Anja Štefan je nedvomno vodilna sodobna slovenska mladinska avtorica, ki piše avtorske pesmi, pravljice, uganke ter variante ljudskih pesmi in pravljic; ukvarja se tudi s prevajanjem. Njena avtorska pot je razvojna, od začetne revijalne do poznejše monografske faze, izbranih del ter prevodov v tuje jezike. Nova pesniška zbirka Drobtine iz mišje doline v monografski izdaji predstavlja devetnajst pesmi, predhodno objavljenih v reviji Cicido v letih 2015 in 2016. Osemnajst pesmi (An ban, Čarovniška, Če miš prinese ti drobiž  …, Dom, Grah, Gugalnica, Je miška, miška, miška nesla lešnik, Lahko noč, Le pogumno, le za mano, Ledene zimske sapice, Lešniki, Medenjak, Miš debela, miš ohola, Pisar, Pleši, pleši, mala miška, Pogum, Radič in Sir) je del same zbirke, devetnajsta, s prvim verzom Gor in dol na vse strani, pa je brez naslova in jo najdemo na zadnji strani naslovnice. Zbirko opredeljuje boga- ta medbesedilna komunikacija: že v naslovu bi lahko našli intertekstualne navezave na slovensko tradicijo, na primer na A. M. Slomška in njegovo delo Drobtinice: učiteljem in učencem, staršem in otrokom v učenje in za kratek Milena Mileva Blažić in Judita Krivec Dragan Anja Štefan: Drobtine iz mišje doline. Ilustrirala Alenka Sottler. Ljubljana: Mladinska knjiga (Zbirka Velike slikanice), 2017. Sodobnost 2018 155 Mlada Sodobnost čas. Drugi del naslova – iz mišje doline – bi lahko bila navezava na C. Kos- mača Iz moje doline, Kristino Brenk Moja dolina ter delno na Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski – tudi v mišji dolini namreč ni vedno vse v najlepšem redu. Avtorica poleg drugih mišjih prigod predstavi tudi “mišje smrtne grehe” (npr. pohlep (Dom)), lenobo (Živel je mož, imel je miš), na- puh in požrešnost (Miš debela, miš ohola) ter alkoholizem in apatijo (“An ban, pet podgan /…/ star mišjak je spet pijan /…/ včasih bil je modrijan.”). V Drobtinah nadalje odmeva Pavčkova pesem Drobtinice; z upesnjevanjem majhnih literarnih likov pa tudi tradicija (ljudskega) slovstva (Pedenjped, Pedenjmožic, Laket-brada, Majhnica, Škrateljc …) in ljudska (neskončna) pravljica Živel je mož, imel je psa – Živel je mož, imel je miš. Pesem Pleši, pleši, mala miška napelje na asociativne vzporednice s pesmijo Pleši, pleši, črni kos, v zbirki pa ne nazadnje najdemo tudi vsebinske in formalne navezave na Mačka Murija Kajetana Koviča. Drobtine iz mišje doline so pesniška miniatura, v kateri avtorica predstavi mikro svet homunkulov – majhnih antropomorfnih mišjih bitij. V pesmih najdemo različne koncepte, na primer t. i. slepi motiv Rdeče kapice (po Maxu Luthiju) in izbire principa ugodja namesto principa realnosti. Oba principa avtorica tematizira v pesmi Pleši, pleši, mala miška, kjer piše o po- osebljeni miški in ji posredno svetuje, naj poskuša vzpostaviti ravnovesje med principoma (med plesom kot ugodjem in realno nevarnostjo, da jo ples/umetnost/zabava “ne nesejo med mačke”). Pesnica v Drobtinah predstavi t. i. gastronomsko utopijo (v svetu mla- dinske književnosti poznamo na primer Indijo Koromandijo, deveto deže- lo, deželo, kjer se cedita med in mleko ipd.), ki jo v mišji dolini v največji meri predstavljajo lešniki, najdemo pa tudi stročnice (grah, fižol) in česen, krompir, sir, skuto in sladkarije, ki predstavljajo ugodje. Pesmi deloma temeljijo na ahistorični teoriji utopije (M. Nikolajeva) oziroma idealizaciji “mišje doline”, kjer sta čas in prostor bolj ali manj mitična, brezčasna. V mišji dolini, ki je sama po sebi utopičen, čudežen prostor, sta