Celje - skladišče D-Per 214/1981 COBISS GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXX. - ŠT. 7 - 10. APRIL 1981 Ocena poslovanja v letu 1980 V letu 1980 smo se soočali z mnogimi težavami v poslovanju, ki smo jih reševali s povečano aktivnostjo na vseh področjih, sprejeli dodatne stabilizacijske ukrepe, ki naj bi zagotovili realizacijo zastavljenih ciljev. Posebej lahko izpostavimo probleme pri zagotavljanju uvoznih materialov zaradi zmanjšanja deviznih pravic ter nenormalnih povišanj nabavnih cen materialov, katerim nismo mogli slediti s povišanjem prodajnih cen naših izdelkov. Rezultate poslovanja in naše aktivnosti pa lahko opredelimo po naslednjih področjih: V doseženi akumulaciji napram dohodku odstopamo za 40 %, dosežena akumulacija napram dohodku za leto 1980 znaša 3,8 in se je napram I-IX/1980 še zmanjšala. V doseženi akumulaciji napram povprečno uporabljenim poslovnim sredstvom odstopamo 48 %. (Nadaljevanje na 2. strani) Proizvodno-prodajno področje Na področju proizvodnje beležimo pozitiven premik v povečanju fizične produktivnosti, glede na to, da ni bistvenih sprememb v asortimanu naših programov, saj smo z manjšim številom zaposlenih proizvedli fizično za 3 % več. Pri kvaliteti proizvodnje naših izdelkov pa beležimo upadanje kvalitete oziroma povišanje izgub dohodka vsled slabe kvalitete. Ker pri tem ne gre za majhne številke, je potrebno to področje v letu 1981 posebej izpostaviti in izdelati kompleksen program tako spremljanja in ugotavljanja slabe kvalitete. Investicijska vlaganja kot element povečanja proizvodnje so bila v neznatni višini realizirana komaj din 2.077.266, aktiviranih investicij pa je bilo 6.787.454 din. Vsled tega je naš strojni park iz leta v leto bolj izrabljen, kar zahteva ogromne stroške vzdrževanja. Na področju razvoja beležimo premike, vendar mora postati razvoj večja globalna sila v letu 1981. Glede plasmana naših proizvodov ugotavljamo, da ni bilo posebnih problemov — razen pri Emo-term radiatorjih, vendar ne moremo tu mimo podatkov o tem, da nam deleži posameznih programov na domačem tržišču upadajo, kar pomeni, da je pri ostalih proizvajalcih hitrejša rast. Pri vseh naših programih pa se soočamo na trgu z zelo močno konkurenco. Podobna ugotovitev velja tudi za področje izvoza, saj je dosežen izvoz v $ enak izvozu v letu 1979. Solidna kvaliteta, dobavni roki so elementi, s katerimi se lahko uveljavimo na Zunanjem trgu in zato bo morala proizvodnja zadostiti te pogoje. Dosežene cene za naše proizvode na inozemskem tržišču z upoštevanjem interne devizne stimulacije nam izkazujejo pozitiven devizni efekt. Stroškovno področje Visoko povišanje cen reprodukcijskega materiala, energije, storitev, nismo uspeli kompenzirati z povišanjem cen naših proizvodov, saj smo ob preseženem celotnem prihodku dosegli cca 30 mio din manj dohodka. To nam dokazuje na večjo udeležbo predvsem materiala v prodajni ceni, kot je bilo planirano. Boljšemu izkoristku materiala ter smotrnejši porabi energetskih virov tudi v letu 1980 nismo posvetili preveč pozornosti, čeprav mora biti ta med prioritetnimi nalogami. Naloga, ki se nanaša na boljše koriščenje el. energije bo predvidoma končana v prvem polletju 1981. Poraba materiala, energije predstavlja 45,1 % v prodajni ceni in pomeni že neznatno zmanjšanje — ogromne prihranke. V letu 1981 je potrebno dodelati sistem predkalkulacij in uvesti stalno spremljavo le-teh. Prispevki po odlokih, pogodbah in ostali davki so se nam povišali za 14 mio din, glede na plan pa ti prispevki niso preseženi, ker ni dosežen dohodek. Obresti so napram letu 1979 sicer manjše, ker se zmanjšujejo krediti za osnovna sredstva, so pa obresti za kratkoročne kredite višji napram letu 1979 za 3 mio din. AkUmulativnost naše proizvodnje V letu 1980 smo planirali 3,4 % akumulacije, dosegli pa smo jo komaj 1,1 %, ustvarjena sredstva akumulacije pa so v glavnem razporejena za pokrivanje odplačjl sanacijskih kreditov. Ob analizi finančnega rezultata smo že predhodno nakazali izpad dohodka za cca 30 mio din, povečali smo pa tudi osebne dohodke napram planu za cca 30 mio din, kar nam predstavlja razliko v nedoseženi akumulaciji. Osebne dohodke smo izplačali v višini, ki je dovoljena po republiškem dogovoru o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov oz. odvisnosti od rasta dohodka. Povprečni osebni dohodek smo povečali za 25 %, kar je pa še vedno 997 din manj kot znaša republiški osebni dohodek v gospodarstvu za leto 1980. Iz primerjalnih kazalcev s sorodnimi podjetji v Sloveniji je razvidno, da EMO ustvari • 23.000 din manj dohodka na zaposlenega, oziroma, da smo premalo učinkoviti in u-stvarimo premalo dohodka na zaposlenega. Čistega dohodka dosežemo 18.841 din manj na zaposlenega. Razporejena sredstva za OD in sklad skupne porabe odstopajo napram EMO za 3.535 din po zaposlenem, s tem, da nekateri TOZD (Posoda, Odpreski, Kontejnerji) niso razporedili sredstev za sklad skupne porabe, niti nimajo pokrite družbene prehrane v letu 1981. Nepokrita družbena prehrana znaša 15.435 din in jo je potrebno pokriti v prvem kvartalu leta 1981. Štafeta mladosti-naš ponos in obljuba Titu V nedeljo, 22. marca je že petindvajsetič krenila na tisoče kilometrov dolgo pot po vseh jugoslovanskih republikah' in pokrajinah štafetna palica, vendar tokrat prvič brez dobrih želja in-voščil TITU. Simbolično so jo mladi ponesli z mislijo nanj iz mesta, ki nosi njegovo ime. Iz TITOGRADA jo je kot prvi prenesel mladi delavec titograjske industrije gradbenih strojev »Radoje Dakič« Rajko Vujotič. Štafetna palica bo v naslednjih dveh mesecih v rokah mladih vseh. republik in pokrajin izražala v letu velikih jubilejev naše . revolucije trdno odločenost mladine tar naših narodov in narodnosti, da se v miru, ljubezni, bratstvu in enotnosti, v samoupravljanju in neodvisnosti razvija Titova domovina. Štafeta mladosti je desetletja prenašala tovarišu TITU sporočila mladih, naših narodov in narodnosti ter tako izražala njihovo najgloblje spoštovanje in brezmejno ljubezen do njega in njegovega dela. “ Letos simbolizira štafeta obljubo TITU, da nas nič ne bo odvrnilo od naše samoupravne, socialistične, Titove poti. Izraža našo trdno odločnost, da varujemo pridobitve revolucije. Ponesla bo sporočila o naši povezanosti in naši moči, o naši odločenosti, da ostanemo za vselej na svoji zemlji gospodar. V svetu želimo biti neodvisni in enakopravni z drugimi narodi, dp,, blokov neuvrščeni. Na vse težave, ki se jim ni mogoče izogniti, gledamo naravnost in kritično in jih skušamo z vsemi silami obvladati. Dan mladosti proslavljamo brez tovariša Tita, ljubljenega človeka in tovariša, misleca in voditelja, revolucionarja, državnika in borca za mir v svetu, ki je s svojim imenom in delom zaznamoval vse naše obdobje. Ponosni smo nanj, zavedajoč se nalog, Iki so pred nami in pripravljeni, da še odločneje uresničujemo politiko Zveze komunistov Jugoslavije, da z novim ustvarjalnim nemirom in trudom besede spreminjamo v dejanja in izpolnjujemo zgodovinske obveznosti in sedanje zahteve naše revolucije, da živimo in ustvarjamo v miru in svobodi. S tem, ko pošiljamo štafeto mladosti na pot, izražamo svoj ponos, ker smo državljani TITOVE socialistične samoupravne neuvrščene Jugoslavije in potrjujemo obljubo, iki smo jo dali velikemu nesmrtnemu voditelju, 'da nikoli ne bomo zašli z njegove poti. Štafeta mladosti bo na vsej pati po mestih in vaseh ostala svojevrsten simbol jugoslovanskega bratstva in enotnosti — pomnik jugoslovanskega vztrajanja na Titovi poti. Boljša kakovost V letošnjem januarju so bili na kolegiju direktorjev TOZD in DS SKUPNIH SLUŽB sprejeti delovni dogovori za dosego planskih ciljev in nalog za leto 1981. Na osnovi podatkov službe kontrole kvalitete za leto 1980 smo si z vodstvi TOZD POSODA, EMOKONTEJNER in TOZD RADIATORJI zastavili količinske in vrednostne cilje za zmanjšanje slabe kakovosti, to je za zmanjšanje izgube dohodka zaradi slabe kakovosti. I. TOZD POSODA 1. Emajlirnica Vrednost v 000 din Slaba kakovost _______________la_____________lila Razlika % ________________ton Cena/kg Vredn. Cena/kg Vredn. din Doseženo Lahka v letu 1980 posoda 494 202,07 99.823 64,98 32.100 12,69 Težka posoda 233 181,67 42.329 85,85 20.003 Skupaj 727 142.152 52.103 90.049 Cilji Lahka v letu 1981 posoda 426 202,07 86.082 64,98 27.681 10,92 Težka posoda 200 181,67 36.334 85,85 17.170 Skupaj 626 122.416 44.851 77.565 Skupna razlika (prihranek) 12.484 2. Kopalne kadi Slaba kakovost la lila Razlika % kom. Cena/kom. Vredn. Cena/kom. Vredn. din Doseženo v letu 1980 20,79 12.474 2.720 33.929 2.312 28.840 5.085 Cilji v letu 1981 —14,71 8.826 2.720 24.007 2.312 20.405 3.602 Skupna razlika (prihranek)_____________________________1.483 Ocena poslovanja v letu 1980 (Nadaljevanje s 1. strani! Iz navedenih primerjav je razvidno, da poslujemo na meji rentabilnosti, da s takimi rezultati ne smemo in ne moremo biti za- dovoljni. Doseženi rezultati predstavljajo ostati na isti točki in ne zagotavlja^ jo nobene ekspanzije in večjega razvoja. V letu 1981 bo potrebna večja aktivnost na vseh področjih. večji dohodek II. TOZD RADIATORJI 1. Emoterm radiatorji _______________________________________________Vrednost v 000 din Slaba kakovost la Ila Razlika % ton Cena/kg Vredn. Cena/kg Vredn. din Doseženo v letu 1980 5,7 171 63,21 10.808 53,73 9.188 1.620 Cilji v letu 1981 3 90 63,21 5.688 53,73 4.835 855 Skupna razlika (prihranek) 765 III. TOZD EMOKONTEJNER 1. Pocinkovalnica Vrednost v 000 din o O CN oo «os oo U Poraba cinka kg/t dosež. cilj 1980 1981 rt * rij p: s o .5 3 MÍ a c Sri P tl O -§1 rt S hranek ci tonah M l -C u rj CL, £2<5 a o o- s 0 O cu c U P* i> Ph 86 77,4 8.000 688 619 68 4.080 V zvezi s postavljenimi cilji za znižanje pdstotka slabe kakovosti v TOZD POSODA, TOZD RADIATORJI in znižanje porabe cinka v TOZD EMOKONTEJNER že poteka realizacija teh ciljev v TOZD POSODA, kjer smo pričeli s potrebnimi aktivnostmi za dosego teh ciljev že v letu 1980. V TOZD EMOKONTEJNER pa predvidevamo znižanje porabe cmka na enoto storitve cinkanja s pričetkom v 4. mesecu. V TOZD RADIATORJI pa po mnenju vodstva TOZD ne bomo dosegli tega_ cilja v latu 1980, ¡ker je potrebna sprememba tehnologije varanja razvodnega kanala, kar bo izvedeno šele v letu 1981. Podatki za mesec januar in mesec februar kažejo, da smo te postavljene cilje na področju TOZD POSODA v emajlunici in pri kopalnih kadeh ne samo dosegli, temveč celo presegli. Tako so prihranki z izboljšanjem kakovosti izdelkov višji kot zastavljeni. Temu je pripomogla sistematična priprava akcij in angažiranje vseh zaposlenih delavcev v tem proizvodnem pnocesu. Vendar pa menimo, da še vedno nismo storili vsega, aktivnosti potekajo še nadalje na vseh področjih in ostanejo trajna naloga nas vseh. Vsi se moramo zavedati, da lahko v tem težkem položaju gospodarjenja dosežemo z večjo pazljivostjo, z boljšim odnosom do dela, skratka z boljšo kvaliteto naših izdelkov brez vsakega vlaganja bistveno boljše poslovne rezultate, kar je v tem trenutku še kako pomembno. S. C. K. PRIMERJALNI KAZALCI MED DO EMO IN SORODNIMI ORGANIZACIJAMI SRS I-IX/1980 Proizv. drugih kov. izdelkov DO EMO — štev. organizacij 25 — Doh. na delavca (v din) 187.293 164.288 — Dosežem čisti doh. na del. (v din) 134.166 115.325 — Razporejena sred. za OD in SP na del. (v din) 110.623 107.088 — Celotni prih. v primerjavi s porablj. sred. (v % z 1 dec.) 149,8 145,0 — Dohodek v primerj. s povpr. uporablj. posl. sred. (v ®/o z 1 dec.) 41,3 50,0 — Celotni prih. v primerjavi z uporabi}, obrat.'sred. (koef. obr. z 1 dec.) 1,7 2,1 — Akumulac. v primerjavi z dohodkom (v % z 1 dec.) 15,6 6,2 — Akumulac. primerj. s povpr. uporablj. posl. sr. (v % z 1 dec.) 6,4 -3,1 — Razporejena sredstva za OD v primerjavi z dohodkom (v % z 1 dec.) 52,2 58,9 DOHODEK NA DEIMA (v M AKUMULACIJA W BRUTO REPRODUKCIJA NA DELAUCA O ¿¡n) • Jk». EMO — razstavljalec na sejmu gospodinjske opreme v Kolnu V mesecu februarju je bil v Kolnu sejem gospodinjske opreme. Ta sejem je po obsegu in tradiciji zelo pomemben, saj na njem razstavljajo proizvajalci iz vseh držav svoje izdelke. Sejem je namenjen poslovnim ljudem. Razstavni prostor je razdeljen na dva dela. V prvem delu je razstavljena emajlirana, keramična in ostala posoda ter ostali pribor za kuhinje. V drugem delu pa so razstavlje- posoda. Lahke komerc posode skoraj nihče ni razstavljal. V svetu prevladuje trebušasta in cilindrična oblika. Zelo skrbno se usklajeni med seboj pokrov, po- Dorica Beltram, vodja izvoza v službi zunanje komerciale ni večji gospodinjski aparati, kot so peči, kamini, hladilniki in podobno. Nas je zanimala v prvi vrsti emajlirana posoda in izdelki iz nerjavne pločevine. Na sejmu je bilo v letošnjem letu razstavljeno manj emajlirane posode. kot prejšnja leta, več pa nerjavne posode. Temu trendu bomo morali tudi mi čimprej slediti. Od e-majlirane posode pa prevladuje težka in poltežka soda ter ročaji. Ročaji so kovinski ali iz kvalitetne mase različnih barv. Barve ročajev so prilagojene o-snovnim barvam posode. Zraven osnovnih izdelkov (lonci, kozice) pa. še vsi večji proizvajalci nudijo še dodatno opremo (fondue, aromate, pekače, jušnike itd.) največkrat v kombinaciji s keramičnimi ali nerjavno posodo. Vsi ti izdelki pa so med seboj u- sklajeni tako, da tvorijo lepo skladno celoto. Na sejmu so prevladovali temnejši emajli in svetlosmetni emajli. Zelo malo je bilo pravih čistih emajlov, le-ti pa so bili v večini primerov senčeni. Senčeno posodo so razstavljali skoraj vsi proizvajalci v vseh mogočih kombinacijah. Od ostalih dekorjev so prevladovali fefastl dekorji različnih barv in izvedb. Uveljavljeni proizvajalci skoraj po pravilu dekorirajo tudi pokrove. Naša delovna organizacija se je v Kolnu na sejmu gospodinjske opreme predstavila poslovnemu svetu kot ostalim svetovnim proizvajalcem posode kot enakopraven izdelovalec emajlirane posode. Bili smo tudi edini jugoslovanski proizvajalec e-majlirane posode, ki je i-mel svoj razstavni prostor, lahko pa se pohvalimo tudi, da ima zelo ugodno lokacijo, saj je na takšni točki, ki je blizu vhoda in omogoča velik obisk in čimbolj šo predstavitev naših izdelkov. Predstavili smo celoten program emajlirane posode. Kvaliteta- naše posode po naši' oceni ni slabša od povprečne posode v svetu; Po obliki in dekorjih pa smo sigurno nad povprečjem. Zaostajamo le pri skrbnosti izdelave oziroma se preveč ukvarjamo z nepotrebnimi napakami, tako da večkrat ne vidimo bistvenih pomanjkljivosti kot so slabo privarjeni ročaji, neenakomeren nanos, odlet emajla, slabo vstav- ljivi nerjavni obroči in podobno. Ves čas sejma je bilo v našem lepo urejenem Razstavnem prostoru »kot na sejmu«. Obiskovalcev je bilo vedno polno, tako da so naše sodelavke imele polne roke dela. V kratkem predahu smo se komaj utegnili pogovoriti s tov. Doro Beltram, vodjo izvoza. Zaprosili smo jo, da nam je odgovorila na nekaj vprašanj. Kako ocenjujete komercialni uspeh sejma? Doslej smo sklenili za ca. 300.000 dolarjev poslov. Sicer je pa mnogo obiskovalcev, ki iščejo informacije o cenah in se bodo za naročila odločali šele po sejmu. Reči pa moram, da se opaža recesija na vseh tržiščih. Na vašem tržišču nimate »Zavoda za cene« temveč se cena oblikuje na o-Snovi več dejavnikov. Kakšni so ti dejavniki in kakšne rezultate dosegate na tem področju? Predvsem se cene oblikujejo po zakonu ponudbe in povpraševanja. Povsod je prisotna močna konkurenca, ki nudi blago po nizkih cenah in ugodi skoraj vsaki želji kupca. V trenutni situaciji se moramo tudi mi prilagajati tem tržnim -zahtevam. V letu 1981 planiramo za TOZD POSODA 7,598.000 dolarjev izvoza. Ali bomo zastavljeni cilj dosegli in kakšni ukrepi bi bili za to potrebni? Naloga ne bo lahka. Kupci so postali zelo zahtevni in to glede kvalitete in izvedbe. Da bomo lahko zastavljeni cilj dosegli, bomo morali slediti zahtevam posameznih tržišč in uskladiti programe za domače in tuje tržišče. Treba bo več aktivnosti in posluha za zahteve kupcev. Vsakdo od nas bi se moral zavedati, da je izvoz tako kot za vse naše jugoslovansko gospodarstvo tudi za našo OZD zelo pomemben, da se bomo lahko pravočasno oskrbovali z nujno potrebnimi repro-materiali iz uvoza. A. C. Nasa prikupna posoda Po obliki naši izdelki ne zaostajajo SPREMEMBE NA PODROČJU INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA . Neudeležba nekaterih odgovornih delavcev je tudi odraz odnosov do problematike invalidov Dne 25. 3. 