Leto III.
Maribor, četrtek 26. februarja 1920.
stm
■» At »rm
'jf) Oj/'
V- /n ^AA
v/iA/SilHjLgi
''1^'LCc Ca
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavijaniem na dom aU po POjh K 6 50 mesečno.
četrtletno K 19*50.
Če pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K 6*—. — Inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Uredništvo In uprava:
Mariborska tiskarna (Jftrčičeva ulica št. 4.)
Telefon uredništva St. 276, uprave St. 24.
Iriienovanje predsednika deželne vlade.
Beograd, 25. februarja. Za predsednika deželne vlade za Slovenijo je imenovan dr. Janko Brejc.
Hrvatska vlada.
Zagreb, 25. februarja. Hrvatska vlada bo sestavljena iz Narodnega kluba, skupine dr. Medakoviča in srbskih radikalcev.
Protest prOti promeni pokrajinskih vlad.
LDU Split, 25. februarja. Zveza akademskih klubov v Dalmaciji je poslala ministrskemu predsedniku protest proti promeni pokrajinske vlade, češ da se s tem ustvarja pet kriz, pogubd-nosnih za našo ogroženo državo, ter se s tem povečuje neurejenost in omejuje pravilno delovanje državnih organov.
Italijani napadli našega poslanika.
LDU S p 1 i t, 26. februarja. „Život" javlja: Ko se je poslanik dr. Tresič-Pavičič na svojem potovanju dotakni Zadra, ga je sprejela mestna drhal v pristanišču z demonstracijami. Na parnik so prišli karabinerji, ki so dr« Tresič-Pavičiča aretirali. On je protestiral, pokazal svoje diplomatske listine in zahteval poveljnika karabinjerjev. Ko je ta prišel, je dr. Tresič-Pavičiča izpustil in se mu opravičil.
Antanta proti Habsburžanom
LDU Berlin, 25. februarja. »Abend« javlja \z Curiha: V političnih krogih domnevajo, da bo antanta vnovič podala izjavo, po kateri je povratek Habsburžanov na kak evropski prestol, zlasti na madžarski, izključen. Tei izjavi se bodo.pridružile vse nasledstvene države razven Madžarske.
Boljševiki napadli Poljsko.
Monakovo,25. februarja. Iz Londona _ poročajo, da so se začeli ob železnici Riga—; Orel napadi na Poljsko, ki so jih boljševiki že več časa pripravljali, Vrše se ljuti boji.
Vojni proračun na Angleškem.
DKU London, 25. februarja. Poslanska zbornica je sprejela vojni proračun z 215 proti 82 glasovom.
Madžarska mirovna pogodba se izpremeni.
DKU Pariz, 25. februarja. (Brezžično.) Poslaniška konferenca je sklenila, da se na predlog grofa Apponyiia deloma spremeni prvotno Madžarski predložena mirovna pogodba. Vendar pa morajo še počakati na tozadeven odgovor Londona.
Čehoslovaško - bolševiško premirje.
DKU. Vladivostok, 25. februarja. (Reuter.) Pogoji premirja med čehoslovaškimi legijonarji in boljševiki so sledeči: Med bolj-ševiškimi in čehoslovaškimi četami se ugotovi posebna neutralna cona. Boljševiki bodo zalagali Čehoslovake s premogom, Čehoslo-vaki pa bodo izročili boljševikom ruske zlate zaloge, ki jih stražijo v Irkutsku. Protiboljše-viških pokretov Čehoslovaki ne bodo več podpirali.	______
RUSIJA.
Zavezniki in sovjetska Rusija.
DKU London, 25. februarja. (Reuterjev urad.) Mirovna konferenca je sklenila, da se diplomatični odnošaji s sovjetsko Rusijo tako dolgo ne vzpostavijo, dokler ne zavzame Rusija zaveznikom prijaznega stališča. Državam, ki mejijo na Rusijo, se svetuje, naj ne napadajo sovjetske Rusije, istočasno pa se jim zagotovlja pomoč za-zaveznikdv za slučaj napada s strani sovjetske Rusije.
DKU London,, 25. februarja. (Brezžično.) Iz sklepa londonske konference o potrebi vzpostavitve trgovskih odnošajev z Rusijo je razvidno, da je trgovski promet med Rusijo in ostalo Evropo potreben ne samo za razvoj ruskega gospodarstva ampak cele Evrope. Zavezniki pa kljub temu ne nameravajo spremeniti svoje politike napram sovjetski Rusiji.
Carigrad.
Zgodovina mirovnih pogajanj in konferenc ne pozna konference, ki bi bila tako nedosledna v svojih idejah in njihovi udejst-vitvi, kakor je parižka. Dolga desetletja so se zbirali nad staro Evropo zadušljivi oblaki oznanjevalci bližajoče se nevihte. Težak je bil zrak, katerega smo udihavali in ko je končno v poletju zgodovinskega leta 1914 zadonel na Balkanu prvi votel grOm, smo si skoro oddahnili. Prišel je veliki čas, pričakovan dolga desetletja, čas, ko bo nevihta izčistila ozračje, da bo po njej zapihal pod jasno nebo osvežujoč pomladanski veter
novega življenja.
