, ZBUDI SE.... NA VRHNIKI SO SLI VEN....! Igor Bavčar se baje prvi hip sploh ni odzval, zato je zavpil še enkrat: "IGOR, SLIŠIŠ, NA VRHNIKI SO ŠLI VEN....ZBUDI SE....! Šele tedaj je Bavčar skočil pokonci in ves zaprepaden vzkliknil: "Kaj, pi. da, kako so mogli?! Ven so šli.....kako so mogli"? Čez nekaj časa pa spet: "Kje, pi.da, so blokade?! Potem pa naj bi oba odvihrala v operativni center, od koder se pet dni skorajda nista premaknila. Pay for housework Pope says VATICAN CITY (Reuter) -Governments should pay women for doing housework and raising children, Pope John Paul II said yesterday. "Public authorities should do all they can to compensate mothers for their essential work as family head — including paying them salaries," the Pope told members 6f the Vatican's Council for the Family. John Paul, 73, said women must not be "forced to pay for their rights by leaving the fami- ly in search of remunerative work, nor should children have to give up their right to be cared for." The Vatican and the United Nations are celebrating 1994 as the International Year of the Family. But they disagree on major social issues. Last week the Pope attacked sterilization, abortion and contraceptives in a meeting with U.N. officials. The U.N. promotes the use of artificial birth control. Nad vse hvalevreden predlog papeža Janeza Paula II. naj država plaču je matere in žene, ki skrbijo za družine. Izvedba tega predloga bi pomagal družbi na dva načina: 1. bi dal otrokom in družini skrbne matere, ki bi lahko posvetile vso svojo energijo družini, namesto da zavijajo dojenčke v zgodnjih urah v odeje in jih nosijo v oskrbo raznim baby-sitters, same pa hitijo v tovarne. 2.bi pomagali reševati brezposeljnost. Deloma smo imeli tak sistem ni j i pred vojno v obliki doklad. že v Slove-družinskih TVE CfflISTIAN SCIENCE MONITOR nadaljevanje s str.9 agreement« signed with die Czech Republic and Slovakia. These agreements remove most burners to Sloveno Industrial exporta over the next two years. Similar agreements are being negotiated with Hungary and Poland. "This is ft much faster timeframe than the (European Union] agreements with theae countries," 'Many foreigner! don't team to rooliz* thai wo're no longer part of Yugoslavia and the war.' - Joze Mencinger, former economict minister WBrofcnlk .soys. "So If somebody invests m manufacturing In Slovenia, they'll have free access Lo other eastern markets," Manufacturers are able to tnlfe advantage of tho relatively short road, set», and rail links with Western Europe, as well as u. highly skilled work force. Slovonift Ls the richest economy in the region and has the highest standard of living 0f all the former socialist countries, per capita GDP »lands at $6,100, almost double that of neighboring Hungary ($3,100) or the Czech Republic ($2,800), while Its wages remain significantly lower than in the "West, In fact, Slovenia's biggest obstacle when seeking new economic partner? is that many foreigners do not know It exists. "We're a small country with smaller profile," admits Privatization Agency adviser §en]a Brain. "For most people wo're literally not even on the map yet." Slovenia's four traditional Western partners - Austria, Germany, France, and Italy » now account for 60 percent, of It» for« eign trade, And nearly 90 percent of direct foreign investment in the republic alnco 1985. United States companies com* pose a mere I percent share, In stark contrast to other pans of East-Central Europo In which they constitute a significant proportion of total investment. "Part of the reason is our small market, a population of 2 million," Mr. Mencinger says, "But many foreigners don't seem to realize thai we're no longer part of Yugoslavia and the war.,.. Others simply confuse us with Slovakia.h in the meantime, the government is embarking on a large-scale privatization program that has been delayed for almost three year* by u parliamentary stalemate. Other delays are. the result of the former Yugoslav economic system. Instead of the stole owning (and thus selling) enterprises, most were "socially-owned." This has made a coordinated privatisation Htrtvtttgy difficult. "In effect there are no owners," says Mr?. JBrzin at the Privatization Agency. "This used to