1981 je sekretariat organov samoupravljanja v sodelovanju s kadrovsko službo in predstavnikom skupnosti ¡pokojninskega iri invalidskega zavarovanja organiziral strokovno .razlago o nekaterih perečih vprašanjih sistema skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja z analizo denarnih nadomestil. Na razlago oziroma tolirtiačenje so bili vabljeni s pismenim vabilom vsi direktorji, predsedniki OO ZS in vodje delegacij SPIZ. Žal pa lahko ugotovimo, da je bilo prisotnih samo 25 vabljenih, od ¡tega 11 iz TOZD POSODA. Res . je, da je problem invalidnosti v Posodi najbolj pereč, glede na odsotnost predstavnikov ostalih 'temeljnih organizacij pa lahko ugotovimo, da v teh sredinah sploh nimajo pravega čuta odgovornosti za. reševanje problemov invalidov. Na razgovoru ni bilo prisotnega nobenega direktorja TOZD, pa čeprav smo pred kratkim ugotavljali in ocenjevali slabo funkcioniranje delegatskega sistema in so' ti tovariši tudi pristali, da se bodo maksimalno'angažirali, da 'se' bo situacija na tem področju izboljšala. Morda bi bilo dobro omeniti, da bi v prihodnje pri obravnavi takšne teme ¡povabili k sodelovanju tudi službo varstva ¡pri delu, ki bi s svojo prisotnostjo lahko zagotovila še kvalitetnejšo obravnavo gradiva. M. G. Sitoajpiec’ Vsebinske usmeritve dela občinske organizacije Z K Celje za obdobje april 1981-februar 1982 Vsebinske usmeritve in dokumenti 8. kongresa ZKS ter 11. kongresa ZKJ, sklepi predsedstev in centralnih komitejev ter sprejeti programi dela občinske, organizacije ZKS Celje v maju 1980 so temeljne vsebinske naloge, ki so opredeljevale delo občinske organizacije in pogojujejo programsko usmeritev za naslednje obdobje. Delo občinske, organizacije bo v tem obdobju usmerjeno v dosledno uresničevanje kongresnih usmeritev in usmerjenosti v tista življenjska vprašanja delovnih ljudi in občanov, ki so v središču njihovega dnevnega zanimanja. Leto, ki je pred nami je za aktivnost zveze komunistov pomembno tudi zaradi priprav na kongrese zveze komunistov, kadrovskih priprav za izvedbo volitev v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti, volitvam v o-snovnih organizacijah zveze komunistov ter pripravam na volitve komiteja in konference v redni sestavi. Temeljne vsebinske naloge 1, Cilji družbenoekonomskega razvoja v občiiji in opredeLjeni družberioeko-. nomski odnosi omogočajo oblikovanje takšnih odnosov med delavci v združenem delu, da bo postalo delo in njihovi rezultati edino objektivno merilo za pridobivanje in delitev dohodka. Zato mora zveza komunistov zastaviti vse sile za uveljavljanje vloge delavca v združenem delu in omogočati takšne družbenopolitične pogoje, ki bodo omogočali celovito ■ obvladovanje družbenoekonomskih odnosov in razvojnih vprašanj v občini Celje. Z dosledno realizacijo začrtatie politike stabilizacije bomo posebno težo dajali zagotavljanjem pogojev, za normalno poslovanje v organizacijah združenega dela. Posebna usmerjenost občinske organizacije bo v naslednja področja družbenoekonomskih odnosov usmerjena v realizacijo naslednjih nalog: — večjemu prispevku /celjskega združenega dela v trajnejšo izvozno usmerite. slovenskega gospodarstva; — s procesi dogovarjanja in sporazumevanja o dolgoročnejšemu razvoju občine; — vnašati prizadevanja v pospešeno preoblikovanje strukture celjskega gospodarstva, ki bo omogo- • čalo dolgoročno ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva; — kvalitetnemu izvajanju kadrovske politike in dopolnjevanju vsebine u-smerjenega izobraževanja; — kvalitetnejšega in množičnega usmerjanja in uvajanja znanstveno-raz-iskovalnega in inventivnega dela v organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti; — zagotavljanju takšnega družbenega standarda s svobodno menjavo dela, ki bo omogočal skladen razvoj občine glede na njeno stopnjo razvitosti in u-stvarjenega dohodka ter potreb občanov, ob družbeno najracionalnejši organiziranosti izvajalcev na področju družbenih dejavnosti; — nadaljnjim prizadevanjem za smotrno izrabo prostora in jačanju odgo- da bo zveza komunistov postajala pomembnejši sestavni del delegatskega sistema ter njegov najaktivnejši del ter najzavednejši sestavni del frontne socialistične zveze. Da bo zveza komunistov dosledno uresničevala svojo vodilno vlogo med delovnimi ljudmi in občani v procesu demokratizacije sprejemanja odločitev mora zveza komunistov z metodami dela delovati v celotnem samoupravnem in delegatskem sistemu. Še posebej pa bo usmerjenost zveze komunistov usmerjena na naslednja področja: doslednemu uveljavljanju delegatskega sistema in delegatskim odnosom, tako, da bodo dejansko v skupščinah izraženi avtentični interesi delovnih ljudi in občanov; — krepitvi frontno sestavljene socialistične zveze delovnega ljudstva kot demokratične ustvarjalne sile sistema političnega samoupravljanja in prevzemanju Večje odgovornosti zveze komunistov za delo- 3. Zveza komunistov mora tudi v prihodnje usmerjati svoje delo na tista vprašanja, ki so v središču zanimanja za dnevne ter življenjske zainteresiranosti delovnih ljudi in občanov ter se z večjo revolucionarnostjo, doslednostjo in razrednih pozicij spopadati s protislovji, ki jih prinaša vsakodnevno življenje, stopnja razvitosti družbenoekonomskih odnosov in realizacija dogovorjenih planskih ciljev. Zato bo zveza komunistov v občini usmerjala svojo aktivnost predvsem: — krepitvi akcijske in idejne enotnosti zveze komunistov v občini; — uveljavljanju novih metod dela ter dodelavi dosedanjih; — povečanju aktivnosti osnovnih organizacij kot temeljnih celic v samoupravnih sredinah; — nadaljevanju demokratizacije odnosov in sprejemanja odločitev v zvezi komunistov, večanju povezanosti med občinsko organizacijo in osnovnimi organizacijami; Zbrano in vestno, pri delu — osnovni pogoj napredka vornosti za izboljšanje človekovega okolja; — zagotavljati skladno delitev ustvarjenega dohodka, uveljavljanju nagrajevanja po delu, skrbi za življenjski standard in dopolnjevanju socialne politike v občini; — odgovornost komunistov za oblikovanje dolgoročnejšega razvoja občine. 2. Razvoj družbenopolitičnega sistema in vloge zveze komunistov znotraj njega mora zagotavljati, vanje SZDL; — nadaljnjim prizadevanjem za boljšo samoupravno organiziranost, kvaliteti samoupravnega sporazumevanja in odločanja v organizacijah združenega dela in krepitvi položaja delavca kot nosilca procesov ustvarjanja in razporejanja dohodka; — nadaljnjem prizadevanjem za dosledno uveljavljanje razredne in demokratične kadrovske politike v občini. — krepitvi in akcijski usposobitvi osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih; —- politiki sprejemanja mladih v zvezo komunistov; —- idejnopolitičnemu u-sposabljanju članstva. 4. Od podružbljanja koncepta splošne ljudske' obrambe in družbene samozaščite je odvisna učinkovitost varovanja in zaščite naših vrednot in revo- lucionarnih pridobitev. Zveza komunistov bo zastavila vse sile in svoj vpliv, da bo splošna ljudska obramba in družbena samozaščita postala še bolj sestavni del samoupravnega organiziranja delovnih ljudi in družbe kot celote in s tem varovala temeljne vrednote in dosežke socialistične samoupravne družbe in revolucije. Posebna pozornost bo usmerjena v uresničevanju naslednjih nalog: — podružbljanju obrambnih priprav, — kvaliteti dela komitejev za SLO in DS preko usposabljanja in kadrovske politike, — uvajanju stalne metode dela ocenjevanja poli-tično-varnostnih razmer v komitejih za SLO in DS v sredinah kjer delujejo, — večjemu vključevanju mladih ljudi pri vpisu v vojaške šole in poklice, — delovanju zveze komunistov v teritorialni obrambi. 5. Za dosledno uresničevanje nalog, ki jih bomo sprejeli na programsko-vo-lilni konferenci moramo jačati moč socialističnega samoupravljanja. Tako se bo morala zveza komunistov prilagoditi in usposobili za praktično in celovito uresničevanje zapletenih družbeno-ekonomskih odnosov in uveljavljanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, kar pomeni večje uveljavljanje in odgovornost vsakega člana zveze komunistov kot temeljnega nosilca politike v sredinah kjer deluje in jačanju odgovornosti osnovne organizacije, da se pravočasno opredeli in zavzame stališča o najpomembnejših vprašanjih, komunisti dogovore svoje naloge in se bore za realizacijo v samoupravnih organih in delegatskih skupščinah. Temeljne programske usmeritve so osnova za razpravo v osnovnih organizacijah zveze komunistov in dajejo osnovnim organizacijam možnost za dodatne predloge in ob skupno sprejetem programu povečujejo odgovornost vsakega komunista in osnovne organizacije za realizacijo sprejete politike zveze komunistov v občini. Na podlagi dopolnil bo programsko-volilna konferenca sprejela program dela, konferenca v redni sestavi pa zadolžitve posameznih organov in rokov opredelitve. EAU&fiK&C' —-----------:-------— OOZK POSODA Uresničevanje stabilizacijskih ukrepov in aktivnost ZK Že na problemskih konferenca ZK v letu 1979 smo v DO EMO opredelili glavne akcije za reševanje gospodarske problematike, ki je bila v preteklih letih permanentno prisotna in je povzročala izgube v poslovanju DO. Akcije so bile usmerjene predvsem v to, da vzroke za slabe gospodarske rezultate poiščemo tudi znotraj kolektiva in da te vzroke v največji meri odpravimo. Ker so vzroki v posameznih TOZD bili različni, smo po vseh TOZD izvršili selekcijo glavnih specifičnih slabosti, istočasno pa smo opredelili tudi skupne naloge za celotno DO. Ugotovimo torej lahko, da smo v EMO že pred splošno družbeno akcijo začeli s stabilizacijskimi prizadevanji in smo tako ob začetku družbene akcije bili že dobro pripravljeni, Sam stabilizacijski program smo načrtovali z vključitvijo vseh samoupravnih, političnih in strokovnih organov, izvajanje programa pa poverili »Koordinacijskemu odboru za učinkovitejše gospodarjenje«, Sestava odbora je takšna, da so v delo odbora vključeni predvsem predstavniki samoupravnih organov in DPO, s čimer smo posredno zagotovili sodelovanje vseh delavcev v TOZD. Vsi ukrepi v Stabilizacijskem programu so bili natančno opredeljeni, določeni so bili nosilci nalog in roki za izvedbo ter prikazani finančni efekti. U-krepi so orientirani predvsem na dve področji in to na 'Večanje fizičnega obsega proizvodnje tet na zmanjšanje stroškov poslovanja. Ugotavljamo, da smo največ dosegli pri realizaciji naloge enkratnega nanosa emajla in uvajanju optimalnih serij v proizvodnjo in računamo, da bo dokončna realizacija teh nalog doprinesla za ca. 10 odstotkov večjo produktivnost, manj pa pri nalogi znižanja slabe kvalitete, zlasti pa pri znižanju stroškov poslovanja. Glavni povzročitelj stroškov eksternega značaja (materiala, energija), tu pa se je pokazalo, da je naš' vpliv bil zelo majhen in smo enostavno bili prisiljeni plačevati visoke cene za repromaterial in energijo, če smo hoteli vzdrževati normalno proizvodnjo. Kljub . vsem težavam smo planirani celotni prihodek presegli, zaradi povečanih stroškov pa nista bila dosežena planirani dohodek in čisti dohodek, posledica tega pa je bila počasna rast OD, kar je ob visoki porasti življenjskih stro-štkov negativno vplivalo na vzdušje in delovno razpoloženje v TOZD, to pa je še posebej zato, ker je naj-večje število delavcev z nizkimi OD zaposlenih prav v TOZD posoda. Tako vzdušje je vplivalo tudi na resnejši in bolj organiziran nastop ob sprejemanju srednjeročnih planov SIS, ker se je pokazalo, da nov način izračuna prispevnih stopenj pomeni povečane obremenitve za TOZD, kar je bilo delavcem ob tolikokrat poudarjenih stabilizacijskih prizadevanjih nerazumljivo. V EMO smatramo; da je stabilizacija neprekinjen proces in temu podrejene tudi vse aktivnosti v letošnjem letu. -Pri tem bomo še naprej bdeli nad izvajanjem vseh nalog iz stabilizacijskega programa, istočasno pa smo zaostrili ne-. katere nove akcije, vezane predvsem na povečani izvozni aktivnosti, ter na u-rejanju sistema nagrajevanja. Tako smo v TOZD posoda sprejeli obvezo povečati izvoz posode' za 35 % nasproti letu 1980, glede nagrajevanja pa smo tik pred uvedbo nagrajevanja po delovni uspešnosti in računamo, da bo ta stimulativni način doprinesel k večji angažiranosti vseh delavcev in s tem k boljšim poslovnim rezultatom. Za TOZD posoda je kot za celotno DO značilno to, da je razmerje med številom proizvodnih in režijskih delavcev odločno previsoko v korist režij cev, zato smo si zastavili nalo- go, da v vseh delih proiz-vodno-poslovnega procesa v letu 1981 zmanjšamo število režij skih delavcev za 10 % in s prerazporeditvami ublažimo pomanjkanje proizvodnih delavcev. Vzporedno s tem teče tudi akcija dodatnega nagrajevanja delavcev v neposredni proizvodnji, ker so težji pogoji dela in nizki OD vzrok za visoko fluktuacijo teh delavcev, to pa se odraža v slabšem poslovnem rezultatu. Zavedamo pa se, da so to kratkoročne rešitve in je ob upoštevanju zastarelosti proizvodnih kapacitet nujno izvesti že sprejeti program tehnološke sanacije TOZD posoda, istočasno pa poiskati ustrezne nadomestne programe, predvsem za program lahke emajlirane posode. Iz povedanega je razvidno, da so v glavnem vse akcije iz stabilizacijskega programa usmerjene v aktivnosti znotraj TOZD in DO, ker na take akcije i-malo tudi največji vpliv in od njih največ pričakujemo. To pa zahteva polno angažiranost vseh subjektivnih sil, predvsem pa ZK, ki mora prek samoupravnega mehanizma zagotoviti dosledno izvajanje sprejetih nalog in pri e-ventualnem nespoštovanju teh nalog takoj ukrepati. G. M. VARSTVO PRI DELU Izpiti da, toda ne v taki obliki Čas izpitov iz varstva pri delu je spet tu, zakon določa, da morajo določene strukture periodično opravljati preizkuse znanja iz varstva in prav je tako, saj je varnost človeka primarnega pomena. Toda že leta in leta se pri preizkusu znanja ničesar ne spremeni. Doseženo je bilo vsaj to, da se ne ocenjujejo osnovnošolsko, saj za take ocene morajo biti pooblaščeni — tudi verificirani. Zdajšnji preizkus znanja je zastarel, nepraktičen in neprijeten za človeka, ki ni po naravi »pisatelj«. So ljudje, ki preko celega leta ne pišejo mnogo ali sploh nič (njihovo delo je drugačno), pri zdajšnjem načinu preizkusa znanja pa imajo cel »roman« pred seboj. Tak človek bi namesto, da se 2 do 3 ure muči z pisanjem več ali manj nepotrebnih reči, lahko to opravil mnogo hitreje s strokovnejše pripravljenimi testnimi listi, ki bi na sodobnejši način imeli enak rezultat preizkusov znanja. V tem času, ki je potreben sedaj, bi se lahko zvrstili dve skupini, bilo bi mnogo manj slabe volje in negodovanja. Mislim in vem, da to ni osamljeno mišljenje in da bo temu pritrdila večina. Strokovna služba »Varstv pri delu« in njen vodja tovariš šorn Milan so na potezi. Z malo dobre volje in ne z zastarelo trdovratnostjo lahko bistveno spremenijo preizkus znanja varstva pri delu, da ne bo mučna dolžnost, temveč normalna potreba vsakega, ki takšen preizkus znanja mora opraviti. J. M. Zanimiva razstava V počastitev . dneva žena smo si lahko ogledali v jedilnici razstavo slik naše sodelavke Majde Mlinarič. Predstavila nam je tri a-kvarele Z motivi iz Savinjske doline in oljno sliko Tihožitje. Naprosila sem jo za krajši razgovor. — Kdo vas je navdušil za risanje? »Risati sem začela že v srednji šoli, predvsem po zaslugi soseda, ki je bil slikar amater in me je podučil o osnovah mešanja barv. Najprej sem prerisovala razne motive.« ...................................s - — Kakšne tehnike uporabljate? »Slikam najraje akvarele in v olju, v zadnjem času pa se navdušujem nad črno-belo tehniko, ki se mi zdi primerna za prikazovanje turobnosti in osamljenosti zimske pokrajine. Čez čas bom verjetno začutila potrebo po novem načinu izražanja.« — Običajno je vprašanje o vzornikih, pa vendar, kateri slikar vas najbolj navdušuje? »Občudujem impresioniste, predvsem Božidarja Majda Mlinarič s svojimi deli Jakca, zaradi doživetosti njegovih slik tudi za laika. Poskušala sem posnemati slog zabrisanih predmetov, ki so jasni šele od daleč, vendar mi ni najbolje u-spelo.« — Ste se kje izpopolnjevali? »Sem popolna amaterka brez ustreznih šol ali tečajev.« — Kaj načrtujete v prihodnje? »Nikoli se nisem popolnoma posvečala risanju, saj nimam dovolj časa. Velikokrat ostane/le pri skicah, ki jih nikoli ne dokončam. Tudi v prihodnje bo tako. Rišem pač, kadar začutim potrebo po ustvarjanju ali kadar me impre-sionirajo detajli v naravi.« Slike so bile razstavljene le en dan, zato so si jo lahko ogledale le delavke, ki so prišle na proslavo. Potrebovali bi primernejši prostor, saj v jedilnici ne more biti večdnevna razstava. Prepričana sem, da tova-. rišica Mlinarič ni edina slikarka amaterka v naši delovni organizaciji. Veseli bi bili, če bi lahko podobne razstave prirejali tudi v prihodnje. B. Z. £*katfiteo MLADINA OO ZSMS V DSSS Novo vodst, nov program dela Mladinska organizacija v delovni skupnosti skupnih služb jd že dalj časa obstajala samo formalno. Organizirano delo mladih ni in ni steklo, kljub nekaterim poizkusom poživitve dela in kljub dejstvu, da je v delovni skupnosti skupnih služb zaposlenih 75 mladincev in mladink do 27. leta starosti in da je tudi število zaposlenih med 27. in 30. letom starosti zelo veliko. Sekretar OK ZSMS Celje Albert Lebič je novemu vodstvu osnovne organizacije zaželel veliko delovnih uspehov. Podal je nekaj konkretnih predlogov za dopolnitev aktivnosti ter zagotovil vso podporo organov OK ZSMS Celje pri uresničevanju akcijskega programa Andreja Semolič novoizvoljena predsednica kulturne komisije Majda Bratušek, predsednica komisije za šport in rekreacijo mladih je spregovorila o delu v prihodnjem nKHnliiii Novoizvoljena predsednica OO ZSMS v DSSS Breda Zupančič je podala kratek program aktivnosti mladih za obdobje 1981—1982 Mladi so bili v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah sicer zadovoljivo zastopani, vendar pa njihov nastop ni bil enoten, oziroma povezan. Prav zaradi takšne neorganiziranosti so se mladi v DSSS tudi pogostokrat srečevali pri opravljanju svojega dela, kakor tudi pri drugih vsakdanjih opravilih z vrsto nepotrebnih problemov (npr. problem pripravništva in vključevanje pripravnikov v novo delovno okolje, problemi izobraževanja in idejno političnega usposabljanja, nerešena stanovanjska vprašanja itd.). Vse to je narekovalo, da je nujno potreben organiziran pristop k razreševanju te problematike, oziroma da se je potrebno v prihodnje organizirati, da bodo mladi prisotni pri razreševanju vseh pomembnih vprašanj, pri vseh odločitvah, skratka, da bo njihovo delo resnično čutiti v vsakem trenutku in na vsakem koraku, v vsaki delovni sredini. Zato je nekaj aktivnih mladincev v DSSS skupaj s predsednikom koordinat cijskega sveta izdelalo program aktivnosti OO ZSMS program dela posameznih komisij pri OO ter v sredo, 11. marca organiziralo skupen sestanek vseh mladih v DSSS. Sestanka se je udeležila večina mladih, prisostvovali pa so mu poleg predsednika KS ZSMS EMO 'tov. Vikija Klenovška še sekretar OO ZK DSSS tov. Radovan Štajnpihler, koordinator dela OOZK DO EMC tov. Mirko Gorjup ter sekretar OK ZSMS Celje, tov. Albert Lebič. Izvolili so novo vodstvo OOZSMS v DSSS, formirali nove komisije po področjih, pomembnih za aktivnejšo delo mladih in sprejeli program aktivnosti za obdobje 1981—1982. Za predsednika OO ZSMS je bila izvoljena tov. Breda Zupančič iz zunanje komerciale, sicer pa tudi že izkušena družbenopolitična delavka ter u-spešna športnica. Za sekretarja je bila izvoljena tov. Šumak Stanka, sicer zaposlena v tajništvu DO. Izvolili so tudi komisije, ki bodo delovale po posameznih področjih zanimivih za mladino in ki bodo kasneje svoje delovanje iz okvirjev OO ZSMS DSSS razširile na nivo celotne delovne organizacije, ter se temu primerno tudi kadrovsko okrepile z mladimi iz vseh naših TOZD. Za predsednika komisije za idejno politično delo je bila izvoljena tov. Brigita Čoki iz organizacijske službe, za člana te komisije pa ,še tov. Matjaž Šnabl (org. služba), tov. Milena Cmok (računovodstvo) Režita Gajšek (plan in analiza), ter Sonja Lorber. Kulturno komisijo bo vodila tov. Semolič Andreja iz zunanje komerciale, za ostale člane pa so* izvolili še tov. Šumak Stanko, G vaj c Zvezdano in Galič Tanjo (posebna fin. služba). Za predsednika komisije za šport in rekreacijo je bila izvoljena tov. Bratušek Majda iz posebne finančne službe. V to komisijo so bili izvoljeni še tov. Zučko Vanja in Tkalič čič Irena. V komisijo za obveščanje in propagando so bili izvoljeni tov. Vrabič Vlasta iz pravne službe, kot -predsednik komisije, ter kot člani še tov. Artiček Branka iz propagande in Knez Jolanda iz zunanje komerciale. S področjem SLO in DS se bo ukvarjala komisija, za katero je bil kot predsednik izvoljen tov. Ivan Federnsberg iz zunanje komerciale ter kot člani, tov. Samardič • Sead in Dimeč Franjo iz sektorja razvojne in investicijske dejavnosti. Sekretar OO ZK v DSSS tov. Radovan Štajnpihler je pozdravil pobudo mladih po aktivnejšem delu v naši DO ter obljubil vso pomoč Ustanovni sestanek osnovne organizacije ZSMS delovne skupnosti skupnih služb TOZD POSODA Aktivno vključiti vse dela vce V četrtek, dne 26. februarja 1981 se je vršil članski sestanek osnovnih organizacij sindikata TOZD POSODA in KOOZS. Sestanka se je udeležilo 72 članov, prisoten pa je bil tudi predstavnik občinskega sindikalnega sveta tov. Stanislav