Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorlzla, Riva Piazzutta, 18 ■ tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500 J
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
""k
Leto XII. - Štev. 40 (609)
Gorica - četrtek 13. oktobra 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
Začela so se dela za dvorano Katoliškega doma v Gorici
Rojaki, podprite nas, da bomo dobili lastno dvorano in bomo pod svojo streho svoji gospodarji!
Bilo je leta 1952, ko smo z vso slovesnostjo obhajali dvestoletnico goriške nadškofije. V ta namen so se po vseh dekanijah prirejali dekanijski evhar. kongresi kot priprava na sklepni kongres v Gorici. Goriški Slovenci smo meseca maja 1952 imeli tak svoj kongres v Štandrežu. Bila je veličastna proslava v čast evhar. Kralju, kot je do tedaj po vojni še nismo videli. Na tej proslavi je msgr. dr. Močnik med drugim poudaril: »V naši deželi morajo vzcveteti organizacije, ker le te ohranijo kristjana odpornega proti hudemu; to ga vzgaja za skupnost, da čuti s Cerkvijo... Otroci morajo pod Marijino zastavo v njene vrtce... Fantje, dekleta, tudi vi v Marijine kongregacije ali pa v fantovske in dekliške krožke... Prav tako naj se povežejo možje, žene, saj Cerkev tako priporoča razna udru-Ženja tudi zanje.
A da bo delo uspešno, mora s skupnimi močmi zrasti v mestu katoliški dom, ki bo središče vseh verskih in katoliških organizacij, žarišče vsega našega dela.«
Pobuda, dana na evhar. kongresu v Štandrežu, je kmalu rodila prvi sad. Še isto leto se je v Gorici ustanovil Odbor za gradnjo Katoliškega doma, ki je takoj navezal stike z rojaki v Severni A-meriki ter dosegel, da so tudi tam osnovali amerški odbor za KD v Gorici. Oba odbora sta nato dne 9. okt. 1952 objavila v KG proglas na vse Slovence in Slovenke, naj pomagajo pri graditvi novega doma. Klic ni ostal glas vpijočega v puščavi, temveč so naši rojaki tu in po svetu z velikim navdušenjem začeli prispevati svoje darove. Skoro dve leti je naš list v vsaki številki objavljal darove za KD. Odbor je medtem redno zasedal in se ukvarjal z mislijo, kje kupiti zemljišče. Tedaj se je ponudila priložnost in sept. 1953 se je kupilo zemljišče in hiša v Drevoredu XX. septembra. Ameriški odbor je na pobudo pok. škofa Rožmana prispeval v ta namen visoko posojilo, ki je pa sedaj poravnano.
Vendar je bil naš končni cilj, da bi pri KD imeli dvorano, dovolj veliko za naše kulturne in verske prireditve. Marijin dom na Placuti je za vsako večjo prireditev pretesen in tudi tako skromen, da nas je pred tujci sram. Zaradi tega je odbor že leta 1954 začel misliti na novo dvorano. Obrnil se je na razne arhitekte zaradi načrtov. To pa ni šlo tako hitro. Končno so leta 1957 bili načrti predloženi v odobritev na pristoj-
črte in vodi delo, rojaki pa eni z darovi, drugi s posojilom, tretji s stalnimi mesečnimi prispevki priskočijo na pomoč in tako rastejo slovenski narodni domovi med rojaki v izseljenstvu in tudi slovenske cerkve in župnije. Ali bomo pustili, da nas osramotijo rojaki v Ameriki in v Avstraliji? Tudi mi moramo za njimi po isti poti. Prostovoljni darovi, mesečni prispevki in velikodušna posojila nam bodo omogočila, da dvorano sezidamo in da bomo pod svojo
Kakor prvi glas na rojake leta 1952 zaključujemo tudi danes: »Kotoliški Slovenci in Slovenke! Pred nami stoji velika in plemenita, obenem pa težka naloga. Izvedli jo bomo le, ako se vsi do zadnjega združimo in jo z molitvijo in prispevki krepko podpremo.«
Gorica, 3. oktobra 1960.
Za odbor za Katoliški dom v Gorici:
Msgr. Alojzij Novak, predsednik KTD Dr. Anton Kacin, predsednik odbora za KD Dr. Kazimir Humar, tajnik
Nova dvorana pri Katoliškem domu v Gorici — Pogled na glavno pročelje
-.- •' ■-v
tu.# >!»»&. r ■
streho svoji gospodarji.
MUiMiuinuiiiiiniiiniiiiiiiiniiiNiiuiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Gaitskellov poraz
Nova dvorana pri Katol. domu v Gorici — Severno pročelje z odrom
na mesta. Tu se je zadeva vlekla skoro dve leti, dokler niso načrtov zavrnili in je bilo treba napraviti nove. Zopet je preteklo še eno leto, da so bili načrti odobreni. Tako smo prišli do leta 1960, ko so bile ugodno rešene vse u-radne formalnosti in pripravljeni vsi potrebni proračuni, da smo lahko začeli z deli. Ta so se začela v ponedeljek 3. oktobra. Sedaj delavci kopljejo temelje. Nato bodo začeli z zidanjem. Če bo vreme le kaj ugodno, bo dom še pred zimo pokrit. Prihodnjo pomlad se bodo dela nadaljevala, tako da bi še pred prihodnjim poletjem morali imeti našo dvorano končano.
Kakšna bo dvorana
Dvorana bo z glavnim pročeljem obrnjena na Drevored XX. sept. Pročelje bo mogočno, osem m visoko. V dolžino bo dvorana merila 32 m. Od tega bo oder imel 8 m globine. V širino bo dvorana imela nekaj manj kot 13 m. Ob vhodu bo lep in prostoren atrij, kot se spodobi za tako dvorano. Sedežev je v dvorani predvidenih 280, na galeriji pa 140. Posebna peč na zrak bo dvorano pozimi o-grevala, poleti pa hladila. Dvorana bo znotraj obložena z modernim akustičnim materialom, tako
JL
Poslopje Katoliškega doma v Gorici na drevoredu XX. septembra
da bo akustika popolna, četudi bo dvorana velika. Zato se ni bati, da bi igralcev v dvorani ne bilo slišati. Kot uči izkušnja, se v taki moderni dvorani sliši zelo dobro vsak glas, tudi otroški.
Prošnja na rojake
Namen odbora je torej dati Slovencem v Gorici dvorano, ki bo prijetna, moderna, primerna za igre in po potrebi tudi za telovadne nastope.
Vendar nad vsemi temi lepimi načrti stoji velik VPRAŠAJ. In ta vprašaj je ob stavku: KAKO BOMO PLAČALI STROŠKE ZA DVORANO? Odbor je medtem zbral nekaj denarja. Ta bo za začetna dela, toda potem? Glejte, dragi rojaki, za potem se odbor zanaša na vašo velikodušnost. Ko smo pred osmimi leti začeli, nismo i-meli drugega kot dobro voljo in vročo željo priti do doma in do dvorane. Danes imamo lastno dvonadstropno hišo, poleg nje deset tisoč m2 zemljišča in sedaj načrte za dvorano. Takrat smo zaupali v pomoč božje previdnosti in v velikodušnost naših rojakov. Nismo ostali osramočeni. Tako zaupamo tudi sedaj. Najprej v božjo previdnost. Ta je nad nami in nad našim delom. Pomagala nam je, ko smo v preteklosti naleteli na videz nepremostljive težave; pomagala nam bo tudi v prihodnosti. Potem pa imamo zaupanje v vas, dragi rojaki. Povsod po svetu, kjer žive razkropljeni Slovenci, zidajo svoje domove. I-majo jih ne samo v Severni Ameriki in Kanadi, kupili so si jih tudi v Buenos Airesu, v Avstraliji, Londonu; sedaj zbirajo sredstva, da kupijo Slovensko hišo tudi v Parizu. Odkod denar v tujini? Od rojakov, ki se zavedajo važnosti, da ima slovenska skupnost svojo lastno hišo, da more v njej nemoteno živeti svoje kulturno in tudi zabavno življenje. Povsod vidimo isti postopek: Odbor oseb dobre volje se zbere in sproži akcijo za Dom. Odbor skrbi za na-
Na kongresu angleških laburistov v Scarborough-u so pretekli teden razpravljali o tem, kakšno stališče naj zavzame angleška laburistična stranka do vprašanja atomske oborožitve Vel. Britanije in zunanje obrambe sploh. Pojavili sta se dve stališči. Prvo je zagovarjal laburistični prvak Hugh Gaitskell, drugo pa sindikalni voditelj Frank Cousins.
Gaitskell se je zavzemal za to, da Vel. Britanija ima in da ohrani svojo atomsko oborožitev v okviru Atlantskega zavezništva, Cousins pa, da naj se Vel. Britanija enostransko odpove izdelovanju in obrambi z nuklearnim orožjem. — Ko sta šli obe resoluciji na glasovanje, je zmagala Cousinova teza, po kateri naj se laburistična stranka zavzema za to, da se Vel. Britanija enostransko odpove a-tomskemu orožju, zapusti Atlantsko zvezo in se oprime nevtra-lizma.
Odločitev laburistov v Scarbo-roughu je globoko presenetila ne samo britanske, ampak tudi evropske kroge. Saj je to prvič po drugi svetovni vojni, da se obe tradicionalni angleški stranki, labu-j ristična in konservativna, ne ujemata več v tako važnem zunanjepolitičnem vprašanju, kot je o-bramba. S tem ni politično razdvojena samo laburistična stranka, ampak sama Vel. Britanija. Macmillan ne bo mogel več govoriti na mednarodnih konferencah v imenu vsega angleškega ljudstva.