be an advantage because the companies had a lot of freedom In decisionmaking and an incentive for profit. That's why thc.V are so competitive. "Rut now Lhis ja proving a veal disadvantage," she Hays, "because [the Privatization Agency) con only advise and oversee the process. The rest Is up to thé company directors." Still, by the end of the year the agency hopes to have about 2,500 companies in private hands, Foreign investors are cxpectod to play only a minor role as most small, labor-intensive companies are likely to be purchased by omployees wd management with privatisation vouchers. "I don't rtdnk this will result In any change in efficiency or management either way. Efficient companies will remain efficient. Others will-continue to be inefficient," says former finance minister Mencinger. "It's a natural, gradualist way of getting from social-property to capital ownership, so I'm not concerned.... At least it provides an owner." "KARMEL V PRIPRAVI" V MIRNI PEČI Ob stari državni cesti, vzhodno od Mirne peči proti Novemu mestu, ali točneje v ROGOVILI št. 1, so v polnem teku priprave za novi KARMEL. Tozadevno dovoljenje so častite sestre Karmeličanke dobili v minulem letu, v oktobru. S to odločitvijo pa se , častite sestre, zaenkrat samo še tri, soočajo z velikimi stroški, ki jih pa same ne zmorejo. Obračajo se zato na vse Mirnopečane in druge iz okoliških fara, ki žive v Kanadi, Združenih državah Amerike in Evropi s prošnjo, da jim pri tem delu pomagamo. Prepričani smo, da bo KARMEL za mirnopeško in okoliške fare pravo duhovno prerojenje, zato Karmeličanke velikodušno podprimo. Darove lahko pošljete direktno na naslov: Častita sestra M. Agneza Saje, Rogovila št. 1, Mirna peč 68216, SLOVENIJA ali pa tudi na upravo SLOVENSKE DRŽAVE. SLOVENSKI DAN SLOVENSKO -KAMADSKI SVET pripravlja tradicionalen SLOVENSKI DAN v nedeljo 26. junija 1994 na slovenskem cerkvenem letovišču pri Boltonu, kakih 40km severozapadno od Toronta. To bo že 35. SLOVENSKI DAN in bo letos posvečen DRUŽINI. Slavje se bo začelo s sv. mašo ob 11. uri dopoldne, ki jo bo daroval torontski nadškof dr. Alojzij Ambrožič, rojen v Gaberjah blizu Dobrave pri Ljubljani. Glavni govornik bo dr. Jože Osterc, univerzitetni profesor in minister za kmetijstvo in gozdarstvo v slovenski vladi. Že sedaj vabimo vse Slovence v Kanadi in Združenih državah Amerike, vse slovenske popotnike iz Slovenije ali kjerkoli drugod, ki se bodo mudili ob tem času v bližini Toronta, da se udeleže tega praznika. Pisma bralcev: ...Z našo "Novo Državo' sem zelo zadovoljen in ji želim dočakati, da vrag pocitra še letos - s par izjemami- sedanji ljubljanski parlament z Milan Kučanom vred ...tja v nedogled! Kučan te dni stefici tu v Clevelandu in precej starovernih pristašev ga je šlo poslušat...Lep pozdrav in še veselo Veliko noč voščim vsem okrog "Slovenske Države". Kranjski Janez . " Pri nas nas narava vsak dan že dolgo obdarja s toploto in cvetjem. Toda v srcih je mraz - ni več slovenske Pomladi, kot smo jo poznali. Pravica in resnica imata tuj prizvok.Naj vsem dobro mislečim praznik Vstajanja prinese veliko veselja in dobrot. S.S. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, 31.marca 1994. C/O G. MARJAN PODOBNIK-predsednik, Zarnikova 3, LJUBLJANA, R.S. FAX No. 011-386-61-301-871 Spoštovani! V upanju, da je vodstvo in članstvo SLS pri "Janševi" aferi 100% podpiralo njegovo stališče, Vam želimo dodati svojo moralno oporo in poziv, da spričo nelegitimnosti procedure proti g.Janezu Janšij v parlamentu zahtevate takojšen odstop sedanje vlade in razglasitev novih volitev, da zagotovite DEMOKRACIJO IN SUVERENOST SLOVENSKE DRŽAVE! Pristaši in podporniki SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA V KANADI. "Kam plove nasa barka, se vprašujem. Iz slovarjev slovenskih src izginevajo besedice: postenost, pravičnost, svoboda mir in demokracija. Strašna sramota za nas nekdaj pošten narod. Kučan se umakne priložngstno v Ameriko,ko resničnega HEROJA JANŠO prisilno odstavijo iz vlade. Sram me je, da sem Slovenec! J.C. K. USPEHU SLOVENSKIH OLIMFIJCEV * * * * * * * * * * * * * Ž * * ♦ * * * f * * * * * * * * M. 3 3 *e> <3 af- Po tisočletni dobi tujega janna in 50 letni krvavega komunističnega terorja je slovenski narod končno doživel