Božič. Na sestanku so obravnavali poročila o delovanju vseh štirih osnovnih organizacij tozda Posode v preteklem letu, poročilo predsedstva KOOZS ter poročilo nadzornega odbora. Spregovorili so tudi o poslovanju v preteklem letu, o zaključnem računu, smernicah nadaljnjega razvoja tozda ter o delu koordinacijskega odbora za učinkovitejše gospodarjenje. Poročilo o poslovanju v letu 1980 in nadaljnji razvoj tozda Posode za obdobje 1981—1985 je podal direktor tozda tovariš Ivan PRISTOVŠEK. ' Poročila o delu 10 OOZS tozda Posode so bila kljub temu, da je material za razpravo prejel vsak z vabilom, na sestanku še enkrat obraz-® ložena. Po obrazložitvi vseh poročil je predsednik KOOZS tovarišica Slava PODPEČAN pričela razpravo. Po daljši razpravi delegatov so bili podani naslednji predlogi: — nadzorni odbor predlaga, da se finančno poslovanje OOZS TOZD POSODA pregleda vsake tri mesece. Razprave so potekale po naslednjih temah: — medsebojni odnosi; tu so delegati bili mnenja, da pri nas še vedno ni dovolj razumevanja oziroma posluha do starejših delavcev. Predvsem gre tu za prestavitve pri delu, za delovne pogoje in range vrednosti. Po našem pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sredstev za skupno porabo po 261. členu, dovolj jasno piše, kakšna merila so za starejše delavce; — nadalje so se delegati dotaknili higiene in čistoče sanitarnih prostorov in obratov v tozdu Posoda. Zahtevajo, da se uredijo in vzdržujejo na dostojni ravni. OOZS TOZD POSODA zahtevajo od vodstva tozd Posode oziroma službe varstva pri delu, da se zadeva uredi. V razpravi je sodelovala predstavnica komisije za dejavnost žena, varstvo materinstva in mladine, ki je obširno’ poročala o delu komisije. Predlaga se, da se komisija poveže s komisijo za socialna in življenjska razmerja in osnovnimi organizacijami zveze sin-diktov v naslednjih primerih: — otroško varstvo, — enoizmensko delo, za matere samohranilke, — zdravljenje v zdraviliščih; — sistematični pregledi žena in drugi pregledi, — razna predavanja, • — finančne pomoči po potrebi. Potrebno je poživiti kulturno dejavnost tozd POSODA. Čeprav so med nami delavci, ki so sposobni, da organizirajo razne kulturne dejavnosti, smo na tem področju še vedno premalo naredili. Nadalje je bil iznešen problem sklepčnosti na raznih sejah. Delegati kritizirajo, da jih dostikrat skupinovodje ne pustijo na razne sestanke. Zgodi pa se tudi, da nekateri posamezniki nimajo toliko zavesti, da bi se udeležili sestankov ali sej. Enak problem je bil iznešen za vse delegacije za samoupravne interesne skupnosti in zbor združenega dela. Velik problem predstavlja delegacijam delovanje in priprava stališč, ki bi jih bilo treba iznesti na skupščinah. Do tega vprašanja pa bodo OOZS in KOOZS, morale zavzeti ustrezne ukrepe, da se jim nudi organizirana strokovna pomoč. Vprašanje invalidov je še vedno problematično v našem tozdu. Tozd zaposluje 293 invalidov vseh kategorij. Razmere in pogoji, v katerih delajo invalidi so problematični, saj ti invalidi delajo v zelo mrzlih prostorih. Predlog je bil, da bi se naj invalidi osamosvojili tako, da bi imeli svojo delavnico, v kateri bi lahko delali. Direktor tozd Posoda je pojasnil, da se pripravlja v perspektivi delavnica, v kateri bi delali invalidi, vendar je poudaril, da bo med njimi še vedno nekaj zdravih delavcev kajti to, da bi sami invalidi delali za sebe ni dobro. Poudarjeno je bilo, da je letos mednarodno leto invalidov. Do vseh teh vprašanj mora zavzeti konferenca OOZS svoje stališče. Govora je bilo tudi o problemih sistematskih pregledov za oddelek lu-žilnice in za brizgalke v dekor oddelku. Sistematski pregledi se vršijo vsaki dve leti, oziroma po delovnih mestih, naloga konference pa je, da preveri, če se izvaja vse po predpisih oziroma dogovorih. Tovariš Brečko je poudaril, da imamo v tozd ustrezno samoupravno in sindikalno organiziranost, vendar pa še vedno ni vse kot bi moralo biti, saj se bi morali v naš samoupravni sistem aktivno vključiti vsi delavci. Tolmačenje nekaterih zadev na sestankih ni zadovoljivo, vendar pa so časovno omejeni, tako, da ne prihaja do prave razprave o informacijah. KOOZS predlaga, da vključijo vodilne in vodstvene delavce TOZD, da sodelujejo pri tolmačenjih, da zagotovijo prisotnost na sejah, kakor tudi resnost oziroma disciplino pri poteku sestankov. Veliko je bilo govora^ o medsebojnih odnosih vo-' dilnih do delavca. Nadalje so spregovorili delegati o problemih nagrajevanja o-ziroma vrednotenja del in nalog. Vse osnovne organizacije oziroma 10 se morajo v bodoče posvečati vsem problemom ter razčistiti in zagotoviti povratne informacije. Podan je bil predlog, da. bi se naj vršil enkrat ali dvakrat na leto razširjen sestanek vseh vodilnih in vodstvenih v tozdu, na katerih bi' se obravnavala in razreševala vsa problematika. Spregovorili so tudi o problemih sestankovanja. Tu gre predvsem za zbore samoupravnih delovnih skupin. Le-ti zasedajo dostikrat med malico. Ker živimo v času stabilizacije BOŽIČ Stane pozdravil vse navzoče in poudaril, da živimo v zelo težkem gospodarskem letu, v katerem se srečujemo z raznimi problemi, tako doma kot na tujem tržišču. V tem primeru je’ nujno potrebno, da si pomagamo drug drugemu. Vsi izvlečki in sklepi, ki jih bo komisija za sklepe formirala se morajo obravnavati v OOZS tozda in u- Z občnega zbora sindikalnega odbora TOZD posoda emajlimica moramo gledati, da delovni' čas čimbolj izkoristimo, zato tudi ni narobe, če so sestanki izven delovnega časa. Praviloma naj bi bili vsi sestanki izven rednega delovnega časa. Na koncu razprave je predstavnik občinskega sindikalnega sveta tovariš poštevati pri izdelavi akcijskih programov in nadaljnjem delu OOZS. Ob zaključku letnega članskega sestanka so bila podeljena priznanja v obliki knjižnih nagrad nekaterim delavcem za požrtvovalno delo v sindikatu. Pogled na delovišče v TOZD kontejnerji — pocinkovalnica, transportiranje izdelkov Dopisujte v naše glasilo Delovno predsedstvo občnega zbora Pogled na zborovanje naših gasilcev in gostov Gasilci zborovali Pri izvajanju programa dela industrijskega gasilskega društva so aktivno sodelovali skoraj vsi člani, še posebej pa upravni odbor društva, ki je imel v tem času deset rednih in eno izredno sejo s celotnim članstvom, na katerih so se obravnavali vsi tekoči problemi, ki niso bili razjasnjeni, zlasti novemu članstvu, ki se je dodatno včlanilo v vrsto industrijskega gasilskega društva iz enot tovarniške civilne zaščite. S povečanjem članstva se je izpolnila ena dolgoletnih želja in nalog, saj je vse do leta 1980 primanjkovalo aktivnega članstva. Težave so bile v tem, da se že skoraj ni dalo formirati popolne e-note za izvajanje , redne dežurne gasilske službe, kar je sedaj lažje,_vendar je treba povedati, da se na novo sprejeti člani še ne zavzemajo s polno aktivnostjo pri opravljanju redne dežurne službe. Pričakujemo, da se bo to stanje izboljšalo. Razmere so se bistveno popravile, še zlasti,. kar zadeva nagrajevanje in delovno okolje v gasilskem domu., Tako združene obveznosti s področja civilne zaščite in gasilstva dajejo garancijo za v bodoče, da se bo lahko postavilo preventivo požarnega varstva na višji nivo in s tem o-nemogočilo nastajanje začetnih požarov, ki so v de-'lovni organizaciji, kot ugotavljamo, še vedno prepogosti. Pretežno zaradi malomarnega obnašanja naših delavcev, kakor tudi vseh tistih, ki so posebej dolžni skrbeti za urejenost delovnega okolja. Kot je znano, je bila'že konec leta 1979 oziroma v začetku leta 1980 formirana posebna ženska deseti- na, ki je v minulem letu dosegla pomembne tekmovalne uspehe. V društvo je trenutno včlanjenih 73 članov, od tega 19 žensk, 2 višja častnika, 5 častnikov in 8 podčastnikov, vsi o-stali pa so izprašani gasilci. Med letom še je pridružilo 7 ,novih članov, izstopili pa so 4 člani zaradi prekinitve, delovnega razmerja. Pri društvu se -že po tradiciji, skladno z društvenimi pravili, neguje preventiva požarnega varstva v delovnih prostorih zlasti tam, kjer se odvijajo zahtevni tehnološki procesi, ki so sami po 'sebi nevarni za nastanek požara. Franc Vrabič predaja priznanje za zasluge in razvoj gasilskega društva tovarišu Jožetu Zoreniču SKRB ZA POŽARNO VARNOST Skrbi se za požarnovarnostne naprave, predvsem hidrantne priključke, gasilne aparate ter druga pomožna sredstva, ki jih uporabljajo gasilci kot pomagala pri operativnih posegih. S sprotnimi pregledi, požarnega varstva v delovnih prostorih so uspeli zagotoviti takšno stanje, da ni prišlo do večjih požarov, čeprav je treba vedeti, da sp bile pri izvajanju te naloge velike težave, ker pač gasilci doživljajo, da kljub opozorilom ne u-spevamo v celoti vzpostaviti zadovoljivega stanja glede požarnega varstva. V ta namen so se naši gasilci sproti usposabljali na rednih vajah in predavanjih, vse z namenom, da se v celoti , lahko izvrši program dela in izpolni obveznosti po posebni pogodbi, kakor tudi po Pravilniku požarnega varstva. Kljub temu ugotavljajo, da ne funkcionirajo v popolnosti požarne trojke v posameznih oddelkih oz. o-bratih, ki so odločujočega pomena za začetne požare. Za požarne trojke, (to so posebne skupine delavcev iz posameznih obratov), je bilo v tednu požarnega varstva posebej organizirano -predavanje in demonstracije o uporabi vseh vrst aparatov, z namenom, da bi usposobili čim širši krog delavcev za protipožarno preventivo na celotnem področju delovne organizacije. . Upravni odbor je - skozi vse leto vztrajal na tem, da se je vzdrževala v o-kviru gasilske enote splošna pripravljenost, kondicijska sposobnost, kakor tudi to, da se je članstvo sproti seznanjalo z razpoložljivimi gasilskimi sredstvi, inštalacijami," tako da bi lahko zadovoljivo ukre- pali v trenutku, če bi prišlo do nastanka požara. Po metodi preverjanja in demonstracij se je ugotavljala sposbnost članov, kar je imelo pozitivne posledice in iz tega področja se beležijo nadpovprečni dobri rezultati. Kot stalna naloga je ostala obveznost pregleda in polnjenja ročnih gasilskih aparatov, ki jo opravljajo sami s posebno skupino usposobljenih, članov. V bodoče bo potrebno dati večji poudarek spoznavanju naprav in inštalacij v delovni organizaciji, ker so ugotovili pri praktičnih vajah, da vsi posamezniki niso v popolnosti seznanjeni s tovrstnimi napravami. Glede o-premljenosti enote ugotavljajo, da je na zadovoljivi višini. Med letom je bil odstranjen gasilski stolp, ker so že v celoti opremljeni s sintetičnimi cevmi in zarad tega stolp ni več potreben. "Zamenjanih je bilo tudi 24 gasilskih aparatov zaradi dotrajanosti v skladiščnih prostorih. Z zamenjavo teh aparatov se bo seveda nadljevalo tudi v bodoče v okviru danih možnosti in razpoložljivih finančnih sredstev. NOV PRAVILNIK V lanskem letu jim je uspelo kljub temu, da jih je med tem časom zapustil predsednik društva Jure Požun, (ki ga seveda pogrešajo v svojih vrstah) izdelati predlog novega Pravilnika o požarnem varstvu, ki je bil pregledan in dopolnjen do take ' oblike, da ga je potrebno verificirati še samo na samoupravnih organih. S tem pravilnikom *so dosledno opredeljene naloge industrijskega gasilskega društva, varnostne službe, kakor tudi vodilnih delavcev v delovni organizaciji, ki so neposredno odgovorni po Zakonu o požarnem varstvu za pravilno izvajanje požarnega varstva v delovni organizaciji. Gasilsko društvo bo moralo- v prihodnje bolj intenzivno delovati na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in uskladiti program dela s civilno zaščito. Za kakovostno izpolnjevanje vseh zadanih nalog bo potrebno nadgraditi gasilski dom (nekaj tudi zaradi povečanja števila članov), vendar to zaradi izredno visokih stroškov.v lanskem letu ni bilo možno, vendar pa pričakujejo, da bodo to nalogo lahko izvršili kdaj pozneje. Kljub temu pa zaradi tega ne bo okrnjeno t\ilo gasilske enote. Uspeli so u-rediti oziroma izboljšati honorar za izvajanje dežurne službe, tako da se bodo razmere pri izvajanju gasilske dežurne službe izboljšale. — nameščanje zasilnih cevovodov ob izpadih ali okvarah na mestnem oziroma' industrijskem vodovodnem omrežju — vršenje požarne straže pri varjenju v požarno nevarnih obratih — pregled in polnjenje ročnih gasilnih aparatov — opravljanje tedenskih požarnovarnostnih pregledov in dnevnih obhodov po obratih — prevozi ponesrečenih sodelavcev, v obratno ambulanto ali bolnišnico — nudenje prve pomoči v času remontov in odsotnosti medicinskih sester v ambulanti, zadnjih' nekaj mesecev pa tudi v popoldanskem času — redni pregledi hidrant-nega omrežja, vodnjakov in ostalih gasilskih pripomočkov na območju delovne organizacije. Občasno pa opravljajo tudi druge posege, oziroma storitve za potrebe TOZD, kajti zavedajo se, da je društvo namenjeno predvsem za potrebe delovne Priznanje za desetletno aktivno delo pri društvu in priznanje za zasluge in razvoj gasilske dejavnosti je prejel Jože Jezovšek Nagrada, ki jp prejemajo gasilci, je bila poprej preskromna, zato so imeli v letu 1980 več težav pri formiranju gasilske dežurne skupine, tako da bi skoraj ne uspeli več zagotoviti požarnega varstva, ker posamezni člani enostavno niso hoteli več dežurati za tako simbolično nagrado. EKSKURZIJ NI BILO V programu je bila tudi izvedba dveh ekskurzij, katerih žal zaradi nezainteresiranosti posameznikov niso mogli izvesti. Verjetno bodo to v naslednjem letu nadoknadili. Sodelovanje z ostalimi društvi; Občinsko gasilsko zvezo, kakor tudi z Zavodom za požarno varnost, je bilo solidno, medsebojna pomoč je bila obojestranska in zaradi tega tudi niso izostali rezultati. Industrijsko gasilsko društvo opravlja za našo delovno organizacijo danes naslednje storitve: — opravljanje- gasilske dežurne službe — črpanje vode in čiščenje raznih jaškov organizacije in če je le v njihovi moči, pomagajo tudi pri opravilih, ki nimajo z gasilstvom direktne zveze. V preteklem letu so i-meli člani industrijskega gasilskega društva 20 rednih in 46 izrednih .vaj. U-deležba na vajah ni bila zadovoljiva, čeprav se je stanje glede na pretekla leta izboljšalo, dočim z u-deležbo na izrednih vajah, ki se izvajajo predvsem zaradi priprav na razna tekmovanja in nastope' ni bilo pfoblemov. V vrstah gasilske enote se strokovno usposablja celotna enota CZ, saj so vsi pripadniki gasilske enote CZ tudi člani gasilskega društva. NASI USPEHI Udeležba industrijskega gasilskega društva na prireditvah in tekmovanjih: — z dvema desetinama so se udeležili republiškega tekmovanja, kjer sta desetina članov in desetina veteranov zasedli odlično drugo mesto — republiškega tekmovanja enot ČZ so se 'ude- ležili z dvema desetinama, žčnska desetina je zasedla prvo, moška pa četrto mesto — občinskega tekmovanja so se udeležili s tremi desetinami, rezultati pa so bili naslednji: članska desetina 1. mesto, veterani 1. mesto, ženska desetina 3. mesto — občinskega tekmovanja enot CZ so se udeležili s tremi enotami in dosegli naslednje rezultate: moška enota 1. mesto, ženska enota 2. mesto, mešana enota 5. mesto — veterani so se udeležili tekmovanja v Mengšu, kjer so sodelovale enote iz vse Slovenije in zavzeli 1. mesto — na paradi ob zaključku gasilskega kongresa v Brežicah je sodelovalo 30 članov in članic — proslave 100-letnice gasilstva v Rogaški Slatini se je udeležilo 9 članov — proslave 100-letnice gasilstva v Šmarju pri Jelšah se je udeležilo 7 članov — proslave 100-letnice gasilstva v Vojniku se je udeležilo 15 članov. POGLED NAZAJ V letošnjem letu praznujejo člani industrijskega gasilskega društva.EMO Celje 45. obletnico delovanja društva, zato je potrebno na kratko omeniti nekaj bistvenih dejstev s področja organiziraj a in delovanja , gasilskega društva od ustanovitve do danes. Društvo je bilo ustanovljeno 16. maja 1936. Že takrat je zasebni lastnik A-dolf Westen ustanovil društvo in ga tudi vodil z namenom, da bi mu varovalo premoženje in skrbelo za požarno varnost, čeprav seveda takratnega podjetja ne moremo primerjati po obsegu z današnjim stanjem. Društvo je štelo ob začetku 25 članov. Že takrat leta 1936 je bila nabavljena prva ročna gasilska brizgalna in leta 1938 se je društvo opremilo . z motorno gasilsko brizgalno MAGIRUS s kapaciteto 800 litrov na minuto. Tudi dežurna služba se je vršila v vseh dela prostih dneh, le s to razliko, da so dežurali trije člani po 8 ur neprekinjeno. Čas med vojno od leta 1941 do 1945 je potekal za gasilsko društvo sorazmerno mirno. Čeprav so se med tem časom menjavali člani, je društvo služilo osnovnemu nainenu protipožarni preventivi in ukrepanju v primeru letalskih napadov. Društvo si je moralo med tem- časom vso razpoložljivo opremo premestiti v zaščitne prostore, zaklonišča Golovec. Po kapitulaciji Nemčije leta 1945 je zapustilo gasilsko društvo tudi tedanje vodstvo, ki je bilo nemško in društvo je bilo izpostav- V kulturnem programu, ki je popestril občni zbor, so sodelovali tudi pionirji GD iz Štor Ijeno samoorganiziranosti, še posebej zato, ker je med tem časom zaradi u-deležbe v vojni odšlo precej članov. Takoj po osvoboditvi se je društvo organiziralo, vodenje je prevzel Velikanje Franjo kot predsednik in Mumel Anton kot poveljnik. Društvo je ^takrat štelo 43 članov, kar je bila že solidna osnova za delovanje društva. Po letu 1948 je prevzel vodstvo društva Franjo Dolžan, takratni referent za požarno varnost, poveljniško mesto pa je prevzel Franc Medved, ki je opravljal dolžnost vse do leta 1970. V tem času so aktivno sodelovali tudi naši veterani, pri čemer je potrebno posebej omeniti tov. Antona Marolta, Franca Kudra, Franca Ažmana, Franca Resnika, Franca Baša, Ludvika Muhovca in še nekatere* ki so s svojim resnično aktivnim in nesebičnim delom pripomogli k temu, da se je društvo ves čas sproti u-sposabljalo za delo s področja požarnega varstva in se temu ustrezno tudi o-premljalo. V tem času je društvo vodil vse do leta 1972 ing. Rihard Pompe, ki je veliko prispeval za vsesplošni razvoj delovanja društva. Iz društvene kronike in zapisnikov je razvidno, da se je tov. Veber Vladimir kot direktor podjetja močno angažiral, saj je čutil potrebo, da se nabavlja nova gasilska o-prema, ker se ie v tem ča- su rekonstruirala delovna organizacija. Po letu 1972 je prevzel vodstvo društva Franc Vrabič, poveljnik pa je bil 2 leti Franc Slatinek, od leta 1974 dalje pa opravlja poveljniško dolžnost 'še dosedanji poveljnik Emil Žlender. V zadnjem desetletju si v društvu močno prizadevajo, da se dopolni gasilska oprema, zlasti motorne brizgalne, nabavljen je bil poseben gasilski avtomobil s prikolico, kakor tudi precejšnje število gasilskih aparatov in drugih pomagal za potrebe gašenja. TMa novo je bilo izdelano vodovodno omrežje’in pri tem instalirano večje število hidrantnih priključkov, tako da je sedaj delovna organizacija v celoti pokrita s hidrantnim o-mrežjem, kar je seveda predpogoj za uspešne intervencijske ukrepe. NAŠE AKCIJE PRI POŽARIH Omenili bi še večje požare, ki so nastali po ustanovitvi gasilskega društva. Leta 1946 je zgorela šupa za slamo in lesno volno. Ta požar so naši gasilci u-spešno pogasili. Na pomoč so prišli tudi sosednji gasilci iz Gaberja. Leta 1957 je nastal velik požar 'v bivši pokositrarni, kjer se je vnela kalifonija. Požar je povzročil precejšnjo škodo, čeprav so ga naši gasilci uspeli hitro lokalizirati in omejiti. Pri (Nadalj. na 10. strani) Ludvik Muhovec prejema iz rok tovariša Ocvirka priznanje za tridesetletno delo v GD EMO Industrijsko gasilsko društvo EMO Program dela 1. Dosledno izvajati :požarno-varnostne ukrepe: — pregledi ročnih gasilnih aparatov, — pregledi hidrantnega omrežja, — kontrola dostopov na strehe, — izvajanje tedenskih požarnovarnostnih pregledov in dnevnih obhodov, — vodenje evidence o zapaženih nepravilnostih, ki.ogrožajo požarno varnost. 