Po mnenju mnogih poznavalcev angleških razmer je ta nevtrali-zem, ki je prišel na površje v Scar-boroughu, le izraz globoke notranje krize, ki jo preživlja laburistično gibanje. Laburisti so namreč izgubili zaporedoma trikrat na volitvah in namesto da bi stvarnosti pogumno pogledali v obraz, so podlegli strahu in začeli pridigati : »Vrzimo od sebe atomsko orožje in bomo pred sovražnikom varni. Amerika in Rusija nam bosta sledili.«
Na to nestvarno stališče je najbolje odgovoril sam Gaitskell, ki, čeprav je v tem vprašanju ostal poražen, predstavlja še vedno trezno krilo angleških laburistov: »Sem tega mnenja, da dokler ima Rusija nuklearno orožje, ga mora imeti in ohraniti tudi Zahod. Enostranska razorožitev pomeni predati se na milost in nemilost sovražniku. To velja tako za vzhodne kot zahodne države. — Če bi Japonci leta 1945 imeli a-tomsko bombo, ali mislite, da bi ukazal predsednik ZDA Truman
spustiti atomsko bombo nad Hi-rošimo? Enostransko se razorožiti pomeni sprejeti nevtralizem in zapustiti NATO. Kako naj potem istočasno zapustimo Atlantski tabor in prosimo Ameriko naj nas obvaruje pred napadom z nuklearnim orožjem?«
Francozi nezadovoljni
Kakor se približuje razprava o Alžiriji v Združenih narodih, se Francije vedno bolj polašča neke vrste nervoznost in nezadovoljstvo, ki je že zajelo širše plasti javnega mnenja.
Zaupanje v generala De Gaulla vedno bolj pada in tisti, katerim je najbolj na želodcu, so prav francoski desničarji, ki so v minulem tednu vprizorili na Elizejskih poljanah pred samo palačo predsednika republike demonstracijo večjega obsega, med katero so zahtevali nič manj kot ostavko De Gaulla ter vrnitev generala Sa-lana na oblast. Pri tem je Francoze najbolj presenetilo dejstvo, da se policaji niso takoj postavili po robu tej nedovoljeni manifestaciji, kar je dalo misliti, da je med njimi in prireditelji demonstracije nek tih dogovor.
Druga stvar, ki v teh dneh močno razdvaja Francoze, je De Gaullov načrt o tako zvani francoski »udarni atomski sili«, o kateri te dni poteka razprava v Narodni zbornici. Temu načrtu mnogi nasprotujejo in sicer vsak iz svojih razlogov od komunistov in evropeistov pa do neodvisnežev.
Kako se bo general izmazal iz vseh teh notranjih in zunanjepolitičnih težav, če mu parlament ne bo sledil? To je vprašanje, ki si ga v Franciji vsi zastavljajo. Sodijo, da se bo v tem slučaju obrnil naravnost na ljudstvo s posebnim glasovanjem..
Odgovor Ulbrichta
Komunistični prvak Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht je na sklep zahodnonemške vlade o odpovedi trgovinske pogodbe z njegovo državo odgovoril, da je pripravljen pogajati se za nov tovrstni sporazum o medsebojnih trgovinskih izmenjavah, kakor tudi o ureditvi prometnih zvez z Berlinom.
S to taktično potezo bi hotel Ulbricht doseči osvojitev načela, naj si obe Nemčiji sami med seboj uredita medsebojna sporna vprašanja.
NAŠ TEDEN
16.10. nedelja, 19. pobink.: sv. Jadviga, vd.
17.10. ponedeljek, sv. Marjeta Marija Ala-kok, d.
18.10. torek: sv. Luka, Alkantarski, spozn.
20.10. četrtek: sv. Janez Kancij, spozn.
21.10. petek: sv. Uršula, dev.; sv. Hilari-jon, opat
22.10. sobota: sv. Vendelin, opat
SV. H1LARIJON (291-372) je bil rojen v Palestini. Starši so ga poslali v Aleksandrijo (Egipt) v višjo šolo. Bil je zelo razumen in kreposten. Rad je poslušal pridige. Toda površno, posvetno življenje A-leksandrijcev mu ni ugajalo. Zato je mesto zapustil.
Šel je k sv. Antonu Puščavniku, ki je užival velik ugled povsod. Ker so odlični ljudje preveč hodili motit z vprašanji sv. Antona in mimogrede tudi njega, se je poslovil od svetnika in se vrnil domov. Toda staršev ni več videl, oče in mati sta umrla.
Razdelil je svoje premoženje in spet začel puščavniško življenje. Mnogi so se mu pridružili. To ga je sililo, da je zgradil več samostanov.
Nekoč so ga vprašali roparji, kaj bi naredil, če bi ga roparji napadli. Rekel je: »Nič! Saj puščavnik nima nič!« — »Pa če bi te ubili?« »Se ne bojim. Saj se že vse življenje pripravljam na smrt.« — U-mrl je 80 let star.
19. nedelja po Binkoštih
Sv. maša nam govori predvsem o svatbi nebeškega kraljestva in o dolžni svetosti. Glavni nauki
so:
1. Vsi smo vabljeni na svatbo nebeškega kraljestva. — Ni človeka, ki ne bi hrepenel po sreči. To hrepenenje je lastno vsem ljudem. Dano nam je po naravi in vsem skupaj prirojeno. Spremlja nas povsod, od zibeli do groba in še čez. Želja po sreči je v vsakem človeku najbolj živa, najbolj goreča in neudušljiva. A ljudje si le želijo popolno srečo, ne morejo si je pa sami ustvariti in dati. Stvarnik in Delivec popolne sreče je vsemogočni Bog. Samo Bog more človeka docela potešiti, samo Bog ga more popolnoma osrečiti. Samo On, ki je neskončno velik in popoln, večen in vsemogočen, Stvarnik in Vir vseh dobrot. Gospod Bog pa je neskončno dober in pravičen. Vsakomur je namenil delež sreče, nikogar ni ustvaril za nesrečo. Vse nas vabi na svatbo nebeškega kraljestva, to je na svatbo večnega življenja in večne blaženosti.
2. Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih. — Večno živi troedini Bog kliče vse ljudi k večnemu življenju in k vekotrajni blaženosti. Leto za letom in dan za dnevom jih kliče ter vabi. Stoletja jih že kliče in vabi. Ene prej in druge pozneje. A nihče ni izvzet. Do vsakega človeka, belega in črnega, pride božji klic in sveto
božje vabilo: »Pristopi k veri in pridi na svatbo nebeškega kraljestva!« — Božjih klicarjev in glasnikov nikjer ne manjka, čeprav jih je še vedno premalo. Daleč po širnem svetu gre njihov glas in tudi najbolj oddaljeni rodovi ga morejo slišati in sprejeti. Tako so nekoč klicali preroki in sv. Janez Krstnik, za njimi pa apostoli, duhovniki in misijonarji. Med vsemi glasniki vseh časov je bil največji in najodličnejši božji Sin in učlovečeni Bog Jezus Kristus. Kamor ni prišla živa človeška beseda, je pa prišla nevidna božja milost ali vsaj glas vesti in naravno pravo. Žal, mnogi ljudje božje vabilo odklanjajo : eni zaradi nevere, drugi zaradi nemorale, tretji zaradi duhovne lenobe in zemeljskega ugodja. In tako postanejo resnične O-drešenikove besede, ki pravi, da je mnogo poklicanih, a malo izvoljenih.
3. Sprejmimo božje vabilo in pripravimo si svatovsko obleko, to je obleko nedolžnosti ali krščanske svetosti! — Nadvse žalostna je ta, da se ljudje na splošno premalo brigajo za Boga, za božjo voljo, za verske dolžnosti in za nebesa. Nekaterim se to zdi odveč, drugim pa pretežko. Nekateri so brezbrižni po svoji lastni krivdi, drugi po krivdi staršev in družbe, tretji po krivdi oblastnikov. A popolnoma brez krivde ni nobeden. — Nespremenljiva resnica je tale: Kdor želi večno srečo, mora biti popoln kristjan; živeti in umreti mora v milosti božji, to je sveto živeti in sveto umreti.
življenja Cer
!'!:!?
Poskus za zbližanje med Cerkvijo in režimom v Jugoslaviji
Kot poročajo časopisi, so jugoslovanski škofje poslali vladi v Beogradu posebno spomenico. To so sestavili in skupno podpisali na nedavni konferenci škofov, ki je bila v Zagrebu od 20. do 23. septembra. V spomenici se zavzemajo za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo na podlagi določil jugoslovanske ustave in pa cerkvenega zakonika. Spomenico je nadškof dr. Ujčič izročil članu zveznega izvršnega sveta Dobrivoju Radosavljeviču. Nekateri vedo povedati, da so v Beogradu naklonjeni normalizaciji odnosov med vlado in katol. Cerkvijo. Vsekakor tu ne gre za kak konkordat, temveč le za sožitje, ki mu pravijo tudi »modus vivendi«.
oslepi, mu Cerkev dovoli, da pod posebnimi pogoji še naprej daruje sveto mašo. Redno pa ni nihče sprejet v duhovniške vrste, kdor je bil slep že pred duhovniškim posvečenjem.
Nova afriška država Nigerija
Nigerija je postala prvega oktobra neodvisna država. Šteje 34 milijonov prebivalcev in je tako največja afriška država. V Nigeriji je milijon in pol katoličanov, med katerimi deluje 776 duhovnikov. Zelo so razvite katoliške šole, ki lahko sprejmejo 900.000 gojencev. Šole prejemajo veliko vladno pomoč.
Semenišča v misijonskih deželah
Poljski samostani v nevarnosti
Verski položaj na Poljskem se zadnje mesece slabša. Zdi se, da je prišel namig iz Moskve, naj poljske vladne oblasti v dveh letih zatrejo vse redovne družine. Tudi katoliška univerza v Lublinu naj bi se spremenila v laično visoko šolo. Leta 1956 je bilo sklenjeno, da se dovoli pouk verouka po vseh šolah. Letos pa ga je vlada enostransko ukinila na vseh gimnazijah. Celo v bogoslovjih hoče imeti vlada svoje nadzorstvo. Na vse te nevarnosti je kardinal Wiszinski javno opozoril.
V misijonskih deželah je trenutno 84 semenišč, v katerih se pripravlja 4.928 bogoslovcev na duhovniški poklic. Sorazmerno največ duhovniških poklicev ima Južni Vietnam, kjer je v osmih semeniščih 463 bogoslovcev; sledi Indija, ki ima v 11 semeniščih 1.683 študentov.