sončno jutro velikonočnega VSTAJENJA! Ob tretji VELIKI NOCl v SVOBODNI -MEDNARODNO PRIZNANI SUVERENI SLOVENSKI DRŽAVI želi vsem Slovencem doma in po svetu obilo blagoslova, miru in zadovoljstva polno Veliko Noč. % I - : ■ ČESTITAMO GRB SUVERENE REPUBLIKE SLOVENIJE VINKO MIRT- BRAZILIJA Najprvo je potrebno, da vsaj v glavnih obrisih opišemo -pri Slovencih malo poznano - vedo o grbih, imenovano heraldika ali grboslovje. Predvsem je to pomožna veda zgodovine, ki raziskuje in opisuje vse vrste zgodovinskih grbov, od njihovih prvih začetkov do današnjih dni. V življenju nekega naroda je grb (ali grbi) najimenitnejša zgodovinska priča njegove zenlje in dežele. Le-ti so bili skozi stoletja znamenje ali podoba v grbih in ki so se identificirali z narodom, katerih deželo so predstavljali. Bili so kakor nema priča o navzočnosti naroda, v prostoru in času, vseeno v kašnem državnem sestavu so bili združeni. V Zahodni Evropi, kjer so grbi nastali in kamor spadamo Slovenci, so zgodovinski grbi naših dežel najbolj in edino pomembni. Njihov velikanski zgodovinski pomen je neizpodbiten. Skozi dolga stoletja so bili priča in neizbrisljiv dokaz o naši navzočnosti na zemlji naših davnih prednikov. Prvi nosilci grbov so bili, naravno, kralji in cesarji, za njimi nasploh vsi fevdalci in njihovi vojskovodje. Prvi so v svojih titulaturah vedno navajali dežele, ki so jim pripadale, v pečatih pa dali vrezati grbe ravno istih dežel, včasih ne vseh. Med narodi slovanskega jezikoslovenga področja smo Slovenci z Čehi in Poljaki edini, katerih grb izvira prav iz prvih stoletij uporabljanja grbov. Zgodovinski poljski beli orel je poznan že v začetku I. 1228, še danes ponos poljskega naroda. V času komunistične diktature ga tudi najbolj fanatični komunisti niso predrznih zamenjati za komunistični emblem, kakor se je zgodilo v drugih državah sovjetskih satelitev. Enako je ostal nepremaknjen češki beli orel, ki je poznan na pečatu že 1.1250. Poprej so imeli češki suvereni v svojih pečatih tako imenovanega "plamenečega" orla. Prvo podobo in grb slovenske dežele Kranjske najdemo že leta 1269 na pečatu slavnega češkega kralja Otokarja Premisla II. V dragocenem heraldičnem kodeksu, ki je nastal med I. 1334-1372 pa je že vpodobljen v barvah: moder orel na zlatem polju, ob strani zapis: CRAYN. Vso to pisano, stoletno zgodovino grbov, prav tako njihovo umetnost, nam razlaga heraldika, pravzaprav tisti, ki se z njo ubadajo, ki jo sistematično in resno raziskujejo, na podlagi dokumentarnih virov in obsežne heraldične literature. Seveda morajo dobro poznati vso grbovno simboliko, nasploh vse kar spada v grboslovje. Poznati morajo pravilno heraldično izražanje, zlasti pri opisovanju grbov; to imenujemo v mednarodnem, heraldičnem jeziku blazoniranje. Kaj pomenijo grbovne figure in kaj so heraldske figure ali podobe, mora pravi heraldik poznati in dobro razločevati. Vse zunanje ornamente in dodatke, ki so vedno del tako imenovanih "popolnih" grbov, so heraldiku znani in jih zna opisati in neukemu razložiti. Čim večje je število heraldične literature in jo študirajoči predela, popolnejše je seveda njegovo znanje. Bogati vir grboslovnega znanja so najstarejši pisani in risani grbovniški kodeksi. Le te so upodobili heraldiki-posamezniki, ki so se na dvorih poklicno ukvarjali z grbi in jih na turnirjih potrjali ali tudi zavrgli. V enem teh prvih heraldičnih kodeksih že najdemo grb kasnejše vojvodine Kranjske, skupaj z grbi drugih slovenskih dežel in njihovega plemstva. Seveda je to prostovoljno nabiranje heraldičnega znanja, poleg študiranja zgodovinskih virov v različnih jezikih zamudno, vendar neizogibno. Potrebno je imeti veliko veselja, ki izvira izpodbud in namena: obvladati popolnoma znanje heraldike. Včasih so heraldiko poučevali na marsikateri univerzi. Znani heraldični teoretik Johann C. Gatterer se v svoji knjigi Abriss der Heraldik pritožuje, da mu je tedensko odmerjeno samo dve uri poučevanje heraldike. V 135 paragrafih, na 113 straneh, z nemško natančnostjo, razlaga takratno grboslovje. Sicer pa je bil prvi traktat o heraldičnih postavah napisan že v XIV. stoletju. Napisal ga je italijanski jurist Bartolus de Saxo Ferrato, ki je umrl I. 1355. Njegovo delo De insigniis et arrnis, ima še danes polno vrednost. Znanje