čas in kraj izolirana; gre za zaprt prostor, kjer veljajo “mišji” zakoni. Književne osebe so poosebljene živali z mišjimi protagonisti in mačjimi antagonisti. V ospredju dogajanja je domača idila, harmonija eno- dimenzionalnost na ravni čudeža (antropomorfizirane živali, ki govorijo in se vedejo kot ljudje). Dogajanje v dolini je sveto, obredno in poteka v zna- menju ponavljanja prvobitnih dejanj, zunaj pa je kruti svet; književne ose be odidejo od doma, vendar se vrnejo v varno mišje zavetje. Pripovedovalec je tretjeosebni, didaktični. Značilnosti literarne utopije (M. Nikolajeva) sta tudi kolektivni in ne individualni protagonist ter enotnost zunanjih in 156 Sodobnost 2018 Mlada Sodobnost Anja Štefan: Drobtine iz mišje doline notranjih prostorov. V mišji dolini vladata mitološki čas večnega, srečnega otroštva in nostalgičen pogled na to “sveto” obdobje življenja, ki je pojmo- vano kot arhaična preteklost. Čeprav je takšna postavitev zelo drugačna, pravzaprav nasprotna od tiste v problemski literaturi, kjer ni srečnega konca, kjer je lahko dobro kaznovano in zlo nagrajeno (podobno kot v realnem, distopičnem svetu), pa pesnica izpostavi nekaj problemskih motivov: tudi v paradižu “mišje doline” obstajajo odprte dileme (npr. V pesmi Dom – tisti, ki imajo dom, preživijo, brezdomna miška nima doma, zato “išče, tava, šklepeta in jo vzame zima”). Pesnica indirektno kritizira včasih nepravično družbeno ureditev v “mišji dolini”, ki ji zlahka najdemo paralele v realnem svetu. V pesmih zasledimo socialne teme, revščino (Dom), ekonomsko izkoriščanje (Če miš prinese ti drobiž), propad (An ban), varčevanje (Lešniki), napačne investicije (Je miška, miška, miška, nesla lešnik). Družbenokritična je pesem Le pogumno, le za mano, v  kateri pesnica tematizira “mišje” selitve ali migracije, mogoče pod vplivom begunske krize biblijskih razsežnosti (“Glejte, koliko nas je!”) v realnem svetu, ki jo je prenesla v enodimenzionalno mišjo dolino, v kateri vladajo mikro svet, mikro zakoni. (“Tu je čuden red v veljavi, / ni več dober, ni več pravi, / ni pravičen, jasen, čist, / vse poganja le korist.”) Ker gre za otroško, niti ne mladinsko književnost, avtorica ohranja upanje (“Prej ko slej nam že uspe. Ne bojimo se življenja.”). Pesnica v jeziku simbolov, s prispodobami in prek poosebljenih miši – stara miš in star mišjak – pripoveduje tudi o partnerskem odnosu, v kate- rem sta oba odgovorna za življenje brez ljubezni, ugodja, ker sta “sama sebi skrila” medenjak, ki je simbol biofilije oziroma ljubezni. V pesniški drobtinici sta s prispodobami opisana čustvena nepismenost in hlad med partnerjema. Na osnovi pesničinega dosedanjega opusa je videti, da se je v pesniški zbirki Drobtine iz mišje doline nekako spremenila avtoričina perspektiva, ki poleg idealizacije in romantizacije življenja ubeseduje tudi problemske teme in zavzema družbenokritično držo. Doslej neproblematični in ideali- zirani domišljijski svetovi Anje Štefan so tako dobili novo dimenzijo. Posebne omembe je vredna vizualna plat zgodbe, ki jo je v mojstrskem slogu izpeljala Alenka Sottler. Znano ustvarjalko umetnostni zgodovinarji uvrščamo med najizvirnejše in najbolj prepoznavne ilustratorke v Sloveni- ji. Primerjamo jo lahko s tistimi predhodniki in predvsem predhodnicami, ki so s svojimi opusi zaznamovali kar cela slogovna obdobja, predvsem pa 157Sodobnost 2018 Anja Štefan: Drobtine iz mišje doline Mlada Sodobnost so desetletja odrinjeno likovno zvrst razvijale v duhu časa ter tako ohra- njale njeno