Slepi bogoslovec
V semenišče v Chioggi je stopil 34-letni profesor Gvido Nordio, ki je slep od rojstva. Pred nekaj leti je odlično dovršil univerzitetne študije na filozofski fakulteti v Padovi, potem je bil več let organist v baziliki sv. Antona. Po izrednem dovoljenju svetega očeta bo mogel zdaj začeti bogoslovne študije. Trenutno so znani le trije primeri slepih novomašnikov. Ce duhovnik v teku svoje duhovniške službe
Slovenski izseljenci v Nemčiji
Med slovenskimi izseljenci v Nemčiji delujejo sedaj štirje slovenski duhovniki: g. Franc šeškar v Miinchenu, dr. Franc Felc v Esslingenu pri Stuttgartu, dr. Janez Zdešar in g. Ciril Turk pa v Porurju.
Glavno skrb za dušnopastirsko delo med Slovenci v Nemčiji nosi dr. Janez Zdešar. Ker se je pred kratkim mudil v Trstu za tedenski oddih, smo mu zastavili nekaj vprašanj o njegovem delu in o razmerah, v katerih živijo naši ljudje v Nemčiji.
Kje so naši ljudje v Nemčiji in koliko jih je?
Naših rojakov je največ v Porurju. Starih Slovencev cenim na 40 do 50 tisoč. Mogoče se bo komu ta številka zdela previsoka, a nemški viri sami jo navajajo. Treba pa je pripomniti, da so to res le »stari« Slovenci, to se pravi taki, ki so prihajali v Nemčijo od devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Več ali manj jih je nemško okolje že asimiliralo, narodna zavest je živa le še v posameznih. Mladih Slovencev, to je tistih, ki so prišli v Nemčijo po drugi svetovni vojni, pa cenim na okoli šest tisoč. Približno tri tisoč jih živi v Porurju, kak tisoč v bližnji in daljni okolici Stuttgarta, prav toliko okoli Miinchena in v mestu samem, drugi pa žive razkropljeni po vsej zapadnonemški republiki.
Kaj pa ti naši rojaki delajo?
Kje so zaposleni? Kakšne so razmere, v katerih žive?
V Porurju delajo naši ljudje povečini v rudnikih. So to mladi fantje med 18. in 30. letom, ki so zadnja leta prišli tja. Iz Slovenije so pribežali v Avstrijo, od tam pa so jih- zastopniki porurskih rudnikov zvabili na delo v Nemčijo. Zadnje čase zapuščajo to delo in si iščejo zaslužka v raznih dmgih podjetjih po vsej Nemčiji, predvsem v težki industriji. Dekleta, ki pa jih je zelo malo, delajo kot strežnice po bolnicah in nemških družinah. Povprečen zaslužek ni slab, zlasti v premogovnikih se je dobro zaslužilo. A tudi delo je bilo temu primerno težko in nevarno. Naši ljudje so prišli v Nemčijo brez denarja in sredstev, a v nekaj letih so si dodobra opomogli. V začetku so zlasti naši mladi rudarji stanovali po barakah, sedaj povečini stanujejo pri privatnikih ali pa v udobnih domovih za samce.
Nemška hrana je seveda poglavje zase! Dostikrat naši rojaki hrepene po domači, bolj sočni in izdatnejši. Domala vse pa teži domotožje! Marsikdo si želi nazaj, a v danih razmerah mu to ni mogoče. Zelja in hrepenenje po domovini je silnejše kot še tako dober zaslužek.
Omenili ste, da so stari Slovenci že asimilirani, le posamezniki da imajo še narodno zavednost. Kako je v tem oziru z mladimi? Je nevarnost, da se bo tudi z njimi podobno zgodilo?
Pri mladih ljudeh pogrešam prave, zdrave narodne zavesti! Le predobro se vidi, da so prišli iz socialistične domovine, kjer za pravo narodno zavest ni mesta. To na-
Slov. rudarji na deiu v porurskih rudnikih
Nova katedrala v Keniji
V mestu Meru v Keniji je nadškof Mac Carthy posvetil novo stolnico v prisotnosti 10.000 vernikov. Prisotnih je bilo tudi več drugih škofov. Škofija Meru šteje 70.000 katoličanov in 50.000 katehumenov.
Boj nemoralnemu čtivu
Parlamentarna komisija Zahodne Nemčije je odobrila zakonski načrt za pobijanje nemoralnega tiska, ki vpliva škodljivo zlasti na mladino. Podobne ukrepe pripravlja avstrijska vlada.
Reški škof pri sv, očetu
Sveti oče je sprejel v posebni avdijenci
Pogled na veliko tovarno v Oberhausenu v Porurju — Take tovarne si sledijo
druga drugi
listič »Med nami povedano«. Začel je izhajati v septembru 1958, pridobival na obsegu in številu naročnikov, dokler ga ni zamenjal tiskani list »Naša luč«. »Naša luč« ima sedaj samo v Porurju čez 800
naročnikov, kar je zelo lepo število in smo na naše ljudi zaradi tega ponosni.
(Prihodnjič prinesemo drugi del razgovora, o verskem življenju med našimi izseljenci v Nemčiji. - Ured.)
MOLITEV ZA VESOLJNI CERKVENI ZBOR
O Sveti Duh, ki te je poslal Oče v imenu Jezusovem, ki stojiš ob strani sv. Cerkvi ter jo nezmotljivo vodiš, razlij polnost svojih darov na vesoljni cerkveni zbor.
O Učitelj in Tolažnik, razsvetljuj naše škofe, ki se bodo na klic sv. očeta zbrali na slovesnem shodu.
Daj, da bodo na tem zborovanju dozoreli bogati sadovi: da se bo v človeški družbi vedno bolj širila luč in moč Evangelija; da katoliška vera in misijonsko delo dobi novo moč; da vsi globlje spoznamo nauk Cerkve in se odločimo za bolj krščansko življenje.
O sladki Gost duše, utrdi nas v resnici, pripravi naša srca, da bomo sklepe koncila velikodušno sprejeli in radi izpolnjevali.
Prosimo Te tudi za ovce, ki niso več v hlevu Kristusovem, da bodo tudi one, ki se prav tako imenujejo kristjani, končno zedinile pod istim Pastirjem.
Obnovi med nami čudež prvih Binkošti in daj, da sv. Cerkev, zbrana v enodušni in goreči molitvi okrog Marije, Matere Jezusove, in pod vodstvom sv. Petra, širi kraljestvo božjega Odrešenika, ki je kraljestvo resnice, pravice, ljubezni in miru. Amen.
10 let odpustka vsakikrat, ko se s pobožnim srcem moli ta molitev. — Popolni odpustek enkrat na mesec pod običajnimi pogoji, če se moli vsak dan.
Msgr. Stanko Premrl — 80-letnik
Za častnega kanonika stolnega kapitlja v Ljubljani je bil ob svoji 80-letnici imenovan msgr. Stanko Premil, profesor Glasbene akademije v pokoju, in sicer zaradi svojih izrednih zaslug za cerkveno glasbo. Vseh zadnjih 50 let je bil vodilni cerkveni glasbenik: 30 let je. vodil cerkveni zbor v ljubljanski stolnici, prav toliko let je bil ravnatelj orglarske šole in profesor za cerkveno glasbo v semenišču. Skomponiral je preko 2000 cerkvenih in svetnih skladb visoke kvalitete. Naj ga Bog ohrani še mnogo let!
lieslvo božie 1
Nesreča v Tolminu
msgr. Viktorja Buriča, ki je škof v Senju in apostolski administrator na Reki.
ši ljudje dobro čutijo. Zato se njih narodna zavest včasih, a le redko, sprevrže v narodno nadutost; veliko pa jih nima več prave odporne sile proti nemškemu ■ okolju. Zlasti pri onih, ki so že dobili nemško državljanstvo, narodna zavest večkrat izginja.
Slovenskih šol ni, otroci dostikrat govore med seboj že nemško. Je pa kljub temu še precej rojakov, ki imajo zdravo narodno miselnost. Prav zato, da bi se ta miselnost ohranila, prirejamo pogostoma veselice in zabavne večere, kjer se naši rojaki povesele in porazgovore — po domače, po slovensko! Take prireditve so vedno dobro obiskane. -Prirejamo tudi skupne izlete in romanja. Imamo tudi majhno, skromno knjižnico (okoli 300 knjig), ki jih naši ljudje pridno bero. Prav tako smo imeli tudi svoje glasilo, majhen
Pretekli četrtek je prišlo do hude nesreče v Tolminu. Vojaški tovornjak s prikolico je vozil po cesti od Sv. Lucije v Tolmin; bil je poln vojakov. Na mostu Čez Tolminko se je iz neznanih vzrokov prevrnil in potegnil s sabo še prikolico. Dva vojaka sta bila pri nesreči mrtva, 7 teže in 5 laže ranjenih.
Iste fini se je zgodila druga smrtna nesreča v Volčah. Goriški avtobus, ki vozi na progi Gorica-Tolmin-Trbiž, je po nesreči do smrti povozil 7-letno deklico Hildo Jug. Voznik je vozil skozi vas s predpisano hitrostjo 30 km, toda iz hiše je nenadoma pritekla deklica Hilda, ki je butnila naravnost v prednji del avtobusa, Vrglo jo je pod kolesa in je bila na mestu mrtva.
2
tna;
12 ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
pana, če bi pustil le eno trgovinico za zelenjavo na 4 tisoč oseb. V Novi Gorici se pa potrpežljivo tolažijo; Bodo že odprli še eno stojnico; počakajmo, saj medtem lahko zremo na zvezdo nad kolodvorom.
Nova Gorica nima zelenjave
Primorske novice se pritožujejo, da v Novi Gorici ni preskrbljeno za prodajo zelenjave. Mesto ima 4 tisoč prebivalcev, ali le eno prodajalno za zelenjavo in eno stojnico. Sedaj so pa še stojnico odpravili, tako da je ostala ena sama manjša trgovina za celo mesto.