2. Poročila o stanju požarne varnosti s predlo gam ustreznih ukrepov se trimesečno dostavi vodstvom DO in TOZD ter ustreznim samoupravnim organom. 3. O stanju požarne varnosti in delovanju IGD se informira vse plane DO preko internega glasila »EMAJLIREC«. Občasno je potrebno objavljati strokovne sestavke s področja požarne varnosti. 4. Stremeti za čim boljšo usposobljenost članstva enot s poudarkom za usposobljenost za sodelovanje v zvezni vaji Celje— 81. 5. Za občinsko gasilsko tekmovanje zagotoviti udeležbo treh desetin — žene, veterani, člani. 6. Zagotoviti udeležbo na vseh prireditvah v okviru republiške GZ, OGZ in sektorje industrije. 7. Udeleževali se bomo praktičnih vaj, ki jih pripravljajo posamezna GD v okviru OGZ, če bodo te strokovne pripravljene. . 8. Sodelovali bomo v vseh akcijah, ki jih zajema program dela CZ. 9. Štab operative priprave poseben program aktivnosti za teden požarne varnosti. 10. Organizira se strokovna ekskurzija za vse člane društva. 11. Zagotoviti nabavo kombiniranega vozila in usposobiti ustrezno število šoferjev za upravljanje omenjenega vozila. 12. Vključevati čim več mlajših članov v .operativno enoto. 13. V letu 1981 je potrebno uskladiti statut društva s spremembami, ki se predvidevajo. 14. Pripraviti ustrezno tehnično dokumentacijo za potrebe gasilcev: hidrantno omrežje, pristopi na streho, plinovodi, razvodi važnejših elektroin-štalacij. Usmerjanje v izobraževanje (1) Pri izbiri poklica in nadaljnjega izobraževanja po osnovni šoli se mladi ne bodo več spraševali ali v gimnazijo ali v tehnično ali v poklicno šolo. Vprar sevali se bodo, katera stroka jih najbolj veseli, kateremu področju dela se želijo posvetiti, v kateri izobrazbeni usmeritvi si želijo pridobiti strokovno izobrazbo, za kateri poklic se bodo najprej usposobili ter v kateri smeri svoje stroke in usmeritve bodo nadaljevali izobraževanje. Skupna vzgojnoizobraz-bena osnova in širši temelji strokovne izobrazbe zmanjšujejo ali pa ukinjajo ovire in pregrade pri vključevanju v nadaljnje izobraževanje v določeni u-smeritvi. Iz skrajšanih programov srednjega izobraževanja je odprta pot v programe srednjega' izobraževanja, iz teh v nadaljevalne programe ter v programe višjega in visokega izobraževanja. Prehodi med usmeritvami pa bodo občutno težji, saj bo moral kandidat, zlasti v višjih letnikih srednjega izobraževanja začeti s temeljnim znanjem stroke, v katero bi se želel preusmeriti. Prav zato postaja zelo pomembno, čeprav ne odločilno usmerjanje za u-smeritev. Kot pomoč učencu pri izbiri usmeritev in programa sodelujejo strokovne službe poklicnega svetovanja in usmerjanja s strokovno pedagoško službo o-snovne šole, ki naj bi kontinuirano spremljala učenčeva nagnjenja in sposobnosti. Seveda pa ne bodo imeli samo učiteljski zbori šol : odločilno besedo pri tem, na kateri stopnji zahtevnosti se bo posamezni učenec moral posloviti od izobraževanja, oziroma s kakšno oceno iz posameznega predmeta bo lahko nadaljeval pot v zahtevnejši program izobraževanja. Upoštevati bo treba u-čenca kot subjekta vzgoje, vlogo družine, vpliv na nadaljevanje šolanja učenca ali delavca pa bo imel tudi tozd oziroma delovna organizacija, ki bo s štipendijskim ali delovnim razmer- jem opredelila svoj interes za nek poklic, določen program, smer in stopnjo zahtevnosti izobraževanja. Načrtno usmerjanje pomeni demokratično usklajevanje individualnih in skupnih interesov, želja in stvarnih možnosti. Posamezniku pomaga, da lahko zrelo in pretehtano uveljavi svojo ustavno pravico do izobraževanja. Načrtno usmerjanje v izobraževanje in delo temelji na obveščanju, svetovanju in spodbujanju, na pravočasnem odkrivanju in razvijanju poklicnih interesov pri mladini in na ustvarjanju potrebnih možnosti za njeno zrelo poklicno odločanje. V danih ekonomskih in družbenih pogojih je tudi pri nas zaenkrat poklicna izbira rezultat kompromisa med posameznikom in objektivno stvarnostjo. Usmerjanje zaposlenih v izobraževanje pa je trajna naloga vodstvenih, kadrovskih in izobraževalnih služb v organizacijah združenega dela in sestavni del razvojnega načrtovanja v organizacijah. Nadaljuje' se tudi med izobraževanjem kot svetovanje pri izbiri u-strezne smeri ter nadaljnjega izobraževanja in izpopolnjevanja ter pri vključevanju v delo. Zakon o usmerjenem izobraževanju določa, da delovni ljudje načrtujejo in izvajajo usmerjanje s tem, da spodbujajo in omogočajo vključevanje delavcev v izobraževanje, da spodbujajo samo izobraževanje delavcev, sodelujejo pri u-smerjanju- mladine v u-strezne vzgojnoizobraževal-ne programe in delo, prispevajo k zagotavljanju pogojev, podeljujejo štipendije, 'zagotavljajo nadomestila osebnega dohodka in povračila stroškov v zvezi z izobraževanjem in omogočajo udeležencem izobraževanja, da v svojih temeljnih organizacijah in skupnostih opravljajo praktični pouk, proizvodno delo in delovno prakso. Pomembno in družbeno odgovorno je organizacijsko, povezovalno in usklajevalno delo skupnosti za zaposlovanje. Le-te naj bi skupinsko obravnavale celotne generacije osnovnošolcev, srednješolcev in u-čencev šol s prilagojenim učnim programom, tako da so učenci zajeti v vse faze poklicnega usmerjanja od zbiranja podatkov (interesna naravnanost, sposobnosti, predznanja) in poklicnega prosvetljevanja (predavanja za učence, starše, informativni dnevi, ekskurzije V delovne organizacije) do samega svetovanja učencu o zanj najprimernejši usmeritvi. Prvi koraki so bili pri nas narejeni konec lanskega leta, ko je v organizaciji skupnosti za zaposlovanje bilo na ogledu naše delovne organizacije več kot 200 učencev celjske regije. Prepričani smo, da bodo prihodnje akcije bolje pripravljene, predvsem pa bomo oglede in informativne dneve organizirali za manjše skupine (na primer za učence ene ali nekaj šol skupaj), saj bi s takšnim načinom učence osmih razredov osnovnih šol bolj podrobno seznanili z bodočim delom, z delom v proizvodnji. Pri poklicnih namerah prve generacije usmerjenega vpisa v celjski regiji je verjetno tudi zaradi o-mejevanja zaposlovanja, že prišlo do nekaterih sprememb. Manjši je interes za izobraževanje gradbenega, ekonomskega, administrativnega tehnika in administratorja. Na drugi strani pa je več zanimanja tudi za področja, kjer je že višek kadrov (šivilja, frizer, konfekcionar itd.). Veliko je zanimanje za izobraževanje v zdravstveni in pedagoški usmeritvi ter e-lektrotehniški za elektroniko. Tudi letos je tako kot prejšnja leta majhno zanimanje za metalurško u-smeritev, gostinstvo, nekovinsko (za poklic steklarja) in gradbeno (za poklic širokega profila). V preteklih letih so učenci lažje uresničili svoje poklicne namere, ker je bilo v srednjih šolah več razpisanih mest kot pa razpoložljive generacije. Letos pa bodo učenci zaradi delno spremenjene mreže šol te svoje namere težje uresničili in se bo vsaj del generacije moral preusmeriti v zanje manj zanimive usmeritve, ki pa so združenemu delu bolj potrebne. Naj opozorim še na en e-lement usmerjanja, na kadrovske štipendije. V vseh občina^ celjske regije se je v zadnjih letih povečevalo število kadrovskih štipendistov, ob tem pa se je zmanjševalo ali pa ostajalo na isti ravni število štipendistov s štipendijo iz združenih sredstev. V celjski občini se je v primerjavi z lanskim letom šte-. vilo razpisanih kadrovskih štipendij zmanjšalo s 1.454 na 820, kar je za 44 odstotkov manj. Naša delovna organizacija je v lanskem letu razpisala 133 rednih štipendij in 53 za študij ob delu. Letos je delovna organizacija EMO razpisala 86 rdenih in 43 štipendij ob delu. Na manjši razpis kot v preteklem letu je delno vplivalo omejevanje zaposlovanja, predvsem pa uskladitev s srednjeročnim . planom potreb po kadrih naše delovne organizacije. Manjši razpis kadrovskih štipendij v celjski regiji bo zagotovo povzročil večje povpraševanje po štipendijah in združenih sredstev, te pa zdaj tudi že vsebujejo prednostne usmeritve in poklice, ki jih združeno dejo v občini najbolj potrebuje. Naše razmišljanje lahko sklenemo z ugotovitvijo, da bomo mladino in odrasle najlažje usmerjali z u-streznim vrednotenjem dela, zlasti pa na tistih področjih, kjer so družbene potrebe po strokovnih delavcih naj večje. Spodbudno lahko vplivajo kadrovske in druge štipendije, spodbudno ali zaviralno pa osebni dohodki. Na poklicne odločitve vplivajo tudi večje ali manjše možnosti za napredovanje in nadaljnje izobraževanje v poklicu, skrb za delavca, posodabljanje tehnologije in organizacije dela, javna veljava posameznih strok in poklicev ter druge prednosti, ki kandidate privlačijo. Marko Gorjan GASILCI ZBOROVALI (Nadaljevanje z 9. strani) tem požaru so še sodelovali poklicni gasilci mesta Celje. Leta 1961 je nastal požar v novi pocinkovalnici, ki je bil prav tako hitro pogašen in zaradi uspešne intervencije ni nastala večja materialna škoda. Leta 1966 je nastal večji požar v talilnici frit ob neposredni bližini emajlir-nice, kjer se je vnela nafta, ki je služila kot pogonsko gorivo na topilnih pečeh. Tudi v tej akciji so sodelovali poklicni gasilci, nastala pa je večja materialna škoda in izpad proizvodnje. Leta 1967 se je v takratni stari topilnici ponovno vnela nafta pri topilnih pečeh, kar pa ni imelo večjih posledic, ker je bil požar ob nastanku lokaliziran. Požar omenjamo v tem poročilu namenoma, da bi se. še spomnili težkih trenutkov, ki so jih imeli naši gasilci v tem času. Kljub takratni pomanjkljivi o-premljenosti so z veliko požrtvovalnostjo uspeli preprečiti večje škode. V letu 1968 je nastal še požar na takratnem plinskem generatorju, kjer se je vnel generatorski plin, vendar tudi zaradi uspešne intervencije ni prišlo do zastoja pri proizvodnji generatorskega plina. Uničene so bile ventilacijske naprave, objekt pa kot je znano, ni utrpel večje škode. Od takrat dalje pa beležimo v delovni organizaciji le manjše začetne požare, seveda na bolj nevarnih mestih, ki pa vse do danes zaradi uspešne preventive niso imeli hujših materialnih posledic. Ob koncu bi želeli, da bi se naše industrijsko gasilsko društvo tudi v bodoče krepilo na področju preventive, se zgledovalo po doseženih rezultatih v pretekli mandatni dobi in zagotovilo tak požarnovarnostni red, ki bo omogočal varno obratovanje delovne organizacije. Varujmo naše okolje pred požari Z nastopom vsakoletnega spomladanskega sušnega obdobja se zelo poveča nevarnost gozdnih požarov. Najnevarnejše je obdobje v času, ko sneg skopni, trava, stelja in gozdna podrast pa se posušijo in postanejo lahko vnetljivi, posebno, če ni padavin. Nevarno obdobje traja navadno od začetka marca do konca aprila, ko trava in podrast ozelenita, takrat pa se tudi nevarnost gozdnih požarov zmanjša. Požarno najbolj . ogroženo so prisojne (sončne) lege, ker tam sneg najprej skopni, trava in podrast pa se tam tudi bolje posušita. Spomladi je navadno vreme še precej vetrovno, kar nevarnost požarov še povečuje, ker veter ne samo da travo dobro posuši, ampak v primeru požara pospešuje in razpihuje gorenje, ker odnaša iskre in tleče ogorke. Požari so naj-pogostejši v iglastih gozdovih, posebno v .mladih sestavih, kjer je navadno dovolj suhega, hitro vnetljivega materiala, iglavci pa zaradi smolnatosti še posebno radi gorijo.’ Kateri so glavni vzroki za nastanek gozdnih požarov? Glavni povzročitelj je človek, ki lahko povzroči požar hote ali nehote. So primeri, k sreči zelo redki, da človek zaneti požar iz nevoščljivosti, maščevanja; nehote pa postane človek požigalec gozda zaradi nevednosti, nepazljivosti, malomarnosti ali neprevidnega ravnanja z ognjem v neposredni bližini gozda ali v njem. Najpogostejši vzrok za nastanek gozdnih požarov je neprevidnost pri spomladanskem čiščenju in požiganju travišč in grmovja v neposredni bližini gozda. Dokazano je, da požiganje trave tla samo poslabša, saj. postanejo tla zbita, brez organskih snovi, ki zgorijo, postanejo slabo propustna za vodo in izredno siromašna. Pridelki na. takšnih tleh se zmanjšujejo količinsko ’in kakovostno. Drugi naj pogostejši vzrok gozdnih požarov je neprevidno odvržena in tleča vžigalica ali cigaretni ogorek. Takšna požara sta bila lani, dva. Povzročitelji gozdnih požarov so lahko tudi otroci, ki se igrajo z ognjem v gozdu ali njegovi bližini, pa ga v vetrovnem vremenu niso več v stanju pogasiti. Omenimo naj tudi nedeljske izletnike, ki v bližini gozda ali v njem neprevidno ravnajo z ražnjem, ali ob odhodu ognja ne pogasijo dovolj. Nekaj opozoril, ki jih moramo vedeti: — prepovedano je vsakršno netenje ognja v gozdu ali v razdalji 50 m od roba gozda; . — v vetrovnem vremenu ali sušnem obdobju je prepovedano všako, netenje ognja tam, kjer lahko to ogrozi gozd; — kdor opazi, da gozd gori, je njegova dolžnost, da ogenj, če je to mogoče,. sam pogasi' če pa tega ne more, mora o požaru takoj obvestiti naj bližjo postajo milice, gasilce ali področno gozdarsko osebje, pač tistega, ki ga lahko najhitreje. obvesti; — najprimernejše za gašenje goreče trave ali podrasti, ki ogroža gozd, je sveža smrekova veja, s katero tolčemo po ognju. Ni potrebno posebej poudariti, da moramo ukrepati hitro, kajti vsak gozdni požar je mogoče hitro pogasiti, če se ga pravočasno opazi in ukrepa; — dolžhost vsakega državljana je, da opozori, prepreči in javi vsako kurjenje, ki ogroža gozd, najbližji postaji milice. Srečno Rozika Mislovič V kleparskem oddelku so se te dni zbrali sodelavci Rozike Mislovič, ki je odšla v zaslužen pokoj. Po dolgem času in delovanju med nami so se njeni sodelavci lepo poslovili od nje in ji podarili ob tej priliki tudi spominsko darilo. Tu pa je bil tudi naš fotograf in posredujemo vam posnetek slovesa. Zabeležili s kamero v zadnjih tridesetih dneh Ob proslavi dneva žena.so mama pripravili pionirji, člani dramskega krožka osnovne šole Veljka Vlahoviča igrico Anton Pompandcm. Ob tej priložnosti so prejele priznanja udeleženke tekmovanja v ročnem delu. Marija Lenko iz DSSS za šesto mesto v natečaju za najboljše izdelano .ročno delo —vezenine. Cvetanka Malek — TOZD posoda četrto nagrado za prtičke ter v tretji vrsti Ivica Dečmani — DSŠS — tretjo nagrado za namizni prt s prtički. Terezija Robnik iz TOZD posoda je bila tokrat deseta. Nasvidenje ponovno v prihodnjem letu/ Stanje in problemi varstva pri delu v delovni organizaciji EMO V času vsesplošnih naporov za dosego čim boljših poslovnih rezultatov DO se je v letu 1980 tudi služba varstva pri delu polno angažirala pri izvajanju številnih nalog z namenom, da se na posameznih delih doseže zadovoljiva varnost zaposlenih. Kljub številnim problemom pa je bilo v preteklem letu zaslediti nadaljnje zmanjšanje števila delovnih nesreč. Razveseljiv je podatek, da se je v letu 1980 občutno zmanjšalo število težkih nesreč. Tako je prišlo do težke nesreče le v TOZD od-preski, in sicer se'je poškodoval delavec D. M. pri stiskalnici, kjer mu je pah stiskalnice stisnil prste na rokah. Vzroke za omenjeno nesrečo je potrebno iskati v napaki na stiskalnici in strokovni neusposobljenosti delavca. V preteklem letu se je pripetilo še nekaj nevarnih dogodkov, pri katerih pa se je kasneje izkazalo, da so bili ponesrečeni le lažje poškodovani.; Pozitivni rezultati na področju samih nesreč, pa ne kažejo celovitega stanja na področju varstva pri delu. Še vedno so v posameznih TOZD ostali nerešeni' številni problemi, ki ustvarjajo neustrezne pogoje dela in slabe delovne razmere. Med takšne probleme je še vedno potrebno šteti izdelavo vetrolova pri vhodu v skladišče tanke pločevine. Prepih oziroma nenormalno gibanje zraka je zlasti v zimskem času že več let stalni vir številnih prehladnih obo- lenj in negodovanja ter -konfliktnih situacij pri prizadetih delavcih. 