aktualnost. Umetnica, ki se sicer že nekaj časa posveča skoraj izključno ilustracijam za otroke, tudi ob upodabljanju pesniških zbirk za odrasle izhaja iz modernistične slikarske tradicije, ki je pustila močan pečat tako njenim zgodnjim delom na platnu kot številnim podobam v knjigah in revijah, nastalih v zadnjih dveh desetletjih. Med študijem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani se je prek profesorjev, izšolanih še v pred- vojnih svetovljanskih umetniških središčih Evrope, z neko samo umevno lahkoto spopadala z različnimi postopki in tehnikami, predvsem pa zorela z zavestjo o neodtujljivi pravici do svobode izražanja in individualne geste umetnika. V tej izkušnji v veliki meri korenini njena strast do nenehnega eksperimentiranja, zaradi česar je kljub prepoznavnemu avtor skemu ro- kopisu skoraj vsaka njena nova knjiga odkritje. Alenka Sottler je v svojem pristopu izrazito sodobna in tako zavezana svoji domišljiji, da se zdijo besedila velikokrat bolj izgovor kot pa navdih za njihovo enkrat no likovno interpretacijo. A gre za mnogo globljo povezanost besedila in podobe, za tisto sijajno sintezo, ki odlikuje vsa vrhunska ilustrirana dela v zgodovini, vse od antičnih iluminiranih rokopisov pa do sodobnih, verbalno še neve- ščim otrokom namenjenih velikih slikanic. Tako ne preseneča, da je Alenka Sottler za svoja dela prejela številne, tudi osrednje mednarodne nagrade, med drugim nagrado in priznanje Hinka Smrekarja, zlato jabolko Bienala otroške ilustracije v Bratislavi, Levstikovo nagrado, nagrado Bolonjskega knjižnega sejma, zlato medaljo Društva ilustratorjev New York, nagrado Prešernovega sklada, nominirana je bila za Andersenovo nagrado … Tudi najnovejša slikanica pesnice Anje Štefan in Alenke Sottler Drobtine iz mišje doline je odličen primer t. i. celostne umetnine, saj so v knjigi, ki je oblikovana tako, da kar sama vabi k dotiku, verzi in podobe neločljivo prepleteni. Bele in temne površine listov, celo zunanje in not ra nje strani platnic so poslikane tako, da imamo vtis, da se je barva, ki jo je slikarka s prsti nežno nanašala na papir, komaj posušila. Kljub temu da je zelo ome- jila paleto barv, večinoma prevladujeta črna in bela, risbo pa je uporabila le v kombinaciji z mnogo pomembnejšimi neposrednimi prstnimi odtisi in strukturami različnih materialov, je ustvarila slikovito, dinamično in humorno likovno pripoved o drobnih miškah iz majhnih hišic in njihovih velikih prigodah. Z blazinicami prstov je ustvarila tudi cele pokrajine iz krhkih zeli detelje, dreves lepih okroglih krošenj, zrn graha, lešnikov …, celo oblakov; z oblikovno reducirano, a premišljeno slikarsko gesto je glavnim junakom, med katere sodi tudi velikanski maček, narisala značaj in jih kot na gugalnici pognala v gibanje. Očitno je inovativni ilustra torki svet Anje 158 Sodobnost 2018 Mlada Sodobnost Anja Štefan: Drobtine iz mišje doline Štefan še posebej blizu, pa ne le zaradi duhovitosti in subtilnosti njenih pesmi, temveč tudi zaradi posebnih možnosti, ki jih omogoča formalno omejena, a vsebinsko in razpoloženjsko lahko tudi zelo razkošna poezija. Drobtine iz mišje doline me morda prav zaradi tega spomnijo na čarobni haiku. V slikanici je razen likov mačka, vola in kosa sira namreč vse majhno kot drobtinica, a vsaka med njimi nosi simbolni pomen in skupaj ustvarjajo vizualno atraktivno veliko zgodbo. Ne dvomim, da jo bodo otroci, pa tudi odrasli radi vedno znova odkrivali. 159Sodobnost 2018 Anja Štefan: Drobtine iz mišje doline Mlada Sodobnost