Dobro, da so ljudje v socialističnih državah potrpežljivi in navajeni na vrsto pred trgovinami. Pri nas bi ob taki postrežbi šle ženske s kuhalnicami nad žu-
Na zbornik Kraljestvo božje smo že vajeni. Nekaj let sem prihaja vsako leto med nas in ljudje ga z veseljem berejo, posebno tisti, ki se zanimajo za pravoslav-J ne kristjane. Tudi letos so slovenski du- j hovniki v Rimu pripravili ličen zbornik,] ki ga je tiskala Mohor, tiskarna v Ce-| lovcu. Letošnje KB je posvečeno predvsem j bližnjemu cerkvenemu vesoljnemu zboruj Zato vsi glavni članki obravnavajo toj vprašanje z enega ali drugega vidik® Predvsem velja poudariti uvodni članek, ki ga je napisal dr. Janez Vodopivec, naš priznani strokovnjak za cerkvena vpra-šanja. V tem članku avtor poljudno, a obenem znanstveno globoko obravnava vprašanje cerkvenih koncilov s posebnim ozirom na iločene kristjane. Drug zanimi' članek je naslednji p. Leskovca. Ta govor1 o razmerju treh vidnejših predstavnikov spdobne ruske pravoslavne cerkve do bodočega koncila. Marsikoga bo zanimal članek Fr. Jakliča o Ivanu Besarjonu, glaS' niku cerkvenega edinstva.
Razen teh daljših člankov so še drug1 zanimivi ter razna krajša poročila in tuJ1 izjave sv. očeta Janeza XXIII. o vesoljnem cerkvenem zboru.
Letošnje KB je torej prav zanimivo 1,1 posebno zaradi pozornosti, posvečene vl-soljnemu cerkvenemu zboru, tudi zelo ak lualno. Prihodnjo misijonsko nedeljo bosK lahko kupili Kraljestvo božje na cerkvenih vratih obenem z drugim misijonskim čtl vonj. Dobite ga pa lahko že sedaj P° raznih knjigarnah.
Zgodovinar	Fran Erjavec Še nakaj O maturi »Slovenskalista" vložena
V	nedeljo 2. oktobra je v Ljubljani umrl *nani slovenski publicist in zgodovinar Fran Erjavec, še lansko leto je zdrav in Poln načrtov potoval po Goriškem in nabral gradivo za svojo na široko zasnovano zgodovino zapadnih Slovencev. Letošnjo pomlad pa je moral v bolnico na hudo operacijo. Poleti so ga morali operirati : enkrat, a pomagalo ni. Okreval ni in idaj ga je pokosila smrt.
Fran Erjavec se je rodil 10. februarja 193 v Vižmarjih pod Šmarno goro. Po Lončanem učiteljišču v Ljubljani je odšel na prvo službeno mesto v Misliče pri Divači. Ob začetku svetovne vojne je bil Poklican k vojakom. Po vojni je bil v faznih državnih in drugih javnih službah v Sloveniji in Beogradu. Med drugo vojno in bil konfiniran v Italiji. Leta 1945 je Prišel v Rim, kjer je živel več let. Zatem je preselil v Pariz. Jeseni 1958 se je vrnil v Ljubljano. Pravil je, da ne bi rad nmrl v tujini. Zdaj se mu je izpolnila želja, da bi bil pokopan v domači zemlji.
Erjavec je bil eden najbolj delavnih in sPosobnih slovenskih publicistov zadnjih Mtesetih let. Svojo tovrstno nadarjenost k pokazal že na učiteljišču, kjer je so-, deloval v dijaškem listu »Slovenski uči-kljiščnik«. Takrat je bil že med sotrudni-Li mladinskega lista »Zvonček« v katerem k objavil pesmi in črtice. Koj po vojni k začel sodelovati pri raznih listih. Uredil i« v družbi z dr. Lončarjem in A. Prepe-luhom dva letnika »Naših zapiskov« (1920, '921). To je bila socialno-demokratska Znanstvena revija, ki je izhajala leta 1911-'914 v Gorici. Prej in pozneje je izhajala v Ljubljani. Njen drugi urednik je bil dr. Anton Dermota, ki je umrl mlad (1914) *®r je danes pokopan na pokopališču na Mirenski cesti, kamor so prenesli njegove Mesne ostanke skupaj s Francem Erjav-Cem starejšim, profesorjem in pisateljem, Lo so opustili staro pokopališče pri Kron-Lerku. Naš Fran Erjavec je izstopil po-iz socialno-demokratske stranke. So-^alna vprašanja pa so ga zanimala še Ppprej. Pisal je o njih v slovenske, hr-kitske in srbske liste; izdal je tudi ne-N knjig, kot so: Brezposelnost in pro-J>lemi skrbstva za brezposelne (1924), Ob-
1in£* 'in njene socialno-politične naloge [926), Kmetiško vprašanje v Sloveniji B28), Zgodovina socializma v Srbiji [923). Bil je urednik zadnjih dveh letnikov »Socialne misli« (1926-1927). Sestavil * zelo dober priročni pregled »Slovenci« (1923), ki je bil preveden v razne tuje tezike. Priredil je osem zvezkov mladinske '*daje slovenskih pesnikov in pisateljev (Levstik, Erjavec, Valjavec, Stritar, Jenko, Slomšek, Kersnik, Starejše pesnice in pi-Sateljice). Samo v desetih letih od 1919 do 1928 je izdal dvajset knjig. Pozneje je Ustavil več učbenikov za osnovne šole.
Iz čiste publicistike ga je pot pripeljala ^ zgodovino. Ko se je bližala desetletnica 'ugoslavije in 30-letnica »Prosvetne zveze« Ljubljani, so mu poverili nalogo, naj lapiše zgodovino katoliškega prosvetnega dela med Slovenci. Začel je pregledovati vire; prebrskal je vso dotakratno slovensko politično literaturo; iz tega je nastala ‘Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem« (1928, str. 340). Ob tem delu je Erjavec začel spoznavati zakone zgodovinskega dogajanja in ideje, ki so gibale atoliško življenje pri nas. Takrat se je Jčel' razvijati iz časnikarja in publicista resničnega zgodovinarja. Izdal pa je še [la 1940 informativno knjigo »Slovenija Slovenci«.
tov čas je prišel zanj v zamejstvu. Ob-
zorje in pogled mu je razširilo zlasti bivanje v Parizu. Tista leta je stopil v stik z Mohorjevo družbo V Gorici in Celovcu. Za Goriško Mohorjevo družbo je napisal »Slovenci in katoliška Cerkev« ter pre-
vedel zbirko francoskih črtic »Nevesta z diamantnim srcem«. Stalno je sodeloval pri koledarju. Za celovško Družbo svetega Mohorja pa je pisal svoje največje deio, namreč temeljito zgodovino koroških Slovencev od začetka dalje, ki še izhaja pod naslovom »Koroški Slovenci«. Prišel je do prve polovice 19. stoletja. Korenito je preiskal vse vire; zato je to delo zares pomembna slika koroške preteklosti.
Erjavec je vedno poudarjal, da je zgodovina obrobnih slovenskih zemelj še pre-'malo raziskana, zanemarjena. Veliko stvari da je treba na novo preiskati in obdelati. Zavest temu načelu je zasnoval načrt za zgodovino zapadnih, to je zlasti go-riških Slovencev v približno desetih zvezkih. Izdala naj bi jo Goriška Mohorjeva družba. Gradivo za to je naravnost strastno zbiral že vsaj deset let. Napisal je prvi zvezek; potem pa mu je bolezen iztrgata pero iz rok v nepopravljivo škodo poznanja naše preteklosti.
Pokojni Erjavec je bil neutrudljiv delavec, vedno poln novih pobud. Osebno je bil nesebičen, idealen; pod hrapavo zunanjo skorjo se je skrivalo blago srce.
a. k.
Filozof Veber - 70-letnik
Dr. France Veber, bivši profesor filozofije na ljubljanski univerzi, je slavil 20. septembra svojo sedemdesetletnico. S svojim delom na univerzi je začrtal globoko sled v razvoj slovenske filozofije, saj je bil poleg Aleša Ušeničnika gotovo najvidnejši oblikovalec filozofske misli na slovenskih tleh. V dobi med prvo in drugo svetovno vojno je izšlo število njegovih del in študij. Ni bil znan samo doma, ampak je zanj vedela tudi tujina; bil je delegat ljubljanske univerze na proslavi Descartesa na Sorboni v Parizu in je bil tudi med predavatelji oziroma sodelavci. Ob koncu druge svetovne vojne so ga razmere v domovini odrinile, moral je zapustiti -svoje mesto na univerzi, niti pokojnine mu niso priznali in ko ga je univerza v Gradcu povabila na Meinongovo stolico, so mu oblasti to preprečile, ker mu niso dale potnega lista. — Za sedemdesetletnico se je' prof. Vebra spomnila Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu v Argentini, ki mu je posvetila svoj 10. kulturni večer. — Tujina slavi učenjaka Vebra, domovina ga pusti stradati.
V	zbirki »KNJIŽIC« je izšla nova številka z naslovom: »Studenci življenja«; spisal dr. Fr. Knific; cena: 50 lir. Knjižica se dobi v Trstu pri Fortunatu in v Marijanišču; v Gorici pa pri upravi K. glasa in v Kat. knjigarni.
Tudi letošnje mature so končno za nami. Maturantje, ki so izdelali, so presrečni in že sanjarijo o brezskrbnem življenju na raznih univerzah. Tisti, ki so padli, pa tolažijo drug drugega s tem, da govoričijo o težkem in pristranskem spraševanju komisije, o njih nasprotni sreči, ki jih je ves čas preganjala, in delajo načrte za prihodnje leto. Naravno je, da je to vedno bilo, kot je naravno, da gleda mlad človek v življenje z zasanjanimi očmi in da sodi vse, kar se njegovemu uveljavljanju zo-prstavlja, kot tuje in sovražno. Vendar če si dobro ogledamo ocene zrelostnih izpitov, ki so bili izpostavljeni na naših višjih šolah, če skušamo razumeti, kaj nam hočejo povedati, ne moremo reči, da je tako vedno bilo in še manj si moremo želeti, da bi tako vedno bilo za naprej.