Nikoli v zgodovini človeštva ni imela nobena vojna tako velike naloge, nikoli nobena ni obetala toliko, kakor ravno končana, svetovna. Nasprotno pa tudi nobeni ni sledilo tako razočaranje kakor ravno tej. In danes, ko se bližajo mirovna dela v Parizu in Londonu svojemu koncu, ne rečemo nič preveč, ako trdimo, da se je bila ta najstrašnejša in največja vseh vojn zaman. Nasprotno pahnila je svet še v večji nered, kakor je bil oni, ki je vladal pred njo.
Prorokovanje v zunanjepolitični zgodovini ni težko. Oko bistrommega politika lahko vidi po vsaki vojni kali, ki bodo rodile nove, bodoče vojne, in nove grupacije posameznih držav in narodov. Tako bi se dalo tudi že sedaj prorokovati vse te vrste dogodke v bližnji bodočnosti. Zgodovina ima gotove zakone, ki se ponavljajo vedno v najrazličnejših epohah, seveda v vedno novih oblikah.
K zgodovini slovanstva je mesto, za katerega vadljajo, oziroma so že dovadljali v Parizu in Londonu, romantični Carigrad ob Zlatem rogu, tako tesno priraščeno, kakor malokatero drugo. Že davna siva preteklost prvih stoletij po Kristu govori o junaških bojih, ki so jih bili naši dedi Sloveni za to mesto. In brezdvomno bi ga bili tudi zavzeli in Carigrad bi bil danes dika slovanskih mest, da nj vzgojil v Arabiji fanatični Mohamed novega rodu, ki je nastopil svojo grozilno pot proti severu in zapadu ter nam iztrgal to mesto tik predno je imelo za vedno postati naše.
Sloveni so izginili, se razcepili v različne rodove, ki so padli oslabljeni in razcepljeni pod turško robstvo, v katerem so vzdihovali dolga stoletja. Mesto kraj moči, je postal Carigrad za nas Slovane kraj groze in nesreče, ter obdržal to svojstvo vse do, onega trenutka, ko so se jele valiti preko Moldave in Valahije na Balkan bratske ruske čete.
da nas odrešijo Carigrada. Ruska kri ni bila prelita zaman. Iz nje je vzkalila prva svoboda naših balkanskih bratov, s kataro je bil postavljen, temelj poznejše;popolneTQSvo-boditve in prvi zasnutek naše današnje Jugoslavije.	*
Rusko vojsko je vodil takrat v prvi vrsti cilj — osvojiti Carigrad in tako se imamo za današnjo našo svobodno državo zahvaliti ravno — Carigradu.
Ruske cilje na Balkanu so prevzeli pozneje Bolgari. Vse njihovo hrepenenje zadnjih desetletij se je obračalo proti temu mestu; za njimi pa je stala še vedno Rusija. Toda velikim trgovcem in mogočnežem za-pada ta slovanska borba za Carigrad ni usa* jala in kadar bi ga bili končno imeli dobiti, so vselej vtaknili vmes svoje prste, ter nam ga iztrgali.
Tako je bilo do te vojne. Ko je Rusija stopila v boj proti centralnim državam se je najprej spomnila spet — Carigrada. Za-padni trgovci so bili v stiski in končno so v Londonu podpisali pogodbo, s katero so priznali to mesto — Rusiji. Takoj po tem podpisu pa so se skesali in v strahu, da bi Rusi res ne dobili Carigrada, so zapofceli ono nesrečno dardanelsko akcijo, ki nam je vsem v še tako živem spominu. Toda pogoreli so. Mirovali pa niso. In ko se je z njihovo pomočjo zrušila caristična Rusija, so si oddahnili. Z izpremembo na vladi, so si mislili, je izgubila veljavo tudi londonska pogodba.
Svetovna vojna je končala. Možje v Parizu so sedli k bogato obloženi mizi ter se pripravili. Zaman. Čeprav jih ni motila Rusija, vendar se niso mogli sporazumeti. Končno so uvideli, da je la oreh pretrd in sklenili so, da ostane v carigrajskem vprašanju status quo ante. Carigrad ostane sultanu in Turkom.
S tem pa je carigrajsko vprašanje ravno-tako malo rešeno, kakor je bilo doslej. Carigrajsko vprašanje bomo rešili komaj mi Slovani v bodočnosti. Carigrad bo prej ali slej slovanski. V tem svojstvu pa ga čaka velikanska naloga — družiti slovanski sever s slovanskim jugom.
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski i %
Politični pregled.