2e nekaj let star predlog službe varstva pri delu je sicer prešel v fazo projektiranja. Do dokončne realizacije oziroma izdelave vetrolova pa je še potrebno zagotoviti ustrezna finančna sredstva. Problem odsesovanja pri brizgalnih kabinah pri peči za žganje kopalnih kadi je še vedno zelo pereč. Visok odstotek prostega Si02 v prašnih delcih, ki se odbijajo od velikih površin pri brizganju, škodljivo vplivajo na zaposlene. Uporaba respiratorjev za fini prah sicer dovolj učinkovito preprečuje vdihovanje prašnih delcev in s tem nevarnost obolenj, vendar je potrebno poudariti, da predstavlja stalna uporaba respiratorjev izredno velik fizični napor za delavke. Grafični prikaz poškodb na delu, in na poti od skupnega st mpostčnih v DO 'EffO ’/• poškodjb na delu od š/. zaposlenih ] % poškodb tiren clela Zaradi navedenih razlogov pa cesto prihaja do odklanjanja uporabe zaščitnih sredstev in s tem do dodatnih nevarnosti. » 2e večkrat nakazan problem transporta in doziranja žveplene kisline, v lužilnici emajlirnice se še vedno ni pričel reševati. Na predlog službe varstva pri delu je sicer bil izdelan idejni projekt, dlje pa pri reševanju problema ni prišlo. Poudariti je potrebno, da predstavlja obstoječi način transportiranja kisline veliko potencialno nevarnost za številne delavce, ki se u-kvarjajo s transportom in doziranjem kisline, istočasno pa je sedanji zastareli način transporta sigurno e-konomsko neutemeljen. Ne nazadnje pa je potrebno poudariti, da je sedanja manipulacija s kislino pred leti že povzročila kolektivno delovno nesrečo. V TOZD odpreski je še vedno odprto vprašanje lakirnih kabin in eksplozijsko varne elekrične inštalacije. Delavke so pri delu izpostavljene visokim koncentracijam hlapov. Neustrezna e-lektrična instalacija pa predstavlja stalno nevarnost požarov ali eksplozij. (Rok po zahtevani sanaciji je že potekel.) Neizpremenjeno je stanje pri lakirnici in peskarnici kontejnerjev. Oboje bi moralo biti po inšpekcijski odločbi že sanirano. Problem neposrednega odsesovanja od posameznih kadi v pocinkovalnici kontejnerjev ob generalnem remontu ni bil zadovoljivo rešen, zato sedanje stanje še nadalje povzroča slabe delovne razmere. Slabo urejene in vzdrževane zunanje transportne površine v okolici kontejnerjev, predstavljajo dodatne nevarnosti pri transportira-nju kontejnerjev s čelnimi viličarji. Pri. čistilni napravi v TOZD vzdrževanje je potrebno odpraviti še številne pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri internem pregledu s strani službe varstva pri delu. ustreznega ogrevanja delovnih prostorov v kovinsko predelovalnem obratu, kjer je ob hud6m mrazu ogroženo. varno delo pri stiskalnicah. Podoben problem nastopa tudi v skladišču gotove posode, zavijalnici in v ostalih prostorih, P-oleg naštetih^ obstoja še vrsta drugih problemov, ki jih bo potrebno postopoma reševati in tako izboljšati delovne razmere pri izvajanju posameznih del. Za nadaljnje izboljšanje stanja varstva pri delu bo v prihodnje potrebno posvetiti večjo pozornost boljši organizaciji dela z strani neposrednih vodij. Prav tako bo potrebno pri upoštevanju varnostnih ukrepov zagotoviti več discipline, proti kršiteljem pa učinkoviteje u-krepati. VTetu 1980 je služba varstva pri delu zahtevala v u-krepih za preprečevanje nadaljnjih nesreč, uvedbo disciplinskih postopkov za 25 kršiteljev varnostnih ukrepov, vendar se odgovorne osebe v TOZD prijavile le 10 oseb. Iz navedenega sledi, da odgovorne osebe problemu preprečevanja nesreč niso posvečale potrebne pozornosti in so odločitve službe varstva pri delu v glavnem ignorirale. Poseben problem so v letu 1980 predstavljali različni pretepi oziroma medsebojni obračuni med delavci na delu. Kot kaže so »tovrstne aktivnosti« v delovni organizaciji v porastu. Vzroke za takšno stanje je potrebno iskati v tem, da odgovorni nastale stroške v večini primerov v celoti ne zaračunavajo pobudnikom teh akcij. Med stroške, ki v zvezi z navedenim nastajajo, je potrebno šteti zlasti: bolniški stalež, stroški zdravljenja, prevozi v bolnišnico, izpad delavcev z dela in podobno. V času stabilizacijskih ukrepov bi bilo potrebno zajeziti odliv tudi teh sredstev. Služba varstva pri delu je v preteklem letu organizirala periodične zdravniške preglede za delavce na nevarnih in zdravju škodljivih delih. Skupno je bilo na periodičnem pregledu 410 oseb in sicer iz TOZD posoda 103 osebe, iz TOZD kontejner 26 oseb, iz TOZD frite 34 oseb, iz TOZD radiatorji 19 oseb, iz TOZD kotli 62 oseb, iz TOZD vzdrževanje 69 oseb, iz TOZD orodjarna 1 oseba, iz TOZD odpreski 82 oseb in iz DSSS —- službe nabave 14 oseb. V zadnjem času se vse Ker je pretežno število re-bolj pojavlja problem ne- zultatov o pregledih prispe- lo šele ob koncu leta, bo podrobna analiza o ugotovitvah izdelana v letu 1981.'S periodičnimi 'zdravniškimi pregledi bo služba varstva pri delu nadaljevala v letu 1981. ' Tako kot v vseh prejšnjih letih, je. služba varstva pri delu tudi v letu 1980 redno izvajala vse oblike varnostne Vzgoje in preverjanja znanja iz varstva pri delu. Iz splošnega dela je opravljalo preizkus znanja 481 oseb, iz specialnega dela pa (po posameznih strokah) 295 oseb. Preizkus znanja za vodilni, vodstveni in tehnični kader je opravljalo skupno 117 oseb. Za vse oblike varnostnega izobraževanja je služba varstva pri delu redno pripravljala ustrezen material (navodila, skripta, testni material, potrdila itd.). Kljub jasnim zakonskim obveznostim in zahtevam inšpekcije dela, pa so se posamezniki tudi v preteklosti izmikali preizkusom znanja. Proti tem osebam bo v bodoče potrebno ostreje ukrepati. Opozoriti je namreč potrebno, da je povsem nevzdržno, da v naši delovni organizaciji lahko vodijo, nadzirajo in načrtujejo delo neposrednim delavcem osebe, ki ne poznajo varnostnih ukrepov ter varstva pri delu. Redno izvajanje tehničnih pregledov delovnih priprav in naprav ter transportnih sredstev je bila v letu 1980 stalna naloga službe varstva pri delu. Večji problemi so nastopali pri odpravi posameznih pomanjkljivosti. Za zagotovitev varnega dela bo v bodoče ugotovljene pomanjkljivosti potrebno čim hitreje odpravljati. Pri posameznih pregledih delovnih sredstev (še posebej pri transportnih sredstvih) se je ugotavljalo izredno veliko pomanjkljivosti oziroma napak, do katerih je prihajalo zaradi nestrokovnega in malomarnega odnosa upravljačev teh naprav do zaupanih delovnih sredstev. V nekaterih primerih je prišlo celo do. namernih poškodb delovnih priprav. Nekatere sumljive primere je služba varstva pri delu posredovala ustreznim ' organom. Da se doseže boljši odnos do družbenih sredstev bo potrebno spremeniti čut odgovornosti še posebno pri neposrednih vodstvenih delavcih. Zakonske zahteve po izdelavi pismenih dogovorov pri izvajanju del na skupnih de- loviščih (17. čl. ZVD) so se v celoti izvajale, saj je bilo v SVD izdelanih preko 26 pismenih dogovorov, prav tako pa so se izvajale kon-trole upoštevanj a varnostnih ukrepov na teh Skupnih deloviščih. Služba varstva pri delu je v preteklem letu redno prijavljala delovišča naših izvajalcev del (iz TOZD kotli) v tujih delovnih organizacijah ustreznim inšpekcijskim organom. Pri vseh zahtevnejših delih pa so bili izdelani tudi ustrezni programi varnostnih ukrepov. Na področju samoupravnih aktov ^ področja varstva pri delu so bili v letu 1960 vsklajeni razdelilniki za o-sebna varovalna sredstva s katalogom del za posamezne TOZD. Prav tako pa so bili izdelani osnutki Pravilnikov v varnostnih ukrepih in normativih za nekatere TOZD. Nadaljna dela pri pripravi navedenih internih aktov pa bodo izvedena v letu 1981. Med ostale pomembne naloge, katere je služba varstva pri delu v preteklem letu opravljala, je potrebno šteti še zlasti: — Izdelava in dopolnjevanje navodil za varno delo za delovne priprave in posamezna dela. — Pomoč pri izvajanju e-koloških meritev. Pri tem velja pripomniti, da bi delavci SVD lahko marsikatere meritve izvajali sami, če bi razpolagali z ustreznimi inštrumenti. Slednji se sicer redno vsako leto planirajo, vendar doslej v ta namen še ni bilo potrebnih finančnih sredstev. — Sodelovanje službe varstva pni delu z nadzornimi organi je bilo v preteklem letu v- glavnem zadovoljivo. Pri tem gre za organe in- špekcije dela in Upravo javne varnosti. S prvimi je služba varstva pri delu sodelovala pri vseh rednih pregledih posameznih TOZD. Po postavljenih rekih v inšpekcijskih odločbah in zapisnikih je služba varstva pri delu na republiški inšpektorat redno in pravočasno pošiljala odgovore. Kot že uvodoma navedeno nekatere zadeve niso bile v celoti realizirane. Skupno z inšpekcijskimi in organi javne varnosti so bile raziskane nekatere delovne nesreče, prav tako pa so bili izvedeni ustrezni u-krepi. — Skladno z odlokom občinske skupščine in po zahtevah sanitarnih predpisov so bile izvedene redne deratizacije, dezinfekcije in dezinsekcije delovnih prostorov ter garderobnih omar. — Periodični pregledi delovnih priprav in naprav (po Pravilniku o periodičnih pre-izkavah ekoloških razmer na delovnih mestih in delovnih prostorih ter o pregledih in preizkusih delovnih priprav in naprav Ur. list SRS, št. 16/75), so potekali v glavnem Skladno z dogovori med službo varstva pri delu in referentom v TOZD vzdrževanje. S tovrstnimi pregledi bo potrebno nadaljevati tudi v letu 1981. Za opravljene preglede so bile v'glavnem že pridobljene javne listine. Služba varstva pri delu je redno izvajala in strokovno vodila preglede novih delovnih priprav in orodij ter v zvezi z ugotovitvami izdajala ustrezna poročila in obratovalna dovoljenja. Poleg občasnih in izrednih drugih nalog pa so se opravljale vse druge naloge po Programu izvajanja delovnih nalog za leto 1980. Tabela prikazuje nesreče pri delu po vzrokih v primerjavi z letom 1979. V tabelo so zajete nesreče v vseh TOZD in DSSS. Šifra . Vzroki nesreč pri delu Število primerov 1979 1980 21 Poškodbe izven dela 45 42 101 -Stroji in naprave z napako 3 2 102 Motnje v normalnem tehničnem postopku 3 — 103 Ročno orodje in orodje na meh. pogon 2 — 104 Električne naprave — — 105 Nepravilno urejeni delovni prostori 1 3 106 Nepravilna in nezadostna razsvetljava — 1 107 Natnpana delovišča 4 7 108 Transportne poti 11 11 109 Pomanjkanje varnostnih naprav 1 1 110 Slaba osebna zaščita 7 5 111 Višja sila (elementarne sile) — — 112 Ni faktorja v delavnem okolju 10 2 113 Nesmotrn in nevaren način dela 128 134 114 Slaba organizacija dela 8 ’ 4 115 Pomanjkanje splošne kontrole 2 — 116 Pomanjkanje ustrezne poklicne šolske izobrazbe 5 H7_ Pomanjkanje poklicnih izkušenj 3 3 118 Kršitev varnostnih predpisov 7 - 3 119 Psihične lastnosti in pomanjkljivosti- 2 — 120 Zdravstvene motnje delavcev — — 118—191 Kršitev varnostnih predpisov — nedisciplina — _ 5 120 Akutne dn kronične bolezni —- 1 118—189 Kršitev varnostnih predpisov — naglica pri delu — ‘ 2 SKUPAJ 248 226 - NESREČE V TOZD PO MESECIH TOZD Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust Sept. Okt. Nov. Dec. —, Skupaj 79 80 79 80 79 80 79 80 79 80 79 80 79 80 79 80 79 80 79 80 79 80 79 80 79 80 Posoda 8 7 3 -7 3 9 9 4 5 5 8 6 10 7 15 9 10 9 8 6 5 13 11 6 95 88 Frite —i. 1 1 1 1 1 — — 1 — 2 1 — — 1 — 1 — — — — 4 7 Kontejner 2 1 — 2 — 6 5 2 5 1 . 7 1 3 — 3 5 — 2 1 — 5 3 2 2 33 25 Orodjarna 1 — 1 — 2 — 1 — 1 — 2 3 1 2 — 1 1 2 — — 1 — 1 1 12 9 Radiatorji 2 3 4 1 2 — — 1 — 4 1 2 1 1 3 2 ,2 4 — 1 3 1 — 2 18 22 Kotli 2 1 2 — 1 2 1 — — 4 4 3 2 — 1 1 5 4 1 — 3 2 2 — 24 17 Vzdrževanje — 4 — 1 — 2 2 — — 1 1 — 3 — 1 1 2 — — 1 1 — 2 4 12 14 TOBI 2' 5 1 1 1 1 1 2 * 3 4 2 — 1 2 2 2 2 — 1 3 1 3 1 — 18 23 ERC 1 1 1 1 Odpreski 3 — 2 1 1 2 — 2 1 — — 1 1 — 2 1 — 2 2 1 — 1 1 1 13 12 DSSS 2 1 1. 1 — — — — 1 — — — — 1 3 2 1 1 1 — — 2 1 — 10 8 Skupaj 22 23 14 14 12 22 20 12 17 20 25 17 22 15 31 24 23 25 14 13 19 25 21 16 240 226 Tabela prikazuje stanje nesreč ločeno po TOZD in mesecih v letu 1980 v primerjavi z letom 1979. EMIL GREGORIČ Maraton tako in (nadaljevanje) i Sprememba je bila-neverjetna; Smuči so mi »prijele«, o krizi ni bik) nobene sledi več, skratka tekel sem, kot da bi šele začel. Sedaj je šele prišla do izraza tehnika teka. Tekel sem v osnovnem tekaškem koraku, ki sem ga dopolnjeval z eno-kora-kom. Bil sem kot prerojen. Tekmovalce, k; so me prej prehitevali, sem z lahkoto dohitel in jih tudi prehitel. Fanta v kavbojkah, -s katerim sva se lovila do kontrole, sem prehitel brez najmanjšega dodatnega napora. Užitke teka, ki sem jih doživljal v teh trenutkih, skoraj ni mogoče opisati. K temu je pripomoglo tudi lepo sončno vreme, ki je napravilo visoko planoto še bolj o-čarljivo. Nekako pri 29 km se mi je porodila ideja o sestavi tega članka. V mislih sem med tekom začel urejevati dogodke na- progi in sestavljal obliko sestavka. 30 km — tečem že 3 ure in 16 minut, -zaostanek 12 minut za planiranim časom 10 km na uro. Ves ta za- ostanek sem prislužil v prvi polovici teka, ko sem i-mel težave. Kljub temu, da sem vedel, da planiranega časa ne bom dosegel, sem bil zadovoljen, ker sem zadnjih 5 k-m pretekel v 25 minutah. Kar pomeni, da sem tekel hitreje kot prej. 34 km — zopet okrepčevalnica — tista, pri kateri sem pred eno uro mazal smuči in nabiral moči za nadaljnji tek.. Sedaj postanek ni bil potreben, kljub temu sem vzel nekaj sladkorjev in jih med tekom pojedel. 37 km — zadnja -okrepčevalnica, domačinka je ponujala potico, nasmehnil sem se in jo vljudno odklonil, popil senu pa čaj, ter vzel limono in viter-gin ter hitel naprej. Tekel sem s hitrostjo približno 10 km na uro, kar je bilo v teh razmerah zame zadovoljivo. Po približno 4 urah teka že čutim, kako pojemajo moči, zopet se pojavi manjša kriza, ki je posledica izčrpanosti. 39 km — zadnja kontrola in smerokaz- cilj 3 km. Tempo teka mi je upadel. Čutim tudi bolečine v kolkih, v predelu križa in v ramenskem obroču. Vem, da je to posledica vsiljenih gibov, ki se precej razlikujejo od normalnih. U-trujenost je vse hujša, noge me ne ubogajo več, roke le s težavo sledijo ritmu gibov. V mislih pa vidim le cilj in. koliko še moram preteci do konca. Sotekmovalcev sploh ne vidim, za skupino, ki sem jo dohitel, mi je vseeno ali jo prehitim ali ne. V kratkem položnem 4 do 5 metrov dolgem spustu sem kar naenkrat izgubil ravnotežje in padel rta nos, kolikor sem dolg in širok. Uvidel sem, da sem na koncu z močmi, saj kaj takšnega, da padem skoraj na ravnem, si ne morem drugače predstavljati. Še zadnjih 800 metrov — tek med hišami Črnega vrha čez, s snegom pokrito nogometno igrišče, pa mimo šole je spremljalo večje število občanov, ki so bodrili vsakega tekmovalca. Iz telesa stisnem še zadnje atome moči, prehitim še tekmovalko in 3 tekmovalce pred sabo in se poženem v ciljno ravnino. Pred ciljem še vidim potrpežljive žene, kako čakajo s fotoaparatom v roki svoje može, da jih ovekovečijo na celuloidni trak. Cilj — v koridor se poženem v elegantnem stilu, češ, ne privoščim radoved- nežem, da bi videli kako sem »crknjen». Čas 4 ure 38 minut in nekaj sekund je in ni pomemben. Za cilj sem si zastavil 4 ure in 20 minut, tega sicer nisem dosegel, dosegel sem pa o-snovni cilj, pretekel sem celo progo in prispel na cilj. Muzika na prireditvenem prostoru ter gneča in hrup sta mi še povečevala zadovoljstvo ob doseženem uspehu, vendar sem se raje hitro podal proti avtu, da čim prej slečem prepoteno oblačilo. Pri avtu so me že čakali nasmejani obrazi Brede in .tovarišev, ki so tekli na 15 km. Še fotografski posnetek in že smo si pripovedovali doživljaje s proge. Če zaključim: kljub nezadostni fizični pripravljenosti in ob slabo namazanih smučeh, sem na progi -izredno užival. Doživljaji, ki sem jih doživel, bodo o-stali v prijetnem spominu. Podobnih množičnih tekov — maratonov se bom še u-deleževal in to iz dveh razlogov: zaradi tega, ker s tem krepim svojo psihofizično moč in ker v smu-' carskem teku neizmerno u-živam. E. G. Šmartinsko jezero V letih, odkar je nekaj manjših potočkov napolnilo razsežno dolino severno od našega mesta, ter tako ustvarilo Šmartinsko jezero, skoraj ni Celjana* ki ga vsaj enkrat ni obiskal. Mnogo pa je občanov, ki so si jezero zbrali za kraj, kjer ob aktivni rekreaciji -preživijo precejšen del prostega časa. Ob jezeru in okolici lahko vsakodnevno srečamo ribiče, atlete, gobarje, kajakaše, jadralce kot tudi nedeljske izletnike. Vsak od njih je tu našel nekaj za sprostitev, o-ziroma za urjenje telesnih in duševnih sposobnosti. Kljub temu pa lahko rečemo, da možnosti rekrei-ranja, ki jih jezero z. okolico daje, vse premalo in v premajhnem številu izkoriščamo. Razlogov je več. Naravne lepote, ki jih imamo tako rečeno pred nosom, čestokrat ne znamo ceniti. Pred kratkim je v razgovoru s celjskimi ribi či novinar Radia Celje povedal zanimivo zgodbo o nekem finskem novinarju. Lc-ta je ob obisku Šmar-t inskega jezera povedal, da je njegova domovina znana kot dežela tisočih jezer, da pa nobeno ni tako lepo kakor naše. Vsak komentar je odveč. Drug razlog je neobveščenost oziroma nepoznavanje vseh možnosti, ki -jih nudi jezero z okolico. Ta- koj je treba povedati, da so v tem'pogledu še največ storili celjski ribiči. Osnova je zadostno število in pa raznovrstnost ribjega življa.. Ribiška družina vsako leto vloži več tisoč kilogramov rib (lansko leto 7.000 kg krapov), katere vzgoji v lastnih gojitvenih ribnikih na Blagovni. Če upoštevamo še naravni prirastek in dejstvo da so prve vložene ribe dosegle trofejne vrednosti (po dolžini in teži), potem je razulji-vo, da je jezero postalo znano tudi izven naših meja. Ribiška družina pa je omogočila rekreacijsko u-kvarjanje z -ribolovom tudi širšemu krogu delovnih ljudi, ne samo svojim članom. Na več mestih ko so: Bife Jamnišek Irena, Šmar-jeta, Bife Grad Zinka, Runtole 3, Domačija Zlavs, Loče 3, domačija Arčan, Brezova 32, ribiška koča na. polotoku Brezova, Izletnik Celje, turistična pisarna, Avtobusna postaja Celje, Čolnarna Nivo, blizu pregrade — lahko kupimo dnevne" ribplovne dovolilnice, in sicer za roparske ali pa bele ribe. Vsa navodila in pravila vso napisana na dovolilnici. In katere ribe plavajo v jezeru? Med roparicami najdemo some, ščuke, smuče in postrvi, med belimi ribami pa predvsem krape, linje, ploščice, amurje, kline, podusti in ribji drobiž. V nadaljevanju moramo omeniti celjski NIVO, ki je ob pregradi postavil čolnarno in objekte za občasne prireditve. V čolnarni si lahko za določen čas sposodimo čoln (4 osebe) in si z veslanjem ogledamo jezero iz drugega zornega kota. Okrepčamo se lahko pa v bifeju Grad do katerega pridemo prek Preko-rij. Okolica jezera je bogata na flori in fauni. V gozdovih cesto naletimo na srne, zajce, fazane in veverice, ob jezeru pa je dosti rac in ptic pevk. Gobarji lahko že februarja, ob mili zimi, nabirajo podmahovke (marčevke), kasneje pa je dosti tudi borovnic.- Gozdne poti so izredno primerne za rekreacijski tek, saj jih za trening uporabljajo tudi atleti celjskega Kladi-varja. Našteti pa‘ je treba še nekaj razlogov ki zmanjšujejo obisk jezera. Predvsem mislimo na slabe, makadamske, dostopne ceste, premajhno število tu-ristično-gostinskih objektov, niso dane možnosti kampiranja (mimogrede, »divje« kampiranje je pre-. povedano) in neorganizirano nastopanje turističnih in drugih zainteresiranih organizacij. JEV PRVI POZDRAV IZ KATMANDUJA Iz Katmanduju v Nepalu se nam je s kartico z veliko pozdravi in željami ter uspeha pri našem delu oglasil sodelavec FRANČEK KNEZ — član jugoslovanske alpinistične odprave na LHOTSE. OBVESTILO Vse delavce zaposlene v DO EMO Celje obveščamo, da so kolesa in motorna kolesa od 20. 2. 1981 zavarovana pri zavarovalni skupnosti TRIGLAV Celje. Kolesa in motorna kolesa so zavarovana do višine 10.000,00 din, v primeru, da so bila v času kraje priklenjena na stojalo v kolesarnici. Delavec, kateremu je bilo v kolesarnici DO EMO ukradeno kolo, mora zahtevati povračilo škode v pravni službi delovne organizacije. Ob prijavi kraje mora delavec predložiti. naslednjo dokumentacijo: 1-. zapisnik o kraji, ki ga opravi Varnostna služba, 2. zapisnik o kraji, ki ga opravi Postaja ljudske milice Celje. Pravna služba SPOROČILA, ZAHVALE NAŠIH SODELAVCEV Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz tozd POSODA — obrat emajlimice za darilo, ki mi bo drag spomin na prebite dneve v njihovi delovni sredini, obrtem pa jim želim še mnogo uspehov pri delu in osebne sreče v življenju. Marija ŽOLEK Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka montaža zavijal niča — tozd Posoda, prisrčna hvala ob odhodu v pokoj za lepo darilo, ki mi bo drag spomin na nje. - Želim jim še veliko delovnih uspehov pri nadalj-nem delu. Marija AMAN Za izkazano pozornost ob' moji bolezni, za obisk, ter denarno pomoč, se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozd Vzdrževanje. Stane KOKOL Vsem sodelavcem Kleparskega oddelka — vodstvu obrata predelave kovin ter sindikalni organizaciji II. se iskreno zahvaljujem ob odhodu v pokoj za darilo, ki mi bo drag spomin. Vsem sodelavcem in so-, delavkam pa želim za naprej vedrega razpoloženja, obilo delovnih uspehov, ter medsebojnega razumevanja. Rozika MISLOVIC Ob odhodu v pokoj se za izkazano pozornost najtopleje zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz tozda Vzdrževanje — strojni obrat, DSSS — sektorju za kadrovske in samoupravne odnose ter aktivu ZB in DLT. Še posebej hvala vsem za dragocena in lepa darila, ki me bodo vedno spominjala nanje. Ob nadaljnjem delu pa vsem želim veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Andrej PODJAVORŠEK Rešite jo,saj ni težka-2 VODORAVNO: 1. slovensko ime za sedmi mesec, 10. angleška dolžinska mera, 11. tretje slovensko mesto, 12. italijanski pesnik (Božanska komedija), 14. skandinavski naziv za smuči, 15. reka v AP Vojvodini, 16. ime filmske igralke Gardner, 19. kratica za gospodarsko razstavišče, 2L krinka, prismoda, 23. znak za lahko kovino, 24. gorovje v Afriki, 26. reka v Sibiriji, 30. reka v AP Kosovo, 32. reka, ki teče skozi Kranj, 35. znan ljubljanski lokal, 36. otočje v Tihem oceanu, 38. ženski glas, 40. kvartaški izraz, 41. mesto v Italiji. NAVPIČNO: 1. otok ob zahodni Afriki, 2. luka v Izraelu, 3. del Maribora) 4. reka v Sibiriji, 5. kratica za razvojni center, 6. domača žival, 7. sinjska viteška igra, 8. obdelan kos zemlje, 9. začetnici priim- ka in imena upokojenega sekretarja samoupravnih organov EMO, 13. razprava, 16. rimski bog ljubezni, 18. tropska rastlina podobna agavi, 20. avtomobilska oznaka Reke, 2Ž. želatina iz alg, 25. zgornje okončine, 27. vnetje bedrnega živca, 29. študent začetnik, 31. pločevina zavita v rolno, 33. vzklik pri bikoborbah, 34. oče, 37. veznik, 39. kazalni zaimek. —Slavi— 1 2. 