V	Trstu, še veliko bolj kot v kateremkoli drugem mestu Italije, se je zadnja leta razpasla razvada, da se študentje ob nedeljah in praznikih zabavajo na raznih »feštinih«, ki jih sami organizirajo. Da bi naši ljudje ne bili nemoderni in podeželski, so s polnim objemom segli po »feštinih«. Medtem ko imajo ta praznovanja pri italijanskih kolegih zasebni značaj (v takih družbah dobiš le prijatelje in znance), je naša mladina kar bolje organizirana: pripravlja skupne razredne »fešti-ne«. V njih dobiš vse ali skoraj vse člane nekega razreda. V enem samem šolskem letu je neki še posebno živahen razred pripravil kar 32 »feštinov«. Zanimivo bo še pristaviti, da je bilo prav posebno bogato in zabavno praznovanje v hiši nekega dijaka, ki uživa šolsko podporo.
Jasno je, da tukaj nekaj ni v redu. Jasno je, da tiči nekje vzrok.
Starši so včasih zelo naivni. Vidijo v svojem sinu zrelega moža, vidijo v njem uresničene svoje otroške sanje, vidijo v njem toliko lepote, da ob tem kar uživajo in marsikdaj pozabijo na svoje dolžnosti. Svoj čas sem se skoraj skregal z materjo, ki se je tožila nad svojo sedemnajstletno hčerko, ker ni marala na take »fe-štine«. Dejala ji je, da bo ostala »stara tetka«. Čudilo me je, da sili mati svojo lepo hčerko v družbo iz strahu, da ostane »stara tetka«. Še bolj, ker je to bila hčerka industrialca. A ko sem pobliže spoznal družino, ko sem spoznal njih miselnost, sem razumel. Danes je ženska lepota kapital, kapital, ki ga mora mati prav upravljati in usmerjati. Kaj za to, če bo otrok zamudil mesec dni šole! Res je izobrazba važna, ker brez nje ne moreš v družbo. Ce nisi doktor, še govorijo ne s tabo. Toda važnejše je, da znaš v pravem trenutku in v primernem okolju izkoristiti ugodno priliko. Mati je v mladosti ugodno priliko zamudila, naj uživa otrok!
Tako mišljenje pa res ni danes redko. Naj uživajo otroci, ce mi nismo mogli!
Ce se v razredu pripravlja skupno praznovanje, mislim da bodo dijaki zamudili ob tem vsaj en dan učenja, in če je teh tednov v enem samem šolskem letu trideset, smem trditi, da se ta zamuda mora poznati, zlasti če upoštevamo tako obsežen prograrp. In tega profesorji niso opazili? Tu je umestno, da spregovorimo resnejšo besedo.
Učno osebje naših višjih šol povečini sestavljajo neprofesorji; to so razni ekonomisti in pravniki, ki so iz najrazličnejših vzrokov ostali nezaposleni in so zato prosili za. namestitev na šoli. Drznem si pa trditi, da zahteva profesorski stan prav poseben poklic, ki ga gotovo ni mogoče izenačiti s poklicem odvetnika, ekonomista, sodnika. Bilo bi prav tako, kot če bi
zidarski mojster kar na lepem zahteval, da ga postavijo za urarja ali obratno. Zato je razumljivo, da taki ljudje ne morejo in ne znajo razumeti pedagoških in šolskih problemov s tako jasnostjo, kot zahteva profesorski poklic. Človeško je zelo razumljivo, da za »ljubi kruhek« mora človek marsikaj grenkega storiti. Neopravičljivo pa je, da šolske oblasti to že toliko časa trpijo.
Letos so mature na splošno slabo izpadle. Na realnem liceju je izdelalo komaj polovica maturantov, kar je daleč za rezultati na drugih šolah. Res je, kar nam je naš nekdanji predstojnik ponavljal: »Pomnite! Ce je v razredu mir, če razred dobro uspeva, bo to zgolj zasluga profesorjev. A prav tako bo njihova krivda, če se bo razred slabo izkazal.« To naj naše šolske oblasti vzamejo v poštev, če hočejo preprečiti najhujše. Skrajni čas je. Cas je, da pridejo do šolske stolice poklicni profesorji.	Jurij	Slama
Iz Trsta poročajo, da je bila v torek zjutraj vložena »Slovenska lista« z znakom lipove vejice s helebardo za pokrajinske volitve. Na listi kandidirajo kandidati Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti. Zato bodo vsi slovenski katoličani na volitvah 6. in 7. novembra podprli »Slovensko listo« tako na pokrajinskih volitvah kot v ostalih okoliških občinah (Dolina, Zgonik). Nobeni drugi stranki ni dal nihče nobenega pooblastila, da se prestavlja kot zagovornica interesov slovenskih demokratov in katoličanov.
Žalostno in nesmiselno pa je to, da nekateri razumejo demokracijo tako, da lahko s postavljanjem nepomembnih list v okoliških občinah, kjer dobita izvoljene svetovalce samo dve listi, rušijo antiko-munistični blok v njegovi zelo težavni borbi proti totalitarizmu. To je isto kot da bi peščica Slovencev v Rimu hotela zrušiti komunizem v rimski pokrajini z vložitvijo svoje liste.
Obširneje bomo poročali prihodnjič.
M. K. ■v
Studijski tečaj - Verujem v edinost Cerkve - v Assisiju
Dan se je zaključil v amfiteatru z nastopom plesnega ansambla pod vodstvom S. Egri. Plesne točke so se vršile v okviru verskih motivov. Kot prvi točki sta bili izvedeni Oče naš in Zdrava Marija, katero je uglasbil Strawinsky. 'Sledila je točka Človek in Bog po motivih modernega korala. Višek je bil ples na motiv Črnskih duhovnih pesmi, s katerimi je bilo v plesu prikazano Kristusovo rojstvo, kako se je glas o rojstvu raznesel po svetu, Kristusovo trpljenje in trpljenje Marije pod križem. Spreobrnjenje desnega razbojnika in njegovo zaupanje v Kristusa, ter odpor levega razbojnika in njegova mržnja do Onega, ki odpušča tudi tistemu, ki greši in se spokori. Zaključilo se je z: Et unam Ecclesiam v glasbi Frescobaldija in Gabrie-lija. S to sliko je bila nazorno pokazana vsa moč Cerkve in njena oblast po širnem svetu.
Ko človek opazuje take umetnike, se mora prepričati, da je pravi ples res velika umetnost, s katerim se potom samih gibov lahko prikaže največjo dramo in poezijo življenja. Pri tem se pa človek izprašuje, zakaj se je ta umetnost, katero je poznal že sam David, tako hudo spačila in se je spremenila včasih v najnižje človeške strasti.
Nedelja 28. avgusta se je pričela s sveto mašo v armenskem obredu, katero je daroval škof Ciril Zohrabian, ki je bil že večkrat na smrt obsojen, ob asistenci duhovnikov in bogoslovcev, ki so s svojim mogočnim pevskim zborom poživljali liturgični obred. Cerkvena pobožnost se je vršila v cerkvi sv. Damijana.
Kot prvi govornik je nastopil škof msgr. P. Parente in je kot strokovnjak teolog razvijal svojo temo z naslovom Vodstvo Cerkve. Dokazal je, da je človek že po naravi nagnjen k temu, da svoje misli prenaša na druge osebe. Na tej podlagi so tudi nastale šole. Prvi učitelj je bil Kristus. Da ti nauki niso prišli v pozabo, je zbral okoli sebe apostole, ki so te nauke oznanjali svetu. Tako je nastala Cerkev in njeno vodstvo, s papežom na čelu, ki je nezmotljivo in oznanja vedno isti Kristusov nauk. Čudno je, da se današnji
moderni človek zaganja proti Cerkvi in to v smislu svobodne volje in razuma; prav današnji človek, ki se je navadil in podvrgel misliti z glavo drugih: potom tiska, radia, televije. Res je, da je Cerkev večkrat, kakor naše skrbne matere, prisiljena reči trdo besedo. Toda sinovi, včasih tudi v poznih letih, morajo vedno priznati, da je imela mati vedno prav. Tako je tudi z našo Cerkvijo.
Pater K. Boyer S. J. je govoril o anglikanski Cerkvi ter o njenem delovanju za Zedinjenje. Nastala so razna gibanja, posebno v Oxfordu, ki se trudijo, da bi se vedno bolj oblažila razna nasprotstva. Popoldne je govoril p. Dominik Caloveras, apostolski administrator v Turčiji za bizantinski obred. Prikazal je trud in potek gibanja za zbližanje k pravi Cerkvi, in to kljub vsem 'oviram preteklosti in tudi današnje dobe. Povedal je mnogo zanimivosti iz katerih se da sklepati, da so se po mnogih stoletjih ločitve, razmere okrog ondotnih patrijarhov spremenile in je upati na Zedinjenje z ločeno Cerkvijo, z ono Cerkvijo v kateri so pred davnimi časi sodelovali največji Cerkveni učeniki. Zaključil je z mislijo, da bi vseh 500 milijonov katoličanov navduševalo isto mišljenje in bi imeli iste želje katere navdajajo sedanjega poglavarja Cerkve; potem smo lahko gotovi, da čas Zedinjenja ni več daleč, kajti usmiljenje, žrtve in molitev zmagajo tudi največje ovire.
Konstitucionalni sodnik prof. N. Jaeger je govoril o Ali je muslimanska vera herezija. Zaključil je s trditvijo, da bodo tudi Muslimani nekoč z nami skupno lahko molili Oče naš...