Boljševiki in novoosvobojene slovanske države. Zadnje čase se opaža, da bi boljševiki radi navezali prijateljske stike z novo-osvobojenimi slovanskimi državami. Po zastopniku naših socijalnih demokratov Juliju Miriču so sporočili naši vladi, da žele stopiti z nami v prijateljske odnošaje, zahtevajo pa temu nasproti, da naša država prizna njihovo vlado. Obljubili so tudi, da bodo potem takoj poskrbeli, da se vrnejo v domovino oni naši prostovoljci in ujetniki, ki se še nahajajo v Rusiji. Kakšno stališča bo zavzela naša vlada ni znano, v interesu onih 10rr-.-2iO t)S9Č naših trpinov bi bilo želeti, da končno vendar tft fiekaj ukrene. Istočasno je pozvan v Moskvo češki socijalni demokrat df. Cmeral, da sklopi zvezo med ruskim in češkim projefarfj^sj, f)alje je pripravljena govjetska vlada priznati npzavisfiost Poljske, ako «č U Pfffčji Samo na etnografske meje, ter skleniti z ttjo ffiU, fcja (fr{!gi Strani pS se boljševiki, med katerimi stopa vedno vidneje dan narodna misel, zavzemajo za enotno in močno Rusifo Jer so pripravljeni skleniti mir na severu, sam«) če »kiacpjo Rusiji nekdanje stare meje.
Poljaki proti vsem. Razen naše, ni nobena država tako popolnoma obkrožena od sovražnikov, kakor nova Poljska. Dočim t>a mi nismo krivi sami, ker nismo sami zanetili pri sosedih sovraštva, so Poljaki po večini to sami storili. Oni se ne borijo za moderna, narodnostna načela, pač pa za stara, preživela, zgodovinska, kakor Italijani. Na Tešinskem se je razvil oster agitacijski boj proti Čehom, kar ta dva naroda vedno bolj odtujuje, mesto, da bi se kot slovanska naroda zbližala. Na zapadu in severu so v boju z Nemci, na skrajnem severu z Litavci, na vzhodu z boljševiki, na jugovzhodu pa z obema ukrajinskima vladama z ubeglo re-volucijottarno in s sovjetsko. Mestoi da bi se združili z revolucijonarno proti sovjetski, so sedaj aretirali njene ministre, predsednika Mazepo, diplomatskega opolnomočenca Szep-tickega in veliko množino drugih višjih ukrajinskih uradnikov. Ukrajinska sovjetska vlada pa jim je istočasno poslala nekak ultimat v katerem jim ponuja pod gotovimi pogoji mir, kakor je to storila tudi že centralna moskovska vlada. Ali bodo Poljaki ta ponujeni
mir sprejeli ? Se bodo li, zanašajoč se sami nase, sedaj, ko jim je antanta namignila, da bi jih v slučaju resnega boja ne mogla podpirati, postavili proti celemu svetu sovražnikov, ali se bodo sprijaznili s pravičnostjo ? Položaj Poljske je vsekakor jako kočljiv.
Dnevne vesti.
Osebna vest. Predsedništvo poverjeništva za notranje zadeve je dovolilo vladnemu komisarju dr. V. Pfeiferju na njegovo lastno prošnjo 2 mesečni bolezenski dopust. Istočasno je bil določen od istega poverjeništva koneipist Makar, da nadomestuje vladnega komisarja za časa njegovega dopusta. Z današnjim dnevom prevzame Makar vse uradne posle na magistratu,
Ruski kružok. Prvi večer mariborskega »Rusk. kružka« se je vršil v sredo zvečer ob 20. uri. Priglasilo se je okoli 50 članov, gospodov, dam in dijakov, Ppuk se je takoj prigel, ter je bilf? preskrbljeno za primerne učne knjige. Nas veseli, da je zanimanje za pušcino v Mariboru tako veliko in upamo, da sg njiš Sfk^ojf« lepo razvijal. Prirejala se bodo tudi javna predavanja o ruskih in slov. vprašanjih, o ruski literaturi itd. Želimo mnogo uspeha.
V	Zagrebu je umri oče naše neumorne S0Spe Dragutinovičeve. Naše iskreno SOžalje, “ r
Naši Nemci in novi bankovci. Kakor
izvemo od občinstva, nočejo sprejemati nekateri nemški trgovci v Mariboru novih kronsko-dinarskih bankovcev. Novi jugoslovenski kronsko-dinarski bankovci so od razglasa dalje zakonito plačilno sredstvo ; po 15. marcu pa bodo stari avstroogrski bankovci sploh izgubili vsako vrednost. Radi tega opozarjamo občinstvo, naj se radi tega ne vznemirja. V slučaju, da kak nemški trgovec novega denarja noče sprejeti, naj ,'gredo v slovensko trgovjno} kjer jim bodo postregli slovenski uslužbenci ter nov denar orez nadaljnega sprejeli. Zagrizeni nemški trgovci pa naj si ohranijo stare avstroogrske bankovce za spomin na Avstrijo in Habsburžane.