o heraldiki je na Slovenskem osupljivo zanemarjeno že dolga desetletja. Pa saj tudi ni čudno. V prvi jugo-državi se ni pisalo o našem grbu, odkar je bil potrjen grb, katerega so nam dali Srbi. V drugi, titovski jugo-državi, v dobi 45 letne komunistične diktature, bi obravnavanje grbov, zlasti nekdanjega plemstva, veljalo za nekaj obscenega, če ne še kaj hujšega. Ne pozabimo, da so v času revolucije zažgali in razdejali večino gradov. Zagoreli so v nočeh groze, z njimi neprecenljive umetnine, nenadomestljivi arhivi in knjižnice. Lastnike gradov so pobili, razen tistih, ki so se pravočasno rešili. To barbarsko divjanje je posebno uspelo v takratni Ljubljanski pokrajini, kjer je laški okupator prepustil partizanski komandi velika področja za njihovo "osvobojeno ozemlje". Nasprotno pa je nemški okupator ohranil večino gradov na Štajerskem in na Gorenjskem, čeprav so partizani uničili marsikateri grad, ki je stal na samotnem kraju. Potrebno bi bilo napisati statistiko vseh požganih gradov in graščin na vsem Slovenskem. Razprava naj bi obsegala tudi seznam vseh požganih in razdejanih župnišč, cerkva, šol in kulturnih domov. To strahotno uničevanje narodnega premoženja spada pravtako v zgodovino NOB in OFI Razumljivo torej, da se v tem času ni nihče predrznil diskutirati, kaj šele dvomiti o simbolu komunistične ideologije, ki je kot emblem predstavljal takratno socialistično republiko Slovenijo. Šele ob propadu 45 letnega komunističnega režima, je razgibalo Slovence vprašanje novega grba, ki naj nadomesti prejšnji nedotakljiv OF emblem. Demokratični Slovenci, doma in po svetu, so pričakovali, da bodo novi ljudje, vsaj tisti, ki niso bili popolnoma impregnirani s komuno-marksistično ideologijo, izbrali primeren in zares slovenski grb. Tak, ki bi imel zgodovinsko podlago in ki bi ustrezal novi, demokratični Sloveniji. Države na žahodu imajo - v večini - svoje državne grbe povzete po svojih starih zgodovinskih grbih. Enako so v državah Vzhodne Evrope; narodi, ki so se otresli sovjetske ali komunistične tiranije, so segli po starih zgodovinskih grbih. Edino naša država, suverena republika Slovenija, je ohranila prejšnji emblem OF za svoj novi državni grb! O tem bomo obširno spregovorili v drugem delu naše razprave. Na kratko naj takoj napišemo nekaj pripomb. Kot povedano, je postkomunistična Slovenija ohranila stari emblen OF. Seveda ie bil poprej skrbno apetriran in bil postavljen na ščit. Tako zdaj ni več emblem, pač pa ga je vsaj formalno mogoče imenovati grb. Tisti, ki je grb "izumil", kakor se sam hvali, ga je opravičil z zavitim besedičjem ezoterične vsebine, opirajoč se na doktrino NEW AGE. Ravno v tistem času, se je kar čez noč pojavilo vse polno "heraldikov". V dnevnem časopisju so pisali in čenčali o znakih, grbih, zastavah, kakor je kdo pač vedel, in še veliko več, kar ni imel niti pojma. Preprosto so si izmišljevali in zapisali marsikatero neumnost. Za potrdilo teh trditev naj navedemo samo en primer izmed številnih "izumov" in "odkritij". V Delu smo brali: "V grbu rodbine Andechs je bil trobarvni pas bele-modro-rde če barve". (!) Zato korajžni pisač takole sklepa: Od tam smo dobili grb in trobojnico. (!) Seveda ta, ki je to oslarijo pobral in zapisal, se ima zahvaliti drugemu, še bolj kompetentnemu oslu. Ne prvi in ne drugi zagotovo nista nikdar videla grba omenjene rodbine. Nekdo se je posebno izkazal. Izbral si je neko žival, ki ni mitološka niti zoološke vrste in razglasil, da je to žival imela Karantanija v svojih pečatih in zastavah. Seveda ni mogel pokazati niti enega karantanskega pečata, kaj šele karantanske zastave. Pač pa imamo natančen naslov avstrijskega heraldičnega vira, kakor tudi ime risarja, ki je omenjeno žival narisal za neki resnični zgodovinski grb. Kdo bi si mislil, da bo njegova risba služila nekomu za tako epohalno "odkritje" stoletja! Drugi so priobčeno žival karikirali in zmaličili v pravo pošast in spominja na samega hudiča. Nekateri so posmehljivo in prezrljivo pisali o naših resničnih in zgodovinskih grbih. Vendar so nekateri, četudi so bili redki, ki so o slovenskemu grbu pisali preudarno in resno. Manjkalo jim je poglobljenega znanja, kar seveda ni napaka. Upoštevali so, kar so drugi že od leta 1972 pisali, seveda zunaj Slovenije v