Za kulturni program dneva je preskrbel pevski zbor »G. Rossini« iz Modene, ki je pod vodstvom L. Borrija odpel več pesmi. Na programu so bili različni skladatelji kakor: Vittadini, Palestrina, Handel in naš J. Gallus-Petelin. Novejšo dobo so zastopali Gounod, Josecjuin de Pres, Men-delssohnn, Verdi in Heller z mogočno pesmijo Tu es Petrus. Zbor je zelo močan in je prišel do veljave; toda povsod ni pokazal notranjega občutka in doživetja.
(Se nadaljuje)
)tahun iz Vatikana22
11	spisu o. Petra Leoni] a dr. Mari/a Perat
Pokloni
Tako je šlo dalje. Debate so se nadalje-^6 in moj sodnik, to moram priznati, je '( v verskih rečeh izredno podkovan, da ;tl1 se kar čudil. Zato sem si ga nekoč r*nil vprašati, ali ni mogoče kakšen od-‘avljeni pop.
nekem izpraševanju je zopet bila ta-4 diskusija o verskih problemih. Tokrat 4 si je sodnik dobil še dva častnika za Ottločnika. Po že znanem vprašanju, kakš-e Politične naloge mi je zaupal Vatikan Sovjetski zvezi, se je začela debata: /Mi je bilo tako zelo potrebno, da ste 1 iz Italije prišli v Rusijo samo zaradi Crc? Rusija ima vendar svojo krščansko-'ravoslavno vero. Kaj potem počenjate vi ukaj?«
Razložil sem jim, da je prava Cerkev 4,r>o ena in ta sloni na Petru in njegovih
bednikih.
, **o. dobro, toda saj tudi ruski narod [Ctl'je v Boga in v sv. Petra. Duhovnikov 4 iffiamo tukaj sami več ko preveč in ni
treba, da nam jih še rimski papež pošilja.«
»To ne zadostuje,« sem jim dejal, »kajti ni dovolj, da vaš narod veruje v Boga in v sv. Petra kot svetnika, ampak je treba, da se tej oblasti tudi podvrže, in ta oblast je poosebljena v papežu, ki sedi na Petrovem prestolu. Tega pa vaši duhovniki ne poznajo in ne zahtevajo. Sicer pa, saj v Rusiji ni duhovnikov. Kako vendar naj bodo, če jih pa aretirate in zaprete, kot ste tudi mene?«
»O, to ni res! Saj jih je toliko, ki so svobodni. In to ni še vse, zdaj imamo celo patriarha. Vi imate papeža... Pija,.. Kako se že imenuje?«
»Pij XII.«
»Vi imate torej Pija XII., a mi imamo patriarha Alekseja.«
»Aleksej! Patriarh!« sem vzkipel. »Toda kakšen patriarh vendar! To je lutka, Stalinov hlapec, ne pa patriarh!«
»Oho, ali ga slišite? Ta je proti patriarhu. Treba ga bo dati njemu, da ga bo sodil. Sicer pa,« je nato zaključil, »nas ne briga ne rimski papež, in ne moskovski patriarh. Oba sta nam le v napoto in prišel bo čas, ko bomo z obema pometli.«
In tako je šlo dalje. Mnogokrat sem sodnika spravil naravnost v besnost za-
radi svojih odgovorov, maščeval pa se je nad menoj največkrat tako, da me je skoro vsako noč klical in me držal do jutra, čeprav proti koncu sam ni vec vedel, kaj naj me še izprašuje.
Mučenja
Nočno zasliševanje je bilo način mučenja takrat v Lubjanki najbolj razširjen. Spominjam se dobro, da so nekoč nekega mojega tovariša, ki je bil z menoj v celici, vlačili pet noči zaporedoma k zasliševanju. Revež je po prečuti peti noči bil tak kot cunja. Ce bi bilo mogoče, spati podnevi, bi se že dalo kako prenesti. Toda podnevi ni smel in mogel nihče spati, kajti straže so bile na to izredno pazljive. Res, da je bila za vsak dan predpisana tudi ena ura počitka, toda ni prišla skoro nikoli do veljave, ker je to bilo odvisno največ od ječarjev, ki pa kaj takega niso skoro nikoli dovolili. Ce si je pa kdo drznil čez dan malo zadremati, so ga takoj peljali v »kar-cer«; tam mu je želja po spanju prav gotovo prešla. V ta namen so odlično pripomogla najrazličnejša sredstva: tako na primer silen mraz ali silna vročina, tla iz cementa, železni okovi itd. Toda to še ni bilo vse. Ce so na primer sodniki na
vsak način hoteli, da kdo izpove svoj zlo-čn, bodisi da je ta bil resničen ali pa tudi samp namišljen, so za to imeli pripravljenih še polno drugih sredstev: tepli in suvali so nesrečneža z rokami in nogami, s palicami, z biči ali pa so ga obesili z glavo navzdol; včasih so mu na neko določeno točko na glavi spuščali ledeno mrzle kaplje, ki so nesrečneža s svojim nepresta- , nim enakomernim padanjem spravljale naravnost ob pamet; nadalje so zelo pogosto komu z električnim tokom povzročili šok, da ni bil potem za nobeno rabo več. Kratko rečeno, bila je cela vrsta teh vražjih iznajdb in mučenj, o katerih pa je bolje, da niti ne omenjam vseh.
Pač pa bi rad navedel nekaj primerov, ko sem sam videl nekaj takih nesrečnežev, ki so okusili to trpljenje. Tako se spominjam nekega reveža, kateremu so izrili dn polomili vse zobe; nadalje sem videl nekega Nemca, ki je bil po celem telesu porisan z udarci biča; zopet drugič so mi pokazali nekega Ukrajinca, ki so ga za noge obesili in držali obešenega toliko časa, da je padel v nezavest; spominjam se zopet nekega drugega, še zelo mladega fanta iz Ukrajine: tega sem srečal v taborišču v Vorkuti. Bilo je nekaj pretres-
ljivega videti ga! Bil je še tako zelo mlad, a že popolnoma uničen: imel je zlomljeno , .hrbtenico, noge ga niso več držale in zato je le za kratek čas lahko stal na njih in še takrat samo s pomočjo bergelj; neprenehoma se je tresel po vsem telesu in to tudi takrat, ko je sedel.
In koliko je bilo takih primerov! Slišal sem pozneje na tisoče osseb, ki so pravile o strašnih kaznih in mučenjih, ki so se godile v najrazličnejših ječah v Ukrajini, v Vzhodni Nemčiji, na Ogrskem, v Belorusiji in v Baltskih deželah. In koliko je teh nesrečnežev, ki niso nikoli imeli niti te možnosti, da bi vsaj povedali, kaj so trpeli v raznih ječah in taboriščih, kjer jih je toliko prezgodaj končalo svoje življenje! Saj tudi niso živeli v človeških razmerah. Bili so primorani, da so mesece in mesece živeli v kleteh, kjer ni bilo ne zraku ne počitka, natrpani drug vrh drugega, ne da bi imeli niti toliko prostora, da bi se lahko pošteno naspali. Ležali so na golih tleh in še te sreče niso imeli vsi, ker jih je bilo preveč. Zato so se morali, če so hoteli vsi ležati, vsi hkratu obrniti najprej na eno stran, a nato na drugo, ker je sicer bilo nemogoče, da bi bilo prostora za vse.	(se	nadaljuje)
Raznarodovanje in demokracija
Demokristjani očitajo Slovencem, da so v Nabrežini zatajili svoja demokratična načela in nastopili v enotni »Občinski listi« proti Italijanom, ki jih hočejo spodriniti pri občinski upravi.
Slovenski prevod demokrščanske agencije »Italia« trdi, da so demokratični Slovenci, »liberalci« in »katoličani« podlegli komunističnim nakanam. Naš list se je zanimal za to stvar in izvedel, da v Nabrežini ne nastopa Slovenska katoliška skupnost, ki ondi nima svoje sekcije in se v priprave za občinske volitve ni vtikala; za izid teh priprav pa je zvedela iz dopisa iste agencije dne 4. oktobra.
Naši bralci pa bodo bolje razumeli položaj, če poročamo, kaj se je v Nabrežini godilo v povojnih letih. Ta občina je na ozemlju med Jugoslavijo in morjem na točki, ki veže Trst z Italijo. Ves povojni čas je bil v tej občini slovenski župan in slovenski odbor. Da bi prišla do izraza italijanska etnična kontinuiteta med Trstom in Italijo, je prišlo do sistematičnega raznarodovanja v tej občini. Država je dala na razpolago ogromna denarna sredstva in dala zgraditi pri Štivanu »Ribiško naselje«, v Sesljanu pa »Naselje sv. Mavra«. Leta 1949 je bilo v devinsko-nabre-iinski občini 2.969 volivcev, letos jih je 4.123; razlika je 1.154. Večina novih volivcev je italijanskih.
Letos se je zdel demokristjanom pripraven čas, da zavzamejo občino. Upali so, da se jim bodo pridružili tudi demokratični Slovenci.
Seveda bi bili lahko ponudili demokratičnim Slovencem večino svetovalcev in župana, ker so pač italijanski volivci po večini priseljenci. Tako bi potem res šlo za akcijo demokratov proti komunistom. Toda tega niso storili. Takoj v začetku so pokazali svoj namen, postaviti na čelo občini svojega človeka, ki se je odpovedal v tržaškem občinskem svetu odbomiškemu mestu zato, da postane »Nabrežinec«.
Prebivalci devinsko-nabrežinske občine pa so že imeli priliko, doživljati demokratičnost demokristjanov. Dvakrat je bil že ondi župan in odbor suspendiran za nekaj minut. Enkrat zato, da so lahko odstranili dvojezične napise ob cesti na obali, enkrat, da so lahko prodali občinsko zemljo v raznarodo\’alne namene.
Dne 25. aprila 1955 je predaval v Avg-sburgu Friedrich Heer ob tisočletnici zmage Otona I. nad Madžari na Leškem polju. Predavatelj je učenec znanega vzgoje-slovca Foersterja. Povedal je, da ne odgovarja resnici, da pomeni ta zmaga zmago krščanstva nad poganstvom, temveč da ima čisto politično obeležje, ker je šlo le za germanizacijo vzhodnega ozemlja.