Še vedno dvomijo. Vkljub temu, da je
ipirovna pogodba z Avstrijo že podpisana in deloma tudi že ratificirana, dvomijo nekateri Nemci še vestjo o končnove!jayni pripadnosti Maribora Jugoslaviji. Zanašajo $e namrgč nfl mejno komisijo, ki ima določiti med naio državo in avstrijsko republiko končnoveljavno podrobno mejo. Ta komisija bo pač lahko odrezala Jugoslaviji kako njivo ali kako posamezno kmetijo, ne bo pa imela pravice, odločevati niti o celih vaseh. Človek mora te uboge zaslepljene sanjače kvečjemu še pomilovati. Srečen, kdor upaj To je stara resnica, zato naj le še
L=?l-----1  m m ........................
IVordmann jih je nazval »zvezdni pirometrl«. Temelje pa na sledečem principu: Kakor se kovina žari, tako menja tudi barvo: najprej postane temnordeča, pomarančastordeča ter KOHČnt* gv^tlobela. To pa vsled tega, ker solnčna svetloba n§ Obkoja iz ene edine barve, ampak iz mnogih, katere“se' nam kažejo, če vjamemo solnčni žarek v prizmo. Kadar se kovina segreje, oddaja najprej svetle žarke, potem modrikaste itd. po že navede«; Jestvici. Za vsako tako spremembo je treba spočetka m^nj :a pozneje več toplote. Na podlagi je teorije" ie! i*mewi U/prdm^nP toploto različnih zvezd ter prišel do zaključkov: Persej 2870'J, Aldebaran 35°, Cf.' phe 426.0°, Solljcg £320°, Lapud 5620°, M 7250°, Vecernjča 8200°, §iri[}S 12.200°,
13.300° ter Sira 14.500®. Iz tega je ipazvi»n<*s da naše solnce ni ena najtoplejših zvezd. Bliža se svoji počasni smrti in po mnenju omenjenega astronoma bo njegovo bodoče življenje mnogo manjše, kakor pa je bilo dosedanje. Živelo bo k večjemu še kak milijon let. Iz tega je razvidno,'"'da ri*m tudi ga dočih rodov rodove še ni treba biti v Strahu za zadostno toploto.
Iz astronomije.
Vegetacija na luni.
Profesor W. H. Pickering trdi nasproti starejšim astronomom, da ni luna popolnoma mrtva in brez življenja. Njegovih nazorov se oprijemlje mlajša generacija, dočim ji stari, konservativni astronomi odločno nasprotujejo. Profesor Pickering je napravil na podlagi svojih opazovanj skozi srednjemočan daljnogled več rizb. Rizbe predstavljajo krater ugaslega ognjenika Eratosthenesa. Kadar sije na ta ognjenik solnce naravnost, nalikuje po-popolnoma sosednjemu ognjeniku Koperni-kusu. Drugače pa je Kopernikus bel od snega in oblakov, dočim je Eratosthenes temen, kar znači, da ga obkroža rastlinstvo.
Rastlinstvo na luni, pravi prof. Pickering, ni zeleno, kakor na naši zemlji, ampak rjavo, kakor na naši zemlji nekatere stepne rast-, line in kakteje, na ekvatorju pa črno, oziroma temnordeče. To rastlinstvo je drobno in raztreseno v majhne skupine. Na tečajih je pa vse prazno. Edini zeleni gozd na luni raste v globeli velikanskega kraterja ognjenika Grimaldi, kar se pa silno težko spozna.
Večina lunine p®yjf|jne pa je pusta stepa brez vegetacije.
Starost zvezd.
Laplasova teorija o postanku solnca je znana. Po tej teoriji je bilo solnce spočetka nebuloza, ki je zavzela prostor v vsemiru in katero sedaj obletavajo planeti v svojem vrtoglavem letu okrog solnca. Take nebuloze se tudi še sedaj nahajajo v vsemiru. PJjni. iz katerih sestojajo, so mrzli, vročina se pojavi komaj tedaj, ko se začnejo ti plini zgo-ščevati, ter narašča vedno bolj in bolj, dokler ni gostota taka, da se plini ne morejo zgoščevati še bolj. Tedaj se prične ohlajevanje, ker nebesna telesa izgubljajo v vsemir neizmerne množine toplote. Ta teorija, ki pridobiva zadnje čase vedno več na veljavi, omogoča da se ugotovi starost zvezd ene proti drugi. Treba je samo ugotoviti toplino ene in druge zvezde. Čim večja je toplota kake zvezde, tem mlajša je; a smrt zvezd po--meni ona doba, ko se popolnoma ohladi, tako, da nima več lastne toplote ter se mora brez nje vrteti po prostorih vsemir j a. Za merjenje toplote zvezd je treba seveda posebnih aparatov. Pariški astronom Karel
naprej upajo, naj v upanju tudi umrejo ter dosežejo zveličanje — vsaj na onem svetu.