3 k 5 6 2 9 40 0 41 42 45 O 41» O 45“ 46 0 4? 48 19 29 o 24 ll O 23 Zk 25 o 2« 27 n O 22 29 o 39 31 Sl' 33 3lf E3 35* *9 37 O 32 39 4o H ki REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 1 VODORAVNO: I. februar, 8. rok, 9. MLO, 10. Al, 11. R, 12. Ig, 13. mir, — 1, 14. Ce — g, 15. Ra — e, 16. moka, 18. Igla, 19. B, 20. sr — e, 21. RI, 22. I, 23. sto — z, 24. LO — O, 26. ag, 27. Ant, 29. Ive, 30. kimavec. NAVPIČNO: 1. France, 2. Eol, 3. BK, 4. R, 5. um, 6. ali, 7. Rogla, 11. Rigoleto, 13. M, 15. Ra, 16. MG, 17. KA, 18. Ir, 19. bizgec, 20. silak, 21. R, 23. S, 25. oni, 26. Ave, 28. TM, 29. IV. ZAHVALA Dne 11. 3. 1981 smo na mestnem pokopališču pokopali v grobnico borcev NOV drago mamico ŠMID MILADO. Vsem prijateljem in znancem, povskemu zboru DPD — Svoboda, godbi na pihala, ki so jo spremili na zadnji poti iskrena hvala. Sodelavcem in vodstvu TOZD — Vzdrževanje za darovano cvetje in tolažilne besede posebno hvala. OOS — TOZD — Vzdrževanje hvala za njeno človeško gesto. Žalujoči varovanci , Jože, Emil in Gusti Oštir ZAHVALA Ob bridki izgubi drage mame, se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz tovarne in prodajalne, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, cvetje in pomoč. Žalujoča hčerka Pilko Jelena z družino Dopisujte v naše glasilo Eituijfiliee Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. -StAVl- Naš humor Sprehajalec vpraša drugega sprehajalca: »Kaj pa išče tista uboga 'ženička tako obupano?« »Bankovec za 1000 din.« »Kako pa veste tako natančno?« »Jaz sem ga našel.« — 0 — Butalca se sprehajata ob morju, ko vzklikne eden: »Poglej, mrtev galeb!« Drugi pogleda pod nebo in vpraša: »Kje pa?« — 0 — Miličnik ustavi motorista: »Hej tovariš, pravkar ste izgubili ženo, ki je sedela za vami!« »Uh, ali me je treba zaradi tega tako prestrašiti? Mislil sem že, da sem prehitro vozil!« V družino našega sodelavca pride dopoldan in-kasant pobirat vodarino. Doma pa je samo ■ stara mama, ki je prišla na o-bisk iz Zg. Savinjske doline. ' »Kaj tudi za vodo pobirate denar, saj nam jo vendar daje bog zastonj.« »Že, že, vodo že daje zastonj, toda na cevi je pa čisto pozabil, zaradi tega pa za te sedaj jaz pobiram.« »Tovariš zdravnik, pomislite, v spanju govorim!« »Ja, pa kaj to moti vašo ženo?« »Ne, ne, saj nisem poročen.« »No, zakaj pa ste potem zaskrbljeni?« »Kolegi v pisarni se mi smejijo.« Kakšna je razlika med ženo in telefonom? V telefon vržeš 10 dinarjev in govoriš tri minute. Ženi daš celo plačo in moraš biti ves mesec tiho. KDO TUDI, Dl9 SE V CELJU NIC NE DOGAJA ,,, SAJ SMO PNE D ¿ETI IMELI INVAZIJO UŠI, DANES _ IMAMO STEKLINO ,,, ...ČISTILNI FILTAI SO ZELO DRA6A AEC ZATO GLOBOKO DIHAJTE, DA ZNIZATE KONCENTRACIJO SO* v ZRRKU TELEFONU ATO A A fkezo o&zaèct 'xjtwÿv A FRAZO ošrctcct Ali VES KAJ BI SE POJAVILO, CE BI UVEDLI PAI NAS SONČNO ENERGIJO snthatinz, da sytt pojtAiiAt Aooft^ei BLATA, pa. Ai tr TâJw dette ... ZGRADILI BI SE Sončno" upravo ; MNOGI UŽIVAJO POŽIVILA, DA NE „ „UMREJO OD DOL 60 ČAS JR KAKO D0L60 TE ZE OSVOBAJA DELO BRRR,,, DELO OSVOBAJA, ŠELE POKOJ BO . osvoboditelj! fNVÀONVXG d. padimo- žepi'i jubti ...Àt eni /nujtvr, da Amer AFùi ZIDARJI ! ^pcde JtAteit, ati inutJKE odetej nižaje RAzjSODIŠČE, -rte SODIŠČE ! NOSILEC CEN NAJ BO LE POLŽ,ON NE HITI! gZZ PEČ! -stž> 3£Oro&H ~ gZEZ Be*eP 'PA F?A te. /ff tiAsevfc - pepA prošnja je pod številko <:tZ6 ? fa-AUševič) Modre in manj modre Razum služi vsemu in ne vadi nikamor. Višek sreče je, če je človek pripravljen biti tisto, kar je. Napake drugih nas vselej navdajajo z veseljem. Možje kujejo zakone, žene običaje. Pamet, ki bi jo radi imeli, kvari tisto, ki jo imate. Idealist je oseba, ki pomaga drugim, da napredujejo. Spomin na trpljenje ¡podvojuje srečo. Bolezen pridirja na konju in odide ipeš. Priloga APRIL 1981 Pravilnik o razčlenitvi meril in načinu oblikovanja cen za izdelke in storitve Objavljamo osnutek Pravilnika o razčlenitvi meril in načinu oblikovanja cen za izdelke in storitve, ki ga je pripravila delovna skupina Sektorja za ekonomiko in organizacijo poslovanja, sektorja za kadrovske in samoupravne odnose in služba marketing. Omenjeni pravilnik je bil že oblikovan na kolegiju direktorjev TOZD in kolegiju DSSS, in ga posredujemo delavskim svetom TOZD v obravnavo in sprejem po predhodnih razpravah na samoupravnih delovnih skupinah. Pravilnik je izdelan na osnovi Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ 1/80 in 38/80), po katerem delavci TOZD samostojno oblikujejo cene za svoje proizvode in storitve na enotnem jugoslovanskem trgu na podlagi delovanja tržnih zakonitosti, upoštevajoč odnose medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti, na osnovi meril določenih v zakonu in ostalih pogojih pridobivanja dohodka. S tem Pravilnikom predvsem reguliramo merila za oblikovanje cen izdelkov in storitev, ki so: — razmerja med ponudbo in povpraševanjem na domačem trgu; — vpliv svetovnih cen na ravni in razmerja v cenah na domačem trgu; — gibanje povprečne produktivnosti dela in smotrno izkoriščanje sredstev za proizvodnjo; [ — delitev celotnega dohodka družbe med dejavnosti v sorazmerju z njihovo produktivnostjo dela. Pravilnik ureja tudi splošna načela in način oblikovanja cen izdelkov in storitev, področje servisa, pogoje za prodajo in seveda organe pooblaščene za oblikovanje cen. Upoštevajoč gornji Pravilnik, ki v načelu določa sistem oblikovanja cen, bodo v vsaki spremembi in novi ceni izdelkov in storitev v Večini primerov odločali DS TOZD po predhodni obravnavi na samoupravnih delovnih skupinah. Predloge za spremembo cen pa bodo pripravljale strokovne službe v TOZD in DSSS. Ker se z novim Zakonom o cenah po-družblja tudi področje cen, to pomeni, da se bodo cene oblikovale predvsem znotraj združenega dela z dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem, le izjemoma pa se bodo uporabljali administrativni ukrepi državne regulative. Vodja marketing službe Jože Turnšek Na temelju 62 člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ 53/76), 3 alinee, 48. člena Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Ur. list SFRJ 1/80 in 38/80) in .......... čle- na Statuta temeljne organizacije združe- nega dela ................................ je delavski svet temeljne organizacije združenega dela ........................ na svoji seji dne................... spre- jel naslednji pravilnik O RAZČLENITVI MERIL IN NAČINU OBLIKOVANJA CEN ZA IZDELKE IN STORITVE 1. SPLOŠNE DOLOČBE L člen Upoštevajoč osnovna načela in merila za oblikovanje cen ter da zagotovijo stalen in enoten postopek določanja cen in ostalih pogojev v skladu z dolgoročnimi družbenimi interesi in interesi organizacije združenega dela, sprejemajo delavci TOZD (v nadaljnjem besedilu — TOZD) pravilnik o razčlenitvi meril in načinu oblikovanja cen za izdelke in storitve. 2. člen S tem pravilnikom se določajo: — merila za oblikovanje cen izdelkov in storitev; — splošna načela in način oblikovanja cen izdelkov in storitev; — osnove za določanje internih cen v poslovanju s temeljnimi organizacijami združenega dela v sestavi DO; — način oblikovanja cen za prodajo dodatne opreme, materiala, rezervnih delov iz domačih in tujih virov; — način oblikovanja cen servisnim storitvam, industrijskih prodajaln in ostalo; -— pogoj za prodajo izdelkov in storitev; — organi, pooblaščeni za oblikovanje cen. Delavci v TOZD oblikujejo v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samostojno cene za svoje proizvode in storitve na enotnem jugoslovanskem trgu na podlagi delovanja tržnih zakonitosti, izhajajoč pri tem iz meril, določenih v zakonu odnosno v tem pravilniku v skladu s pogoji za pridobivanje dohodka, določenih s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom in zakonom. 3. člen . Politika cen je sestavni del poslovne politike organizacije združenega dela. Cene izdelkov in storitev se oblikujejo \\ skladu s splošno politiko cen, zakonskimi predpisi, merili za oblikovanje cen, stroški proizvodnje, tržnimi pogoji in v skladu z dolgoročnimi cilji TOZD opredeljenimi v dolgoročnih, srednjeročnih in kratkoročnih planih. 4. člen TOZD se lahko dogovarja tudi z drugimi TOZD z ustreznimi samoupravnimi sporazumi o cenah izdelkov in storitev, o merilih za oblikovanje cen in ostalih pogojih, vendar pod pogojem, da se dogovarjanje ne izvaja s ciljem doseči monopolen položaj na tržišču, ki ni v skladu z veljavnimi predpisi. 5. člen Cene za izdelke in storitve so: a) cene za izdelke in storitve, katerih ceniki se obvezno pošiljajo pristojnim organom v overitev; b) cene za izdelke in storitve, katerih obvestila o cenah se morajo pošiljati pristojnim organom zaradi spremljanja; c) cene, ki se prosto oblikujejo po pogojih trga upoštevajoč pozitivne predpise in ta pravilnik. Z ozirom na pariteto so cene proizvajalčeve, grosistične in maloprodajne. TOZD oblikujejo cene bodisi samostojno, s samoupravnimi sporazumi ali družbenimi dogovori. PRILOGA 3 2. MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN 6. člen Pri planiranju, določanju pogojev za pridobivanje in delitev dohodka ter ukrepih ekonomske politike na področju trga in cen je nujno upoštevati blagovno denarne odnose, gibanje celotne družbene reprodukcije, družbenoekonomske funkcije cen, ekonomske zakonitosti v socialističnem samoupravnem sistemu. Udeleženci pri oblikovanju cen in družbeni kontroli cen naj poleg gornjega izhajajo tudi iz meril po zakonu odnosno po tem pravilniku. 2.0. Razmerje med ponudbo in povpraševanjem na .domačem trgu 7. člen Pri uporabi tega merila TOZD upošteva svoje plane, ki morajo biti izdelani ha osnovi kapacitet, norma ur za enoto proizvoda in fonda delovnega časa zaposlenih proizvodnih delavcev, materialne in denarne bilance, samoupravne s porazu* trie in družbene dogovore o medsebojnih pravicah in dolžnostih pri uresničevanju plana s ciljem vzpostavitve stabilnih razmerij med ponudbo in povpraševanjem na jugoslovanskem trgu. izdela za isto časovno obdobje kot ponudba in sicer najmanj za 3 leta. Bilanca povpraševanja se izdela za vsako leto posebej. 11. člen Z dajanjem bilance povpraševanja in bilance ponudbe v medsebojno razmerje za najmanj zadnja 3 leta dobimo srednjeročni trend gibanja razmerja med ponudbo in povpraševanjem, ki nam služi kot korektivni faktor letnega razmerja in kot stalna korektura cen posameznih proizvodov in storitev ali skupin proizvodov ob priliki korekcije cen. bilanca povpraševanja za zadnja £p _ 3Jeta x 100 __ ____________ bilanca ponudbe za zadnja 3 leta 12. člen Razmerje med ponudbo in povpraševanjem se izračuna najmanj enkrat letno bodisi ob koncu ali v začetku leta, po potrebi pa tudi med letom, in sicer tako, da se izračunano letno razmerje množi s povprečnim 3-letnim trendom razmerja KF. Tako dobljeno razmerje uporabljamo kot korektivni faktor obstoječih cen proizvodov in storitev ali cen po kalkulaciji. 13. člen 8. člen Pod materialne bilanco na strani ponudbe vključujemo podatke o proizvodnji, uvozu, zalogah, število OZD istovrstnih ali sorodnih proizvodov — grupacije, obstoječe zmogljivosti in zmogljivosti v izgradnji ter njihova izkoriščenost, stan je zalog surovin in repromateriala. 9. člen V kolikor uporabljamo pri ponudbi planske podatke, potem le-te korigiramo s faktorjem objektivne možnosti, ki ga dobimo. p izvršena proizvodnja v zadnjih 3 letih planirana proizvodnja v zadnjih 3 le.tjh Dejansko bilanco ponudbe predstavlja za naslednje leto plan • proizvodnje korigiran za gornji faktor. 10. člen Pod materialno bilanco na strani povpraševanja vključujemo podatke'o potrošnji, izvozu, zalogah, raziskava trga, o samoupravnih sporazumih o skupnih osnovah plana med proizvajalnimi in prometnimi TOZD. Bilanca povpraševanja se 4 — PRILOGA V kolikor je ponudba večja od povpraševanja se načeloma cena ne znižuje, ampak se poveča udeležba prometnih organizacij za kupoprodajo na zalogo in za ostale akcije za pospešitev prodaje. Kot dokumentacijska osnova za merilo ponudbe in povpraševanja se lahko koristijo podatki OZD, splošnih združenj in gospodarskih zbornic, organov statistike in plana, SDK in drugih bodisi količinskih ali vrednostnih. 2.1. Vpliv svetovnih cen na ravni in razmerja v cenah na domačem trgu, na odnose pri pridobivanju in delitvi dohodka tet na razvojno politiko družbe. 14. člen Pri uporabi tega merila TOZD upošteva bodisi izvozne čepe ali inodomicilne cene ustrezne države zaradi specifičnosti svojih proizvodnih programov. V kolikor niso podani pogoji, so to merilo ne uporablja, seveda pa morajo pri vseh teh Cenah biti izključeni negativni vplivi ekonomskopolitičnih monopolov. 15. člen Pri proizvodnem programu odnosno izdelkih in storitvah, ki so predmet izvozne orientacije, bo TOZD uporabljala za korekcijo domačih cen izvozno ceno, kot povprečno ceno realiziranega izvoza teh izdelkov in storitev v ustrezni državi, obračunano po vsakokratnem blagovnem tečaju din ustrezne države, in sicer za najmanj 2-letno obdobje (blagovni tečaj je devizni izkupiček fco jugo meja pomnožen z ustreznim nakupnim tečajem in izvozno stimulacijo). V koli kot je izvozna cena večja od domače, se ta takoj izenači, sicer se domača cena korigira z odstotkom gibanja trenda izvoznih cen. 16. člen Pri ostalem proizvodnem programu odnosno izdelkih in storitvah bo TOZD uporabljala za korekcijo domačih cen inodo-mioilno ceno (proizvajalčeva, kataloška, itd.) ustrezne države obračunano po srednjem tečaju din zadnje tečajne liste predhodnega meseca, ko prične postopek spremembe domače cene. Za preteklo obdobje uporabimo isto pravilo in isti mesec v tem obdobju kot v prvi alinei tega člena. Domača cena se korigira z odstotkom gibanja trenda inodomicilnih cen za najmanj 2-lctno obdobje. 2.2. Gibanje povprečne produktivnosti dela in smotrno izkoriščanje sredstev za proizvodnjo 17. člen Produktivnost dela TOZD v odnosu na povprečno produktivnost dela skupine ali podskupine, v katero je TOZD razvrščena, je sestavljena iz dveh kazalcev: P1 + P2 p = količnik produktivnosti dela TOZD v odnosu na povprečno produktivnost dela skupine ali podskupine indeks rasti fizičnega obsega p, = proizvodnje na delavca X 100 ' indeks rasti fizičnega obsega proizvodnje delavca skupine ali podskupine Indeks rasti fizičnega obsega proizvodnje se izračuna tako, da se deli proizvodnja po količini enakega obdobja tekočega leta z enakim obdobjem preteklega leta (četrtletje ali leto) s številom delavcev. Podatki za skupino ali podskupino so podatki Zavoda za statistiko. dohodek na delavca TOZD X 100 P2 = -..—.....— r ............ dohodek na delavca skupine ali podskupine Dohodek na delavca TOZD se primerja s povprečno doseženim dohodkom na delavca skupine ali podskupine za tekoče obdobje (četrtletje ali leto) po podatkih Službe družbenega knjigovodstva. 18. člen Smotrno koriščenje sredstev 'za proizvodnjo TOZD v odnosu na smotrno koriščenje sredstev za proizvodnjo skupine ali podskupine, v katero je TOZD razvrščena, se določa z dvema kazalcema: n + rc r .= količnik smotrnega koriščenja sredstev za proizvodnjo < dohodek v primerjavi s povprečno _ uporabljenimi sredstvi TOZD x 100 [dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi skupine fali podskupine, celotni prihodek v primerjavi s povprečno koriščenimi obratnimi _ sredstvi TOZD x 100 celotni prihodek v primerjavi s povprečno koriščenimi obratnimi sredstvi skupine ali podskupine Kazalca n in n se izračunata za tekoče obdobje (četrtletje ali leto) po podatkih Službe družbenega knjigovodstva. 19. člen Produktivnost dela TOZD in uspešnost koriščenja in upravljanja s sredstvi proizvodnje sč izračuna: K = količnik produktivnosti dela in uspešnosti koriščenja in upravljanja s sredstvi proizvodnje TOZD v odnosu na skupino ali podskupino, v katero je TOZD razvrščena 2.3. Delitev celotnega dohodka družbe med dejavnosti v sorazmerju z njihovo produktivnostjo dela, uspešnostjo upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi ter celotno družbeno produktivnostjo dela ob prizadevanju, da se v mejah ekonomske smotrnosti in enakopravne delitve dohodka izenačijo pogoji gospodarjenja. 20. člen Ugotavljanje delitve celotnega prihodka TOZD in skupine ali podskupine, v katero je TOZD razvrščena v sorazmerju z njihovo produktivnostjo dela in uspeš- * nostjo koriščenja in upravljanja sredstev za proizvodnjo. PRILOGA — 5 Delitev celotnega prihodka na porabljena sredstva in dohodek izkazuje kazalec: celotni prihodek v odnosu na porabljena sredstva skupine e = ali podskupine x 100______________ celotni prihodek v odnosu na porabljena sredstva TOZD Za izračun se uporabijo podatki Službe družbenega knjigovodstva. e = količnik stopnje dohodka v celotnem prihodku skupine ali podskupine v odnosu na stopnjo dohodka TOZD. 21. člen Količnik upravičenosti za uskladitev prodajnih cen TOZD na osnovi ugotovitve delitve celotnega prihodka na dohodek in porabljena sredstva v sorazmerju z doseženo produktivnostjo dela in smotrnim izkoriščanjem ter upravljanjem sredstev za proizvodnjo dobimo tako, da kazalec »pr« pomnožimo s kazalcem »e«. 22. člen Vpliv posameznih meril iz predhodnih členov na dejansko korekcijo prodajnih cen izdelkov in storitev ali kalkulativnih cen je naslednji: — prvo merilo — poglavje 2.0 (20 %) — drugo merilo — poglavje 2.1 (10 %) — tretje merilo — poglavje 2.2 (20 %) — četrto merilo — poglavje 2.3 /(50 %) Izračun indeksa dejanske korekcije cen izdelkpv in storitev lahko dobimo tako, da indeks posameznega uporabljenega merila množimo z gornjim indeksom — ponderjem in seštejemo dobljene zmnožke, upoštevajoč odstotni račun. Podatke za prvo merilo pripravi marketing služba, za drugo služba zunanje trgovine, za tretje in četrto sektor za ekonomiko in organizacijo poslovanja. 