koledarjih DsM v Celovcu in Glasu Korotana na Dunaju. SLOVENSKI GRB V KRALJEVINI SHS (KASNEJE JUGOSLAVIJI) Zanemarjanje študija heraldike in nepoznanje slovenskih grbov se nam je grdo maščevalo že v času po prvi svetovni vojski - 1918/19. Takrat so nas naši politični očetje pripeljali k Srbom. Naši novi gospodarji so nas sprejeli v svoj razvpiti "bratski zagrljaj", - bratovski objem. Ne samo 'zagrljaj" tudi nov grb za Slovenijo so nam dali Srbi. Seveda po njihovi meri in okusu. Nič manj in nič več: dali so nam muslimanski mesec, sveto znamenje vsakega muslimama. To poglavje je potrebno posebno osvetliti. S tem polmesecem, kateremu so kasneje priložili še tri zvezde, smo ostali vse do bliskovitega konca prve jugo-države. Leta 1929. / X. je takratni kralj Karadzordzevic Aleksander z dekretom prepovedal ime Slovenija. Z zakonom-dekretom je prepovedal slovensko zastavo. Slovenija je uradno obstojala le kot "Dravska banovina". Slovenci smo postali 'Dravskobanovinci' neke jugoslovenske nacije, ki se je z omenjenim dekretom pravkar rodila. Obširna razprava o teh dogodkih je bila napisana v glasu Korotana št. 9, leta 1984, str. 9-52. nadaljevanje sledi Četrtek, 7. april 1994 ZA SLOVENIJO brazde A TAJNIŠTVO SLS SPOROČAL V torek so se predstavniki Slovenske ljudske stranke, Socialdemokratske stranke Slovenije, Zeleni Slovenije, Samostojna poslanska skupina in Ljubljanski odbor Narodnih demokratov krilo, pri SKD, dokončno dogovorili za organizacijo velikega protikorupcijskega zborovanja, ki bo pod geslom Za slovensko demokracijo - brez korupcije potekalo v soboto, 9. aprila 1994, na Kongresnem trgu v Ljubljani s pričetkom ob 11. uri. Zbranim bodo spregovorili: Janez Janša - predsednik SDSS Marjan Podobnik - predsednik SLS Vane Gošnik - predsednik ZS pisatelj Jože Snoj V kulturnem delu bodo nastopili številni znani kulturni ustvarjalci. Na zborovanje organizatorji vabijo vse, ki želijo podpreti prizadevanja proti korupciji in gospodarskemu kriminalu in se opredeliti za razvoj in razcvet Slovenije. Udeležite se zborovanja v čim večjem številu, ter prinesite s seboj slovenske in strankarske zastave. Gospodarski program za Slovenijo Gospodarski program za Slovenijo, ki ga pripravlja Civilna iniciativa, ima sledeča iznodišča: - hočemo Slovenijo, ki bo politično in gospodarsko neodvisna, - hočemo slovensko gospodarstvo, ki bo v večinski slovenski lasti, - hočemo uspešno gospodarstvo, - hočemo razjasniti vse finančne posle prejšnjega režima in vse divje privatizacije, - hočemo zakone, ki bodo prepovedovali in kaznovali vse finančne malverzacije. Kako je do tega gospodarskega programa za Slovenijo prišlo? Zakaj se je zbrala skupina državljanov, se poimenovala Civilna iniciativa za Slovenijo ter začela seznanjati javnost s svojimi pogledi? V mojem primeru seje to začelo z dvajsetimi listi, ki so se znašli brez povabila, na moji pisalni mizi. Na njih je bila napisana ponudba za nakup Slovenskih železarn; kupec je bila neimenovana finančna družba z Bermudov. Ko je bila ta ponudba postavljena na dnevni red Upravnega odbora železarn, sem se temu uprl. Podjetje z 10.000 uslužbenci in 1000 milijonov DEM knjižne vrednosti se vendar ne more prodati brez javnega razpisa! Pisal sem članke v časopise, razlagal svoje poglede na televiziji in se kmalu /.našel v krogu ljudi, ki so. vsak na svojem področju, imeli podobne izkušnje. Sklenili smo. da bomo kot skupina civilne družbe zagovarjali politiko gospodarske in politične samostojnosti Slovenije ter zahtevali transparentnost vseh državnih finančnih poslov. Temu je sledil projekt slovenskih železarn, kjer smo se zavzemali za večinsko slovensko lastništvo; sledil je projekt izgradnje avtocest, kjer smo se zavzemali za finančno transparentnost, za delo slovenskih podjetij in za okolje; sledil je projekt tujega in javnega dolga, kjer smo zahtevali revizijo bančnega poslovanja in jugoslovanskih dolgov. Pri vseh teh projektih nam je uradna gospodarska politika vedno nasprotovala: železarne se morajo prodati, avtoceste naj gradijo tujci, brez veljavnega zakona o urejanju prostora in brez nacionalnega pograma prometne infrastrukture, javni in tuji dolg je treba plačati brez vsake revizije finančnega poslovanja. Tako ne gre več naprej. Slovenija je bila del Evrope 1.500 let. z izjemo zadnjih nekaj desetletij. Zahtevamo evropsko obnašanje v državni politiki in evropsko poslovno etiko. V kratkem bomo predstavili naš gospodarski program za pravno in socialno pravično in gospodarsko in politično neodvisno Slovenijo. ANDREJ APLENC Spoštovani gospod urednik! V Sloveniji res ni vse tako, kot smo pričakovali. A nisem presenečen! Osebno me je odkrila "mlajša" generacija. Toda tudi tu je na delu cenzura...Razgovor, ki sva ga sestavila za Rodno Grudo z njenim novinarjem Ivanom Cimermanom, je izšel le v skrčeni obliki.