Dva mlada slovenska groba smo dobili nenadoma v zlati Pragi. Umrli sta v kratkem času dve slovenski študentki, prva ie bila Mira R o g i n o v a, edina hčerka našega predsednika viš. sodišča v Ljubljani dr. Rogine, vrlega narodnjaka; bila je medicinka, nadarjena in marljiva, vzela jo je nenadoma zavratna pripadica; druga je bila Vlada Jelovškova hčerka naše pisateljice Zofke Kvedrove; umrla je ravno na svoj 19. rojstni dan: praška jugoslovenska Češka družba ji je priredila lep pogreb. To sta dva žalostna slučaja, zadela je izguba ne le naše nar. družine, ampak tudi našo kulturo, ki je izgubila dve dobri nadarjeni sili. Obe sta postali žrtev^ španske.
Vsem jugoslovenskim dobrovoljcem, ki se še do sedaj niso prijavili društvu jugo-slovehskih dobrovoljcev v Ljubljani, se naganja, naj pošljejo nemudoma svoje naslove bodisi društvu jugosl. dobr. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3, ali pa na naslov Albert Vizjak, Maribor, davčno okrajno oblastvo.
javen shod JDS se vrši prihodnjo nedeljo v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Člani Jug. dem. stranke, ki so bili do sedaj v centralni in pokrajinski vladi, bodo poročali o svojem delovanju v vladi.
Verižnikom in tihotapcem se v zadnjem času ne godi več tako imenitno kakor si morda kdo misli. Kontrolna policija vestno Preiskuje potnike v vlaku in ima mnogo po-s\a z zaplembo tobaka, usnja, kvasa in dru-9'b takih reči, s katerimi bi se moglo po v.enžniško mnogo »zaslužiti«. Tudi naša mariborska policija izvršuje pridno svojo dolžnost pri verižnikih in tihotapcih.
Zamenjava bankovcev. V Beogradu so zamenjali že za 600 milijonov kron avstro-ogrskih bankovcev v nove dinarsko-kronske novčanice. Pri nas se nahaja še malo teh npvjh bankovcev v prometu, ker ljudje odlašajo zamenjavo do zadnjega. To odlašanje škoduje državi, ker razni avstrijski ponare-jaki neprenehoma vtihotapljajo k nam ponarejene avstroogrske bankovce. Zato naj vsak zamenja čim preje stare bankovce v nove jugoslovenske.
Lična družba. Gospod notar Fran Stupica je popravil v Vašem cenjenem listu z dne 17. februarji 1920, da njemu ni nemška obmejna finančna straža njčesar konfiscirala, marveč meni. To je laž. G. notar se je pripeljal do nemške finančne straže v družbi svoje žene ter sodnega oficijala Jurija Sileca ter je hotel takoj naprej. Finančna straža pa tega ni pustila, marveč mu je preiskala voz. Pri tej preiskavi so naSli 18 ducatov špulic niti, veliko škatljo t. zv. „Backpulver" okoli 120 paketičev, ravno toliko flašic sidola, nadalje vsakovrstno gumijevo blago ter nekaj paketov sode. G. notar je napram finančni straži izjavil, da rabi to blago le za svojo lastno potrebo. Na to mu je še eden zabrusil, da ga pozna, da je on notar ter da bržčas ne bo pričel krojaške obrti pri Sv. Lenartu. Celo to blago je zasegla finančna straža. Meni ni odvzela ničesar. Pač pa Sem radevolje pripravljen sprejeti vso g. notarju odvzeto blago, če mu bo lato res vrnila finančna straža, kakor je to on njej prorokoval.
Adolf Dimnik.
.. Iz pisarne Slov. mestnega gledališča.
V	soboto se ponovi »Taifun« in bo v vlogi »jelene nastopila g- Štefanija Paulin-Skrbin-tjujjlt f	^	V VaraidiR^ ^rstu in
2ope1yo povišanje poštarine. V bVini: §trs(vy ?3 pošto in braojav se pripravlja £ačrt o povišanju notranje poštarine za 100%. To odredbo so do sedaj izdale skoro vse države v Evropi.
Uvoz in izvoz kronsko - dinar§ki|i bankovcev je glasom obvesti^ Predsedstva ftelegaplje ministrstva financ ‘za Slovenijo
dovoljen.
Zvišanje brzojavnih pristojbin za inozemstvo. s l. marcem se zviša pristojbina
za vse brzojavke v inozemstvo v dvojni izmeri sedanje pristojbine. Pribitek 4 kron odpade.
Jugoslovenska evangeljska cerkev se snuje, h kateri bo pripadalo okrog pol milijona vernikov.
Medjimurski vežer, kakor ga skromno nazivljajo naši Medjimurci iz Macinca, priredi kmetski zbor iz MaCinca dne 3 sušca zvečer ob y2 20. uri v koncertni dvorani kazine pod vodstvom velikega rodoljuba g. župnika lgnatije Lipnjaka. Pestra slika, narodne nošnje, umetniški vžitek, pristne narodne pesmi! Vse pesmi je harmoni7;iral za koncertno prireditev g. župnik Vinko Žganec. V Zagrebu je ta zbor nastopil dne 11. februarja s presijajnim uspehom. To je edini zbor. ki je smel pod preišno ogrsko vlado v cerkvi hrvaški popevati. Zbor šteje 21 deklic in 24 mladeničev. Ker je težavno oskrbeti za vse prenočišča prosimo, da naznani g. svetniku Devu, kdor zamore za eno noč odstopiti eno ali dve postelji.