2.4. Spodbujanje razvoja proizvajalnih sil družbe 23. člen Spodbujanje razvoja proizvodnje preko cene je možno, v kolikor se opredeli, da je razvoj te proizvodnje odnosno izdelkov in storitev bistvenega pomena za optimalen in stabilen razvoj opredeljen v dogovoru o osnovah družbenega plana Jugoslavije odnosno planov ostalih družbenopolitičnih skupnosti. 6 — PRILOGA S samoupravnim sporazumom odnosno družbenim dogovorom udeležencev v oblikovanju cen se opredeli višina udeležbe v ceni za stimuliranje razvoja kot tudi dinamika in skupen čas izločanja in uporaba teh sredstev. 2.5. Vpliv cen na gibanje življenjskih stroškov 24. člen Proizvodni programi odnosno izdelki in storitve TOZD imajo posreden ali neposreden vpliv glede cen na gibanje življenjskih stroškov, zato se. bo to dejstvo upoštevalo pri korekciji cen z indeksom in metodologijo organov statistike. 3. PRODAJA DODATNE OPREME, MATERIALA IZ DOMAČIH IN TUJIH VIROV 25. člen Po posebnem postopku se formirajo cene izdelkom — materialu, ki jih TOZD kupuje od tujih ali domačih dobaviteljev v svrho kompletiranja lastnih finalnih izdelkov in proizvodnega programa. Postopek določi TOZD v skladu z zakonskimi predpisi o oblikovanju teh cen, kar velja tudi za prodajo materiala. 26. člen Tako oblikovane cene dodatne opreme — materiala, ki jih TOZD dobavlja dobavitelj, vsebujejo poleg nabavne ali planske cene dodatno še: — odvisne stroške (transport, zavarovanje, bančni stroški, carina, takse, uvozne davščine in eventualno drugi). Ta izračun opravi služba nabave ali uvoza; — grosistično maržo ali delež prometne storitve, ki jo določi skupščina občine ali drugi organi, ki so zato pooblaščeni v družbenopolitični skupnosti v načelu na nivoju marž enakih ali sorodnih proizvodov drugih OZD na področju iste občine. 4. PRODAJA IZDELKOV IN STORITEV — USLUGE KOT STRANSKA DEJAVNOST TOZD 27. člen Kadar TOZD pristopi k proizvodnji in prodaji izdelkov in storitev — uslug kot stranske občasne dejavnosti, so za določanje prodajne cene po teh posebnih naročilih pristojni vodje poslovnic prodaje, pri čemer upoštevajo kalkulacije in stopnjo akumulacije po gospodarskem planu, sprejetim na DS TOZD. 5. NOVI PROIZVOD 28. člen V skladu s 43. členom Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in spremljajočih predpisov je določeno, kateri proizvod se šteje kot nov proizvod, ki je rezultat domačega znanstvenoraziskovalnega in razvojnega dela. TOZD bo štela kot nov proizvod tudi razne druge tehnično-tehnološke izboljšave v skladu z veljavnimi predpisi. Sektor za ekonomiko in organizacijo poslovanja v sodelovanju z razvojnimi in tehnološkimi službami v TOZD in DSSS hkrati s pripravo poskusne proizvodnje novega izdelka izdela tudi predkalkulaci-jo stroškov tega izdelka, tehnični opis ter risbe in tehnično primerjavo lastnosti s sorodnimi proizvodi drugih proizvajalcev vsaj 3 mesece pred pričetkom redne proizvodnje v svrho čakalnih rokov bodisi 30 ali 60 dni. Cene za nov proizvod TOZD oblikujejo po kalkulaciji, v kateri obvezno upošteva stroške razvoja bodisi individualno ali v skladu z internim samoupravnim aktom s področja razvojne dejavnosti in gospodarskim planom. 6. REZERVNI DELI IN SERVISNE STORITVE 29. člen Cene rezervnim delom se oblikujejo po posebnem postopku, in sicer se na nabavno ali interno plansko ceno doda 50 % pribitka iz domačih virov in 80 % iz uvoza, ki je namenjen prvenstveno za pokrivanje stroškov servisiranja v času garancije upoštevajoč pri tem veljavne predpise. To velja za vse rezervne dele bodisi kot lastni sestavni deli, polizdelki, kjer se upošteva kalkulacija, kot tudi od domačih ali tujih dobaviteljev. 30. člen Cene servisnim storitvam se oblikujejo po kalkulaciji na servisno uro, upoštevajoč kvalifikacijo, gospodarski plan posamezne TOZD. Poleg tega se koristnikom servisnih uslug zaračunavajo kilometrina, čas na poti, dnevnice, proste sobote, nedelje in prazniki v skladu z ustreznimi samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in veljavnimi predpisi. 31. člen Pri oblikovanju cen izdelkov in storitev ter dodatni opremi sme TOZD zaračunavati stroške servisiranja le pri tistih izdelkih, kjer se servisiranje predvideva. Odstotek stroškov servisiranja se določi na osnovi izračuna povprečnih stroškov predhodnih servisnih storitev^ enega izdelka ali skupin izdelkov za obdobje enega leta. Izračun izdelata servisna služba in služba plana in analiz. 7. INTERNE CENE 32. člen Izdelkom, katerim se cena določa na osnovi tega pravilnika in se prodajajo tudi med TOZD v DO EMO, je interna cena enaka ceni za zunanje kupce. 33. člen Izdelkom TOZD, ki spadajo v osnovno dejavnost TOZD in se uporabljajo kot material v drugi TOZD v DO EMO, se cene (udeležba v skupnem prihodku) določajo na osnovi meril delitve skupnega končnega izdelka. 34. člen Cene izdelkom in storitvam, ki ne spadajo v osnovno dejavnost TOZD, se oblikujejo na osnovi kalkulacije tako, da se na polno lastno ceno, ki vključuje pokritje vseh stroškov, OD in vseh obveznosti iz dohodka in čistega dohodka, doda planirana stopnja akumulacije. 8. KALKULACIJA 35. člen Kalkulacija je osnova za določanje cen posameznim izdelkom in storitvam in je sestavljena po naslednji metodologiji do pokritja vseh stroškov, OD in vseh obveznosti iz dohodka in čistega dohodka. 1. DIREKTNI STROŠKI: — material, — OD direktni; 2. VARIABILNI STROŠKI; 3. FIKSNI STROŠKI: — OD fiksni (vezani na delo — OD dir.), — fiksni stroški R-4 (vezani na material), — fiksni stroški R-4 (vezani ria delo — OD dir.); 4. PRISPEVKI, DAJATVE IN OSTALI STROŠKI: — DSSS, — del dohodka za obresti, — prispevki iz OD, — prispevki po odlokih, — prispevki po pogodbah, — davki in prispevki iz dohodka, — stanovanjski prispevek; PRILOGA — 7 5. ZA SSP, POSOJILA IN ZDRUŽEVA NJE. 9. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA 36. člen Industrijska prodajalna posluje v skladu z registracijo in oblikuje cene: — pri pariteti tovarniška cena doda odvisne stroške, maržo in DPP po veljavnih predpisih; — pri pariteti maloprodajna cena doda DPP po- veljavnih predpisih, zakonita marža pa je že vključena v ceni. 37. člen V kolikor proizvajalne TOZD priznavajo industrijski prodajalni kakršnekoli bonifikacije, odloča o tem DS TOZD, pri čemer določi tudi višino, čas, namen in način obračuna ter porabe. 10. POGOJI ZA PRODAJO IZDELKOV IN OPRAVLJANJE STORITEV 38. člen Praviloma se določajo pogoji za prodajo izdelkov in opravljanje storitev s sa-jnoupravnimi sporazumi o združevanju dela in sredstev ter. trajnem poslovnem sodelovanju v skladu z veljavnimi predpisi in Zakonom o obveznem združevanju dela in sredstev OŽD, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev s proizvajalnimi OZD (Uradni list SFRJ 66/80), s kupoprodajnimi pogodbami ter upoštevanjem tega Pravilnika. 39. člen Samoupravni sporazumi, kupoprodajne pogodbe in iz njih izhajajoči akti morajo praviloma vsebovati skupne plane, področje skupnega sodelovanja, splošne dobavne in plačilne pogoje, količine in asortiman blaga oziroma storitev z oznako iz cenika, kataloga — prospekte s ceno oziroma izdelavo izdelkov ali opravilo storitev po posebni želji, vrsta embalaže, jamstvo in kvaliteto izdelkov, opredelitev garancijskih obveznosti do kupca, vsa določila v zvezi z garancijo, izdelava atestov, reklamacije, opredelitve glede delitve skupnega prihodka ali dohodka, plačilo, itd. 40. člen Pri prodaji, izdelkov in storitev se zaračunavajo kupcu ali naročniku po tem splošnem aktu prodajne cene. Te cene se lahko znižajo glede na: 8 — PRILOGA — velikost natočila — skupino blaga, posamezno vrsto blaga — skupine kupcev —1 vrste kupcev (prometne organizacije, izvajalci investicijskih del, itd.) Pri oblikovanju cen izdelkov in storitev lahko TOZD upošteva popuste, bi se lahko smatrajo kot delež prometni OZD, rabat v prometu na malo, rabat v prometu na veliko, redni rabat, super rabat, količinski rabat, nesezonski rabat, tranzitni rabat, itd. Popusti so praviloma vključeni v cenah in o njih odločajo samoupravni organi istočasno ko odločajo o cenah. Za odstopanja do ± 10 % so pooblaščeni direktor TOZD oziroma od njega pooblaščena oseba, ki so po internih organizacijskih predpisih pooblaščene za posle s področja prodaje, o vseh večjih odstopanjih ponovno odločajo pristojni samoupravni organi. Za vsako leto vnaprej ob izdelavi go-, spodarskega plana se izdelajo tudi prodaj no-plačilni pogoji, ki jih potrdijo samoupravni organi TOZD. 11. ORGANI POOBLAŠČENI ZA OBLIKOVANJE CEN IN DOLOČANJE POSLOVNIH POGOJEV 41. člen Za oblikovanje din določanje cen ter poslovnih pogojev je pooblaščen DS TOZD po predhodnih obravnavah na samoupravnih delovnih skupinah. Delavski svet TOZD pooblašča strokovno službo TOZD za oblikovanje in določanje cen ter pogojev pni individualnih pogodbenih ¡naročilih, pri specialnih, tehničnih pogojih in ¡specifikacijah kupcev, pri javnih licitacijah po veljavnih predpisih in pri kooperacijskih poslih na dolgoročni podlagi, pri čemer upošteva merila .po tem Pravilniku in gospodarski plan TOZD. 42. člen Upoštevajoč splošno politiko cen in rezultate poslovanja v zaključnem ¡ra-r čunu za preteklo leto ;kakor tudi rezultate poslovanja po periodičnih obračunih, določi DS TOZD z gospodarskim planom za naslednje leto okvirno stopnjo akumulacije v celotnem prihodku odnosno dohodku TOZD. Sektor za ekonomiko in organizacijo poslovanja mora ob rednih periodičnih obračunih podati rentabilnostni izračun o višini stroškov za posamezne izdelke odnosno grupe izdelkov ¡ter s tem iniciativo marketing službi za strokovno pripravo’predloga za spremembo cene. Prodajne cene lizdeilkov in storitev praviloma pokrivajo stroške enostavne in razširjene reprodukcije pri posameznem proizvodu, storitvi ali grupi proizvodnje. 43. člen V kolikor prihaja do bistvenih premikov cen več kot ± 5 % pri surovinah, repno materialu in energiji,, da iniciativo nabava, uvoz, TOZD vzdrževanje vsaj enkrat mesečno preko Sektorja za ekonomiko im organizacijo poslovanja marketing službi za korekcijo cen, upoštevajoč veljavne predpise in ta Pravilnik ali se pod-vzamejo drugi ustrezni ukrepi za pozitivno poslovanje TOZD. DS TOZD je pooblaščen določati cene vsem izdelkom in storitvam na predlog strokovne službe. 44. član Cenik izdelkov in storitev s splošnimi prodajirtiimi din plačilnimi pogoji pripravi marketing služba v sodelovanju s prodajami TOZD, sektorjem za ekonomiko in organizacijo poslovanja, finančno službo in ga predloži v potrditev DS TOZD. DS TOZD lahko določi poleg cenilka tudi okvirno mejo, v okviru katere lahko pooblaščeni delavci priznavajo bonifikacije. 45. člen Odgovornost posameznih delavcev izvajanje zakonskih predpisov in internih določil, sklepov in sklepov organov upravljanja glede cen je naslednja: — direktor TOZD je odgovoren za izvajanje splošne politike cen glede -na zakonske predpise in interne akte te!r sklepov organov upravljanja TOZD. — delavci strokovnih služb,, ki predlagajo predloge, so odgovorni za strokovnost itn pravočasnost ter. pravilnost podanih analiz, predpisov in postopkov. — za oblikovanje cen proizvodov in storitev v skladu z veljavnimi predpisi ter določili 'tega Pravilnika in sklepov organov upravljanja TOZD, so odgovorni delavci, ki so pooblaščeni za oblikovanje cen z določili tega Pravilnika ali s konkretnimi sklepi organov upravljanja TOZD. 46. člen TOZD bo v skladu s 15. členom Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen samostojno odločala in sklepala posebne samoupravne-.sporazume o cenah z drugimi OZD in skupnostmi bodisi v grupacijah ali repro verigi, kjer bodo trajneje urejale medsebojne ekonomske odnose in razmerje v cenah, uporabila .merila po tem Pravilniku ali drugačno razčlenitev teh meril ob eventualni stro- kovni pompči pristojne skupnosti za cene v skladu z veljavnimi predpisi. V tem primeru bodo veljala merila po tem posebnem samoupravnem sporazumu o cenah, ki ga bo sklenil organ upravljanja TOZD. 47.. člen TOZD bo v skladu z 22. členom Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen siklapala samoupravne sporazume o združevanju dela in sredstev o trajnem poslovnem sodelovanju s prometnimi OZD in skupino oblikovale cene izdelkov in storitev v-skladu z veljavnimi predpisi. 12. DRUŽBENA KONTROLA CEN 48. člen Družbeno kontrolo cen opravljajo samoupravne organizacije in skupnosti, organizirani porabniki, kadar gre za cene proizvodov in storitev' za neposredno porabo delovnih ljudi in občanov, skupnosti za cene in pristojni organi družbeno političnih skupnosti. Družbena kontrola cen se opravlja na podlagi meril, ki so določena v zakonu, v skladu z ekonomsko politiko oziroma politiko cen, določeno v družbenih pianih in aktih o njihovem uresničevanju v po-meznem letu, po tem Pravilniku in po samoupravnih sporazumih o oblikovanju cen. Družbeno kontrolo cen po tem Pravilniku opravlja samoupravna delavska kontrola TOZD. 49. člen Kot ukrepi neposredne ¡kontrole cen se lahko za posamezne proizvode in storitve predpišejo: — določitev najvišjih cen oziroma ravni cen — način oblikovanja cen , — dajanje soglasja ¡k cenam — pošiljanje cenika skupnosti za cene v potrditev. Ukrepi neposredne kontrole cen so časovno omejeni, sicer se le ti podaljšujejo, če se ¡razmere ¡na trgu ne zboljšujejo s tem, da se vsakih 6 mesecev znova ugotavlja, ali so še razlogi za to, da se ti ukrepi obdržijo. 50. člen Če pride v- odnosih ¡na trgu in pri gibanju cen do velikih motenj, ki ogrožajo izvajanje ekonomske politike, če opazi monopolistične pojave, ki spodkopavajo enotnost jugoslovanskega* trga, predpiše ZIS na podlagi soglasja pristojnih republiških in pokrajinskih organov ukrep neposredne kontrole cen tudi za proizvode in storitve iz pristojnosti drugih družbeno političnih skupnosti. Skupnost za cene ine sme OZD odreči potrditev cenika, če so cene v njem na ravni ali pod ravnjo cen za enake proizvode idruge OZD, kateri je ta skupnost potrdila cenik. 13. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 51. člen Ta pravilnik začne veljati 8 dan po objavi v uradnem glasilu DO EMO. Z dnem, ko stopi v veljavo ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o obliko-vanjujcen z dne 16. 9. 1976. Obstoječe cene veljajo naprej, za njihovo isprernepibo pa veljajo določbe tega Pravilnika. Predsednik DS •-jr PRILOGA — 11 j ______jj:-..,..... - . beležke / Spremembe in dopolnitve pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sredstev za skupno porabo ter SS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo V skladu s stališča slovenskih sindikatov in izvršnega sveta o nalogah na področju gospodarstva in socialne politike je naša osnovna skrb namenjena oživljanju proizvodnje. Na tej osnovi je potrebno pospešiti proces ustreznega vrednotenja proizvodnega dela in dela pod težjimi pogoji ter ustvarjalnega dela, upoštevajoč delovni prispevek delavca 'k skupnim rezultatom dela, kar ¡pomeni ustreznejše vrednotenje posameznih del oziroma nalog ter tako stimuliranje tistega delavca, ki bolj uspešno gospodari in, ki je pri svojem delu učinkovitejši. Tb pa je tudi motiv za večji dohodek, večjo proizvodnjo in večjo produktivnost dela. Glede na stališče slovenskih sindikatov je podana pobuda za spremembo pravilnika in samoupravnega sporazuma, da še spremenijo osnove tistih delovnih nalog, ki se štejejo kot neposredno proizvodno delo (12. in 16. člen pravilnika ter 9. in 13. člen samoupravnega sporazuma). Spremembe samoupravnih splošnih aktov zajemajo v osnovi predvsem tista dela oziroma naloge pri katerih je udeležba fizičnega dela pri določeni delovni nalogi najmanj 50 %. Povedati je potrebno še, da predlagane spremembe ne pomenijo dokončno rešitev prihodnjega nagrajevanja delavcev, temveč le uresničitev zastavljenih ciljev v nagrajevanju. Glede na povedano je podan predlog spremembe pravilnika in samoupravnega sporazuma tako, da se obstoječim indeksnim vrednostim na delu oziroma delovnih nalogah, ki se štejejo kot neposredno proizvodno delo — ročno delo, doda v osnovi še 0,1 indeksne vrednosti. V skladu s tem se spremeni 12. člen pravilnika, ki se naj glasi: A) Neposredno proizvodno delo Predlog spremembe obstoječe ind. vred. , Ročno delo indeks indeks — najožji usmerjeni poklici 1,1 1,0 ■— ozko usmerjeni poklici 1,3 1,2 — specializirani poklici 1,6 1,5 — poklici širokega profila 2,0 1,9 — specialisti 2,3 22 — delovodje 2,3 2,2 — tehniki . 2,4 2,3 2. Mehanizirano delo (nespremenjeno) in 16. člen tega pravilnika, ki se naj glasi: Funkcionalna skupina . Neposredno proizvodno delo Predlog spremembe obstoječe ind. vred. Ročno delo indeks indeks 1. Najožje usmerjeni poklici 1,1 1,0 2. Ozko usmerjeni poklici 1,3 1,2 3. Specializirani poklici 1,6 1,5 4. Poklici širokega profila 2,0 1,9 5. Specialisti 2,3 2,2 6. Delovodje 2,3 2,2 7. Tehniki 2,4 2,3 Spremeni se 9. člen samoupravnega sporazuma, ki se naj glasi: A) Neposredno proizvodno delo Predlog spremembe obstoječe ind. vred. 1. Ročno delo indeks indeks — najožje usmerjeni poklici 1,1 1,0 — ozko usmerjeni poklici 1,3 1,2 — specializirani poklici 1,6 1,5 — poklici širokega profila 2,0 1,9 — specialisti 2,3 2,2 — delovodje 2,3 2,2 — tehniki 2,4 2,3 2. Mehanizirano delo (nespremenjeno) in 13. člen tega samoupravnega sporazuma,-ki se naj glasi: , Funkcionalna skupina Neposredno proizvodno delo Predlog spremembe obstoječe ind. vred. Ročno delo indeks indeks 1. Najožje usmerjeni poklici 1,1 1,0 2. Ozko usmerjeni poklici 1,3 1,2 3. Specializirani poklici 1,6 1,5 4. Poklici širokega profila 2,0 1,9 5. Specialisti 2,3 2,2 6. Delovodje 2,3 2,2 7. Tehniki 2,4 2,3 NEPOSREDNO PROIZVODNA DELA TOZD FRITE Št. DN Naziv dela 15 Pripravljanje emajlne zmesi 16 Posluževanije mešalca 17 Upravljanje in posluževati j e talilne peči 18 Granuliranje, centrifugiranje in embaliranje frit 19 Čiščenje prostorov 14 Vodenje skupine DSSS Št. DN Naziv dela 163 Upravljanje kamiona 167 Upravljanje lokomotive in premikanje 168 Upravljanje motornega viličarja do 5 fon 169 Upravljanje viličarja nad 5 ton 172 Razkladanje kamionov in vagonov 174 Pomoč pri skladiščenju 175 Pomožna skladiščna dela 176 Upravljanje elektrovoza 181 Pomoč pri skladiščenju kemikalij 182 Pomoč pri skladiščenju nevarnih snovi 183 Pomožna skladiščna dela z nevarnimi snovmi 249 čiščenje upravnih prostorov 236 Kontroliranje izdelkov in istoritev za TOZD Posoda 262 Kontroliranje kakovosti izdelkov za TOZD Radiatorji 263 Kontroliranje kakovosti radiatorjev 265 Kontroliranje izdelkov za TOZD Odpreski 266 Kontroliranje kakovosti odpresikov in avtokoles 257 Kontroliranje kakovosti •’ frit TOZD POSODA Št. DN Naziv dela 18 Vodenje prototipne skupine 19 Izdelovanje zahtevnih prototipov 20 Izdelovanje enostavnih prototipov 29 Vzdrževanje manjših orodij in skladiščenje 32 Skladiščenje polizdelkov 33 Skladiščenje okovja in ročajev 34 Pomožna skladiščna dela 35 Upravljanje iskalca 37 Izdajanje in polnjenje baterij 38 Upravljanje motornega viličarja 39 Upravljanje baterijskega viličarja 40 Vzdrževanje in popravljanje viličarjev 41 Elekfričarska popravila viličarjev 49 Vodenje izdelave šablon in prototipnih dekorjev 65 Vodenje skupine v mlinu 68 Pripravljanje lužilnega stroja in luženje ročajev 69 Lužanje posode 70 Varanje ročajev na ¡posodo 71 Popravljanje napak na surovi posodi ' • 72 Kontroliranje in manjša popravila na surov-i posodi. 