Zgodovinsko poslanstvo Nemcev je drugod. V tej smeri so se vršile vse prireditve ob proslavi te tisočletnice v Avgsbur-gu-
To je nauk tudi za naše razmere. Boj proti komunizmu, boj za demokracijo in krščansko idejo ne sme biti povezan z raznarodovanjem slovenskega življa in s kolonizacijo naše zemlje. Prenehati je treba trošiti državni denar za naseljevanje novega prebivalstva v slovenskih delih Tržaškega ozemlja in goriške pokrajine Z namenom, da se odrine domače prebivalstvo, ki tu prebiva že poldrugo tisočletje. Postavljati Slovence pred alternativo, da postanejo ali Italijani ali komunisti, ni v prid demokratične in krščanske ideje, temveč je voda na mlin komunizma. Ljudje, ki postavljajo demokratično in krščansko idejo v službo raznarodovanja Slovencev, uničujejo v naši deželi božje kraljestvo.
Otvoritev prenovljenega predora Sv. Vida
Po treh letih popravljalnih del in prekinitve prometa so v nedeljo 8. oktobra zopet otvorili prenovljeni predor Sv. Vida v Trstu in s tem tudi promet skozi ta važni mestni prehod. Pred tremi leti je podjetje SIV pod okriljem tržaškega tehničnega urada začelo s popravljalnimi deli, ki so se zdeli v začetku le malenkostna. A prišlo je do zrušitve stropa in drugih okvar, tako da so se dela zavlekla cela tri leta. Danes je predor Sv. Vida prenovljen, prevlečen z mozaičnimi ploščicami, moderno razsvetljen in odporen proti vsem neprilikam podzemlja. Edina neprijetnost v zvezi z otvoritvijo prenovljenega predora je zaprtje poti skozi predor Sandrinelli, kjer so v teku popravljalna dela v zvezi z novo kanalizacijo. To je večna pesem tržaških ulic, ko eno prenovijo, je že druga neprehodna. Deževno vreme pa še ovira napredek del.
Znanstvena fakulteta na tržaški univerzi
Na tržaški univerzi bodo z letošnjim šolskim letom otvorili znanstveno fakulteto s posebno sekcijo za poučevanje naravoslovnih ved. Po odobritvi višjega sveta za prosveto se bo nova sekcija imenovala Fakulteta fizičnih, matematičnih in naravoslovnih ved. Cez štiri leta bo nova fakulteta že dala prve doktorje v naravoslovnih vedah.
Vlada je te dni odobrila ustanovitev tudi farmacevtske in pedagoške fakultete, kar je velikega pomena za našo pokrajino.
Seja odbora pokrajinskega sveta
Na zadnji seji pokrajinskega odbora so razpravljali najprej o ureditvi prejemkov pokrajinskih uslužbencev ter o izplačilu 930 tisoč lir odškodnine tistim kmetom, ki so zaklali tuberkulozno živino. Sklenili so naprositi vlado še za 1 milijon podpore za napredek zdravstvenega stanja goveje živine. Nadalje so odobrili strošek 1,7 milijona za popravilo pokrajinske ceste v Steverjanu, ki je vedno v nevarnosti zaradi usadov. V ta namen bodo na najbolj nevarnih mestih sezidali oporne zidove, da bo promet po tej cesti čim bolj varen in normaliziran. Na tej seji je dr. Polesi sporočil, da so se na progi San Giovanni al Natisone-Redipuglia že začela gradbena dela.
Obvestilo občinskih podjetij
Občinsko podjetje obvešča vse potrošnike, ki se poslužujejo plina za segrevanje svojih lokalov, da s 15. oktobrom stopi v veljavo znižana cena za plin. Zainteresirani naj se zato obrnejo na občinska podjetja za plin, kjer bodo podpisali posebno pogodbo s podjetjem.
Seja goriškega občinskega sveta
Na seji goriškega občinskega sveta dne 7. oktobra je bilo odobrenih več resolucij: nakazanih je bilo 40 milijonov lir za ureditev goriškega letališča, ki bo odslej služilo za tečaje mladeničem, ki se želijo praktično in teoretično izpopolniti v letalstvu; odobrili so gradnje kanalizacije za nad 30 milijonov lir; nakup 130 kv. m
slovesnostjo otvorili novi Dom onemoglih in v sovodenjski, doberdobski in zagrajski občini tako potrebni vodovod.
V	soboto so si goriški časnikarji v družbi župana Bernardisa in zdravnika Krainerja ogledali dom onemoglih v Ločniku, ki je sezidan po vseh pravilih modeme tehnike, odgovarjajoč potrebam onemoglih oseb. Zanimivo je, kako je občina prišla do denarja za zidavo tako velikega kompleksa. Pred leti je na inozemskih trgih kupila sladkor za 20 lir na kg ceneje. Namesto da bi sladkor na drobno znižala, ga je ohranila na isti ceni in denar, ki ga je s tem prihranila, je vložila v sklad za Dom onemoglih. Tako se je v nekaj letih nabrala čedna vsota 208 milijonov lir, ki je zadostovala za načrtna dela in zgraditve prve tretjine zgradbe. Načrt je pripravil arhitekt Colabi iz Padove, ki se je izučil pri velikih mojstrih v Nemčiji in Ameriki. Izdelal je originalen načrt, ki je tudi zmagal na tekmovanju v Vicenzi kot najboljše izdelan na-
slušalcem v neizbrisnem spominu. Izmed skladb v drugem delu pa naj omenimo samo mogočno in tehnično dograjeno Lisztovo skladbo Preludij in fuga na ime BACH, kjer pride najbolj do izraza zunanja efektnost in dognanost. Za konec pa smo slišali še dovršen Frančkov »Finale«.
Udeležba je bila res obilna. Poudarimo naj še, da je bil tudi tokrat, kot na vseh mestnih koncertih na splošno, velik del udeležencev prav Slovencev.
Drugi kulturni večer SKPD
Že samo ime Vinko Zaletel je zadostna reklama, da se ob njegovem predavanju napolni naša dvorana na Placuti. Tudi v ponedeljek 10. oktobra je bilo tako. Na programu so bile slike in predavanje o svetovnem evharističnem kongresu v Mo-nakovem in vse, kar je bilo z njim v zvezi. Po pozdravni besedi g. predsednika SKPD, je povzel besedo č. g. Vinko Zaletel. Najprej nas je z besedo in slikami povedel v Barcelono v Španijo, kjer nam je po-
Radio Trst A
SKAD v GORICI priredi v soboto 15. oktobra ob 20.30 na Placuti
Spominski večer ob desetletnici smrti LEOPOLDA KEMPERLA zaslužnega javnega delavca
O njegovem življenju in delu bo govoril dr. Anton Kacin. — Na sporedu so tudi pevske točke. - V ab 1 j e n i !	—
Doljakovega zemljišča v št. Mavru za 39 tisoč lir za potrebe vodovoda; 100 milijonov lir so odobrili za nadaljnja dela v novi bolnišnici ter 300.000 lir kemično-agrarnemu zavodu v Gorici. Za ureditev ulice Carso so odobrili 8 milijonov lir posojila.
Obmejni promet v septembru
Tudi v preteklem mesecu septembru je bil obmejni promet na našem področju zelo živahen. Mejo med Italijo in Jugoslavijo je prekoračilo 98.649 oseb in sicer 69.000 jugoslovanskih in 28.000 italijanskih državljanov. S potnimi listi je na mednarodnem prehodu Rdeča hiša izstopilo 2.760, vstopilo pa 2735.
Tudi Gorica bo dobila semafore
Predvidevajo, da bodo že v tem mesecu postavili na goriškern Korzu in sicer pred Verdijevem gledališču in pred Garibaldijevo kavarno prva dva semafora. Namestitev teh novih cestnih signalov bo stala sicer nekaj milijonov, vendar je bil že skrajni čas, da jih postavijo tudi v našem mestu, kjer se promet vedno bolj množi in je potrebna zato strožja kontrola in disciplina po glavnih ulicah.
Uradna otvoritev doma onemoglih v Ločniku
Nedelja 9. oktobra je bila za našo pokrajino še posebno pomembna. Ljudstvo vedno s simpatijo in veseljem spremlja otvoritve novih del. Tako je bilo tudi prejšnjo nedeljo, ko so v Ločniku pri Gorici z vso
črt v Treh Benečijah v zadnjih štirih letih.
Največja značilnost te stavbe so hodniki z 11 odstotnim vzponom, ki služijo za stopnice v gornja nadstropja, kar je .pred vsem važno za stare ljudi. Lepe in moderne so prostorne jedilnice, domače in privlačne spalnice z dvema posteljama, lepa kapela in prostoren vrt. Ker je to le prva tretjina celotne zgradbe, bo v njej prostora le za 100 do 125 oseb. Dokončna zgradba pa bo lahko sprejela od 300 do 350 oseb.
Ob slovesni otvoritvi doma, katerega je blagoslovil generalni vihar msgr. So-ranzo, je bil navzoč tudi minister Tiziano Tessitori z najvišjimi predstavniki go-riških oblasti.
Otvoritev kraškega vodovoda
Druga pomembna otvoritev v naši deželi pa je vodovod v občinah Sovodnje, Zagraj in Doberdob, ki je kronal dolgo desetletno delo goriških tehnikov in odgovornih oblasti. Celotni načrt obsega pa še nadaljne občine v Furlaniji v skupnem številu 30 tisoč prebivalcev. Celotna dela bodo stala eno milijardo lir. Do sedaj je bilo izvršenih za 368 milijonov lir dela, za 315 milijonov lir je pa še v načrtu.