Obrtniške potrebščine. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima za oddati 3 kompletne aparate za avtogensko varjenje. ‘Nadalje ima tudi ponudoo za večjo množino spiralnih svedrov za obdelovanje železa. Kovinarji ki se interesirajo za ta materijal naj se priglase ustmeno ali pismeno pri omenjenemu uradu.
Nesreča na železnici. 24. t. m. sta iz postaje Slov. Gradec proti Dravogradu utekla dva naložena tovorna voza in trčila na progi na mestni vlak, vozeč iz postaje Sv. Jedert proti Slov. Gradcu. Pri tem so bili razbiti en osebni, en službeni voz in oba utekla voza. Med potniki in osobjem vlaka je nekaj težko in nekaj lahko ranjenih. Promet ni prekinjen. Preiskava je v teku.
Požar v občini Sv. Marko niže Ptuja. Dne 19. t. m. je uničil požar 11 posestnikom in želarjem v Novi vasi, občina Sv. Marko niže Ptuja vsa gospodarska poslopja z zalogami vred in stanovališča. Nesrečni pogoreki so večinoma brez strehe ter v najhujši bedi. Mnogim je pogorel živež, deloma tudi hišna oprava in obleka. Zavarovalnina znaša komaj par tisočakov, tako, da brez tuje pomoči vsled hude draginje ne bo nobenemu mogoče si zopet vpostaviti gospodarstvo. Da se nesrečnežem pomaga, se je sestavil pomožni odbor, kateri namerava započeti večjo pomožno akcijo potom zbirke ter po obsegu škod razdeliti nabrano podporo med prizadete. Zato se obrača podpisani pomožni odbor v imenu nesrečnih pogorclcev do Vašega blagorodja z iskreno prošnjo, da blagovolite zbirati darove za omenjeno podporno akcijo ter zbrani znesek s seznamon 'darovalcev vposlati s priloženim poštnim čekom. Vsem blagim darovalcem se toplo zahvaljujemo. Za pomožni odbor za pogorje pri Sv. Marku: Dr. Pirkmai§r, vodja okrajnega glavarstva.
Sp. Sv. Kungota. Revni sloji s pridom krčijo Mrmoljeve štore, sluteč, da agrarna reforma še ne bo dospela v doglednem času v oni štadij, ko bodo grofje in admontarji lastnoročno polnili njih prazne drvarnice s poleni. Razumni vinogradniki se že tudi začeli skrbno zasaj^ti puste robove in za vinska Wo neugodne goličave svojih goric t Mrmoljevimi črešnjami in drugim primernim sadnim drevjem; prokletstvo bo rodilo blagoslov. Kakor začarano! Ne »vleče« več. raz-* drapana in hreščeča gramofonska plošča o Mrmoljevih štorih in črešnjah. Zavijmo torej novo, n. pr. »M^notjev' plašč in učiteljstvo«, safe-c}uet ZemljTc-from, Z jerihovsko pozavno trobenta vsečastivredni »S. G.« strmečemu svetu važno novico, da sem se čutil na st|Qd\J	silno	ponosnega in srečnega V
bližini kmetskih plaščev — samostojnih seveda! Saperlot, zdaj sem p« ©smešen, ka-li ?! Učitelj, pa v dg,*Vwi s kmeti! Kaka pregreha, ako	narodni	y?goii«eIj jačiti
vezi g^ijo m domom in, \o. v obmejnem kraju, pašaliku PascQ\<\ & C., zanemarjenem v narodnem pod bivšim pritiskom razmer qcJ vseh strank! Odslej se bom seveda zaril med štiri šolske stene in napravil konec izvenšolskemu delovanju. V slučaju, da dobivam še kedaj skomine po osebni svobodi,
pridem po dotično nakaznico osebno v uredništvo »S. G.«, ob kateri nriliki se še lahko pomenim s prijateljem Žebotom n. pr. o S plašču krščanske molčečnosti, seveda, če ne bo vsled nesmiselnih osebnih napadov že prej prišel iz mode.	Šentiljčan.
Mladi bojevniki. S transportom čeho-slovaških legijonarjev je dospelo tudi nekaj mladih dečkov, od katerih imajo nekateri komaj po 9 let. Ti dečki so sirote, ki so izgubili starše ter so se v Sibiriji pridružili čehoslovaški vojski in nastopali tudi kot vojaki. Nekateri so bili tudi ranjeni. Na Čehoslovaško so prispeli disciplinirani in uniformirani kakor vojaki in so sedaj nameščeni v neki pražki vojašnici.