73 Mletje im skladiščenje emajlov ' 74. Strojno nanašanje TE 76 Strojno nanašanje KE 79 Brizganje zunanjega emajla in posluževanje elektrostatike 80 Posluževanje .stroja za nanašanje TE 83 Brizganje TE in KE na kopalne kadi 84 Prelaganje kopalnih kadi 85 Pregled in popravilo kopalnih kadi v biskvitu (suhem emajlu) 87 Ročno ¡transportirani e kopalnih kadi 88 Embailiranje kopalnih kadi 89 Varenje ¡obešal in priključkov 90 Pomožna dela pri varanju 92 Dekoriranje z brizganjem 93 Dekoriranje z ohlapnimi slikami 94 Posluževanje (večbarvnega sitotisk (Stroja 95 Posluževanje enobarvnega sitotisk (Stroja 96 Izdelovanje napisnih tablic 97 Sejanje in ročno mešanje emajla 98 Transport posode pri komornih ¡pečeh 99 Sejanje emajlov v mlinu ter transportiranje do nanosileev. 100 Sortiranje izdelkov za KE 101 Sortiranje izdelkov za dekor 102 Nanašanje zaščitnega znaka 103 Robljanje posode 104 Brisanje robov 105 Pomožna dela pri varilnem stroju 106 Donašanje posode za KE in TE 107 Iapihovanje posode 108 Transportiran i e od konti peči 109 Donašanje velike posode 110 Umivanje poškodovanih ¡izdelkov 111 Umivanje šablon 112 Donašanje posode za dekorirnico 113 Snemanje dakorirane posode s traku 114 . Tranapoirtiranje v zavijalnici 115 Prirejanje točkasto in topovarilmh strojev 116 Izdelovanje šablon in popravljanje brizgalntih pištol, enobarvnih sitotisk strojev 117 Izdelovanje sitotisk šablon 118 Snemanje is sušilnika in nalaganje na konti peč za TE Nalaganje posode na konti peč za KE 120 Snemanje, kontroliranje in odlaganje TE posode 121 Snemanje, kontroliranje im * odlaganje KE posode 124 Prirejanje strojev v montaži in vodenje manjše skupine 125 Montiranje in izdelovanje nerjavečih obročev 126 Izdelovanje verižic 127 Zavijanje posode 128 Popravljanje žgalnega orodja za konti peči 129 Popravljanje, žgalnega orodja za komorne peči • 130 Avtogeno varenje žgalnega in ostalega orodja 131 čiščenje garderob im stranišč 133 Priprava embalaže za zavijanje 134 Priprava posode za zavijanje 243 Nalaganje lin snemanje ¡posode in rešetk 154 Priirezoivainje (pločevine na Strojinih Škarjah 155 Prirezovanje pločevine na ■ krožnih Škarjah 156 Brušenje ¡rezil in nožev 157 Brušenje okroglih ifeziil za prirez pločevine 158 Stiskalne odpadne pločevine 159 Struženje orodij za vlečenje 160 Prirejanje strojev,v vlačifaici 161 Prirejanje strojev v pblikovalnici 162 Prirejanje ¡strojev v kleparnici 163 Prirejanje strojev v TOČajinici 167 Vlaganje pločevine ali (polizdelkov v lahke stiskalnice 168 Tež j e. pomožno delo pri strojih 169 Lažje pomožno delo^pri strojih 170 čiščenje prostorov obrata 172 Ročno izdelovanje ročajev 173 Strojno čiščenje ročajev v bobnu 174 Vtiskovanje zahtevnih in težjih artiklov 175 Vtiškbvamje manj zahtevnih in lažjih artiklov 176 Vtiskovan j e enostavnim artiklov 177 Oblikovanje zahtevnih in težjih artiklov 178 Oblikovanje enostavnejših ¡in lažjih artiklov " 179 Obrezovanje in robljanje posode 180 Posluževamje komorne, peči 181 Snemanje izdelkov pri tračni žairitlni peči 182 Zahtevna ročna in strojna kleparska dela 183 Enostavna ročna in strojna kleparska dela 184 Enostavna strojna kleparska dela Št. DN Naziv dela 185 Zahtevno avtogeno CO2 in argonsko varenje 186 Enostavno avtogeno varenje 187 Krožno, podolžno, itookasto in uporovno varenje artiklov 188 Točkasto varenje enostavnih artiklov 189 Strojno in ročno šminkanje ter svetličenje 190 Montiranje in preizkušanje alu izdelkov 191 Luženje alu izdelkov 192 Prirejanje in upravljanje prirezovalnih strojev 193 Točkasto lin kolutno varenje na Schlatterju * 194 čiščenje alu posode s kemikalijami 245 Prirejanje in upravljanje večstopenjske stiskalnice za ročaje 246 Prirejanje in upravljanje stiskalnice 247 Oblikovanje kotlov 197 Luženje surovcev v 198 Transportiranje luženih surovcev 199 Pocinkanje posode in uslug 200 Pomoč pri pocinkanju 201 čiščenje pocinkanih predmetov 202 čiščenje prostorov obirata 203 Nakladanje in transport pocinkanih izdelkov 215 Komisioniranje 216 Prekladanje izdelkov v skladišču 217 čiščenje skladiščnih prostorov 248 Upravljanje peči za folije 226 Skladiščenje in komisioniranje izdelkov 228 čiščenje prodajalne 232 Č i š čenj e prodaj alne 122 Vodenje skupine pri komorni peči 123 Žganje posode v komorni peči TOZD ERC Št. DN Naziv dela TOZD ODPRESKI Št. DN Naziv dela 12 Skladiščna dela 21 Upravljanje motornega viličarja 22 Upravljanje elektrovoza in elekitrovi ličarja 23 Nakladanje m razkladanje materiala ter izdelkov 24 čiščenje prostorov 25 Odstranjevanje ostružkov 28 Br ušenj e odpreš ko v 29 Skobljanje «dpresikov 30 Ročno elekfcrovarenje 31 Zahtevno alektrovarenje odpreskov in avtokoles 32 Elektrovarenje obročev na avtomatu 33 Elektrovarenje obročev na avtomatu 34 Avtogeno varanje 35 Avtogeno rezanje 36 Upravljanje 900-tonske stiskalnice 37 Upravljanje vlečno udarne stiskalnice 38 Upravljanje stiskalnic od 150 do 320 ton 39 Upravljanje eksterne stiskalnice 40 Vlaganje v 900-tonsko stiskalnico 41 Vlaganje v vlečno udarno stiskalnico 42 Vlaganje .v 150 do 320-tonsko stiskalnico 43 Vlaganje v ekscentrično stiskalnico 44 Sestavljanje in varenje koles 45 Ravnanje kovinskih delov 46 Strojno rezanje pločevine 47 Struženje platišč in obročev 48 Struženje diskov 49 Oblikovanje in luknjanje platišč 50 Strojno kroženje platišč 51 Strojno kroženje obročev 52 Pnevmatično dletvanje platišč 53 Strojno dletvanje platišč 54 Vrtanje diskov 55 Uravnovešenje koles 56 • Ročno lakiranje 57 Dvigovanje in prenašanje bremen 58 Peskanje izdelkov 59 Brušenje rezilnega orodja 60 Pregled in čiščenje koles 68 Upravljanje dvigala in vpenjanje bremen 10 Vzdrževanje in skladiščenje orodij TOZD ORODJARNA Št. DN Naziv dela 20 Zahtevna popravila strojev in naprav 23 Prevažanje materiala, orodij in ostružkov 24 Upravljanje viličarja 25 Upravljanje mostnega dvigala 30 Vodenje skupine kalilcev 31 Vodenje skupine brusilcev Naziv dela Vodenje skupine pri ročni obdelavi Vodenje skupine pri strojni obdelavi Koordiniranje izdelave najzahtevnejših elementov orodij in naprav Izdelovanje zahtevnih modelov iz lesa in umetne mase Izdelovanje modelov iz lesa in umetne mase Struženje najzahtevnejših elementov orodij in naprav Struženje zahtevnih elementov orodij in naprav Struženje elementov orodij ih naprav Enostavna stnugarska dela Obdelovanje zahtevnih strojnih elementov na koordinatnem stroju Obdelovanje najzahtevnejših elementov orodij in naprav na rezkalnem stroju Obdelovanje zahtevnih elementov orodij in naprav na rezkalnem stroju t Obdelovanje elementov orodij in naprav na rezkalnem stroju Enostavna dela na rezkalnem stroju Skobljanje enostavnih elementov orodij Brušenje in poliranje najzahtevnejših elementov orodij in naprav Brušenje in poliranje zahtevnejših elementov orodij in naprav Brušenje elementov orodij in naprav Enostavno brušenje Izdelovanje in popravljanje najzahtevnejših orodij in naprav Izdelovanje in popravljanje orodij in naprav — zahtevnih Izdelovanje in popravljanje orodij in naprav Izdelovanje in popravljanje enostavnih orodij in naprav Enostavna orodjarska dela Termično obdelovanje zahtevnih orodnih jekel Termično obdelovanje .orodnih jekel v Enostavna termična obdelava Kovanje zahtevnih orodnih elementov Kovanje orodnih elementov Varanje in avtogeno rezanje čiščenje prostorov Rezanje jekla VZDRŽEVANJE-ENERGETIKA Naiziv dela Previjanje zahtevnih elektro strojev Vodenje skupine za popravila elektro naprav Najzahtevnejša popravila na elektro napravah Zahtevna popravila elektro naprav Najzahtevnejša popravila elektro dvigal Manj zahtevna popravila elektro naprav Zahtevna popravila elektro dvigal . Enostavna popravila elektro naprav Enostavna popravila elektro dvigal Najzahtevnejša popravila šibkotočnih naprav Zahtevna popravila šiibkotoonih naprav Manj zahtevna popravila šibkotočnih naprav Vzdrževanje ATC ur in signalov Skladiščenje orodij za elektro obrat ' ■ čiščenje prostorov Vodenje skupine za vzdrževanje strojev in naprav Vodenje skupine za vzdrževanje peči im instalacij Najzahtevnejša popravila strojev iin naprav Zahtevna popravila strojev in naprav . Najzahtevnejša popravila peči in . instalacij Zahtevna popravila peči in instalacij Manj zahtevna popravila strojev in naprav Manj zahtevna popravila peči in instalacij Najzahtevnejša popravila dvigal Zahtevna popravila dvigal Enostavna popravila strojev in naprav Enostavna popravila peči in instalacij Enostavna popravila dvigal Vodenje skupine strugarjev Najzahtevnejša strugarska dela Zahtevna strugarska dela Manj zahtevna strugarska dela Enostavna strugarska dela . Varanje različnih materialov TOZD Št. DN 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 Št. DN Naziv dola Št. DN 65 Plamensko in obločno varenje 15 jekla 16 67 Izdelava usnjenih izdelkov 17 66 Varenje svinca in PVC 30 68 Skladiščenje in vzdrževanje orodja v strojnem obratu 31 69 Najzahtevnejša popravila transportnih sredstev 32 70 Manj zahtevna popravila transportnih sredstev 34 71 Vzdrževanje elektroinstalacij transportnih sredstev 35 72 čiščenje prostorov 36 77 Vodenje skupine šamoterjev in zidarjev 37 78 Vodenje skupine tesarjev 79 Najzahtevnejša mizarska dela 38 80 Zahtevna mizarska dela 39 81 Enostavna ¡mizarska dela 82 Izdelava lesene embalaže 40 83 Najzahtevnejša šamoterska in 41 zidarska dela 42 84 Zahtevna šamoterska in zidarska dela >43 85 Enostavna šamoterska ¡in zidarska dela 44 86 Skladiščenje in vzdrževanje orodij gradbenega obrata '■ 45 87 Težaška in pomožna zidarska dela 46 88 Zahtevna tesarska dela 47 19 Enostavna tesarska dela 90 Najzahtevnejša 48 stavbnok 1 eparska dela . 91 Zahtevna 49 stavbnokleparska dela 50 92 Enostavna stavbnokleparska dela 51 93 Avtogeno in obločno varenje 52 ■ pločevinastih izdelkov 53 94 čiščenje ¡prostorov • , 54 ' 95 čiščenje dvorišča 110 Specialna popravila električnih 55 naprav 56 111 Specialna popravila 57 šibkotočnih naprav 58 112 Specialna popravila strojev in naprav 59 113 Specialna popravila peči in 60 instalacij 61 TOZD RADIATORJI f- Št. DN Naziv dela 9 Komisioniranje radiatorjev 10 Nakladanje radiatorjev 11 Embalirani e radiatorjem 12 Upravljanje motornega viličarja 13 Upravljanje baterijskega viličarja 62 63 64 65 66 67 77 78 79 Vodenje prototipne skupine Izdelava zahtevnejših prototipov Pomoč pri izdelavi prototipov Najzahtevnejša elektro vzdrževanja ¡strojev in naprav Najzahtevnejše vzdrževanje strojev in naprav v ET ¡obratu Zahtevno vzdrževanje strojev in naprav v ET obratu Zahtevno vzdrževanje elektro instalacij čiščenje prostorov in sanitarij Prirejanje in upravljanje PELŠ stiskalnice Prirejanje in upravljanje Grabenner stiskalnice Upravljanje ILR stiskalnice Upravljanje stiskalnice za sestavo baterij Rezanje na strojnih Škarjah Razrezovanje baterij Upravljanje večtočkovnega stroja Upravljanje šivnega stroja Upravljanje izsekovalno oblikovalnega 'stroja Upravljanje uporovno varilnega stroja v ET obratu ■Upravljanje koordinantnega varilnega stroja Upravljanje vzdolžnega varilnega stroja Varanje na obodnem varilnem stroju Varanje iprirobnic Preizkušanje iri varenje baterij TRIKA Avtogeno varenje šivov Avtogeno varenje ploščic Preizkušanje in varenje ET baterij Avtogeno varenje zvarov Strojno brušenje členov Lakiranje TRIKA radiatorjev Upravljanje EC lakirnice Pomoč pri preizkušanju baterij Pomoč pri koordinatnem varilnem stroju Pomoč pri strojni žagi Pomoč ipri vzdolžnem varilnem stroju Nakladanje verig polčlenov Ravnanje članov Vlaganje členov Obešanje radiatorjev na transportni trak Snemanje radiatorjev s transportnega traku Pomoč pri stiskalnici Izdelava kotlovskih predšklopov Varenje cevnih sklopov Preizkus in popravilo toplotnih delov 80 Argonsko varen j e nerjaveče pločevine 81 Zahtevna montažna dela 82 Maiij, ¡zahtevna montažna dela 83 Montiranje plinske regulacije _ 84 Preizkušanje plinske regulacije 85 Izdelava razdelilcev 86 Montaža veznih palic TOZD KOTLI št. DN Naziv dela 27 Izdelava prototipov 35 Nakladanje za odpremo 39 Vodenje skupine pri posebnih delih 40 Zarisovanje po načrtu 41 Rezanje in zarisovanje sestavnih ¡delov 42 Varanje ¡ter izdelava instalacijskih elementov 43 Najzahtevnejša varanja tlačnih posod 44 Zahtevno1 varen j e tlačnih posod 45 Elektrovarenje 46 Varenje pod zaščitnim plinom 47 Izdelovanje manj zahtevnih delov kotlov 48 Ravnanje sestavnih delov 49 Upravljanje 160-tonske stiskalnice 50 Strojno rezanje in zarisovanje 51 Opažanje kotlov 52 Opažanje manj zahtevnih kotlov 53 Preizkušanje na ¡tesnost ' 54 Avtogeno razrezovanje pločevine * 55 Lakiranje 56 Upravljanje 5-tonskega dvigala 57 Upravljanje zahtevnejših ključavničarskih del v delavnici in na terenu 58 Upravljanje ¡manj zahtevnih ključavničarskih del ter vzdrževanje naprav 60 Upravljanje motornega viličarja 61 Kompletiranje in nakladanje kotlov ter opreme 62 Pomoč pri sestavi 'kotlov 63 Pomoč pri ¡strojih 64 Montaža alektroinstalacije in avtomatike v kotle 65 Zahtevno varenje kotlov in konstrukcij 66 čiščenje prostorov 76 Servisiranje go rilcev in kotlov 77 Servisiranje z ožjo specializacijo 78 Servisiranje izdelkov široke potrošnje 85 Dela pri notranjem transportu 97 Varenje in izdelava zahtevnejših instalacijskih elementov Št. DN Naziv dela 99 Pripravljanje materiala za proizvodnjo 100 Vodenje elektromontaže in vzdrževanje 101 Vodenje montaže na terenu 102 Samostojno montiranje opreme na ¡gradbišču 103 Montiranje opreme po navodilih 104 Vodenje ¡servisov in objektov 75 Vodenje ¡del ara objektu TOZD EMOKONTEJNER Št. DN Naziv dela 11 Izdelava prototipov in preizkušanj e kontejner j ev 12 Prototipna dela 13 Varenje prototipov 26 Upravljanje viličarja nad 5 ton 27 Upravljanje viličarja 29 Pomožna skladiščna dela 30 Nakladanje in ¡razkladanje v transportu 33 čiščenje pisarn in garderob 34 čiščenje prostorov obrata 36 Zahtevna vzdrževalna dela 37 Vzdrževalna dela 41 Razrezovanje, vlaganje ¡prirezov ter upravljanje stiskalnice 42 Vlaganje prirezov in upravljanje s stiskalnico 43 Strojno razrezovanje materiala 44 Pomožna dela pri strojih 47 Zarisovanje pločevine 48 Zarisovanje ;iin rezanje ¡delov 52 čiščenje kovinskih ¡delov in pomožna deja 55 Zahtevno varenje ¡pod zaščitnim plinom z atestom 56 Varenje z atestom 57 Varenje pod zaščitnim plinom 63 Montiranje in označevanje kontejnerjev 64 Popravilo odrgnin, in vijačenje 65 Lakiranje 66 Priprava za ličenje 67 Peskanje 69 Elektrovarenje z atestom 71 Varenje pod zaščitnim plinom z atestom 72 Varenje pod zaščitnim plinom 73 Izdelovanje sestavnih delov in sestavnih kotlov ter preizkušanje na tesnost 74 Avtogefio rezanje pločevine, do 20 mm 78 Pocinkanje in upravljanje dvigala Št. DN Naziv dela 79 Luženje in upravljanje dvigala 80 Pomožna dela v pocinkovalnici 89 Montaža zahtevnih delov 91 Pomožna skladiščna dela 94 Zahtevno servisiranje 95 Servisiranje 96 Pomožna dela pri servisiranju kontejnerjev 103 Upravljanje dvigala in vpenjanje bremen 104 Upravljanje dvigala in vpenjanje bremen 105 Upravljanje dvigala in vpenjanje bremen 106 Upravljanje dvigala in vpenjanje bremen , 108 Vodenje montažne skupine na terenu TOZD TOBI Št. DN Naziv dela 12 Izdelovanje zahtevnih 'prototipov 13 Izdelovanje enostavnih prototipov 45 Zahtevna vzdrževalna dela na strojih in napravah 46 Vzdrževalna dela na strojih in napravah 47 Enostavna vzdrževalna dela na strojih in napravah 48 Pomožna vzdrževalna dela 49 Varenje in rezanje materialov 50 Struženje zahtevnih elementov 51 Vzdrževanje toplovodnih, vodovodnih in zračnih napeljav 52 Vzdrževanje zahtevnih elektro elementov 53 Vzdrževanje elektro naprav 54 Stavbenokleparska dela 55 Mizarska dela 56 Zidarska dela 57 Pleskarska dela 58 Posluževanje centralnega ¡in 59 čiščenje prostorov in okolja 61 Izdelava zahtevnih orodij in naprav 62 Izdelava orodij 63 Izdelava in popravilo enostavnih orodij 64 Izdelava elementov orodij 65 Rezkanje zahtevnih sestavnih delov 66 Rezkanje enostavnih sestavnih delov 67 Struženje in vrtanje zahtevnih' sestavnih delov Št. DN Naziv dela 68 Skobljanje sestavnih delov 69 Brušenje sestavnih delov 70 Kaljenje sestavnih delov 83 Vodenje skupine v površni obdelavi 86 Vodenje skupine surovinske izdelave ¡klimatskih naprav 87 Vodenje skupine elektro sklopov ,klima naprav 88 Vodenje sestave hladilnega sistema Mirna naprav 89 Privezovanje debele pločevine 90 Privezovanje tanke pločevine 91 Pomoč pri rezanju 92 Oblikovanje na težjih stiskalnicah 93 Oblikovanje na lažjih stiskalnicah 94 Sestava polizdelkov na elektro točkovnih aparatih 95 Zahtevno avtogeno varenje 96 Enostavno avtogeno varenje 97 Ravnanje in kontrola polizdelkov 98 Brušenje in poliranje 99 Pomožna dela v surovinski ohdelavi 100 Razmaščevanje in luženje 101 Manj zahtevno lakiranje polizdelkov 102 Zahtevno lakiranje polizdelkov 103 Mletje emajlov 104 Ročno nanašanje emajla 105 Nanašanje emajla z brizganjem 106 Posluževanje komorne peči 107 Nalaganje polizdelkov na žgalne priprave 111 Montiranje zahtevnih in težjih sklopov 112 Montiranje elementov 113 Montiranje enostavnih in lažjih ■V sklopov 114 Pomožna dela pri montaži 115 Nalaganje in druga enostavna dela 116 Upravljanje baterijskega viličarja 117 Oskrbovanje proizvodnje z rapromaterialom 118 Čiščenje prostorov 119 Varenje kotlov 120 Varenje sklopov in orodij klima naprav 121 Izdelovanje zahtevnih delov,, klima ¡naprav 122 Izdelovanje enostavnih delov na stiskalnicah 123 Brušenje in preizkušanje peči 124 Montiranje zahtevnih elektro elementov klima ¡naprav 125 Montiranje enostavnih elektro elementov klima naprav Št. DN Naziv dela Št. DN Naziv dela 126 Montiranje zahtevnih strojnih 192 Izdelava in popravilo zahtevnih * elementov orodij 128 Skladiščenje in oskrba proizvodnje klima naprav 198 Koordinirane izdelave najzahtevnejših elementov 127 Montiranje enostavnih strojnih orodij in naprav 140 elementov 201. Lakiranje z grafitnifni laki čiščenje prostorov 202 Varenje delov za klima omare 150 Pomožna dela v skladišču in transportu 203 Izdelava in montaža zahtevnih elementov 157 Servisiranje zahtevnih izdelkov 204 Pomožna dela v emajlirnici 158 Servisiranje izdelkov 205 Pomožna dela v lakirnici 164 Upravljanje kamiona s prikolico 206 Vrtanje litine 165 Upravljanje kamiona 209 Upravljanje težke stiskalnice in 166 Upravljanje motornega viličarja vlaganje pločevine 167 Nakladanje materiala, 210 Zahtevno varenje tlačnih posod polizdelkov in izdelkov 211 Prirejanje 'točkovnih in 191 Struženje elementov topovarilnih strojev 4 J. « * * * \