(Prilagam kopijo celotnega teksta).Prof.Lev Detela. POGOVOR MED LEVOM DETELA IN IVANOM CIMERMANOM, NOVINARJEM RODNE GRUDE. 1. V eni od na začetku vaše knjige objavljenih pesmi požgete domačijo in se poslovite od otroštva. Kam torej greste? In Kam pridete? Knjiga DUH IN TELO, ki je nedavno izšla pri založbi Mihelač, je izbor iz več pesniških zbirk, oziroma nekakšen album poezije, kot sem jo pisal skozi mojega dobrega četrt stoletja emigracije. Ta je tako telo kot tudi duha postavila pred posebne preizkušnje z vrsto mejnih situacij. Že sam skok čez mejo v tako imenovano geografsko, jezikovno, miselno, politično drugačnost pomeni razmejevanje z ustaljenim, primarno domovinskim, varr\[m in urejenim in sproži vrsto odtuiitvenih procesov. To zrcalijo uvodni teksti v knjigi DUH IN TELO, ki so nastali že pred tridesetimi leti in sem jih prvič objavil v tržaški zbirki proze in pesmi ATENTATU 966). V mojem primeru je šlo sprva za radikalno, zelo kritično raz-mejevanje z domovinskimi osnovnicami, ki pa je, kot zna povedati tudi psihoanaliza, nujno in potrebno, če se želiš odtrgati od popkovine infantilizma in osamosvojiti. "Izganjanje prednikov" ali "Požig domačije" je treba razumeti v tem kontekstu kot nujno raz-mejevanje z otroštvom, ko se ti primarne razsežnosti domovine v tujini prikažejo v novi, univerzalno osvetljeni luči kritičnih pristopov in razmejevanj. Istočasno pa gre tudi za razmejevanje s tedaj na Slovenskem ustaljeno normo "pravilnega" pisanja. Moj pesniški začetek v ATENTATU sega namreč v čas, za katerega je bila v Sloveniji značilna vrsta represivnih protiumetniških postopkov in avtoritativnih stanj, ki so individualizirane, ekspresivne, uporne protagoniste izven tedaj razumljivega družbenopotrjujo čega optimizma in harmonične intime hitro ekskomunicirala iz tolerirane družbenoumetniške igre, tako da se mnogi danes v domovini priznani literati svojo kariero začenjali pravzaprav kot ilegalci na straneh večkrat prepovedanih literarnih glasilih (Perspektive, Beseda, Revija 57 itd.). Anatemizirani literarni protagonist slovenske pesniške besede v tujini je zato moral začenjati kot blodni sanjač z izzivi v načinu surrealne sanjske logike in s podtalnim humorjem, ki je vedno znova orožje vseh pozabljenih, zatiranih ali zapstavljenih. 2. Naslov vaše zbirke DUH IN TELO opozarja na klasične filozofske dileme "duh v telesu, telo v duhu". Kaj naj reši TELO - in DUHA v njem? Ta stari rebus klasične (pa tudi sodobne) filozofije je bistveno pogojil srednjeveško (na primer Avguštinovo) razmišljanje o osnovnih principih bivanja. Zdi se, da seje v mojih pesmih problem ujel v pisani niz drastičnih eksistencialij, ki pričajo o krvavem krogo-teku zgodovine, kot je vedno znova utemeljuje podaljšana roka, oziroma kategorija duha, tega večnega "netelesnega" bivanjskega principa, ki v človeški civilizaciji v dobrem ali skabem raste v Razum, Um, Volje, Predstave, Spomin, Spoznanje. Negativne izkušnje s to "zgodovino" pa tudi "človeško civilizacijo" sredi trpkosti osamitve v zdomstvu nujno pogojujejo pesimistično naravnanost mojih tekstov. Pesem DUH IN TELO (prvič objavljeno v londonski pesniški zbirki SLADKOR IN BIČ v letu 1969) je treba zato razumeti tudi kot bistroumni nesmisel, ki postavlja pesmika, pa tudi ta svet, ujet v kolesja negativnih silnic, pod vprašaj s spleti posebne vrste groze in humorja, absurdne groze strahu in čemernega obešenjaškega grotesknega humorja absurdnih sanj, v katerih so se znašli protagonisti tako imenovane človeške civilizacije, ki ima humanitas ponavadi le sprenevedajoče se na jeziku, medtem ko skozi zgodovino, kot pravim v naslovni pesmi nove knjige "ves čas rahlo teče kri", ker sta se pač ločila duh in telo in je konec raiskeaa ora-stania. človek in njegove družbe pa izvrženi v plasti zgodovinske groze z njenimi mitološkimi in resničnimi zemeljskimi upravitelji (Adolf Hitler, Stalin, Džingiskan itd.). 3. V pesmi UMOR pravite, da "bodalo ni žoga". Kraljevska misel. Z žogo se igra nogometaš, z bodalom Srb, Hrvat, Musliman, jugo-brat. Gospod Detela, zakaj pa pesnik vihti bodalo in straši bralce s krvjo s cvetja? Je v strahu za poplitveni duh dobe? Mislim, da moramo seči pri analizi tekstev, objavljenih v DUHU IN TELESU, globlje, za skorjo različnih absurdnih in manirističnih podob ter različnih paradoksalnih stopnjevanj. Iz strukture teh pesmi, iz kombinacij med njihovimi posameznimi sestavnimi deli, bi moralo zveneti, da je poetični svet tudi "vsebinsko" in "jezikovno" nekaj posebnega, oziroma bi to na vsak način moral biti. Po drugi strani sem tudi pesmi iz ATENTATU sledečih zbirk SLADKOR IN BIČ(1969), METAELEMENTO 970), LEGENDE O VRVOHODCIH IN MESEČNIKIHO 973) ali CAFE NOIR(1989) pisal z željo, da bi v njih prišlo do izraza, kako je v resnici tako imenovana vsakdanja "resničnost" mnogo bolj fantastična, kot si ponavadi domišljamo. V tem smislu so te pesmi poziv k intenzivnejšemu doživljanju našega življenja, še posebej tudi našega notranjega življenja in naših čustvenih stanj. Zasledoval pa sem si še druge cilje. Zaradi odklonov do napačno razumljene zgodovine in njenih "avtoritet" so te v določenem oziru tudi "politične" pesmi. Toda hkrati, ko rečem, da so politične, razumem to političnost iz svojega subjektivnega pesniškega zornega kota, iz svoje "neo-romantične", "fantastično-realistične" in "groteskno-gotske" literarne proti-pozicije. Moje pesmi so, to si upam trditi, lirična "fiction", ki v moderni obleki sledi starim evropskim tradicijam. 4. Je svet širši, če iz njega izženete prednike? Kot ste nakazali v ciklu ATENTAT. Konfrontacija s TUJINO ponudi pesniku, če ga v tujejezičnosti ne izpodnese, nove univerzalno zasukane literarne motive, v katerih so domovinske teme izpostavljene prevrednotenju in preoblikovanju sredi ves svet določujočih univerzalij. Ne vem, če se je slovenska poezija v zdomstvu, zakoličena v standardne tradicionalizme, kaj prida izpostavila temu prepihu sveta. Vsekakor ne smemo pozabiti, da ves čas, od kar nastajajo ti verzi, kljub mnogim pozitivnim dosežkom propada svet, ki ga ljubimo. Umira in izumira narava, okolje je kljub dobrim sklepom onesnaženo, mnoge živalske vrste so propadle, tehnološka hipertrofija ni premagala bede in lakote in neznanja v velikanskih predelih sveta, ki so ga mnogi "mogočniki" za vedno odpisali iz svoje zavesti, da sredi ruševin lažje spijo, nore barbarske vojne so kljub dvem velikim evropskim megavojnam na dnevnem redu, mnogim predelom sveta groze katastrofe in kataklizme. V prenesem smislu pojejo moji verzi prav o vseh teh problemih. Pojejo, da je sredi takega bivanja, vsak dan konec sveta. Morda bo kak pazljivi bralec ob neurjih, ki jih opisujem, začutil, kaj pomeni "prihod mrzlega časa". Neki nemški kritik je ob teh tekstih, ki so izšli tudi v prevodih v različne tuje jezike in v dveh nemških pesniških zbirkah, zapisal, da bi jih bilo treba "prebirati kot eno samo veliko knjigo noči, kot razodetje hrepenenja in groze ter apokalipse ter teme, ki je za Edvvarda Younga čas nočnih tožb in žalosti, za Novalisa pa veliko obetajoči svet samožrtvovanja. Tu doživimo noč, skoraj kot neposvečen, grozen kraj, s hladnim večernim vetrom ob gorečih srcih." 5. V tekstih METAELEMENT prispete na konec sveta. Katerega, kakšnega? Geografskega - ali notranjega, v svet TELESA, svet DUHA? Mislim, da je treba pričujoče pesmi, ki izvirajo iz zelo temnih pokrajin mojega otroštva sredi druge svetovne vojne in iz prisil mladosti, brati z njihovo lastno pesniško govorico. Potem bo mogoče tudi tam, kjer fizično gledano ni mogoče prav ničesar videti, ker se v "somraku" celo "stenska ura ustavi" in "bolšči v nas steklo z razbitimi očmi"(pesem Kaj premišljuješ ponoči), razbrati hrepenenja po drugačnem, "boljšem" svetu izven razpadajočih stanj strahu in ogroženosti, tako značilnih za odtujenost v zdomstvu. Isto velja za KONEC SVETA, oziroma DNO SVETA v METAELEMENTU. Recimo, da je to pesništvo, ki ni sodilo niti v aktivistično in niti v na sentimentalni način oblikovano rodoljubno literarno pokrajino, prihaja spet k svojemu primarnemu izvoru v slovenskem jezikovnem in družbenem okolju. Saj je danes več kot očitno, da moč pesniške imaginacije v svetu ne upada. Sicer pa bi subjektivnemu Pavčkovemu izboru, ki pa sem se mu popolnoma prepustil in podredil, lahko tudi ugovarjal, saj v DUHU IN TELESU ni nekaterih pesmi, ki jih v nemških in angleških prevodih omenjajo kot ključne. Naj nekatere od teh izpuščenih omenim: Kaj je povedala noč, Hvalnica mesecu. Veliki požiralec, Umor v ulici Morgue, Slon, Izven krogotoka slik, Čudoviti Merlin, Sedmoglavec. 6. Če se vse okrutno ponavlja skozi tisočletja in so konstante vera, država, bog, vojna. Človeštvo obtežene z grozo in strahom, je naloga pesništva pustolovš čina. Ali ni tako? Ja, DUH IN TELO je pravzaprav pesniška dokumentacija neke zanimive pa tudi nevarne pustolovščine. S pomočjo JEZIKA sem skušal obkrožiti in demaskirati grozljivosti, nasprotja in absurdnosti tako imenovanega "realnega človeškega življenja", torej ne le "realnega socializma", kot bi morda pričakovali od človeka, ki je živel kar tri desetletja v zdomstvu. Toda potem, ko sva 8. avgusta 1960 z ženo vstopila na ljubljanski železniški postaji na vlak za Dunaj, to vendarle ni bil ekspres neke doživljenjske vožnje sredi predolgo časa zamejene svetovne in slovenske družbenopolitične stvarnosti brez možnosti povratka v konkretno avtentično prisotnost na rodnih tleh. Po tem ko si odpotoval, se z novo izkušnjo in vsebino vračaš k sreči nazaj domov. Če zdaj, iz tega zornega kota, gledam na poezijo, ki sem jo pisal v tujini, lahko rečem, da zrcali vse atribute pa tudi pomanjkljivosti pisanja, ki nastaja izven konkretnega stika z domačim okoljem. Toda v tej osamljenosti, izolaciji, je po drugi strani tudi značilna posebnost in moč take literature. Usmerjena je k demaskiranju nehumanega in negativnega, toda k demaskiranju s pomočjo posebnih poetoloških sredstev, kar je pravzaprav stara tradicija literature, tudi novodobne literature človekove odtujenosti v industrijsko-tehnološkemteristočasnodirigistično-birokratskem svetu vseh barv. To potrjuje tudi velika linija kritične literature zavestnih in podzavestnih človekovih prisil, kije nakazana z imeni Gogolj, Dostojevski, Camus, ki so v mojih študentovskih ljubljanskih letih ob tedaj pionirskih slovenskih literarnih imenih Dane Zaje, Lojze Kovačič, Peter Božič, Gregor Strniša, Rudi Šeligo poleg Edvarda Kocbeka najbolj vplivali na moj začetni razvoj. Življenje in delo sredi tujejezičnega, predvsem nemškega sveta, je pozneje moj položaj "odtujenega posameznika na robu" še poglobilo in utemeljilo. Tedaj sem se vidneje srečal tudi z mednarodno liriko 20. stoletja in njenimi teorijami. Skušal sem rasti čez meje enodimenzionalnega, v avtentično izpoved človeka-dvoživke na pragu nekega novega, univerzalnega časa pluralno sestavljenega iz številnih narodov in etnij, a še vsaj z eno nogo v močvirju strahu, groze in nehumanih devalvacij, kot jih neprestano spočenja to nesrečno krvavo stoletje, ki se zdaj bliža svojemu zaslužnemu koncu. In vendar: nad našim obdobjem se ves čas kot neuresničeni obet ali veliki privid bliska za mnoge socialno, politično ali etnično neprivilegirane še vedno neizpolnjena vizija novih afirmacij in humanizmov. Mislim, da je v času, v katerem so bili mnogi avtentični predeli književnega ustvarjanja doma in po svetu podvrženi nenehnim represijam ali celo likvidacijan, za sodobnega pesnika groteska, ironija, surrealna parafraza lahko še vedno tisto legitimno sredstvo, ki kaže pravi obraz stvari in mnoge negativnosti v naši komplicirani in čudni zapredenini življenja postavlja zasluženo pod vprašaj. Župnijska hranilnica in posojilnica "Slovenia" Vam nudi razne finančne usluge. Posojila za hise, avtomobile, potovanja, študij itd Vasi prihranki pa se obrestujejo po najvišji možni stopnji. Posluzite se nase slovenske finančne ustanove! UREDNE URE na 618 Manning Ave., Toronto Torek-Sreda_ Cetrtek-Petek_ Sobota_ _ 10 am - 3 pm 10 am - 8 pm 10 am -1 pm TeL 531-1475 na 739 Brown's Line, Toronto Torek-Sreda_ Cetrtek-Petek_ Sobota_ 10 «n - 3 pm 10 am - 8 pm _ 9 am -12 pm TeL 255-1742 v Hamfltonu pri sv. Gregorju VeHkem Petek_ Sobota . 1 pm - 8 pm 10 am -1 pm TeL 578-7511