Kako nas pozna tujina. Češki listi poročajo, da je prišla te dni v Prago pošiljatev iz Anglije, ki je imela na zavoju označbo: »Praga, Madžarsko«. Tako pozna tujina proslavljeno Čehoslovaško. Da ima o naših razmerah še vse bolj afriške pojme, nam ni treba dokazovati. Samo en primer: »Corriere d’Italia« je prinesel lansko leto poročilo, kjer je pisal o »Celovcu presso Klagenfurt.« (Celovec pri Klagenfurtu)
Zadnje vesti.
Beli teror na Madžarskem,
DKU Pariz, 25. februarja. (Brezžično.) Ameriški komisar Sir Grant Smit je radi ponovnih grozodejstev monarhističnih oficirjev, ki so dosegla višek v umorii urednikov Bele Somogyi in Basca, izjavil ministrskemu predsedniku Huszarju, da Zedinjene države in drugi narodi ne morejo dopustiti, da bi vladal, na Madžarskem beli teror. Min. predsednik je odgovoril, da je vlada ukrenila vse, da se storilci kaznujejo.
Denikin zopet na vladi.
DKU London, 25. februarja. (Reuter.) »Daily Telegraaf« poroča iz Novorosijska z datumom 18. t. m., da je sestavil Denikin, ki se nahaja sedaj pri donskih kozakih, novo demokratično vlado.
Razne vesti.
Strašna smrt po neumnosti. Strašne smrti je odšel s tega sveta 28. januarja 13 leten deček Josip Kodein v Solnici na Češkem. Njegov oče je nameščen v tamkajšnji parni žagi. Popoldan omenjenega dne je prišel deček k očetu ter si ogledoval žage in stroje; tako je zašel tudi v zadnji prostor, kjer se nahaja ve-liko kolo s transmisijami. Dečka se je polotila želja da bi sedel na kolo ter se z njim vrtil okrog. Prijel se je za kline kolesa ki se je ravno počasi vrtila ter se tako zavrtil okrog. Nenadoma pa se je začelo kolo vrteti v silni naglici, da se deček ni mogel yeč osvoboditi, posebno še ker se mu je zapletla obleka med kolo. Kolo je neusmiljeno vrtelo dečka okrog, ter ga razbilo tako da mu je padal kos za kosom od telesa. Posameznih udov ni bilo več mogoče spraviti skupaj, morali so jih kar enostavno položiti v rakev ter ga tako zagrebsti.
Španska tudi v Carigradu. Španska bolezen ie obiskala tudi Carigrad. Pretekli teden ]e umrlo na tej bolezni nad štiristo oseb.
Pes — dnevna potrebščina. V Wies-badp.u so obsodili neko žensko, ker je prodala psa, katerega je sama kupila za 30 mark za 250 mark. Obsojena je bila radi navijanja cen po paragrafu, ki prepoveduje navijanje cen dnevnih potrebščin.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna*4, Maribor.
odružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
Delniika glavnica 15,000.000 K
CENTRALA V LJUBLJANI
Rezervni fondi nad 4,000.000 K
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3 odstotkov brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s 3 in četrt odstotkov čistih. .	.
Kupuje in predaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
In blago
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive.
Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje
Izvršuje vse bančne transakcije.
K^ll
Mala oznanila.
T[.„x prekliče kar je govorila črez Marijo
• rers Maček.
Izurjeno uradnico dr. R. P i p u š, odvetnik
v Mariboru.	3—3
U najem iščem lokal z mešanim blagom
z štelažami, kakor tudi stanovanje s kuhinjo na prometnem kraju, najraje kje v bližini Ljutomera ali Ptuja, eventuelno tudi kje v Prekmurju. Dopise pod »Jugoslovan« na upravo »Mar. del.«	3—3
Kupujem ponarejene zobe, SfkorcS
zobovja. Plačujem po najvišjih cenah. Ponudbe potom dopisnice ali pa pridem tudi sam na dom. Lem-part, Vetrinjska ulica 11, Maribor.	4—2
Upravniška moč
za list „Nova pravda" se išče. Prednost ima v upravniških poslih že izurjena oseba. Prosi se pismene ali ustmene ponudbe na „TajništVd nar. SOC. Stranke" v Mariboru, Narodni dom, I nadstropje.	2—2
Pozor!
Pomaranče, limone ima vedno v zalogi
Marija Stele, Ljubljana
Pogačarjev trg
3—2
0ooooooooooo0000o|
°00oOOOOOOOOOO°0 I
oOo0O000©0Oor
0°o©oooooo°0U
3^00000000000.0 3 °000000000000*°
Anica Barta roj. Lenart Leopold Barta
poročena.
Maribor, 22. februarja 1920.
.o«OOO“">»“»>>O..Os0 C°0000000000°° >•
V0oooooooo0 r J °0000000°o°C
0oOOOOOOOOOo00|
°®dOOoooOOOO®®
Gospodarska pisarna
Maribor, Aleksandrova cesta 22
(preje Tegetthoffova cesta)
preskrbuje najkulantneje posojila na zemljišča, osebne in stavbene kredite, nakup in prodajo posestev in podjetij ter posreduje v vseh gospodarskih zadevah.
IMilan Kosšr, slaščičar!
a.	^
Maribor, Slovenska ulica 2	♦
Dr. Ivan Jurečko
okrajni zdravnik v Mariboru
ordinira od 20. februarja 1920 na Stolnem trgu št. 3 (prej dr. Mally nasproti stolni cerkvi) v navadnih ordinarnih urah od 8.-9. in od 13.—15. ure. Tam se nakaja od 20. februarja naprej 18B8T zobozdravniški atelier.
2—2
♦
♦
J	se	priporoča	*	4
4	♦
♦	ceni.	občinstvu z	vedno	svežim	pecivom	♦
♦	in	prevzame	vsakovrstna	naročila.	♦
♦	..............................e
Restavracija in hotel
pri „Z a m d rt iiu
(hotel „Mohr“), Maribor
Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe.
—	Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt.
Za obilen obisk se priporočata
Franc in Pavla Jančer.
Rezan in okrogel les
tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino
Z 0. Z.
MARIBOR.
NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU.
Zagreb, mjeseca marta 1920.
Povišenje glavnice od K 30,000.000-— na K 50,000.000’—
Poziv na subskripciju
50.000 komada dionica, glasečih na donosioca po K 400.— naslovne vrijednosti u ukupnom isnosu od
K 20,000.000*-.
P. N.
*
Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. pro-vesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedečim uvjetima:
1. Dionička glavnica od 80,000.000’— povišuje se izda-njem novih 50.000 dionica po K 400’— nom., dakle za K 20,000.000-— na K 50,000.000’—.
2. Posjednicima starih dionica pridržaje se 25.000 komada novih dionica, te im pripada pravo na 3 stare dionice optirati 1 novu uz cijenu od K 475’— po komadu nove dionice, zajedno sa 5 °|0 kamata od 1. siječnja 1920. do dana uplate.
Ostalih 25.000 dionica kao i eventualno neoptirane dionice izlažu se javnoj supskripciji uz tečaj od 575’— sa 5°/0 kamata od 1. januara 1920.
4. Subskripcija počinje 1. marta, a svršava 31. marta 1920. a za supskripcije u Americi traje rok do 15. travnja 1920.
5. Nove dionice imadu kupon za godinu 1920., te im pripada pravo na dividendu za istu.
6. Protuvrijednost podpisanih dionica valja uplatiti od-mah, a najkasnije do 31. marta 1920. odnosno 15. travnja 1920. Uplate za nedodijeljene nove dionice povratit če se skupa sa 3 ‘|, °j0 kamata od dana uplate do povratka novca.
7. Subskripcija se obavlja odnosno primaju prijave:
U ZAGREBU : na blagajni zavoda. — U BEOGRADU : Prometna banka. — U BJELOVARU: Bjelovarska štedionica.
—	U BRODU n. S.: Banka i mjenačnica Brdarič i drug, kao afilijacija Narodne banke. — U DUBROVNIKU : Narodna banka d. d. Zagreb, filijala. — U LJUBLJANI: Ljubljanska kreditna
banka d. d., Kranjska deželna banka, Kmetska hranilnica. — U OSIJEKU: Banka J. Kraus i drug. Sve filljale zagrebačkih banaka. — Na RJECI: Hrv. centralna banka d. d. — U RUMI: Zadružna banka d. d. — U SARAJEVU : Hrvatska centralna banka. — U SPLJETU : Zadružni savez. — U VARAŽDINU : Opča štedionica d. d. — U ZEMUNU : Zemunska štedionica.
— U WIENU : Narodna banka d. d. Zagreb filijala Wien (u-plate u jugoslavenskim krunama) dok uplate moou uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala.
U Sjedinjenim državama:
U NEVV-VORKU: Garanty Trust Co., Emil Kiss, banker.
- U PITTSBURGHU PA: Union Savings Bank. — U ARKON O.: Depositors Savings & Trust Co. — U MC KEESPORT PA: Jos. Roth & Co. - U YOUNGSTOWNU : Dollars Savings Bank. — U ROCHESTER PA.: Ali Nations Bank.
8. Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke
2. optirati nove dionice, valja da predlože kod gore označenih mjesta subskripcije.
Točno ispunjenu i potpisanu prijavnicu uz naznaku popisa brojeva starih dionica (u koliko nisu kod zavoda u pologu, ili medjutomnicu starih dionica.
9. Reparticiju diomra subskribiranih u smislu točke
3. pridržaje sebi ravnateljstvo.
10. Tečajni (ažijski) dobitak, koji se poluči kod izdanja novih dionica, ide u korist redovite pričuvne zaklade odbivši troškove emisije i pristojbe, te dotacije mirovinskog zavoda.
11. Za provedbu ove emisije stvoren je sindikat, koji zajamčuje uspjeh povišenja dioničke glavnice.	3—1
s H s
*