Kdor da pleti, več ima žeti.
Resnica ta je vsakemu gospodarju ravno tako dobro znana kakor nam. Tudi vidimo plevic tu in tam dosti na polji — al vse premalo se se pleve.
Deževno vreme je pognalo plevela iz zemlje, da je gerdo. Nektero polje ima več plevela kot žita. Ko bi se bila njiva ob pravem času oplela in tako žitu ali kakoršnemu koli sadu privošilo več zraka in prostora , bi se ji bila dobrota skazala, da bi bila očitna še pri poznejših žetvah. Ai tako ostane plevel na polji, zori in novo plevelno seme se zaseje, da se godi potem žitu kakor se je sanjalo Faraonu, da sedem debelih klasov požre sedem medlih.
,,Pleti!" — pravijo nekteri — pleti je že prav, vert se da pleti pa ne polje. To je lahko rečeno, pa težko storjeno ; je zamudno in plevice se morajo plačati".
Ne vemo, da bi bila resnica, kar taki pravijo. Ko bi dobiček dobro prerajtali, ki ga donasa pletev, bi ne govorili tako.
Nočemo na drobno naštevati, kako dobro se prileze čista njiva vsakemu sadu; le povedati hočemo, kaj pravita dva  imenitna možaka od pletve.
glavni Sprengel pravi: ,,Ce je tudi premalo rok, da bi se moglo poredoma vse polje pleti, se da vendar veliko veliko več njiv plevela očistiti s plevicami in otroci, kakor se navadno misli. Naj se za to delo udinjajo plevice počez za to in uno njivo, in stroški bojo veliko tnanjši. Polje pleti ni le zatega voljo dobro, da se plevela očisti in da se potem vsakega sadeža več in lepšega pridela; tudi v tem je dobiček, da se s plevelom včasih pridobi to liko klaje, da se že ž njo skor stroški splačajo". Gosp. Sprengel pripoveduje na dalje , „da ena sama plevica , ki je na dan po 6 grošev dobila , je naplela vsaki dan blizo poltretji cent plevela, s kterim ste se dve kravi na dan redile, tako da je klaja , ki jo je ena krava na dan povžila, 3 groše ko-štala, pa je dala 3 bokale in pol mleka in pa dobrega gnoja poverh.    Na opletem polji pa se je tudi več naželo?"
Al ni dobiček očiten?
Mnogozasluženi Koppe pravi od pletve sledeče: „Tudi pri jarem žitu bi se dalo s pletvijo več opraviti kakor se dosedaj stori. Jez za svojo stran dam čedalje bolj pleti jaro žito in jemljem za to delo 8 do 12 let stare otroke ob takem času, ko nič ne zamudijo v šoli; stroški so se mi vselej dobro poplačali; plevel sem pokladal prešičem. Če prej se pleve, toliko bolje je; če se pleve še le, ko sta žito in plevel visoka, se potepta preveč žita, da ni nič dobička od pletve".
V več deželah, ktere slove zavolj izverstnega kmetijstva, je žito pleti skoz in skoz navada. Na Angležkem, v Elsasu, na Flanderškem plevejo jarino in ozimino. Eden naj imenitniših angležkih kmetovavcov Sinclair pravi, da bi prav bilo, ako bi vlade po postavah ukazale, da bi mogel vsak gospodar svoje polje pleti, da bi seme njego-govega plevela ne trosilo plevela po sosednih njivah.
List 82.