785 slovenskih učencev na naših šolah
V šolskem letu 1960-61 poseča slovenske osnovne šole na Goriškem 456 učencev, od teh na goriškern didaktičnem okrožju 254, in sicer šolo v ulici Croce 46 in v ulici Randaccio 17 otrok. V prvem razredu v ulici Croce je 17 otrok, medtem ko so morali v šoli v ulici Randaccio prvi in drugi razred ukiniti, ker ni bilo dovolj otrok. Po okoliških vaseh pa je sledeče število otrok v osnovnih šolah: štandrež 43, Podgora 18, Pevma 32, Št. Maver 12, števerjan 42, Valerišče 27, Jazbine 5, Ple-šivo 9, Skriljevo 6. V doberdobskem okraju je vpisanih skupno 199 otrok v slovenskih šolah: Doberdob 45, Jamlje 25, Dol 17, Sovodnje 40, Rupa 39, Gabrje 13, Vrh 21.
Na srednjih šolah naše pokrajine je vpisanih 329 učencev, od teh na višji gimnaziji 14, na liceju 19 in na učiteljišču 20. Na nižji gimnaziji imata prva dva razreda 45, druga 35 in tretja 46 učencev. Na strokovni pa prva 56, druga 54, tretja 40 učencev, skupno 150 otrok.
Presunljiv je bil zlasti pogled na novo-ški vrtec v ulici Randaccio 18 otrok in v ulici Croce 15. Upajmo, da je to res naraščaj za slov. šole.
Orgelski koncert na Travniku
V cerkvi sv. Ignacija na Travniku sc je v nedeljo vršil orgelski koncert mojstra Alessandra Esposita, priznanega koncerti-sta in profesorja na firenškem konservatoriju. V Gorici je Esposito nastopal že pred nekaj leti pri sv. Justu in pri kapucinih. Spored nedeljskega koncerta je bil zelo pester, saj je obsegal dela od predklasičnih skladateljev pa do romantike in moderne. Kot znano je prav doba glasbene predklasike zlata doba za orgelsko ustvarjanje, in prav iz te dobe smo lahko slišali na nedeljskem koncertu v fini interpretaciji izbrane skladbe Fre-scobaldija, Pasquinija, Zipolija, Merule ter velikega J. S. Bacha. Zlasti slednjega koral »Pridi, Rešenik poganov«, ki je globoko meditativen, ter impozantna zgradba Preludija in fuge v g-duru, bosta ostala po-
kazal svetovni evharistični kongres pred petimi leti, ki po veličastnosti nikakor ni zaostajal za letošnjim v Monakovem. Presunljiv je bil zlasti pogled na novo posvečene duhovnike, na razsvetljene križe na domovih padlih pod komunističnimi streli. Za tem smo videli slike z letošnjega svetovnega evharističnega kongresa v Monakovem in mnogi ponovno doživljali nepozabne ure na tem blaženem kraju. Gospod predavatelj nam je prikazal glavne dogodke četrtka, petka in sobote pred veliko zaključno nedeljo, povedel nas v Dachau, kjer smo videli značilno kapelo posvečeno Jezusovi smrtni grozi na Oljski gori, in vse, kar je še ostalo od strašnih taborišč smrti. Veličastna zaključna nedelja in pogled na milijonsko množico na Teresienwiese je ponovno vzbudila v nas vsa čustva te edinstvene verske manifestacije. Škoda, da ni bilo predavanje opremljeno še s glasbeno spremljavo, ki bi brez dvoma dala vsej mogočni manifestaciji še močnejši pečat.
Ob koncu nas je predavatelj povedel še na Sv. Višarje, kjer smo občudovali predvsem čudovito lepe prenovljene slike vi-šarskega svetišča. Gospod Vinko je imel na sporedu še druge slike, a ura je bila že pozna, zato smo se razšli z veselim upanjem, da bomo v duhu še vandrali okrog po svetu in občudovali lepoto krajev in pestro življenje ljudi ob prijetni besedi č. g. Vinka Zaletela.
Osem milijonov »učencev«
En Italijan na šest obiskuje šolo. To je rezultat statistike, ki so jo v tem pogledu pred kratkim izvršili in iz katere je razvidno, da je v Italiji 6 milijonov 500 tisoč učencev osnovnih in srednjih šol, 200 tisoč visokošolcev, 1,100.000 otrok v otroških vrtcih, 300 tisoč odraslih vpisanih v večerne šole in razne tečaje: skupno 8 milijonov in 200 tisoč »učencev«, kar znači nad 16 procentov vsega prebivalstva Italije. Najvišje je število osnovnošolskih u-čencev, in sicer 4 milijone 768 tisoč, razvrščenih po 45.000 šolah s 190 tisoč učitelji.
ISKRICE
Ce hočeš reči komu lepo in prijazno besedo, stori takoj, da ne pozabiš. Ce pa imaš na jeziku pikro, jezno ali zbadljivo besedo, počakaj, lahko da pozabiš.
Teden od 16. do 22. oktobra 1960
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolni® sv. Justa. — 11.30 »Bahtjarjeve prigode«! pravljica, 2. del; igrajo člani RO. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj kronika tedna v Trstu. — 14.45 Vokaltt kvintet »Vatroslav Lisinski«. — 17.40 .0 perne arije in dueti. — 21.00 Iz zakladnic* slovenskih narodnih pesmi: (3) »Posprai' Ijena so polja«.
Ponedeljek:	18.00	Znani sodobniki
»Krishna Menon«. — 18.30 Nastopajo mlfr di solisti: flavtist Bruno Dapretto in pte nistka Anna Maria Cantisani. — 19.00 Znanost in tehnika: »Francoski atomski cen ter Saclay«. — 20.30 W. A. Mozart: »Do® Juan«, opera v dveh dejanjih.
Torek:	18.00 Radijska univerza:	(3)
»Rastlinsko zelenilo«. 18.30 Besede velikih pesnikov. — 19.00 Pisani balončki: Radii ski teden za najmlajše. — 21.00 Tvorni# sanj - obzornik iz filmskega sveta. — 21 Koncert pianista F. Peressonija.
Sreda: 18.00 Bizantinska Istra: (2) »P<> litično in gospodarsko stanje«. — 18^ Beethoven: Simfonija št. 5 v o-molu, oP-67. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.35 »Cvetje v jeseni«, igra v petih dej.; igraj® člani RO. — 22.25 L. Cherubini: Requie®
četrtek: 18.00 Radijska univerza: (3) »Zapuščina in nasledstvo Pavla Ehrlicha1 — 18.30 Dva slovenska romantična skl* datelja: Volarič in Foerster. — 19.00 Sin mo obzorja: Umetnost naših cerkva: (2) »Cerkev na Opčinah«. — 20.20 SimfoničU koncert orkestra Tržaške filharmonije.
Petek:	18.00	Etnografski	zapiski:	(3
»Pleme Wattusi«. — 19.00 Šola in vzgoja Ivan Theuerschuh: »Letošnji zrelostni i*' piti«, razgovor z abiturijenti. — 21.00 ^ metnost, književnost in prireditve v Tr stu. — 21.20 Koncert operne glasbe. — 22.0® Obletnica tedna: »200-letnica rojstva fil0, zofa Saint-Simona«.
Sobota: 15.30 »Življenje«, igra v treb dej.; igrajo člani RO. — 18.00 Po davnU1 cestah: (11) »Mostovi«. — 19.00 Pomeni s poslušalkami. — 20.40 Zbor Emil Ad» mič. — 21.00 »Rdeča čelada«, radijska gra; igrajo člani RO.
Koroški Nemci protestirajo
Ko je dunajska vlada objavila zakonsl osnutek, po katerem misli priznati slovi
ščino kot drugi uradni jezik v delu j Koroške, so se nekatere nemške orgafl>z9' cije, združene v Kartner Heimatsdienstu' odločno uprle zoper to. Sklicale so zborff' vanje zaupnikov v Celovec, kjer so govof" niki »najostreje napadli vladni osnut^ zakona o rabi slovenščine na koroški uradih in mu napovedali boj.«
OBVESTILA
MISIJON. NEDELJA V GORICI. 23. ok1
ob 3.30 pop. bo v cerkva sv. Ignacija n* Travniku pridigana ura molitve za mi5* jone. Govoril bo č. g. dr. St. Janežič. ' Ob 5h pa bo misijonska prireditev v Don> Brezmadežne na Placuti. — Vabljeni!
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: Družina Tu1* ob mamini smrti 2.000; Marijina druž^ v počastitev družbenke Marije Turk 2.0$ Bandelli 1.000; Giraldi Pina 1.000; Ziffl^ Fr. 5.000; Piščanc 1.000; Mozetič Fani 1 J. U. iz Skednja 1.000; N. N. družbeni' iz Trsta 2.000. Bog plačaj! Srčna hv tudi vsem tistim dobrotnikom, ki me no darujejo svoj prispevek po nabiral Za spomenik prof. Komela: A. S.
Ana Fortunat 200; N. N. 500 lir.
ZA DOBRO VOLJO
Prvi minister Nikita Hruščev je med svojim obiskom v Londonu pregledal tudi londonsko letališče ter se za marsikaj zanimal. Vprašal je med drugim, koliko delavcev je uslužbenih na letališču. Povedali so mu, da od 3 do 4 tisoč. Na njegovo ponovno vprašanje, koliko ur delajo na teden, so mu odgovorili, da 34.
»Slabo, slabo,« je pojasnil Hruščev, »pri nas v Moskvi delajo naši možje 46 ur na teden.«
»Sijajno bi bilo, če bi mogli tudi mi kaj takega uvesti,« mu je odgovoril londonski fukcionar, »toda, če bi kaj takega predlagali, bi delavci napovedali stavko. Veste, mnogi izmed naših podrejenih, so komunisti.«
SOCIETA’ CATTOLICA Dl ASSICURAZIONE
Ustanovljena v Veroni 1. 1896
--- Kapital in rezerve 7 milijard lir
Zavarovalnica vam nudi pod najbolj' Simi pogoji zavarovanje proti to& požaru, tatvini, prometnim nesreča111. Obrnite se na Glavno agencijo v Trstl1’ ulica S. Nicolo 7 - Tel. 24-136.
Zobozdravnik
dr. STANISLAV PAVLICA
je preselil svoj ambulatorO v ulico Ghega 9/11 - Tel. 318^
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp^ trgovski L 20, osmrtnice L 30, vfi£ davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici