GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVI.
KAMNIK, 3. FEBRUARJA 1986
Novo vodstvo občinskega sindikalnega sveta
Na skupščini občinske organizacije zveze sindikatov Slovenije Kamnik, v petek 31. januarja 1986, so med drugim tudi izvolili novo vodstvo:
- za predsednika OS ZSS Kamnik ATONA ISTENIČA (profesionalno opravljanje funkcije), rojen 16. 6. 1950, stanujoč Streliška c. 7., Kamnik, ekonomist. Član ZK od leta 1968, _
Dosedanje zaposlitve:
y Eta, Živilskka industrija Kamnik - referent za izvoz, uyoz in marketing in kasneje vodja finančno-računovodskega sektorja.
- Krajevna skupnost Kamnik ~ načrtovalec obrambnih priprv KS občine Kamnik in kasneje taJnik KS Kamnik.
~ KS mesta Kamnik - tajnik skupnih strokovnih služb KS mesta Kamnik.
Družbenopolitične funkcije:
- vodja delegacije za zbor
član ROS delavcev družbenih dejavnosti in upravnih organov od 1982. leta
- član komiteja za urejanje prostora in varstva okolja skupščine občine Kamnik od 1984. leta
- Član komisije za organiziranje, razvoj in kadrovska vprašanja pri P OK SZDL občine Kamnik.
- za podpredsednico OS ZSS Kamnik IVANKO JERMAN (neprofesionalno opravljanje funkcije), rojena 23. 12. 1934, stanujoča Volčji potok 11/b, višja socialna delavka, zaposlena na vodilnem delovnem mestu v Centru za socialno delo v Kamniku.
Družbenopolitične funkcije:
- član sveta KS Volčji potok in tajnik skupščine KS Volčji potok
- delegat za zbor krajevnih skupnosti občine Kamnik
Perdsednik OS ZSS Kamnik ANTONISTENIČ
Podpredsednica OS ZSS Kam-ttlk IVANKA JERMAN
združenega deta skupščine občine Kamnik 1974-1978,
- predsednik KK SZDL Po-Ijane-Center 1974-1979
~ Član kadrovske komisije pri POK ZKS občine Kamnik od 1982. leta
- član IS SO Kamnik, odgovoren za kadrovska in organizacijska vprašanja od 1982. leta
Sekretar OS ZSS Kamnik BOŽIDAR SPRVK
- član komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik
- podpredsednik društva socialnih delavcedv občine Kamnik
- podpredsednik OS ZSS Kamnik v minulem mandatu
- delegat MS ZSS ljubljanske regije
- in drugo.
- za sekretarja OS ZSS Kamnik BOŽIDARJA SPRU-
KA (profesionalno pravljanje funkcije), rojen 7. 4. 1955, stanujoč Zg. Stranje 8., Stahovica. Po strokovni izobrazbi dipl. pravnik, opravljal je delo sekretarja OS ZSS Kamnik v minulem mandatu, pred tem pa je bil sekretar OK ZSMS Kamnik in pravnik v splošni službi v DO Rudnik kaolina in kalcita Črna Kamnik. Je član ZK od leta 1978 in je vključen v OO ZKS Kamniška Bistrica, kjer je tudi član sekretariata OO ZKS.
Družbenopolitične funkcije:
- član DS SOZD Slovenija papir
- član IO Komunalno-cestne skupnosti občine Kamnik
- delegat v ZZD občine Kamnik
- član posameznih komisij pri DPO občine Kamnik *
- član oziroma delegat podpisnikov DD o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za OD funkcionarjev v SRS na nivoju ljubljanske regije
- član IO posameznih društev
in drugo ■ (Ker je bila seja po zaključku redakcije Kamniškega občana, bomo o njej obširneje poročali v naslednji številki).
VERA MEJAČ
• S seje komiteja OK ZKS
Kritično o delu CKZKJ
Komite občinske konference ZKS je na zadnji seji podprl programsko usmeritev družbenopolitičnega zbora, ki se bo v večji meri kot doslej v svojem delu moral usmerili na temeljna sistemska vprašanja in na spremljanje uresničevanja začrtane razvojne politike v občini.
V zvezi z osnutkom odloka o sestavi izvršnega sveta SO Kamnik in odloka o upravnih organih občine Kamnik je komite menil, da bi se v pripravo teh odlokov moral vključiti tudi bodoči mandatar novega izvršnega sveta. Zelo pomembno je namreč to, kako bo organiziran bodoči izvršni svet in seveda tudi to, kako bomo racionalizirali delovanje občinske uprave.
Pod točko razno je bilo sproženo zelo aktualno vprašanje, namreč, da se seje CK ZKJ opirajo preveč na ugotovitve izvršnih organov in forumov, premalo pa njihova vsebina sloni na pobudah in predlogih iz osnovnih organizacij ZK. V tej zvezi so menili, da usmeritve glede razvoja sistema delitve osebnih dohodkov v Jugoslaviji niso bile dobro zastavljene in so več škodovale kot koristile.
F. S.
Premik z mrtve točke
Krajani krajevne skupnosti Kamniška Bistrica so na zboru občanov podprli zazidalni načrt * , * Stahovica, območje predelave Kalcita DO Rudnik Kaolina in kalcita Kamnik.
Programirana investicija za modernizacijo in razrešitev predelave kalcita v Stahovici je bila Predvidena v planu DO RKKK, Pa tudi, v planu investicij občine Kamnik že v obdobju '981-1985, vendar zaradi nedorečenosti tega programa krajani niso sprejeli. Krajani KS Kamniška Bistrica in Godič so bili nezadovoljni predvsem zaradi neučinkovitosti razreševanja ekoloških vPrašanj, mnogokrat pa je bilo '^postavljeno tudi vprašanje primernosti lokacije.
Nerazreševame  te proble-
matike gotovo ne govori v prid obstoječim razmeram, zato je bil v letu 1985 dan v razpravo nov zazidalni načrt (krajevna skupnost je obravnavala tudi investicijski program), ki upošteva večino pripomb krajanov. Odlok o zazidalnem načrtu zavezuje investitorja, da zadosti vsem predpisom, ki določajo zaščito pred onesnaževanjem zraka, protihrupno in zaščito pred onesnaževanjem voda. Zazidalni načrt bo izveden v eni etapi, vključno z zunanjo ureditvijo in sicer do leta 1989.
Poleg odloka je med Rudnikom kaolina in KS Kamniška Bistrica in Godič sklenjen tudi samoupravni sporazum o ureditvi ostalih objektov v KS, ki zadolžujejo investitorja (zagotovitev
sodelovanja v razvojnih programih KS, gradnja mostu preko Kamniške Bistrice, financiranje lokacijskega načrta ceste Kamniška Bistrica - Kamnik s pločniki in financiranje gradnje pločnika).
Vsebino odloka zazidalnega načrta SP- 1 Stahovica in sporazumom med RKKK in obema KS, ki so ga obravnavali tudi na sejah zborov skupščine občine Kamnik, so krajani na zboru dne 24. 1. 1986 v celoti podprli.
Po zboru občanov je bila sklicana tudi temeljna kandidacijska konferenca, ki se je pozitivno opredelila do predloga kandidatov za člane delegacij, skupščine KS in sveta KS, kakor tudi do predlogov za vodilne in druge funkcije v skupščini občine in skupščinah SIS. H. B.
U toku nagrada »Edvarda Kardelja«
»Po poslovni krizi v sedemdesetih letih se je začela pospešena rast in uspehi, s katerimi se je kolektiv Utoka uvrstil med najuspešnejše v Sloveniji in tudi v širšem prostoru.
vsem svojim bitjem pripadali tovarni, saj se je prej okrog tisoč članski kolektiv v obdobju sanacije praktično razpolovil. »Ozdraveli smo po samoupravni poti, ne s prisilno upravo.
m
Direktor Horst Hafner sprejema nagrado, ki jo je v odbora podelil njegov predsednik Dobrosiav Čulafić.
V Utoku si zelo prizadevajo za čim boljšo kakovost, ki jo sistematično nadzorujejo, kar je neposredno povezano z nagrajevanjem delavcev.
Skrbijo tudi za delovno disciplino, hkrati pa je pri njih zelo razvito samoupravljanje. Vodenje je timsko, pristojnosti in odgovornost pa so jasno opredeljene. Člani kolektiva so dobro obveščeni, imajo visok družbeni in osebni standard. Posebno skrb namenjajo delavcem iz drugih republik in materam samohranilkam. Imajo počitniške domove, v katerih preživlja oddih več kot 85 odstotkov zaposlenih. Zelo dobro sta urejena tudi izobraževanje in napredovanje delavcev. V Utoku je samoupravljanje potreba, ne pa vsiljena obveznost. Zelo dobro sodelujejo z občino in drugimi območji, kot so Sežana, Koper, Maribor.«
Tako je zapisano v obrazložitvi za nagrado »Edvard Kardelj«, ki so jo letos podelili kamniškemu Utoku, poleg tega pa še Srečanju samouprav-Ijalcev Rdeči prapor in Vojisla-vu Rakiču, sodniku ustavnega sodišča Jugoslavije.
Nagrado »Edvard Kardelj«, ki je bila ustanovljena leta 1981, so tokrat podelili drugič, saj jo podeljujejo le vsako tretje leto za izjemne dosežke in prispevek k razvoju teorije in prakse samoupravljanja. Podelitev nagrad je bila v ponedeljek, 27. januarja v Beogradu v palači federacije, prevzel jo je direktor Utoka Horst Hafner.
Seveda se podelitve niso mogli udeležiti vsi delavci, za priznanje pa so zvedeli že v tednu pred podelitvijo. Takrat so namreč na zborih delavcev obravnavali planske dokumente. Novica je razveselila vse, še posebej pa tistih 320 delavcev, ki so v Utoku previharili tudi najtežje obdobje. Torej čas, ko so mnogi odkimavali z glavo in menili, da za l tok izhoda ni in bo še najbolje, če zapro vrata tovarne.
»Entuziasti, nekaj nas je bilo v tovarni, nekaj v takratnem občinskem vodstvu, pa se nismo dali. Imeli smo strašno voljo,« pravi o tistih dneh Horst Hafner in dodaja, da so takrat ostali le tisti, ki so z
Sicer pa pripadnosti Utoku tudi danes ne manjka, čeprav je med 900 zaposlenimi precej takih, ki so prišli v Utok v zadnjih letih.«
■ — in pa ekološka ureditev okolja in delovnih pogojev. Slednje je povezano s kar precejšnjo nameravano investicijo v nov objekt na novi lokaciji.«
Cilji za Utok gotovo niso nedosegljivi. Če so znali in zmogli prebroditi »obdobje sedmih suhih krav«, kot so med sanacijo govorili v tovarni, pričakujoč seveda »obdobje debelih krav«, so danes, ko Utok uspešno posluje, vsi načrti laže uresničljivi. Njihova prednost je tudi v tem, da »samoupravljanja ne pojmujejo kot samopostrežbo,« kot je dejal v pogovoru direktor tozd Konfekcija Miro Fornazarič. »Delavci vedo, da samoupravno sprejemajo cilje in naloge in da se samoupravljanje v širšem pomenu konča, ko je treba te naloge izvajati. Vsak odgovarja za svoje delo.« Je pa res, je dodal predsednik centralnega delavskega sveta Janez Rak, da veliko pomeni zelo dobra povezanost med samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami in da so se pri njih zelo dobro uveljavile sindikalne skupine, na katerih se pogovorijo o vsem potrebnem.
Nekaj dni pred podelitvijo nagrade »Edvard Kardelj« je Utok obiskala Pepca Kardelj. V pogovoru, ki so se ga poleg predstavnikov Utoka udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij, so gostji predstavili tovarno, ki si jo je po pogovoru tudi ogledala. (Foto: Srdan Zivulović)
Zdaj je seveda v Utoku vse precej drugače, kot v letih 1976 do 1979, ko so imeli delavci izredno skromne osebne dohodke - lanski povprečni osebni dohodek je znašal 71 tisoč dinarjev - ko o družbenem standardu skoraj razmišljali niso - lani so v Utoku za delavce kupili 14 stanovanj, razdelili precej posojil, delavcem omogočili letovanje in potrebnim tudi zdravljenje, predvsem preventivno in ne kurativno - pač pa so delavci v tistih težkih letih delali mar-sikakšno prosto soboto, samo zato, da bi tovarna prej izplavala iz rdečih številk.
»Tudi poslej nam bodo cilj osebni dohodki in družbeni standard,« pravi Horst Hafner, »in temu so podrejeni vsi naši načrti. V ospredju bodo kakovost, pa ne samo kakovost izdelkov, ampak življenja v tovarni v celoti, večji izvoz - z lanskim nismo povsem zadovoljni, za letos hočemo doseči 10.000 dolarjev na zaposlenega
Zapis o Utoku bi morda moral biti zaradi pomembnega priznanja večji in bolj izčrpen. Toda, o Utoku smo veliko že napisali, tako v obdobju kriznih let kot v zadnjem obdobju, ko dosegajo dobre poslovne rezultate in si uspešno utirajo pot na tuje trge. In morda bi zapis celo bil drugačen, če si ne bi dan po podelitvi priznanja v Utoku novinarji kar podajali kljuk. In če smo se skupaj pogovarjali s predstavniki tovarne kar trije novinarji (Tanjug, Večer in Kamniški občan), je razumljivo, da smo več časa pustili za pogovor tistim, ki Utok manj poznajo ali pa jim je vsaj precej bolj oddaljen. Sicer pa bomo o Utoku še pisali, tudi zato, ker so vsi trije sogovorniki zatrdili, da jim je nagrada »Edvarda Kardelja« veliko priznanje za preteklo delo, hkrati pa velika odgovornost za vnaprej, saj jih uspehi, zatrjujejo, ne bodo uspavali.
Vsem delavcem Utoka za priznanje iskreno čestitamo.
JANA TAŠKAR
Bo le prišlo do sporazuma o ceni stanovanj?
Aneksov, ki so med pričakovala stanovanj v bloku D2K2 vnesli velik nemir in zmedo, le-ti niso podpisali, ampak so družbenemu pravobranilcu samoupravljanja poslali prijavo, v kateri predlagajo, da se sklep Odbora za graditev, kakor tudi vse aktivnosti strokovne službe SKG (posredovanje aneksov) v zvezi z njim razveljavijo. Istočasno so zaprosili za odgovor, saj jim je bilo zagroženo z razveljavitvijo pogodb, če aneksov ne bi podpisali.
Prejeli so odgovor tov. Franca Svetelja, ki pravi, da taka odločitev ni v skladu z 12. členom statuta SSS, ki pravi, da zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata in sporazumno sprejemata rešitve o: oblikovanju cen v stanovanjski graditvi... Da! je tudi pobudo skupščini SSS, da obravnava sklepe odbora za graditev in odbora za preverjanje cen v stanovanjski graditvi in o njih odloči v skladu s statutom SSS-
Na sestanku zbora pričakoval-cev stanovanj, 18. decembra lani, ki so se ga poleg soinvestitorjev udeležili še povabljeni gostje, seznanjeni s problematiko, so prvi spet poudarili, da je predlog
končne cene izdelan mimo pogodb, saj temelji na izhodiščni ceni, izračunani za nazaj in kot tak za soinvestitorje nesprejemljiv. Ponovno pa so pozvali predsedstvo SSS in strokovne službe SKG in BIRO Kamnik in odbore, da se izračuna končna cena kvadratnega metra v bloku D2K2 tako, da bodo upoštevana določila družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji, Metodologija za ugotavljanje stroškov in oblikovanje cen v stanovanjski graditvi in investicijski program, na osnovi katerega so bile sklenjene pogodbe, dalje dejanske razlike v ceni gradbenih storitev v času gradnje in tudi bistvo so-investitorstva (vložena sredstva obdržijo realno vrednost).
Iniciativni odbor je s tekočo problematiko seznanil tudi Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije, saj s strokovnimi službami niso našli skupnega jezika. Odgovor, ki so ga dobili, pa jih ni ravno navdušil, saj so jim člani strokovne komisije odbora družbenega dogovora o oblikovanju cen odgovorili, naj se na nek način poskušajo sporazumeti z izvajalci!
Do sporazuma ni prišlo, pač
• Z zbora krajevnih skupnosti
Delegati sprejeli zazidalni načrt SP-1 Stahovica
Vse kaže, da bo ena največjih težav v naši občini po več kot desetih letih končno odpravljena. Že izvršni svet je 14. januarja podprl predlog odloka o zazidalnem načrtu, oziroma razvojni načrt Rudnika kaolina in kalcita v Stahovici, prav tako pa so se člani izvršnega sveta strinjali s podpisom samoupravnega sporazuma med krajevnima skupno-stima Kamniška Bistrica in Go-dič in omenjeno delovno organizacijo.
Vse to pa so podprli tudi delegati zbora krajevnih skupnosti na zadnji seji, 29. januarja. Tako se je končno izkazalo, da je edina prava pot pri reševanju takih sporov sporazumna rešitev, omenjeni primer pa je zato lahko zgled za vse možne spore med delovnimi organizacijami in krajevno skupnostjo, je na seji poudaril predsednik socialistične zveze Davorin Gregorič.
Delegati so med drugim obravnavali tudi osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju gramoznice v Godi-ču. Po srednjeročnem družbenem planu za obdobje 1981-1985 je območje namreč opredeljeno za razširitev obstoječe gramoznice, ki jo delovna organizacija Graditelj izkorišča za izkop gramoza že vrsto let. Izkoriščanje na pridobljenem zemljišču se počasi izteka, zato je treba zagotoviti zemljišče za nadaljnji izkop, to pa je na zemljišču južno od obstoječe gramoznice, ki je s srednjeročnim družbenim planom predvideno za ta namen.
Z omenjenim odlokom bodo zemljišča postala družbena lastnina s pravico upravljanja za občino Kamnik. Odvzem pravice uporabe se za lastnike predvide-
pa je SKG podaljšala rok za podpis aneksov, do sklepa SSS občine Kamnik. Zbor uporabnikov v že omenjeni skupščini pa je določil, naj izhodiščno ceno na dan 30. 6. 84 določi odbor pri DDC pri Zvezi Stanovanjskih skupnosti Slovenije. Do tega je tudi prišlo, potem ko je na podlagi posredovanega materiala strokovna komisija že omenjene- • ga odbora oblikovala končno prodajno ceno. Za investitorje, ki so pravočasno izvrševali pogodbene določbe, znaša končna cena 82.538,11 dinarjev za m2, za zamudnike pa se k tej ceni prištejejo še zamudne obresti.
Člani iniciativnega odbora so sprejeli na znenje to mnenje o izračunani končni ceni na podlagi ugotovljenega indeksa podražitev. Poudarili pa so: - Gornje indekse podražitev priznamo le za vsakokratne neplačane dele
va po etapah, glede na postopno izkoriščanje gramoza proti jugu in glede na potrebe podjetja.
Delegat krajevne skupnosti Godič je na seji zbora povedal, da se krajani ne strinjajo z vsebino odloka, ker ima graditelj, glede na to, da številni predeli kamniške občine ležijo na prodnih tleh, možnost izkoriščanja gramoza tudi kje drugje, ne pa na zemljišču, ki je v osnutku dolgoročnega plana občine Kamnik 1986-2000 opredeljeno kot najboljše kmetijsko zemljišče (skupaj s podtalnico). Vendar pa je podlaga za prenehanje lastninske pravice (seveda, je pri tem vključena ustrezna odškodnina!) družbeni plan za obdobje 1981-1985, v katerem to področje ni opredeljeno kot prvovrstno kmetijsko zemljišče.
Krajani krajevne skupnosti Godič se ob tem še sprašujejo, zakaj so v tem primeru upoštevali samo interese Graditelja, ne pa tudi interesov kmetov - lastnikov zemlje, saj jim kmetijska proizvodnja na teh zemljiščih pomeni enega glavnih virov dohodka. Krajani tudi predlagajo, da bi kmetje v primeru odvzema zemljišča lahko izbirali med denarnim nadomestilom ali nadomestnim obdelovalnim zemljiščem. Albert Rejc, predsednik Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja je dejal, da bodo odgovore glede razlastitve in njene pravne podlage krajanom podali na naslednji seji, mi pa ob tem zapišimo še to, da je sporazumna rešitev med krajevno skupnostjo in delovno organizacijo vedno najbolj na mestu (zgled za to smo omenili že v prvi polovici prispevka), upamo le, da bo ta problem rešen prej kot tisti v Stahovici.
ROMANA GRČAR
POPRAVEK
»V odločbi o določitvi volišč za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor in volišč za volitve delegacij krajevnih skupnosti in delegacije v skupnosti kmetov in obrtnikov po krajevnih skupnostih, ki je bila objavljena v »Kamniškem občanu« dne 20. i. 1986, se spremeni hišna StfeVŽIfca pri volišču št. 49 in sicer / pravimo Ljubljanska št. 8 i rt t.: 18, kol je bilo objavljeno.«
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
Našlo se je
Na slavnostni seji skupščine občine Kamnik 24. 7. 1982 je bila najdena spominska medalja DOLENJSKEGA ODREDA NOV in POS. Kljub pozivom se ni nihče oglasil, zato pozivamo lastnika, da se javi v pisarni Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik z ustreznim dokazilom. Občinski odbor ZZB NOV Kamnik
kupnine, se pravi da upoštevamo dejanski odstotek podražitve
- Stroškov za nadzor, inženiring in prodajo ne bomo krili, saj jih strokovne službe SKG Kamnik BIRO Kamnik niso upravičene zaračunati
- ne priznavamo podaljšanega roka graditve objekta D2K2, saj je 14-mesečni rok graditve (3-mesečno podaljšanje; po metodologiji za tovrstne objekte je rok izgradnje 11 mesecev) omogočil izvajalcem del vse zahteve zaradi težav pri izgradnji.
To bi bilo v grobih obrisih vse. Problem očitno še ni rešen, čeprav sta obe strani že poskušali najti skupni jezik. Da ga nista, je morda kriva tudi nepopustljivost soinvestitorjev, ki pa jih je treba razumeti, da ne dovolijo grobo kršiti pogodb, ki so jim verjeli.-
MATIC ROMŠAK
• Kandidacijska konferenca na Duplici
Občani se odločajo za več kandidatov
Na temeljni kandidacijski konferenci v krajevni skupnosti Duplica, ki je bila zelo dobro obiskana (udeležilo se je je 67 delegatov), so sklenili, da bodo za vse delegacije kandidirali po več kandidatov, kot pa bodo imele delegacije članov.
S spremembo statuta krajevne skupnosti so sc odločili, da bodo poleg delegacije za z bor krajevnih skupnosti imeli za vsako SIS posebno delegacijo. Vsaka od desetih delegacij za SIS in delegacija za zbor KS bo Štela 8 delegatov:
Za delegacijo za zbor KS so kandidirali 15 kandidatov, za ostale delegacije pa od 11 do 15 kandidatov.
Tako število kandidatov jc vodstvo KO SZDL, na opozorila nekaterih udeležencev, da preveliko število kandidatov lahko povzroči težave pri volitvah, obrazložilo s tem, da bo verjetno še kdo izmed kandidatov iz utemeljenih razlogov umaknil kandidaturo.
Med predlaganimi možnimi kandidati za vodilne delegatske-dolžnosti, ki so jih uvrstili na kandidatno listo v KS Duplica, sta v tej KS. tudi Mojca Podobnik, kandidat za predsednika skupščine kulturne skupnosti in Janko Blagšič, kandidat za predsednika skupščine občinske izobraževalne skupnosti.
Kandidacijska konferenca je tudi soglasno podprla predlagane kandidate za vodilne dolžnosti v občinski skupščini in izvršnem svetu.
F. S.
Krajevna skupnost Kamnik-Zaprice diha s polnimi pljuči
Reorganizacija enotne krajevne skupnosti mesta Kamnik in razdelitev na več KS v letu 1982 že kaže dobre rezultate. Novo ustanovljene KS so zaživele in danes se lahko pohvalijo s konkretnimi uspehi. Delitev na več KS ni okrnila mesta Kamnik, saj je v praksi doseženo soglasje med KS o vseh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo razvoj mesta. To pa je nova kvaliteta pri odločanju in uporabi načrtovanih sredstev in zagotovilo, da bo razvoj mesta skladen s potrebami vseh prebivalcev Kamnika.
Krajevna skupnost Zaprice, ena od petih novih, sodi po velikosti med najmanjše, meri le 0,48 km2, po številu krajanov pa med večje, saj živi v njej 2453 ljudi ali 45% prebivalcev mestnega območja, oziroma okrog 9% vseh prebivalcev občine Kamnik. Meji na KS Kamnik-Center, Perovo, Duplico in Podgorje.
Vseh gospodinjstev je 850, skoraj vsi delovno sposobni so zaposleni, kar 46% vseh krajanov. Zanimivo je, da je KS Zaprice v bistvuz novo naselje, zgrajeno po II. svetovni vojni. Ima dokaj dobro urejeno komunalno trgovino, promet in druge mestne značilnosti. Prebivalstvo se preživlja pretežno z delom v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih, kmetijstva praktično nima, prav tako tu ni gospodarskih dejavnosti, je nekaj obrti in trgovine.
V pogovoru s predsednikom skupščine KS Zaprice Matevžem Koširjem in tajnikom strokovne službe KS Tonetom Isteničem smo zvedeli, da je KS dobro zaživela šele z reorganizacijo in da se vsa vprašanja gospodarskega in drugega pomena rešujejo sedaj dejansko v bazi, kjer se sredstva tudi ustvarjajo.
Kljub dokaj ugodnim pogojem in urejenosti tega območja pa so ostala številna vprašanja nedokončana, nedodelana, in jih sedaj skušajo v KS reševati skupaj s prizadetimi krajani.
Torišče dela je bilo doslej urejanje razsvetljave ulic, asfaltiranje cest in reševanje programov skupnega pomena za mestno območje itd.
V tem času jim je dokončno uspelo rešiti dolgoletni problem Aškerčeve ulice tako, da je sedaj v celoti asfaltirana in urejena.
Zgrajena so bila avtobusna postajališča, KS je sodelovala pri gradnji avtobusne postaje v Kamniku. Neurejeno je ostalo avtobusno postajališče v smeri proti Ljubljani - pri Bevcu.
Razsvetljava je dokončana v Jenkovi, Smolnikarjevi in Kerni-kovi. Urejena je povezava med Smolnikarjevo, Jenkovo in Svetce vo, dokončana so še nekatera druga dela na Podgorski ulici.
Pri vseh ureditvenih delih in urejanju ulic finančno sodelujejo krajani in krajevna skupnost, sicer v tem času ne bi bilo mogoče asfaltirati vseh ulic v krajevni
skupnosti Zaprice. Nedokončana je samo ena ulica, pa še ta ne zaradi denarja, ampak zaradi prostorskih prilik.
Utrip KS je čutiti na vsakem koraku. K takemu razmahu in uveljavitvi je v polni meri prispevala aktivnost in doslednost dela vseh organov in organizacij v krajevni skupnosti.
Skupščina krajevne skupnosti, ki ima 30 članov, letno obravnava in sprejema program dela in s svojimi sklepi konkretno zavezuje vse organe KS, da jih uresničujejo. Program dela, akcije in vse druge pomembne naloge predhodno obravnavajo zbori krajanov, ki se sklicujejo dvakrat letno. Pri pripravljanju, še bolj pa pri realizaciji sprejetih programov sodelujejo tudi družbenopolitične organizacije v KS, krajevna organizacija SZDL, dve osnovni organizaciji ZK in druge, tako, da je izpolnitev nalog rezultat dela vseh dejavnikov v KS.
Svet krajevne skupnosti operativno in konkretno opravlja vse naloge iz svoje pristojnosti, zlasti pa dosledno rešuje naloge, ki izhajajo iz programa dela. Sestaja se pogosteje in po potrebi. Rezultati intenzivnega dela sveta KS so opazni povsod in vidni v
zadeve rešujejo skupaj KS Zaprice, Perovo, Center in še z drugimi KS, skratka povsod tam, kjer so skupni interesi prisotni in je medsebojno sodelovanje smiselno.
Delegatski sistem je kar dobro zaživel, čeprav z doseženim niso povsem zadovoljni. Dobro delujejo delegacije, kjer imajo dobrega vodjo, težje je z združenimi delegacijami, nikakor pa niso zadovoljni z delom konference delegacij, ki so sestavljene iz več KS. Čeprav si prizadevajo za uspešnost delegatskega sistema, pravita sogovornika Košir in Istenič, bo potrebno še mnogo intenzivnega dela, da bo delegatski sistem v celoti zaživel. Z doseženim so deloma zadovoljni, želeli pa bi, da bi delegatski sistem opravljal naloge v celoti tako, kot mu v našem političnem sistemu in sedanjemu času priliče.
V zadnjem času so zaposleni predvsem s pripravami za bližajoče volitve. SZDL je že evidentirala kandidate, zdaj zbirajo soglasja. Upajo, da bodo vse priprave uspešno in pravočasno zaključene.
KS Zaprice ima pripravljen podroben plan razvoja KS za obdobje 1986-1990. Med glavne
Predsednik Skupščine KS Zaprice Matevž Košir si ogleduje urejeno Aškerčevo ulico. (Foto: Simšič)
urejenosti in opremljenosti te krajevne skupnosti.
Dobro delo organov KS se kaže tudi v zaostrenem posluhu za reševanje majhnih problemov in težav krajanov, zato se KS pojavlja povsod, kjer je to za krajane potrebno.
Pri dosedanjem delu KS, pa tudi pri delu DPO, je kljub veliki vnemi in dobrim rezultatom čutiti težave, predvsem zaradi prostorskih problemov. Nimajo lastnih prostorov, težave so pri sestavljanju, gostovanja pri drugih niso najbolj posrečena, zato si želijo lastne prostore. Tudi družbenopolitične organizacije bi lažje opravljale svoje poslanstvo, zlasti velja to za organizacijo ZSMS, ki želi več konkretnega dela, pa manj forumskega sestajanja. Ta problem je prisoten tudi pri drugih akcijah.
Vrsto nalog KS uresničuje povezano z drugimi KS. Nekatere
naloge sodijo še nedokončana dela iz prejšnjega obdobja in seveda program reševanja vrste pomembnih problemov. Nekateri med njimi so;
- ureditveni načrt med Kersnikovo in Jenkovo ulico z možnostjo izgradnje večnamenskih prostorov za aktivnosti in boljše delovanje vseh dejavnikov v KS,
- izdelati ureditveni načrt med Smolnikarjevo in Berganto-vo ulico - športno rekreativni center,
- najeti primeren prostor in preseliti Cestno podjetje, ker sedanje delo tega podjetja ne sodi več v stanovanjsko okolje,
- nadaljevati s prizadevanji za varstvo okolja in na vseh še manjkajočih mestih namestiti koške za smeti,
- vzdrževanje otroških igrišč mora biti skrbnejše in odgovornejše, zlasti bo treba paziti na primerno uporabo in ne dovolje-
vati uničevanja. V ta okvir bi se morali bolje vključevati tudi hišni sveti, starši in drugi odgovorni za vzgojo otrok. Tudi materialna sredstva za vzdrževanje bi morali prispevati vsi uporabniki, saj naloge ne morejo spadati samo v krajevno skupnost:
- okrepiti hočejo sodelovanje s trgovsko mrežo in tudi tam zagotavljati čistejše okolje,
- nadaljevati z urejanjem in čiščenjem ulic. V to je potrebno bolj pritegniti tudi komunalno podjetje,
- dokončno rešiti vprašanje prostorov za kulturno in drugo aktivnost v povezavi z gradnjo zdravstvenega doma,
- nerešeno cestno-železniško križišče (Aleševa ul.) ostaja prioritetna naloga še iz preteklega obdobja, finančno pa tega ne zmore niti ni dolžna urejati sama KS Zaprice. Pri tej rešitvi morajo sodelovati vsi prizadeti,
- okrepiti skrb za nadaljnjo uveljavljanje vloge KS kot najpomembnejšega povezovalnega faktorja med krajani,
- še naprej delati na obnovi oziroma širitvi telefonskega omrežja.
Poleg teh nekaj naštetih nalog bo KS Zaprice reševala še vrsto drugih zadev in nalog, vključenih v srednjeročni program do 1990. leta. Večino teh del bo KS finansirala z lastnimi sredstvi, del pa z združevanjem in prizadevanjem drugih faktorjev.
Glavnina sredstev doteka iz samoprispevka, zato je po mnenju sogovornikov treba intenzivirati akcijo za sprejem novega samoprispevka, ki naj bi se koristil predvsem za reševanje potreb v krajevni skupnosti. Taka izhodišča bi tudi zagotovila večji interes med krajani in povečala pripravljenost, da bodo glasovali za nov krajevni samoprispevek. Brez teh sredstev, s katerimi KS računa, bi ostala vrsta nalog ne-urcsničljivih.
V krajevni skupnosti bodo tudi v prihodnje namenjali vso skrb neposrednim stikom s krajani, prisluhnili željam in upravičenim zahtevam in jih uresničevali skladno s sprejetimi programi. Med nalogami ne bodo pozabili tudi na dobre medčloveške odnose, ne bodo pozabili na starejše, bolne ali kako drugače potrebne družbene pomoči, kar so sicer delali že dosedaj. Ob posebnih jubilejih se bodo spomnili posameznikov tudi z darili.
To je le skromen oris dela, pa tudi problemov in težav, s katerimi se bori KS, hkrati pa je to tudi pregled doseženih rezultatov mlade KKS Zaprice.
Dosedanje naloge so prav gotovo uspešno rešili ali pa jih še rešujejo skladno z danimi možnostmi.
Ohrabreni z doseženim in izkazano pomočjo in zaupanjem, ki ga kažejo krajani Zapric, bo KS še povečala napore in prizadevanja, da bo uresničila vse zastavljene cilje. STANE SIMŠIČ
Za zvestobo modi in potrošnikom - Ljubljanski zmaj
Živahna, pestra in bogata v vzorcih se je nagajivo in hkrati prefinjeno elegantno vila na slikarskih paletah Svilanitova kolekcija modnih dodatkov. Izvabljala je vzdihe mimoidočih, osvojila strogo oko žirije in nam v Svihmit prinesla najvišje priznanje — Ljubljanskega zmaja.
Pa da bi si ne mislili, da se za čudovito živimi barvami in spretno igro različnih vzrocev kravat in šalov ter bahavimi metuljčki skriva kakšno priznano slikarsko ime! Ne; pogumno so zamešale najmodnejše barve naše sodelavke iz vzorčnega ateljeja, pod njihovimi prsti pa so mesece nastajali živahni fantazijski in cvetlič-
so kravate v modni klasiki, ki v svojih kombinacijah zajemajo različne modne vzorce.
Zanimivim učinkovitim barvnim kombinacijam se je dodal še svetleč utrinek in prav takšni so metuljčki, po katerih ne sega samo moški svet, ampak čisto enakopravno tudi ženski, in tako ljubki in lepi nedvoumno ozalj-šajo prenekateri ženski vrat. Pa da bi si ne mislili, da je svetleči efekt modnih dodatkov le za večerne priložnosti! Moda je moda, po svoje tudi nenavadna in včasih malo nora, ta pa letos narekuje svetleč izraz oblačil tudi za dan, v tujini pa se že vračajo svetleče niti, ki so se našle tudi v naših kravatah in metuljčkih.
Smo že dolgoletni sosedje, zato se tudi dobro poznamo. Občudujemo nove pletenine, barvne kombinacije in pa seveda vzorce. Lep in veličasten - fantazijski ali abstrakten bi rekel slikar - je in čez celo jopico se bohoti. Ker ga občudujemo in hvalimo, nam njegova ustvarjalka pove, da nekaj tudi mora biti, saj ga je ustvarjala tri dni. Spogledamo se in žalostna grenkoba nam sede v želodec, ko pomislimo na vzorec naše kravate, šala in brisače. Veliki žakardski vzorci, ki so letos najbolj modni in jih imamo v svoji kolekciji tudi mi, zahtevajo od nas neprimerno več časa in truda. Ne pretiravamo, če pravimo, da pri naših izdelkih podobno ustvarjanje zahteva tudi do mesec dni dela«. Tako so prijx)-vedovale oblikovalke naših izdelkov in lahko jim verjamemo! Pa ne le to; moramo jim tudi verjeti, da so njihove glave včasih težke in utrujene, saj se po njih vedno znova motajo misli -
zopet bo potrebno dobiti nove ideje, pa še modne morajo biti, pa skladne in funkcionalne ...
Priznanje je zato prišlo v prave roke. Ljubljanski zmaj nam je vsem Svilanitovcem prižgal svetlo zvezdo, ali modno rečeno svetleč efekt, ki nam bo kazal pot v fantastični svet mode, tako muhaste in spremenljive, da nam ne sme zastati korak niti za trenutek.
»Na sejmu Mode v Ljubljani je bilo nemalokrat slišati vzdihe občudovanja obiskovalcev pred našim razstavnim prostorom, modni dodatki so bili všeč tudi žiriji in v delovnem prostoru je kar mrgolelo trgovskih zastopnikov. Prav zanimivo bo zvedeti, kolikp od razstavljenih izdelkov bodo trgovci ponudili kupcem«, zaključujejo svojo misel naše kreatorke in že snujejo nove ideje, ki se bodo vtkale v kravate, metuljčke, šale in rute in v vseh bo za vsakogar nekaj.
KIKA
Obrambno usposabljanje delovnih ljudi in občanov
Vsi delovni ljudje in občani imamo na podlagi Zakona o splošni ljudski obrambi določeno mesto v temeljnih sestavinah splošne ljudske obrambe, ali pa imamo določene naloge, ki bi jih opravljali v splošni ljudski obrambni vojni, za kar se pripravljamo v miru v okviru obrambnih priprav. S tem se v celoti oblikuje sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot enoten jugoslovanski sistem organiziranja, pripravljanja in sodelovanja vseh dejavnikov za preprečevanje in odvračanje agresije in drugih nevarnosti za deželo, v oboroženem boju in drugih načinih boja in odpora, za izvrševanje drugih nalog, ki prispevajo k obrambi in zaščiti neodvisnosti, svobode in ozemeljske celovitosti SFRJ ter njenega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema.
V mesecu februarju bo Oddelek za ljudsko obrambo občine Kamnik organiziral po krajevnih skupnostih obrambno usposabljanje delovnih ljudi in občanov. Družinsko vabilo, s katerega bosta razvidna kraj in čas predavanja, bo predhodno prejelo vsako gospodinjstvo. Naziv teme je »Kako se bomo branili pred agresorjem«.
Pozivamo delovne ljudi in občane, da se predavanja zanesljivo udeleže.
ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO
Ob zaključnih računih vsebinske razprave
Priznanje kreatorkam za modne dodatke, Zmaj »Svilanitu«
ni motivi ter kašmir vzorci, med modnimi oblikovalci poznani tudi kot polži. Zdenka, Magda in Marjana so se predale pri svojem delu pojavu, ki tako navdušuje ter izvablja toliko radosti in svobode - MODI in bile zato nagrajene tudi s posebnim priznanjem za kreacijo.
Moška moda, ki jo predvideva letošnje leto, je vesela, živahna in svobodna. Zato je tudi kolek-' cija modnih dodatkov prav takšna - živahna in svobodna. Igrivi vzorci fantazijskih motivov, cvetlic in polžev v barvah royal modre, smaragdno zelene, rumene, oranžne, fuksije ali pink za mlade, a ostala je vedno lepa klasika, v katero so kreatorke vpletle najmodnejše vzorce. Zato bo med modnimi dodatki prav vsak lahko dobil tisto, kar mu najbolj pristaja; mladi so se že lani lahko odločali med kravatami intenzivnih barv, v disco - programu je veliko fluorescentnih barv, letos pa je ta program še dopolnjen z novimi modnimi »norostmi«, brez katerih si pravzaprav mode za mlade ne moremo predstavljati. A nič manj lepe, pravzaprav najlepše
Naše kreatorke so se pogumno poigrale z barvami in vzorci tudi pri izdelavi kolekcije šalov. Cvetlice, polži in karoji se prepletajo med seboj in bodo prav gotovo dodali nemalo živahnosti slehernemu oblačilu.
Vseskozi govorimo o igri in lahko se bo marsikateremu vrinila misel, da je pravzaprav oblikovanje modnih dodatkov zabavna in enostavna zadeva. A temu še zdaleč ni tako!
»Poleg našega razstavnega prostora razstavlja svoje izdelke tovarna, ki izdeluje pletenine.
Zveza sindikatov Slovenije že vrsto let organizira obravnave rezultatov gospodarjenja na podlagi zaključnih računov delovnih organizacij. Zaradi velikega števila na novo izvoljenih predsednikov osnovnih organizacij sindikata v kamniških delovnih organizacijah je občinski sindikalni svet v četrtek, 23. januarja, organiziral tudi posvet za predsednike osnovnih organizacij in konferenc organizacij ZSS. Na posvetu je predsednik sindikalnega sveta Franc Sikošek povedal, kaj naj bi bil osnovni namen teh obravnav in čemu naj predsedniki sindikatov v svojem okolju dajo poseben poudarek.
Izvršni odbori sindikata mora-
jo v svojih delovnih organizacijah organizirati razpravo o poslovnem poročilu, ki ga pripravi poslovodni organ, najkasneje do 25. februarja. Razprava o rezultatih gospodarjenja poteka med delavci v sindikalnih skupinah, na sestankih pa bodo prisotni tudi poslovodni organi in drugi strokovno odgovorni delavci, ki bodo razpravljalcem ustrezno razložili in pojasnili poročilo. Delavci naj bi na tak način dobili popolen vpogled v pogoje in rezultate gospodarjenja v preteklem letu, seznanjeni pa naj bi bili tudi z vsemi vzroki, ki so povzročili morebitne motnje v poslovanju njihove delovne organizacije.
Gospodarstveniki dobro ocenjujejo januarsko proizvodnjo
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278.
Na nedavnem posvetovanju so direktorji kamniških delovnih organizacij dobro ocenili začetek letošnjega leta, saj je v večini organizacij januarska proizvodnja večja od lanske v enakem obdobju.
Skoraj 5,5% porast proizvodnje je v skladu z načrtovano rastjo za letošnje leto. Seveda pa-so tudi ugotovili, da večja proizvodnja povsod še ne pomeni tudi večjega dohodka, ali kot je dejal eden izmed direktorjev: »Delo imamo, denarja pa ne.«
Še posebej kritično so ocenili izvozne rezultate. Ne gre samo za to, da izvoz v tem mesecu ni sledil planskim usmeritvam, pač pa, da kljub velikim naporom in spremembi.zakonodaje na zunanjetrgovinskem področju ekonomske spodbude za izvoz še vedno ni, ali pa je ta zelo majhna. Zato se ni nihče čudil izjavi nekega direktorja, da bodo dohodek, ki ga izgubijo z izvozom, prisiljeni iskati na domačem trgu (višje cene!) in s prodajo na klirinško področje.
Nekaj krivde je seveda res tudi v kasnitvi predpisov in ukrepov v skladu s sprejeto politiko na tem področju. Zato bi bilo treba te ovire čimprej odpraviti, če nočemo imeti težjih posledic. Direktorji so se seznanili tudi z ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti na zvezni in republiški ravni za uresničevanje usmeritve letošnjega plana. Dogovorili pa so se tudi za aktivno sodelovanje pri obravnavi rezultatov poslovanja v lanskem letu v delovnih organizacijah. F. S.
Sindikata in seveda delavcev ne zanima toliko računovodski vidik zaključnega računa, ki ga je treba do določenega roka poslati službi družbenega knjigovodstva. Ob razpravi o predlogu zaključnega računa ponavadi tudi ni mogoče kaj bistvenega spreminjati v delitvi dohodka. Zato je toliko pomembnejše, da namesto formalne razprave o zaključnem računu opravimo vsebinsko razpravo o uspešnosti našega gospodarjenja in to povežemo s sprejetjem ukrepov za izboljšanje rezultatov' gospodarjenja v letošnjem letu. To se pravi, da je pomembno v teh razpravah ugotoviti, kako bomo zaustavili nadaljnje padanje realnih osebnih dohodkov, kako bomo z zniževanjem stroškov vplivali na nižjo rast cen in uveljavili bolj stimulativno delitev osebnih dohodkov.
»Pogoji gospodarjenja se še naprej zaostrujejo, zato letos še posebej poudarjamo, da je lastne dosežene rezultate potrebno primerjati z rezultati sorodnih delovnih organizacij, v skupini ali podskupini dejavnosti. Brez takih primerjav je vsako indeksno prikazovanje lastnih rezultatov pesek v oči,« je na posvetu predsednikov sindikata osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij dejal predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Sikošek.
Sindikalne organizacije naj zato vztrajajo, da bodo razprave ob zaključnih računih osredotočene na nazoren prikaz učinko-
vitosti dela in poslovanja. Poleg glavnih pokazateljev pogojev in rezultatov gospodarjenja, morajo biti na teh posvetih delavci seznanjeni, v kolikšni meri je dosežen dohodek rezultat večje proizvodnje, višji produktivnosti, boljšega izrabljanja proizvodnih zmogljivosti, boljšega izkoriščanja surovin in repromate-riala, boljše kakovosti izdelkov, racionalnejše organizacije dela in poslovanja, uvajanja večiz-menskega dela, boljše delovne discipline, zmanjšanja neproduktivne režije in produktivnejšega zaposlovanja itd., in v kolikšni meri rezultat povečanja cen. Delavcem je treba pojasniti tudi, v kolikšni meri je dosežen dohodek rezultat naložb (v posodabljanju opreme, tehnologije, informatike itd.), in jim pri tem povedati, kakšne obveznosti imajo v zvezi z združevanjem dela in sredstev za krepitev materialne osnove dela. In ne nazadnje, delavci naj na teh sestankih izvedo, v kolikšni meri je dosežen dohodek rezultat uveljavljanja lastnega znanja in inovacij.
ROMANA GRČAR
O množični inventivni dejavnosti
Predlagaj kaj koristnega
Verjetno ni treba posebej poudarjati, kakšen pomen ima v sedanji težki gospodarski situaciji in v času največjih stabilizacijskih prizadevanj, naslonitev na lastno znanje in krepitev strokovnih predlogov in izboljšav za boljše in produktivnejše delo. Zato danes verjetno nihče ne dvomi v nujnost aktiviranja čim-sirskega umskega potenciala delovnih ljudi. Vse večja pozornost inventivni dejavnosti je vsekakor posledica naše dosedanje prevelike ekonomske odvisnosti od uvoženega znanja.
V naši občini si odbora za inovacije pri občinskem sindikalnem svetu in občinski raziskovalni skupnosti, svet znanosti pri socialistični zvezi. Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. Ljudske tehnike in drugi, ki se ukvarjajo s pospeševanjem inovacijske dejavnosti, ves čas prizadevajo doseči skladnejše, tesnejše in bolj organizirano delovanje na tem področju. Večletna prizadevanja rojevajo prve
sadove, predvsem glede večjega števila inovacij in boljše organiziranosti. Tako ima danes večina delovnih organizacij urejene pravilnike za nagrajevanje, povečalo pa se je tudi število inovacij in z njimi ustarjen dohodek. Tudi število delovnih organizacij, kjer so imeli prijavljene inovacije, se je glede na prejšnja leta bistveno povečal. Ti uspehi v absolutnih številkah sicer ne povedo kdove koliko, vsekakor pa jih je vredno omeniti, še posebno če je to stanje vmesna postaja od prejšnjega zanemarjanja in zapostavljanja inovacijske dejavnosti do njenega ustreznega vrednotenja.
Inovacije sicer lahko zasledimo v večini kamniških delovnih organizacij, le da večinoma niso evidentirane in sistematično obdelane. Preden vam predstavimo, kako je v nekaterih kamniških delovnih organizacijah zaživela množična inventivna dejavnost, lahko zaključimo, da se v večini delovnih organizacij ubadajo s podobnimi problemi, ki to
dejavnost še vedno preveč zavirajo: težko je začeti z inovacijami, potrebno je zaposliti nekoga, ki bo spremljal in povezoval dejavnost na tem področju (animator inovacijske dejavnosti oz. referent za inovacijsko dejavnost v večjih DO), težko je ugotoviti gospodarsko korist inovacije, težko je razmejiti delo po delovnih nalogah od inovacije kot posebnega prispevka na delovnem mestu - samoiniciativne dejavnosti, v kolektivih je neustrezno vzdušnje, nevoščljivost - prerekanje v zvezi s soavtorstom, opravičenostjo nadomestil za koristen predlog in druge opazke, kar spodbija voljo razmišljujočih delavcev, ki si s takimi predlogi prizadevajo koristiti ne le sebi temveč celotnemu kolektivu.
Ob pomenu, ki ga tej dejavnosti namenjajo drugod, v razvitem zahodnem svetu,-je narazumljivo dejstvo, da pri nas inovacijska dejavnost še vedno ni enakovredna drugim nalogam v proizvodnem procesu.
Na splošno ugotavljamo, da so v naših razmerah potrebni izredno veliki napori, če želimo naše zamisli, bodisi pri razvoju novega proizvoda, ali pri razvoju novih tehnoloških poti, tudi realizirati.
Z inovacijami do boljših . tehničnih rešitev
Problematika prenosa inovacij v proizvodnjo se lahko rešuje na več načinov. To v prvi vrsti pogojuje stopnja razvoja, organiziranost in miselnost vodilnih kadrov v posameznih delovnih organizacijah. Različni prijemi so pogojeni tudi z motivom zasebnih interesov posameznikov na ključnih mestih vodilne strukture delovnih organizacij.
V tistih kolektivih, kjer je vodstvo razumelo nujnost in pomen razvojno raziskovalnega dela ih razvijanja množične inventine dejavnosti, se jim ni treba bati za njihov poslovni uspeh.
Sindikati namenjajo inventivni
dejavnosti večjo pozornost od leta 1975 naprej. Podpisali so tudi družbeni dogovor o inovacijah. Naš občinski sindikalni svet je prav v ta namen ustanovil odbor za inovacijsko dejavnost, da bi se nenehno vključeval v spodbujanje te dejavnosti. Kljub doseženim pozitivnim premikom pa odbor za inovacije pri sindikatu , ugotavlja, da so zakonske regulative na tem področju še vedno premalo stimulativne, inovacije niso vključene v plane razvoja delovnih organizacij, izobraževanje kadrov za to področje je pomanjkljivo, prav tako je nezadostno informiranje o inovacijskih dosežkih med delovnimi organizacijami (da ne govorimo, da poncuod o dosežkih na tem področju niso obveščeni niti delavci v »domači« DO). Slabosti se kažejo tudi v številu referentov, ki bi se poklico ukvarjali z inovacijskimi predlogi. Ta dela najpogosteje opravljajo tajniki komisij za inovacije, ponekod imajo tudi delavca, ki ima v opisu del in nalog razvoj inovacijske dejavnosti. Zagotoviti je tudi treba, da se povečani dohodek od vsh oblik ustvarjalnosti (koristni predlogi, tehnične izboljšave, inovacije in izumi) prikazujejo posebej, in da vsi delavci v delovni organizaciji vedo, kolikšen je bil vpliv tako
povečenaga dohodka na njihove osebne dohodke. Sindikat si je zadal nalogo, da bo letos skrbel tako za spodbujanje (moralna nagrada - »Inovator leta« -predlog: razpis za to nagrado naj bi bil v bodoče v naši občini skupen ž raziskovalno skupnostjo, ki je do sedaj podeljevala posebne nagrade za to področje), organiziral bo razne oblike izobraževanja in poskrbel, da se v tovarniških glasilih objavi čimveč člankov, ki bodo spodbujali in informirali inovatorje.
Tudi kamniško Društvo izumi-' teljev in avtorjev tehničnih izboljšav povezuje inovatorje, ki lahko izmenjujejo svoje izkušnje. Prek sto članov lahko tu najde tudi pravno pomoč pri zaščiti svojih inovacij ter pri uveljavljanju svojih pravic, ukvarjajo pa se tudi z usklajevanjem samoupravnih aktov, ki urejajo pri nas zaenkrat še precej neurejeno področje inovatorstva. V društvu se zavzemajo tudi za tesnejše sodelovanje z raziskovalno skupnostjo in sindikalnim odborom za inovacije. Program občinske raziskovalne skupnosti pa je sestavljen iz splošnega programa pospeševanja raziskovalne in inovacijske dejavnosti in občinskega progra-
Plakatiranje v Kamniku kljub občinskemu odloku očitno še ni urejeno
Konec januarja nas s pročelja stare ETE plakat še vedno vabi na novembrsko prireditev. (Koto: Matic Romšak)
Izgled pričujočega panoja nam prav gotovo ni v ponos turističnega kraja. (Foto: Matic Romšak)
Čemu
Ne le, da je omenjeni lokal v objektu pred bloki na Blej-če vi in ob Ljubljanski cesti, ki je glavna vpadnica v mesto, ne le torej, da kazi lep izgled novo nastalega naselje, ampak daje tudi vtis neurejenosti v izvajanju prostorskih planov in kaže na veliko luknjo v zakonu, ki ureja vse v zvezi s poslovnimi stavbami in prostori.
In nazadnje, kaj imajo stanovalci novega naselja od praznega lokala? Že tako so dobili bloki naziv »spalno naselje«, potem pa jim ne ponudimo niti tisto malo storitvenih dejavnosti, ki so bile z odlokom o poslovnih prostorih v mestu Kamnik, določene za objekt, ki ga je Graditelj leta 1980 dogradil do četrte faze in prodal kupcem.
V objektu so bili zgrajeni štirje lokali. V enem je bil od takrat pa do lanskega poletja frizerski salon, (tudi ta je sedaj neizkoriščen) v srednjem delu je še vedno kozmetični salon, desni del lokala pa je od prodaje lastnici iz Mengša, ki je trenutno zaposlena v ZR Nemčiji, ostal prazen. Lokal je bil namenjen za šiviljsko dejavnost, in lastnica je na račun tega, ker je dejala, da bo v lokalu opravljala šiviljsko dejavnost, ki je v Kamniku deficitarna, dobila posebno ugodna bančna posojila.
In kje je sedaj kdo, ki bi lastnico, ki je z nakupom lokala pridobila le lokacijsko in gradbeno dovoljenje, prisilil, da Tokal tudi uporablja v namene, zaradi katerih ga je lahko dobila oziroma kupila. V občinskem referatu za obrt, blagovni promet in gostinstvo nam je Beti Planko v zvezi s tem povedala, da je bilo v obdobju, odkar lokal stoji in do danes že nemalo interesentov, ki bi lokal kupili in ga tudi koristno uporabljali, vendar se ne
prazen lokal?
da storiti kaj dosti. Namreč, niti zakon ne govori nič o tem, kaj lahko stori družba s tistim, ki lokal kupi le zato, da dobro naloži denar, vendar ga ne uporablja, torej nima niti uporabnega dovoljenja.
Morda bi se kljub vsemu kazalo opreti na osmi člen Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list, št. 18/1974), ki med drugim pravi... Po preteku treh let, ko je občan prenehal opravljati dovoljeno dejavnost... (v omenjenem primeru se dejavnost vseh šest let ni niti začela, op. av.!), preide poslovna stavba oziroma poslovni prostor v družbeno lastnino, če tako določi občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve na predlog krajevne skupnosti, na območju katere je taka stavba ali prostor ...
Ali obstaja rešitev, ali bo kdo kaj ukrenil in - ali bodo krajani potem imeli kaj več od omenjenega lokala?!
Predsednik sveta krajevne skupnosti Duplica Albert Rejc je potem, ko se je seznanil s tem problemom, na december-skem sestanku sveta KS Duplica sprožil postopek za odvzem lastninskih pravic, oziroma za odkup omenjenega lokala. V omenjenem osmem členu namreč med drugim tudi piše:, Občanu, ki mu je po določbah tega člena prenehala lastninska pravica na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru, je občina dolžna plačati odškodnino po ceni, kakor jo določajo predpisi o razlastitvi.
Upajmo, da se ne bo vse ustavilo pri problemu odkupa in denarja zanj, če bo seveda sploh prišlo tako daleč, da se bo na občinskem nivoju kdo pogovarjal o rešitvi tega problema. Res pa je, da problem ni osamljen, takih neizkoriščenih lokalov je v Kamniku še veliko, problema njihove izkoriščenosti pa se očitno nikomur ne mudi rešiti.
ROMANA GRĆAR
Vprašajte stanovalce novega naselja na Bakovniku, kakšno dejavnost najbolj potrebujejo v pričujočem lokalu. Potreb je veliko, vrata lokala pa ostajajo zaprta.
Uveljavljanje
socialno-
varstvenih
pravic
v letu 1986
Vsi dosedanji upravičenci do delne nadomestitve stanarine, družbene denarne pomoči otrokom in družbenih pomoči s področja socialnega skrbstva so dolžni, da najkasneje do 20. 2. 1986 predložijo izpolnjen obrazec SPN-2, v katerega vpišejo vse spremembe v družinskih razmerah kot tudi dohodke, prejete v preteklem letu in sicer:
- zaposleni v svoji delovni organizaciji
- upokojenci in drugi občani v svoji krajevni skupnosti oz. v Centru za socialno delo Kamnik, Titov trg 9.
Vse upravičence do delne nadomestitve stanarine še posebej opozarjamo, da pod točko 20) napišejo ali so lastniki osebnega avtomobila sami oz. osebe, ki živijo z njimi v stanovanju (člani gospodinjstva).
Vsi občani, ki smatrajo, da so upravičeni do socialnovarstvene pomoči v letu 1986, vlagajo svoj zahtevek na obrazcu SPN-1. Obrazec izpolnijo točno po predloženem navodilu v obrazcu. Vlagatelji za delno nadomestitev stanarine pa na obrazcih SPN-1 pod točko 25) vpišejo podatke o lastništvu osebnega avtomobila, za sebe ali druge člane gospodinjstva.
Vse dodatne informacije v zvezi z uveljavljanjem socialno-varstvenih pravic dobijo občani v svoji delovni Organizaciji oziroma na Centru za socialno delo Kamnik.
CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK
Januarska krvodajalska akcija upravičila pričakovanja
Krvodajalstvo v Kamniku ima v nekaj več kot 30-letnem obdobju že dobro utrjene tradicije. Število krvodajalcev v kamniški občini se giblje med 1300 do 1500 na leta in je nad republiškim povprečjem, 5,5% prebivalcev.
Od 16. do 22. januarja je bila krvodajalska akcija v prostorih SENŠRM na Novem trgu. Letošnja akcija ni bila pripravljena, kot običajno, v aprilu ali maju, ampak že januarja, po razporedu, ki ga določi RK Slovenije. Taka sprememba termina lahko vpliva na število krvodajalcev, upoštevaje dejstvo, da nekateri krvodajalci dajejo kri tudi dvakrat letno, s presledkom vsaj 6 mesecev. Zaradi te spremembe je decembra odpadla dopolnilna akcija. Obisk v vseh petih dneh je bil kar dober •. sicer: 16 17 20 21 22
1.
1.
96 krvodajalcev 312 krvodajalcev 193 krvodajalcev 1. 181 krvodajalcev
1. 141 krvodajalcev
V povprečju se je dnevno prijavilo nekaj več kot 200 krvodajalcev, kar na občinskem odboru RK ocenjujejo za ugodno. Prepričani so, da bo z dopolnilno akcijo, 15. avgusta, število krvodajalcev približno enako kot v preteklih letih.
Akcija v Kamniku je potekala normalno. Ni bilo nikakršnih problemov, krvodajalci so bili zadovoljni z organizacijo, pa tudi z ličnimi značkami, ki so jih prejeli. Krvodajalce iz oddaljenih krajevnih skupnosti so vozili posebni avtobusi.
Skupaj se je v januarju torej zglasilo 1023 krvodajalcev. Odklonjenih je bilo zelo malo, manj kot v preteklih letih.
Zdravko Markuš daje kri že osemintridesetič
Največ krvodajalcev je bilo iz delovne organizacije: Titan 229 IMAJO aktiv RK
Stol 217 imajo aktiv RK
KIK 107 Svilanit 46 Zarja 26 Menina 19 UTOK 13 Eta , 25 Rudnik koalina 23 Alprem 19 SENŠRM 24 iz ostalih delovnih organizacij 173 in
iz KS KO RKS 101
Zanimivo je. da je prvič prišlo na odvzem krvi kar lepo število ljudi, še več pa je bilo takih krvodajalcev, ki so darovali kri že 5,10, 20, in 30-krat. Nekateri so prispevali kri tudi že več kot 35-krat. Humanost med ljudmi živi, izrazit primer so prav krvodajalci, ki s ponosom dajejo del sebe-svojo kri. da bi drugim, ki so v nesreči, nesebično pomagali in marsikomu tudi rešili življenje.
Res smo lahko ponosni na take ljudi, tudi zato. ker so krvodajalci praviloma tudi najbolj prizadevni delavci v kamniškem gospodarstvu.
ma raziskovalnih nalog in republiškega infrastrukturnega programa. Do lanskea sklica odbora za pospeševanje inovacijske dejavnosti so prispele le štiri prijave za inovacije, od tega je bila ena s področja socialnega skrbstva, zato je bilo avtorju predlagano, da jo pošlje na Sklad za nagrajevanje inovacij na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov pri Socialnem varstvu Slovenije, za ostale tri prijave - vse tri so bile tehnične izboljšave — pa je odbor za inovacije pri raziskovalni skupnosti izplačal avtorjem nagrade v višini 210.000 din. Za sofinanciranje raziskovalnih nalog (kljub temu, da to ne spada neposredno na področje množične inventivne dejavnosti, ga je vredno omeniti, saj je vsako delovanje na tem področju spodbudno) v delovnih organizacijah za leto 1985 pa so poslale zahtevke naslednje delovne organizacije; Zarja, Jata, Kemijska industrija Kamnik, Svilanit, Stol, Menina, Titan in Graditelj. Odbor za svobodno menjavo dela pri občinski raziskovalni skupnosti se je po daljšem proučevanju posameznih razvojno raziskovalnih nalog odločil, da bo zanje prispe -va!3,523.000,00din. Delovneor-ganizacije so za izvedbo svojih programov   tako   dobile od
237.000,00 do 500.000,00 dinarjev.
Z voljo in znanjem
Kjer je volja, obstaja tudi način, zato izgovori, da področje inovacij ni zakonodajno urejeno, niso več umestni. Res pa je tudi, da manjkajo kazalci uspešnosti, razviti je treba izobraževalni sistem za vodenje in pospeševanje inventivne dejavnosti in opredeliti odgovornost vseh nosilcev inventivne dejavnosti. Vemo, kako velik prispevek k povečanju in učinkovitosti proizvodnje in tudi drugih dejavnosti imajo posamezni, lahko tudi majhni predlogi. Da pa je takih predlogov čimveč, je treba ljudi spodbujati, jih stimulirati in jim tudi kaj povedati v zvezi s koristnostjo takih predlogov. Nekateri v zvezi s tem tudi pravijo, da kdor ne razmišlja o bodočnosti, je tudi imeti ne more.
In sedaj si oglejmo, kako je bilo v letu 1985 z inventivno dejavnostjo po nekaterih kamniških delovnih organizacijah:
SVILANIT: Niti en
predlog ni za v koš!
Pred približno osmimi leti so v tej delovni organizaciji doživeli
pravi preobrat v inovacijski dejavnosti. Sprejeli so pravilnik, ki jasno razmejuje način razreševanja inventivnega predloga, naravo le-tega (koristen predlog, tehnološka izboljšava, inovacija, izum), način izplačevanja nadomestil za avtorje ... V svojem internem glasilu redno spodbujajo delavce k tej dejavnosti, objavljajo področja, na katerih pričakujejo izboljšave, dobro sodelujejo tudi z občinsko raziskovalno skupnostjo. Vendar pa se po besedah strokovnega tajnika komisije, diplomiranega inženirja Sa-lema Beganoviča, delavci še vedno največ ukvarjajo z vprašanjem, kaj pojmovati kot delovno obveznost in kaj je zunaj pričakovanj posameznikovega delokroga. Najpomembnejše pri vsem skupaj pa ni le velika gospodarska korist inventivnega predloga, ampak tudi večja humanizacija dela.
Sredstev za inovacijsko dejavnost v njihovi delovni organizaciji ne planirajo. Če pa se ozremo po kvalifikacijski strukturi inovatorjev, pa večina koristnih predlogov pride iz vrst kvalificiranih delavcev in tistih s srednjo strokovno izobrazbo, manj jih je z višjo in visoko. V letu 1985 je bilo v Svilanitu šest inovacij - od
tega sta bili dve tehnološki izboljšavi in štirje koristni predlogi. Največ prihranka v dohodku je vsekakor prinesel koristen predlog o ponovnem izkoriščanju hla-dilnh voda (16.437.470 din), prihranek vseh inovacij skupaj pa je bil 19.573.281 din. Enajst avtorjev, kolikor jih je pri teh inovacijah sodelovalo, je dobilo 439.310 dinarjev avtorske odškodnine. Povprečna doba reševanja inovacijskega predloga v Svilanitu traja od štirinajst dni do šest mesecev.
STOL: Nov pravilnik bolj stimulativen
V Stolu vse bolj čutijo potrebo po zaposlitvi poklicnega delavca za to področje: referenta za inovacijsko dejavnost. Diplomiran inženir Boris Plevel, tajnik za inovacijsko dejavnost v Stolu, nam je o povezanosti inovacijske dejavnosti in razsikovalno-raz-vojnega dela v Stolu povedal, da se ta sicer delno kaže, vendar še ni zaživela, kot bi lahko, predvsem zaradi različnih gledanj na množično inventivno dejavnost, ki otežuje njen večji razmah. V letu 1985 je bilo v Stolu prijavljenih šestnajst inovacij, obravnavali in realizirali pa so jih štirinajst. Od teh jih je bilo sedem še iz leta
1984, kar je v lanskem letu Stolu prineslo 6.426.187 dinarjev čiste gospodarske koristi. Za to so inovatorjem izplačali 409.888 dinarjev nagrad. (Odnos med nagradami in prihrankom tako znaša 6,3%). Avtorji koristnih predlogov so dobili enkratno izplačilo v vrednosti do 5.500 dinarjev. Poprečna doba reševanja posameznega predloga je v Stolu približno tri mesece.
»Zgodilo se je že, da je bila neka stvar že dalj časa v uporabi in se je šele naknadno obravnavala kot inovacija. Po novem pravilniku vse koristne izboljšave v Stolu izplačujemo stalno, več let, dolžina časa izplačevanja pa je odvisna od koristnosti izboljšave. Predlagatelji tudi v Stolu največ izhajajo iz vrst kvalificiranih delavcev in tistih s srednjo strokovno izobrazbo, ki imajo tudi največji stik s samo proizvodnjo,« je povedal Boris Plevel. V Stolu so torej po njihovih izjavah narejeni prvi koraki za boljše vrednotenje inovativne dejavnosti in razvojno-raziskovalncga dela. Pravijo pa, da je slabost še vedno v preslabi oraniziranosti, potrebna bi bila tudi večja dejanska in ne le načelna podpora vseh zaposlenih, ne pa, da delo na področju spodbujanja množične inventivne dejavnosti sloni le na'
peščici ljudi, ki jim včasih že zmanjkuje volje in moči.
TITAN: Razpisi za reševanje nerešenih problemov v internem glasilu
Lani je bilo v tej delovni organizaciji prijavljenih sedemnajst inovacij. Po pravilniku o inovacijski dejavnosti je bilo na štirih sejah odbora obravnavanih štirinajst predlogov, za tri pa še zbirajo podatke in jih bodo obravnavali na naslednji seji. Izplačanih je bilo deset inovacij, ki so skupno prinesle 4.869.670 dinarjev inovacijskega dohodka. Za te inovacije so avtorjem izplačali 302.248 dinarjev nagrad. V Titanu se kaže velik padec inovacijskega dohodka glede na leto 1984. Vzroke za to vidijo ne le v številu, ampak tudi v kakovosti inovacij, lani so namreč prenehale veljati tudi tri-letne pravice do odškodnine za dve poglavitni inovaciji. Čas od prijave do realizacije je v Titanu ocenjen na eno leto. Narava inovacij pa je taka, da so inovacije navadne že izpeljane v praksi pred samo prijavo ali pa so predlogi taki, da jih je mogoče brez velikih investicij uvesti v prakso.
Beseda, dve o počitnicah
Počitnic sem sc najprej razveselila, že drugi dan pa se je vame naselil dolgčas. Največ sem delala gobelin, gospodinjila, brala. Jezijo me stari, že stokrat predvajani filmi na TV. Čudovito pa je bilo počitnikovanje v Kranjski gori.
Barbara Kastelic
S sestro sva se igrali družabne 'gre, pletla sem in gledala TV. Najbolj me je razveselila novica, da bom dobila papagajčka.
Nataša Vrdelja
Vsak dan sem vstala ob pol devetih in nato gledala šolski TV program. Za nagrado pri učenju sem bila en teden pri teti v Zrečah.
Pavle Bajde
Imela sem rojstni dan in zato smo šli v Italijo. Tudi na Krvavcu sem se smučala.
Joži Žavbi
Nikoli nisem zamudila Športnika Billa. Pripravila se kosilo in vse pospravila ter brala knjige za bralno značko.
Lidija Klančnik
Pri babici sem pomagal v hlevu. Tudi smučal sem se, ker tam sneg dlje obleži; ko je skopnel sneg, so mi ostale knjige.
Janez Resnik
Jezilo me je, da so v sosednji telovadnici pripravili program, pa nisem vedel zanj.
Jože Poravne
Največ sem preždel za toplo pečjo, gledal TV in bral. Jezilo me je, ker ni bilo snega in sem moral pomagati v hlevu. Sosedje so naredili slalomsko progo in napisali plakate, proga pa je skopnela.
Rafko Pirš
Pazila sem brata, ki je živ in me je večkrat pošteno razjezil. Potem pa iz dneva v dan: »Pospravi, pomij posodo«, čeprav sem to vsak dan naredila.
Janja Baloh
Ves teden smo hodili v hribe. Naspali se nismo preveč, ker smo morali že zgodaj vstati. Najhujše je, da so počitnice trajale le 14 dni. Najbolj všeč mi je, da počitnice sploh so.
Tina Potrato
Mislim, da so počitnice zato, da se spočijemo, naberemo novih moči za drugo polletje in najdemo čas za kak hobi in prijatelje. Ne priganja te ne ura ne avtobus. Na strelišču smo priredili tekmovanje in čeprav nisem za-
sedel najboljšega mesta, mi je bilo všeč.
Boštjan Kadunc Učenci 6. b. OŠ Toma Brejca
Počitnice sem preživel doma. Vsako jutro sem šel pomagat krmit živino. Šel sem tudi z očetom v gozd sekat drva. Ko se je zmračilo, sva odšla domov. Nato sem šel zopet v hlev. Ko smo vse opravili, smo se zbrali vsi domači pri televizijskem dnevniku.
Miran Pestoinik, 5. c
Med počitnicami sem se igrala z bratcem, pa tudi šolske knjige sem malo pogledala. Včasih sem gledala televizijo. Večkrat pa sem pomagala tudi mamici pri gospodinjstvu.
Irena Grabnar, 5. c
Počitnice so prehitro minile. Pri nas smo imeli domač praznik. Klali smo pujska. Delali smo klobase krvavice in pečenice. To je bilo veselo!
Marinka Sušnik, 5. c
Malo sem skakala po hiši in okoli nje, posebna skrb pa so bili zajčki. V četrtek, 23. 1. sem prišla k zajčkom, da bi jim dala jesti, pa sem zagledala v gnezdu mlade zajčke. Zelo sem se razveselila. Takoj sem povedala mami. Rekla mi je, da ne smem nobenega prijeti, ker potem tistega zajklja ne bo imela rada in bo zapuščen umri. Četrtek je bil zame najsrečnejši dan počitnic.
Jana Perčič, 5. c
Neki znanci so me povabili na počitnice. Pri njih sem ostala štiri dni. S prijateljico Majo in njenim bratom Urošem smo se igrali različne igrice. Zvečer smo dolgo gledali televizijo, zjutraj pa tudi dolgo spali. Naslednji teden sem bila pri stari mami in dedku v Domžalah. Tu imam tudi svojo psičko, ki ji je ime Miška. Skoraj vse dneve sem se igrala z njo. Mislim, da so za večino otrok počitnice prekratke.
Tina Kunavar, 5. c.
Učenci OŠ Toma Brejca, Kamnik
Kaj me najbolj razjezi
Najbolj me zjezi, kadar so starši sitni in se spravijo nadme, čeprav nisem nič kriva. Takrat me ima, da bi pograbila vazo in jo razbila. Zjezi me tudi, ko me
Foto Vidovič Kidričeva 18 a, Kamnik
Studio za profesionalno In amatersko fotografijo - Fotografiranje za vse vrste dokumentov, otroški posnetki, fotografiranje porok, reklamna In Industrijska fotografija. Na željo strank slikam tudi na domu. Delovni čas: od 9. do 12. in od 15. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
Se priporočam!
motijo med napetim branjem. Takrat mama največkrat pomiva posodo.
Gabrijela Dežman, 7. d.
Razjezi me vpitje in hrup, kadar se moram veliko naučiti, pa tudi takrat, kadar je nekdo prepričan, da ima prav, v resnici pa nima in trdi svoje.
Tanja Hrastovec, 6. d.
Razjezi me...
- da moramo mlajši ubogati starejše,
- da me sošolci obrekujejo, ker se dobro učim,
- nepotrebno kreganje in "pitje,
- kadar se mi kdo smeji, na meni pa nič smešnega.
Mateja Balantič, 6. d.
Jezi me, če ne smem iti s prijatelji lovit ribe. Jezi me, če moram sam raznašati vabila in pošto po hišah, ki so zelo oddaljene od vasi.
Niko Bemot, 8. b.
Najbolj me zjezi, kadar si zjutraj ne morem zapeti bluze. Če gumba ■ na rokavu nikakor ne morem spraviti v luknjico, podivjam in bluzo besno povlečem s sebe, tako da se je drži le še malokateri gumb. Sploh pa me zelo razjezi, če nekaj delam in delam in ustvarjam in se trudim, navsezadnje pa iz tega ni nič. Še bolj pa me razjezi, če moram v šolo ob sobotah. To je najhujša stvar na svetu!
Tina Potrato, 6. b.
Na žalost me najbolj razjezi, če bi se jaz rada učila, a se zaradi kakega vzroka ravno takrat ne morem, tako da me veselje do učenja medtem že mine. Najbolj me razjezi, če moram v soboto, ko so vsi drugi zunaj, pospravljati stanovanje. Najbolj me
razjezi, če dobim slabo oceno in so tako za nekaj časa omejene moje pravice do gledanja televizije in udeležbe na krožkih. Razjezi me tudi, da nekdo vseskozi prestavlja programe na televizorju. Takrat se razburim, lep večer v družinskem krogu je pokvarjen in že se oglasi tisti stari rek: »Otroci spat, televizija ponoči ni za vas!«
Bernarda Golob, 8. b.
Sedimo v razredu. Tovarišica stopi v razred in reče: »No, danes bomo pa brali v berilu odlomek Iztok in Hiebrudij.« Komaj pa to reče, se takoj oglasijo naše »razredne srake: »Tršica, jest!« Joj, takrat me prime, da bi podivjala. Pa vedno isti. Saj to ni grozno, da se zaderejo, to sploh ne. Ampak, ko jim tovarišica reče: »No, pa začni,« da ji ne bi padla ušesa proč, se pa vse neha. Ti kričači se važno zazrejo v berilo in pričnejo črkovati, stokati in piskati, da je groza. Saj ne rečem, da sem jaz fenomen v branju, mislim pa, da je lahko naše »razredne srake« sram, saj bi se lahko najprej naučile brati, nato pa kričati.
Barbara Kastelic, 6. b.
Najbolj me razjezi, če mi kdo nagaja, če se mi kaj ponesreči in potlej govorijo o meni, če se mi kdo posmehuje, če kdo v torbi najde kaj prepovedanega (pismo) in sc mi potlej posmehuje, češ, tebi je pa nekdo pisal, če me kdo obdolži za dejanje, ki ga nisem storila, če se mi kdo posmehuje, potem pa prosi za pomoč, če me kdo prestraši, npr., ko grem zvečer iz šole domov. Takrat gotovo ne uide mojemu izbruhu jeze in se potem vsa stvar slabo konča.
Jelka Pirš, 8. b. Učenci OŠ Toma Brejca
Novosti v kamniški
m        m m v      g' S
knjižnici
Jurca B.: Pot okoli sveta - Mladinska knjiga 1985
O srajci srečnega človeka - Mladinska knjiga 1985
Zakaj teče pes za zajcem - Mladinska knjiga 1985
Rudolf F.: Zeleni avtomobilček - Mladinska knjiga 1985
Villas Boas O.-C. Tapir in zvezde - Mladinska knjiga 1985
Krivopetnice in Zlatorog - Mladinska knjiga 1985
Grimm J.-W.: Bratec in sestrica - Mladinska knjiga 1985
Heidi - Jugoreklam 1984
Koroški koledar 1986 - Založba Drava 1985
Polanšek V.: Sla po svobodi - Založba Drava 1985
Ali veš? Ali znaš? - Založba Drava 1985
Messner J.: Vprašanja koroškega otroka - Založba Drava 1985
V lunini senci - Založba Drava 1985
Kohnlechner M.: Življenje brez bolečin - Tržaški tisk 1985
Jadranski koledar 1986 - Tržaški tisk 1985
Južnič S.: Politična zgodovina 20. stoletja - DZS 1985
Mihalič S.: Petrica Kercmpuh - - Tržaški tisk 1985
Sitar S.: Letalstvo in Slovenci - Borec 1985
Spetič S.: Rimski mlini - Tržaški tisk 1985
Pogačnik B.: Pel je za vse - Založništvo Drava 1985
Tepperwein K.: Visoka šola hipnoze - Prosvjeta 1984
Pomorska enciklopedija Ri-Snj  - Jugoslovanski leksikografski
zavod 1985
Golar M.: Bobi v lašekm ujetništvu - Mladinska knjiga 1985
Vabimo vas...
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KAMNIK
PRIREDITVE
ob slovenskem kulturnem prazniku
RAZSTAVA
del kamniškega slikarja
POLDETA MIHELIČA
Razstavišče Veronika, Kamnik, od 5. do 22. februarja 1986 Vsak dan - razen nedelje - od 9. do 12. ter 16. do 18. ure Odprtje razstave v SREDO, 5. februarja ob 19. uri Sodeluje Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik
MULTIMEDIJALNI SATIRIČNI ŠPEKTAKEU -V ČAST DR. FRANCETA PREŠERNA,
dela njegovega in vse slovenske kulture
Izvaja Mladinsko kulturno društvo Pedenjmožic Kamnik
Dvorana Veronika, Kamnik
ČETRTEK, 6. svečana ob 8. uri zvečer
VIL REVIJA PEVSKIH ZBOROV OBČINE KAMNIK
Praznična prireditev z nastopom desetih odraslih pevskih ; zborov kamniške občine. Sodelujejo:
- Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik
- Mešani pevski zbor PD Titan Kamnik
- Moški pevski zbor KD Svoboda Črna
- Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik
- Moški pevski zbor KD Janez Čebulj Komenda
- Mešani pevski zbor KD Svoboda Duplica
- Moški pevski zbor PSPD Lira Kamnik
- Mešani pevski zbor KD Moste
- Moški pevski zbor Mavrica KD Srednja vas
- Mešani študentski pevski zbor Kamnik
Avla Srednje ekonomsko-naravoslovne šole Rudolfa Maistra, Kamnik
PETEK, 7. februarja ob 19.30 PROSLAVA ob kulturnem prazniku Kulturno društvo Moste Osnovna šola Moste
PETEK, 7. februarja ob 16. uri
Uprizoritev igre
GLAVNI DOBITEK
Gledališka skupina KD Tuhinj
Dvorana na Lazah, SOBOTA, 8. februarja ob 19. uri
NEDELJA, 9. februarja ob 15. uri
Za najmlajše, pa tudi nekoliko starejše otroke:
H. C. Andersen: GRDI RAČEK
Lutkovna igrica
Gostuje lutkovna skupina iz Besnice pri Kranju Dvorana Veronika, Kamnik SOBOTA, 15. februarja 1986 ob 10. uri dopoldne VLJUDNO VABLJENI!
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE SLIKARJEM KOŽELJ
v četrtek, 6. februarja 1986 ob 16. uri na hiši v Kidričevi ulici štev. 9. v Kamniku
KULTURNI CENTER KAMNIK -MUZEJ
OTVORITEV RAZSTAVE
MATIJA KOŽELJ - HISTORIČNI SLIKAR
v četrtek, 6. februarja 1986 ob 17. uri v renesančnem pritličju gradu Zaprice VABLJENI!
»Čas za ovrednotenje inovacije je predolg (okrog šest mesecev). Zbrati je namreč treba tehnični opis, mnenje strokovne službe in nadrejenega, ovrednotiti gospodarsko korist in vse to uskladiti v odboru za inovacijsko dejavnost. Sklepe odbora mora potemm potrditi še delavski sve(. Za usklajevanja na tem področju naj bi ažurno skrbel referent za inovacije, ki pa ga kljub večim razpisom še nimamo. V delovni organizaciji bi morali urediti tudi tak prikaz osebnega dohodka, da bo v njem vsak delavec videl, kakšen je delež inovacijskega dohodka v njem,« nam je povedal Luka Pirš, predsednik odbora za inovacije v delovni organizaciji Titan.
UTOK: Predviđena je oglasna deska in nabiralnik za predloge
Bolj angažirano so se z inventivno dejavnostjo v Utoku začeli ukvarjati šele lani, zato rezultati še niso vidni. Vodstvo delovne organizacije podpira to dejavnost. V Utoku upajo, da bodo v naslednjih letih z boljšim informiranjem in stimuliranjem delavcev uspeli število predlogov povečati, s čimer bi dosegli tudi večjo gospodarsko korist.
»Vse predloge (v letu 1985 so bili v Utoku štirje) smo obravnavali in ovrednotili. Vsi predlagatelji so bili iz tozda Usnjarna. Za inovacije smo v delovni organizaciji namenili 135.000,00 dinarjev avtorskih honorarjev, ki so bili izplačani v enkratnih zneskih od 15.000,00 do 50.000,00 dinarjev,« nam je povedala tajnica komisije za inovacijsko dejavnost v Utoku Dušica Bremšak-Jesenik.
MENINA: Velik porast inovativne dejavnosti
Od štirinajstih predlogov so jih v Menini lani kar trinajst prenesli v prakso. V največji meri so te inovacije namenjene povečanju proizvodnih zmogljivosti na kritičnih mestih in zmanjševanju stroškov poslovanja v proizvodnji. Velik delež omenjenih inovacij in tehničnih izboljšav pa služi tudi izboljšanju kakovosti izdelkov in pogojev dela. Pri teh inovacijah je lani sodelovalo dvanajst delavcev, ki bodo glede na svoj prispevek tudi nagrajeni. Letna vrednost vseh inovacij je znašala 7.000.000,00 dinarjev. Za avtorske honorarje pa bodo v Menini namenili 360.000.00 dinarjev. V Menini menijo, da bi morali skorajda sleherno inovacijo pojmovati kot skupinsko (tim-
sko) delo, pri čemer je potrebno vedeti in ovrednotiti posameznikov prispevek k inovaciji in ga temu primerno tudi nagraditi.
»Lani smo v naši delovni organizaciji v dobršni meri izpopolnili tehnologijo v lakirnici. Z nakupom novih strojev pa se pojavi tudi kopica novih problemov. Prav ti naj bi bili nov izziv za inovatorje. Letos bo delavski svet zato razpisal dve nalogi za rešitev problemov na področju sušenja lesa in eno s področja njegove obdelave,« nam je povedal inženir Andrej Cankar.
Menina je dobro povezana tudi z Inštitutom Jožef Štefan v Ljubljani. Z njimi sodeluje diplomiran inženir lesarstva Jože Ho-mar, in sicer v zvezi z vpeljavo delne robotizacije tehnološkega procesa, ki bo zaradi razbremenitve človekovega dela bistveno pomagala za večjo humanizacijo dela v Menini.
V tej delovni organizaciji so lani dokončali tudi razvojno raziskovalno nalogo (razvoj sublimata za lesne odpadke), ki jo je finančno, v vrednosti 500.000 dinarjev, podprla tudi občinska raziskovalna skupnost. Glavni namen naloge je bil razvoj in uporaba v proizvodnji izdelanih okraskov iz lesnih odpadkov (žagovi-na in oblovina) brez podlage iz
vlaknenih plošč. Proizvodni stroški za izdelavo okraskov so se po novi tehnologiji zmanjšali za sedem odstotkov, to pa obenem pomeni 3,400.000,00 dinarjev prihranka. Sredstva, ki jih je raziskovalna skupnost namenila Menini za to nalogo, so v vrednosti 180.000 dinarjev namenili za nagrade in 320.000 dinarjev za materialne stroške.
KIK: Sredstva za inovacijsko dejavnost so planirana
Milena Klemen, referent za inovacijsko dejavnost, je povedala, da so pojavne oblike te dejavnosti v KIK opredeljene kot raziskovalno razvojna dela in tehnološke inovacije, tehnične izboljšave in koristni predlogi in množična inventivna dejavnost. Za slednjo pravijo, da pri njih še ni razvita, njeno uspešno delovanje pa si predstavljajo z ustanavljanjem krožkov za izboljšanje kakovosti in povečanja produktivnosti, kar bi pospeševali preko sindikalnih skupin in večjega angažiranja vodstvenih kadrov. Za raziskovalno razvojna dela in tehnološke inovacije pa pravijo, da jih težko obravnavajo kot inovacijske dosežke, saj so oprede-
ljeni kot profesionalna dejavnost, ki ni posebej stimulirana s pravilnikom o nagrajevanju inventivne dejavnosti. Z uveljavljanjem večjega števila manjših tehničnih izboljšav in koristnih predlogov v proizvodni oz. poslovni proces v KIK dosegajo boljše gospodarjenje, saj te izboljšave prinašajo enake gospodarske koristi, kot manjše investicije. Inovatorji tako lahko s svojimi predlogi znižujejo stroške s prihranki na materialu, času in energiji, odpravljajo ozka grla v proizvodnji, izboljšujejo varnost pri delu, pogoje dela in ekologijo, organizacijo dela in ureditev informatike. V KIK tudi pravijo, da bi morali stimulirati in nagrajevati ■ se ustvarjalce in inovatorje, ne glede na okoliščine nastanka (profesionalno ali amatersko). Želijo si tudi sodelovanja med inovatorji, strokovnimi službami in ustreznimi institucijami. Izboljšati bi morali tudi izobraževanje inovatorjev. Sredstev za nadomestila inovatorjem črpajo iz dohodka delovne organizacije in ne iz mase za osebne dohodke. Lani je bilo prijavljenih dvajset, obravnavanih šestindvajset (nekaj še iz leta 84) realiziranih pa dvanajst inventivnih predlogov. V primerjavi z letom 1984 se je število inovacij zmanjšalo, manjša je seveda
tudi gospodarska korist, ki je znašalapribližno5,000.000,00di-narjev, 300.000,00 dinarjev pa so namenili za avtorske honorarje. V delovni organizaciji v bodoče načrtujejo prikaz dohodka od inovacij v osebnem dohodku. Doba reševanja inventivnega predloga ni predolga, rok za pridobitev strokovnih mnenj je trideset dni. V KIK dobro sodelujejo tudi z občinsko raziskovalno skupnostjo, eno njihovih glavnih razvojnih nalog je skupnost tudi finančno podprla. Ena največjih investicij je bila v KIK prav gotovo izdelava aluminijskih prahov iz odpadnih kaširanih aluminijskih folij pri istočasnem izkoriščanju toplotne energije. Raziskovalno nalogo so opravili v sodelovanju s Smehom.
★ * ★
V zadnjih letih se je torej tudi v naši občini utrdila miselnost, da brez znanja ni napredka. Omenimo pa še enkrat, da je glavni cilj inovatorjev predvsem boljša in cenejša produkcija, zato vsekakor potrebujejo širšo družbeno podporo, razumevanje delovnih organizacij in tudi večjo materialno spodbudo.
ROMANA GRČAR
Črna kronika
Veliko kaznivih dejanj
Čeprav smo že zakoračili v mesec februar, smo vam dolžni še podatke o številu prometnih nezgod, kaznivih dejanjih in kršitvah javnega reda in mira v decembru. Število prometnih nezgod se še vedno giblje nekje v mejah normale, močno pa je naraslo število kaznivih dejanj, kar dokazuje, da niti zaščita družbene, niti osebne lastnine nista takšni, kot bi morali biti.
- Prometne nezgode -Kljub zelo slabim vremenskim
razmeram in pogosto zelo spolzkemu cestišču število prometnih nezgod skoraj ni naraslo. Več pa je bilo poškodovanih in večja materialna škoda, saj so se številne nezgode pripetile na močno poledenelem cestišču, kjer je zaviranje skoraj onemogočeno.
V decembru je bilo v kamniški občini skupaj 36 prometnih nezgod, od katerih jih je bilo 9 s telesnimi poškodbami in materialno škodo večjo od 200.000 dinarjev.
- 4. 12. je Marija R. iz Maribora vozila avto, last DO Vodno gospodarstvo Maribor, iz Motni-ka proti Kamniku. V naselju Buč jo je v nepreglednem desnem ovinku zaradi zaviranja in neprimerne hitrosti na spolzkem vozišču zaneslo v levo, kjer je trčila v železno obcestno ograj-ho. Pri nezgodi ni bila telesno poškodovana, na vozilu pa je nastala škoda za 150.000 dinarjev. Sledi predlog za uvedbo postopka.
- 5. 12. Milan V. je po regionalni cesti vozil iz Kamnika proti Mostam. V naselju Križ je dohitel pešakinjo Ano I. in jo zaradi vožnje preblizu desnega roba cestišča zbil po tleh. Peša-kinja je dobila hude telesne poškodbe, zaradi katerih je bila z reševalnim vozilom prepeljana v Klinični center v Ljubljano. Zoper voznika sledi kazenska ovadba s prilogami.
- 6. 12. Tudi ta dan ni minil brez prometnih nezgod, saj je za to poskrbel Ivan S. iz okolice Kamnika. Pri vožnji skozi naselje Šmarca ga je v blagem levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo z vozišča in se je po približno petdesetih metrih drsenja po travi prevrnil na bok in ustavil. Pri prevračanju je bi! lažje poškodovan njegov sopotnik, zato so ga odpeljali v ljubljanski Klinični center. Voznik ni bil poškodovan, kazal pa je znake vinjenosti, zato so tudi njega odpeljali... na odvzem krvi, kasneje so ga še kazensko ovadili.
- 7. 12. Tokrat je prometno nezgodo povzročil Peter K. Skozi Moste je vozil z neprimerno hitrostjo neregistriran avtomobil VW 1300. Na mokri cesti ga je precej zanašalo, nazadnje pa ga je zaneslo na levo, ravno pred nasproti vozeči avtobus. Voznik avtobusa trčenja ni mogel preprečiti kljub zavii anju in umikanju proti robu cestišča. Pri trčenju je voznik osebnega avtomobila, kakor tudi njegova sopotnika, dobil lažje telesne poškodbe, zaradi katerih so vse tri odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Še prej pa so miličniki ugotovili, da je tovariš Peter vozil brez vozniškega dovoljenja in očitno vinjen. Ker tudi škoda, ki jo je povzročil ni ravno majhna, so zoper njega napisali kazensko ovadbo.
- 18. 12. je poledenela cesta zahtevala svoje žrtve.
Prvi je bil Herman T. iz Domžal, ki ga je že zaradi omenjenega vzroka in neprimerne hitrosti na kamniški obvoznici zaneslo v betonsko ograjo, katero je podrl v dolžini 2,70 metra (osebni rekord). Voznik ni bil telesno poškodovan, niti ni kazal znakov vinjenosti, napravil pa je za 20.000 dinarjev škode na ograji in za 1.000.000 din na vozilu (tudi osebni rekord).
Tudi naslednja nesreča tega dne se je zgodila na obvoznici. Na poledenelem mostu v Šmarci je začelo zanašati Iztoka G. iz Olševka, da je bočno trčil v železno ograjo in se prevrnil na streho. Imel pa je srečo v nesreči, saj se ni telesno poškodoval, materialna škoda na vozilu pa znaša 60.000 dinarjev.
Majda Ž. iz Črne pa je pole-
denelost ceste opazila v Stahovici, kjer se je prevrnila s svojim osebnim avtomobilom, na katerem je bilo za 150.000 dinarjev škode.
Miro Š. je bil eden zadnjih, ki je tega dne plača! davek poledeneli cesti. S službenim avtomobilom se je zaletel v ograjo Me-kinjskega mostu in napravil za 10.000 dinarjev materialne škode. Ob vseh teh nezgodah se poraja vprašanje, kaj so tega dne delali delavci Cestnega podjetja Kamnik. Verjetno so med drugim tudi posipali ceste, vsekakor pa ne dovolj in ne vseh. Ker zime še ni konec, se lahko samo vprašamo, koliko bo še takih -spolzko ledenih dni??
- 26. 12. je bila na križišču Korenove poti in železniške proge na Duplici prometna nezgoda, v kateri sta bila udeležena vlak in osebni avtomobil. Nezgodo je povzročil voznik avtomobila Polde M. iz Kranja, ki je neprevidno zapeljal na progo, ravno pred prihajajoči potniški vlak. Ta je zadel avtomobil in ga pred seboj potiskal še približno 120 metrov, preden se je uspel ustaviti. Voznik avtomobila je bil zaradi hudih telesnih poškodb prepeljan v Klinični center; strojevodja vlaka ni bil poškodovan.
- Kazniva dejanja -Decembra je bilo spet precej
kaznivih dejanj, kar 36. Tatovi koles so trditev, da slabo vreme ne deluje ravno stimulativno nanje postavili na laž, saj je bilo spet ukradeno kar deset koles. Ostali predmeti, ki so najbolj zbujali poželenje dolgoprstnežev pa so; zlati predmeti, delovna orodja in gradbeni material in stvari v zaklenjenih ali nezaklenjenih avtomobilih.
- 10. 12. je vratar iz Svita sporočil, da je neznani voznik neznanega osebnega avtomobila pretepel njihovega delavca. Miličniki, ki so odšli na kraj, so ugotovili, da je poškodovanec Ivan Ž. iz Šmarce rahlo trčil v avotmobil, ki je brez vsakega vzroka ustavil na cestišču. Ko je presenečen izstopil, da bi si ogledal nastalo škodo, ga je voznik pred njim z nogo brcnil v obraz, sedel nazaj v avtomobil in se odpeljal. Tovarišu Ivanu je ostala le poškodba in upanje da bodo miličniki pretepača izsledili in potem ustrezno ukrepali.
- 12. 12. Na PM se je oglasil Drago D. iz Metlike in povedal, da kot kooperant, DO Instalacije Ljubljana izvaja dela v Mostah pri Kamniku. Od že omenjene DO je imel sposojene štiri jeklenke (2 plinski in 2 za kisik), ki so mu v dopoldanskem času izginile. Miličniki sumijo, da sta tatvino izvšrila Rifet D. in Go-ran D. iz Domžal, zato so oddali depešo na domžalsko PM, da zadevo preverijo.
- 14. 12. so kamniški miličniki med kontrolo prometa ustavljali osebni avtomobil LJ-728-
524, vendar voznik ni ustavil, pač pa z veliko hitrostjo odpeljal naprej. Miličniki so se odpeljali za njim, ga ujeli in ustavili v Potoku v Tuhinju. Voznik Borut Z. jih ni čakal, ampak je iz avtomobila pobegnil, medtem ko so njegovega sopotnika Franca K. iz Ljubljane prijeli.
Med postopkom so ugotovili, da sta fanta avtomobil ukradla iz garaže Danijela H. iz Kamnika. V okviru postopka je bil napisan še plan lova pobeglega voznika, zapisnik o ogledu, oddana pa tudi obvestila o KD na Oddelek za zatiranje kriminalitete.
-* 22. 12. je iz gostilne Mar-janca klical natakar Bogdan Z. in,povedal, da mu je neki gost ukradel denarnico z 10.000 dinarji. Miličniki so kmalu prijeli osumljenega Dejana Š. iz Kamnika in ga zaradi preiskave, odpeljali na PM. Tam so ugotovili, da osumljenec služi vojni rok, zato je pogovor z njim opravila tudi vojna policija. Nadaljni postopek pa vodi postaja milice.
- 26. 12. je po telefonu klica! Franc K. iz tovarne Titan in povedal, da so prijeli delavca, ki je iz tovarne nameraval odnesti večje število ključavnic. Vlatko M. si je namreč v kartonsko škatlo (ki je ni zaklenil... hm) naložil dvajset ključavnic, ki jih je verjetno nameraval odnesti domov. Sledi kazenska ovadba s prilogami.
- Javni red in mir -Pretepi po gostinskih lokalih
in stanovanjih so se tudi v decembru nadaljevali, hujših incidentov pa na srečo spet ni bilo, tako da smo zabeležili »le« dvajset lažjih kršitev javnega reda in miru.
- 17. 12. se je na PM zglasil Rudi P. iz Kamnika in prijavil neznanca, ki ga je pretepaval v kavarni Veronika. Miličnik, kije šel z njim na kraj dogajanja, je ugotovil, da je ta moški Marjan P. Oba vročekrvneža je opozoril, kar pa ni zadostovalo, saj sta si ponovno skočila v lase. Tokrat je bil »glavni« Rudi, zato so ga možje v modrem odpeljali na postajo, ga pomirili in prijavili.
- 8. 12. Stanka M. iz Kamnika je sredi noči telefonirala na PM, češ da je v njihov bazen padel nek pes, ki laja in moti nočni počitek. Na pomoč je odšla patrola, ki pa zadeve ni mogla rešiti, zaradi očitne popadlji-vosti psa. Morda so imeli Stanka in njeni srečo, da je pes nehal lajati še pred jutrom, ko so po psa prišli z Veterinarskega zavoda.
- 9. 12. Ivan R. iz Kamnika je sporočila, da se na travniku za hišo pretepavata moški in ženska. Miličniki so Majo in Gorana R. pomirili in ju napotili domov, kjer pa sta z »nekulturnim obnašanjem« nadaljevala, dokler se Goran ni zaklenil v stranišče. Od tu so ga izbezali miličniki in ga skupaj z ženo prijavili sodniku za prekrške.
- 14. 12. Iz lokala Planinka so telefonično zaprosili za pomoč, ker je razgrajal nek moški. Miličniki so ugotovili, da razgraja, grozi gostom in žali strežno osebje njihov »stari znanec« Džafer L. iz Ka'mnika. Po razgovoru je bil napoten domov in prijavljen sodniku za prekrške.
- 17. 12. Iz kavarne Veronika je natakar zaprosil za intervencijo, ker sta v kavarni dva moška razbijala kozarce. Miličnik, ki je odšel na kraj je ugotovil, da sta pet kozarcev in en pepelnik razbila Stipe V. in Miro R., ki pa sta že pred njegovim prihodom odšla iz lokala... verjetno zaradi slabe vesti.
- 23. 12. Občanka Danica K. je telefonično sporočila, da njena soseda Dušanka N. že dve uri neprestano tepe otroka, ki je že močno obnemogel in potreben zdravniške pomoči. Miličniki so jo končno ustavili in na kraj poklicali še otroškega zdravnika in socialno delavko. Vsi skupaj so zbrali potrebna obvestila in ustrezno ukrepali.
- Najdeno —
Miran Miloševič iz Kamnika je našel obrtne dokumente in jih prinesel na postajo milice.
Metka Kališnik iz Kamnika je našla in vrnila denarnico z osebno izkaznico.
MATIC ROMŠAK
Angeli Stražarje v spomin
Petnajstega januarja popoldan so na kamniških Žalah položili v zemljo žaro z njenim pepelom. Na zadnjo pot jo je pospremila množica ljudi in še posebej njene sotrpinke. ki so z njo vred preživele taborišče smrti - Rawens-briick.
Nič kolikokrat je v neprijazni dežli kljubovala na neskončno dolgih apelih v dežju in mrazu, ob vpitju surovih paznic, ob laje-žu podivjanih psov, lačna in do smrti utrujena. Tega niti ni smela pokazati, kajti če bi se sesed-I a, bi jo določili za krematorij. Kakor v mnogih, jc tudi v njej tlela ena sama misel: vrniti se in delati za to, da se ne povrne nikoli več Rawensbriick. Njena tr-doživost ji je pri tem pomagala.
Po čudnem naključju se je srečno vrnila, a ne brez posledic. Pa tudi sicer ji je srce krvavelo, saj je morala tolikokrat dokazovati, da so bili te vrste trpini in aktivisti najboljši ambasadorji svoje domovine v daljni osovraženi deželi. Celo Nemke so se čudile Jugoslovankam, da toliko zdržijo.
Po vrnitvi se je poleg gospodinjstva in materinstva posvetila
planinam. S svojim možem Lojzetom jih je prehodila po dolgem in počez. Te so ji tudi pomagale živeti in preživeti traume, ki so ji ostale v podzavesti na preslano trpljenje.
V Kamniških planinah se je odkruši! zadnji klin. Ti pa, draga tovarišica Angela, počivaj mirno pod njihovim vznožjem.
MARICA BREJC
V mestu je premalo nočitvenih zmogljivosti
Turistična poslovna skupnost Kamnik je zato ob obravnavi odloka o razglasitvi starega mestnega jedra za kulturni in zgodovinski spomenik opozorila priprav-Ijalca odloka na namembnost starih hiš v starem delu mesta, ki bi jih veljalo spremeniti v manjše penzione za povečanje nočitvenih zmogljivosti. Le-teh je namreč glede na 'povpraševanje zdaj občutno premalo.
O tem med drugim govori poročilo o izvajanju dolgoročnega razvoja turizma v naši občini v letu 1985, ki ga je za zadnjo sejo izvršnega sveta pripravil Komite za družbenoekonomski razvoj, in ki ga bodo obravnavali delegati na skupščini v marcu. Dolgoročni program razvoja turizma v občini Kamnik za obdobje 1986-1995/2000 so sprejeli delegati vseh treh zborov skupščine že na lanski januarski seji in je bil tudi osnova za družbeno planiranje v občini, za pripravo dolgoročnega in srednjeročnega plana na področju gostinstva in turizma.
Poročilo, ki ga bodo še sproti dopolnjevali, omenja tudi možnosti reševanja problematike Starega gradu. V sprejetem programu je namreč zapisano, »da planinska postojanka Stari grad v konceptu širše gostinske ponudbe nima perspektive in bo zato potrebno zanj izdelati poseben razvojni program.« Člani izvrš-
nega sveta so se zato na svoji zadnji seji strinjali, da ostane Stari grad do sprejetja posebnega programa razvoja planinska postojanka. Delovna organizacija Delikatesa Ljubljana je grad brezplačno odstopila Skupščini občine Kamnik, s čimer bo uresničen sklep družbenopolitičnega zbora skupščine, da ostane Stari grad v družbeni lasti. S tem bodo dane formalne osnove za priče-tek sanacije te planinske posto-
janke.
Po sprejetju odloka o plakatiranju in po razglasitvi natečaja za informativne table so se turistični delavci lani lotili tudi reševanja problema objavljanja kulturnih, športnih, zabavnih in drugih dogodkov v Kamniku. Naročili so ustrezne informativne panoje, ki bodo na vpadnicah v občino opozarjali goste.na turistične zanimivosti v naši občini.
ROMANA GRČAR
Stanovanjska vprašanja upokojencev
Spominsko obeležje Mitji, Antonu in Maksu Koželju
Šestega februarja ob 16. uri bo na Kidričevi ulici 9 slavnostna otvoritev spominskega obeležja slikarjem Koželjem na Ko-željevi hiši. Vsi trije so bili priznani kamniški slikarji. Oče Anton (1842-1917) je bil učenec znanega avstrijskega slikarja Ka-ringerja in je znan predvsem po freskah, ki jih je delal v veliki večini slovenskih cerkva. Sin Anton (1874-1954) je bil akademski slikar, znan kot ilustrator in odličen risar. Z ilustracijami je opremil zbirko pesmi Simona Gregorčiča, ki jo je uredil Kamničan  Anton  Medved in
zbirko pesmi Antona Aškerca. Kot profesor risanja je poučeval tudi na državni realki v Ljubljani. Maks Koželj (1883-1956) pa je najbolj znan po slikah krajine, njegov glavni motiv pa so vedno bile Kamniške Alpe in Kamnik z okolico. Bil je aktiven družbeni delavec, deloval je v vseh naprednih društvih, predvsem pa v narodni čitalnici v Kamniku, kjer jc bil v gledališki skupini, član salonskega orkestra pri narodni čitalnici in eden od pionirjev planinstva v Kamniku. Bil je dolgoletni tajnik in predsednik Planinskega  društva  in tajnik
OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
Turističnega društva v Kamniku. Bil je tudi prvi načelnik Gorske reševalne službe. Kamničani so mu lahko še posebno hvaležni tudi zaradi izjemnega dejanja -pred požigom je med okupacijo rešil celotni arhiv Planinskega društva, ki danes velja za edinega od ohranjenih arhivov planinskih društev v Sloveniji.
Z odkritjem spominske plošče se bodo tako Kamničani oddolžili slikarjem, ki so s svojimi deli v svet ponesli tudi motive Kamnika in okolice. Sredstva za postavitev plošče so zbrali v Turističnem društvu Kamnik, v Planinskem društvu in Kulturni skupnosti. Na otvoritvi bo v programu sodeloval moški pevski zbor Lira, slavnostni govornik pa bo Borut Rovšnik, kustos kamniškega muzeja na Zapričah, kjer bo istega dne ob sedemnajsti uri tudi otvoritev re-strospektivne razstave slik Maksa Koželja.
ROMANA GRČAR
Po podatkih Društva upokojencev Kamnik imajo naši upokojenci v glavnem rešena stanovanjska vprašanja. Le redki med upokojenci živijo v težjih razmerah, kjer bi bila potrebna širša družbena skrb in akcija.
V preteklih letih je društvo upokojencev iz sredstev SPIZ, namenjenih stanovanjski graditvi, uspelo kupiti kar precej stanovanj in s tem odpraviti najbolj pereče probleme. Danes društvo razpolaga z nad 20 stanovanji, v katerih bivajo upokojenci, ki tega vprašanja niso uspeli rešiti v času, ko so bili še v rednem delovnem odnosu. S tako ugotovitvijo in stanjem je društvo upokojencev zadovoljno, saj je med redkirnj društvi v SRS, ki jih to pomembno, za človeka zelo pereče vprašanje, ne pesti, zato pa se društvo z enako vnemo loteva drugih, za upokojence prav tako žgočih problemov.
Nekatera stanovanja, ki jih uporabljajo upokojenci, se zara-
di različnih razlogov izpraznijo (smrt, odselite v v drug kraj, preselitev k svojcem). Ta društvo upokojencev ponovno dodeli najbolj upravičenim prosilcem.
Trenutno ima društvo upokojencev prosto garsonjero v Groharjevi ulici 4, ki jo bo dodelilo upravičenemu prosilcu. Stanovanje je primerno za bivanje ene ali dveh oseb. Društvo upokojencev Kamnik vabi vse tiste upokojence, ki še vedno nimajo zadovoljivih stanovanjskih razmer, da se prijavijo DU Kamnik, Kolodvorska 5, najkasneje do 15. februarja 1986. Na podlagi prispelih vlog, ki morajo biti tehtno utemeljene, bo DU prosto stanovanje dodelilo najbolj upravičenemu prosilcu.
Prispele prošnje bodo DU Kamnik tudi sicer koristile pri načrtovanju reševanja stanovanjskih prilik v naslednjem daljšem časovnem razdobju.
STANE SIMŠIČ
Nagrada je podeljena
je bila v Kamniškem Pokrovitelja ankete, ki tla Optika Zajec usta-bila DO Kontni I .juh-
Mnogi se še spomnite ankete, ki občanu objavljena 18. novembra lani. je spraševala, ali so Kamničani za to. novi svojo podružnico v Kamniku. sUi Ijana in Optika Zajec.
Nagrada te ankete je bilo 7-dnevno letovanje s polnim penzionom za dve osebi v odličnem hotelu na Mallorci in plačanim letalskim prevozom. Odziv je bil velik, saj je k odvetniku Mitji Zupanu prišlo preko tisoč kuponov, ki so bili potem udeleženi v žrebanju. Vodil ga je že omenjeni odvetnik, pomagala pa sta mu še dva nevtralna člana. Izžrebali so Aleša Sitarja s Kidričeve ulice v Kamniku, ki se je tudi oglasil na telefonski poziv in povedal, da najbrž ne bo šel na potovanje, ker je še premlad. Na pol bosta šla njegova mama in njen prijatelj, in to po možnosti med prvomajskimi prazniki, njemu pa se bosta za čudovit izlet oddoižila /. darili s poti.
MA'I IC ROMŠAK
SGP Gradbinec Kranj TOZD GO Kamnik
Po sklepu odbora za delovna razmerja
TOZD Gradbena operativa Kamnik, Bakovnik 5 a,'
objavljamo
delovne naloge in opraviia
1. 10 zidarjev (KV, PU)
2. 15 tesarjev (KV, PU)
3. 15 gradbenih delavcev
Pogoji:
pod 1., 2. - končana srednja gradbena šola - IV. stopnja ali opravljen tečaj za KV oz. PU, 6 mesecev delovnih izkušenj in enomesečni poskusni rok. pod 3. - nepopolna osnovna šola in enomesečni poskusni rok.
Vloge z dokazili o strokovnosti sprejemamo v roku 8 dni od objave na naslov: SGP Gradbinec Kranj, kadrovska služba, Nazorjeva 1
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
utok, tovarna usnja kamnik
TOZD Usnjena konfekcija,
ki je v sestavi delovne organizacije Tovarne usnja Utok Kamnik
objavlja »
na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge:
vodenje proizvodnje tapetništva
Pogoji:
- 4-letni program SUI - smer tapetništvo ali tapetniški delovodja
- 3 leta delovnih izkušenj v tapetništvu
Pisne prijave z dokazili pošljite v splošno-kadrovski sektor Tovarne usnja Utok Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik v roku 8 dni od objave.
Svet doma upokojencev Kamnik, Neveijska pot 26
razpisuje prosta dela in naloge
Vodje knjigovodstva
Pogoji:
- višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri
- najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
- da je z dosedanjim delom v svojih sredinah dokazal strokovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti
Dela oziroma naloge vodje knjigovodstva razpisujemo za 4 leta.
Ponudbe morajo kandidati poslati v 15 dneh v zaprti kuverti na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Neveijska pot 26, za razpisno komisijo.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa sveta Doma.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik
je na svoji seji 24. 12. 1985 sprejel sklep
o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta
za gramoznico v k. o. Godič
Vse zainteresirane občane Kamnika vabimo, da se udeležijo
JAVNE RAZPRAVE
o lokacijskem načrtu za gramoznico v k. o. Godič, ki bo v sredo, 12. 2. 1986, ob 18. uri v prostoru Krajevne skupnosti Godič
Lokacijski načrt je razgrnjen na kraju javne razgrnitve in v prostorih Skupščine občine Kamnik, kjer se zbirajo tudi pripombe.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik
@ metalka
Metalka - blagovnica Kamnik
obvešča cenjene stranke,
da je od 1. 2.1986 blagovnica odprta od
7.30 do 19. ure, v soboto od 7.30 do 13. ure!
Strankam se zahvaljujemo za razumevanje
in se priporočamo za obisk.
Svet doma upokojencev Kamnik, .Neveijska pot 26
razpisuje
prosta dela in naloge
vodje zdravstveno negovalne enote
Pogoji:
- višja izobrazba zdravstvene smeri, višja šola za medicinske sestre
- 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
- da je z dosedanjim delom v svojih sredinah dokazal strokovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti
Dela oziroma naloge vodje zdravstvene negovalne enote razpisujemo za 4 leta.
Ponudbe morajo kandidati poslati v 15 dneh v zaprti kuverti na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Neveijska pot 26, »za razpisno komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa sveta Doma.
Kmetijska zadruga EMONA Domžale, Zadružena enota Kamnik, Trg talcev 1
obvešča
da morajo po 1 januarju 1986 biti vsi traktorji opremljeni z varnostnimi kabinami ali loki, ti pa morajo biti atestirani. Če imate doma izdelano kabino ali lok, ga morate dati atestirati!
Zavod SRS za varstvo pri delu je pripravljen priti na teren, da atestira kabine in loke.
Če imate neatestirano kabino ali lok, nam to sporočite do 25. februarja 1986, da bomo lahko organizirali atestiranje.
O kraju in času atestiranja vas bomo naknadno obvestili.
Vodja pospeševalne službe: ing. Anton Brezovar
KS mesta Kamnika KS Kamnik Center Cankarjeva 11, 61240 Kamnik
Svet KS Kamnik Center objavlja prosta dela in naloge
tajnika skupnih strokovnih služb KS mesta Kamnik
Pogoji:
- višja ali srednja strokovna izobrazba
- pet let delovnih izkušenj
- organizacijske in vodstvene sposobnosti
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Skupne strokovne službe KS mesta Kamnika, Cankarjeva 11 - za Svet KS Kamnik Center, najkasneje v osmih dneh po objavi.
Podjetje za PTT promet, n. sol. o., Ljubljana
TOZD PTT Domžale, n. sol. o., Domžale 61230 Domžale, Ljubljanska 74
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas
dostavljanje ptt pošiljk na ptt enoti Kamnik
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
- skrajšan program Ul ali končana osnovna šola
- trajanje poskusnega dela je 3 mesece
Kandidati naj pisne vloge pošljejo v 8 dneh od objave razpisa na naslov TOZD ptt Domžale, Ljubljanska 74, 61230 Domžale.
Za enkrat tedensko pomoč pri pospravljanju iščem pošteno žensko. Znidar Jožica, Kranjska pot 5, Komenda, tel. 841-328.
Zaposlim frizerko s prakso. ŽENSKO FRIZERSTVO Vanda Štrajhar, Kidričeva 28, Kamnik. Informacije tudi na tel. 831-744 po 20. uri.
ZAHVALA
Po kratki, hudi bolezni nas je prekmalu zapustila naša draga žena, mami, mama, sestra in teta
ANGELA STRAŽAR
s Podgorja 23
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sodelavcem iz Kočne in Stola za izrečenao sožalja, poklonjeno cvetje ter Številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo osebju ZD Kamnik, zlasti dr. Kralju in patronažni sestri Heleni za skrbno zdravniško pomoč, govornikoma za izbrane besede slovesa, družbenopolitičnim organizacijam občine Kamnik, mengeški godbi, pevcem Solidarnosti Kamnik za zapete žalostinkc in praporščakom za zadnji pozdrav.
Žalujoči: mož Lojze, hčerki Slavka in Sonja z družinama, vnuk Roman z mamico, brat Ivan in sestra Olga z družinama
^^^^jo^jgjjrjjeJKa^^
Po težki bolezni nas je mnogo prerano zapustil naš dragi mož. oče, stari ata. brat in stric
IVAN ERZAR
iz Srednje vasi 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, našim dobrini sosedom in vaščanom (Gdlobovim, I rebu-šakovim, Burjevim in Kramarje- >3 vim), prijateljem in znancem, še posebej pa njegovim nekdanjim sodelavcem iz GG Kamnik in našim sodelavcem iz K1K in Svilanit Kamnik in Tuba Ljubljana, za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zanji poti. Še prav posebno toplo zahvalo pa izrekamo članom LD Sela, Tuhinj in Kamnika za tako ganljivo slovo od stanovskega tovariša, dr. Kralju za obiske na domu, govornikom za tople poslovilne besede, KO ZZB NOV Srednja vas, KO ZRVS Tuhinj, praporščakom in g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena, sin in hčerka z družinama, brat in sestri z družinami
Srednja vas. Loke, Nožice, Radomlje, decembra 1985
ZAHVALA
Ob.bridki izgubi našega dragega moža, očeta, sina, dedka, brata in svaka
JOŽETA CRNKOVIČA
voznika reševalca v ZD Kamnik
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu ZD Kamnik, ki je ukrenil vse, da bi nam ohranil dragega pokojnika. Hvala delovnim organizacijam, ki so nam izkazale pomoč v teh težkih trenutkih, godbi in pevcem Solidarnosti za občutene žalostinke, govornikom dr. Dopliharju, tov. Rebecu in Merčunu za iskrene besede ob slovesu, g. župniku za opravljen obred in g. župniku Gačni-ku iz Stranj za zvonjenje, sosedom za prijateljsko pomoč, članom ZŠAM Slovenije pa za častno stražo in spremstvo.
Žalujoči: mama Terezija, žena Anica, hčerka Mira z družino, sin Jože, brata, sestre in drugo sorodstvo
Kamnik, januarja 1986
ZAHVALA
V 79. letu nas je po težki bolezni zapustila draga sestra in teta
ANGELA KAVCIC
iz Most
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnici podarili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Kamnik za skrbno nego. Posebna zahvala pa velja g. dekanu za pogrebni obred in pevcem pevskega zbora Janez Čcbulj iz Komende za ganljivo petje
Žalujoči: vsi njeni
Moste, Suhadoie, Avstralija, Nemčija, decembra 1985
V 60. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož. ata. stari ata in brat
FRANC GALIN
s Krivčevega 17
■* 3*^BiJiflil Iskreno se zahvaljujemo \som so-jtk a|B rodnikom. sosedom, prijateljem in M mk H znancem, ki ste nam v dneh neizmerne žalosti stali ob strani, nam nesebično pomagali, izrekli sožalje, pokojniku podarili cvetje in ga tako številno pospremili v njegov zadnji dom. Posebno se zahvaljujemo DO Rudnik kaolina in kalcita Kamnik, govorniku za poslovilne besede, pevcem Svobode iz Črne za zapete žalostinke in g. župniku za ganljiv poslovilni govor in pogrebni obred.
Žalujoči: žena Ančka, sinova Jože in France z družinama, bratje in sestre
Krivčevo. decembra 1985
Žensko frizerstvo
Vanda Štrajhar
(Šutna) Kidričeva 28, Kamnik
Delovni čas, ponedeljek od 14. do 19. ure, torek, sreda četrtek in petek od 10. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure
Se priporočam za obisk!
Biatlone! na državnem prvenstvu
iiiailonci so se letos za naslove državnih prvakov pomerili Na Zlati-borti v Srbiji in sicer od 15. do 19. januarja. Letošnje prvenstvo, osmo po vrsti, se je »odlikovalo« po dveh stvareh - po slabi organizaciji in rekordnem Številu tekmovalcev, saj je v mladinski in članski konkurenci nastopilo 81) tekmovalcev iz 16 klubov.
I ekmovalci ISK. Ideja Kamnik smo na prvenstvo odpotovali že nekaj dni prej zaradi aklimatizacije in da se seznanimo s programi.
Kamniški tekmovalci so se letos odlično odrezali in osvojili največ odličij do sedaj. Prvi tekmovalni dan je presenetil Rajko Novak, ki je postal mladinski državni prvak na 15 km. poleg tega pa je osvojil ludi drugo mesto na I (I km dolgi progi. Omenili je treba tudi Goloba, ki je na 15 km - osvojil 2. mesto in Scdušaka. ki je odlično tekel, toda slabo
■ i   in  ki ti   .   k,,li£im ,,m\'t.. rt i „ m -,.,,...».*. ,i I .....i I,____ ____
10.
1.' run - usvujn L. inesio ni .-.euusaKa. ki je ouneno ickci, lotia streljal in bi si z boljšim streljanjem zagotovil ludi kakšno medalj
Rezultati člani 20 km - 1. Vclepec - Dol. 5. Sedušak (9 min pribilka), 9. Kcmperl (7). 10. Orehek (15);
mladinci 15 km - 1. Novak (3), 2. Golob (3). 4. Močnik (6). 9, Sitar (8):
člani 10 km - I. Vclepec - Dol, 4. Sedušak (7). 5. Orehek (4). 11. Kcmperl (4);
mladinci 10 km - 1. Ožboll-Loška dolina. 2. Novak (2). 3.-4. Močnik (3). 8. Golob (5), 9. Sitar (5);
Štafete 3x7.5 km - člani: I. Romanija-Pale I.. 2. Ideja Kamnik, 3. romanija-Palc III.;
mladinci. 1. Tcrmil-lhan, 2. Romanija-Pale. 3. Ideja Kamnik.
Letos smo osvojili 6 medalj, lani samo tri. Napredek je več kol očiten, največ pa je bilo storjenega pri delu z mladinci, ki jih trenira Andrej Lanišek: mladinci pa so s svojimi rezultati dokazali, da se lahko merijo tudi že s člani, kar je vsekakor spodbudno.
V točkovanju za najboljši klub smo po vseh tekmovanjih ni) DP osvojili 2. mesto, za klubom Romanija iz Pal, ki so na prvenstvu naslopili s petnajstimi tekmovalci, mi pa samo s sedmimi.
Poglavje zase je bila organizacija tekmovanja. Prireditelji se niso držali časov, predvidenih za treninge, premikali so čas starta, najbolj kritične pa so bile proge, mehke in neurejene, za drsalni korak neprimerne, tako da so bili prireditelji zaradi prog deležni ostrih kritik. Na koncu pa moramo biti vseeno zadovoljni, saj smo kot klub osvojili največ medalj, vidi pa se, da so tekmovalci trdo trenirali in zato tudi uspehi niso izostali.
D. O.
Godcev memorial
Tradicionalni Godcev memorial, na katerem se zberejo vsi najboljši smučarji - tekači Slovenije, je bil letos le nekaj dni pred tekmovanjem za svetovni pokal v Bohinju. Zaradi tega so Bohinjci izkoristili priložnost, saj jim je bilo tekmovanje za Godcev memorial tudi prilika za preizkus vseh služb in same organizacije tekmovanja za svetovni pokal. Organizacija memori-ala, ki šteje tudi za pokal SRS.fe bila odlična, proge pa so bile urejene kot še nikoli doslej.
Tekači SK Kamnik - tekaške sekcije Ideja - so se tekmovanja udeležili polnoštevilno. V vseh kategorijah so imeli svoje predstavnike, skupaj pa je tekmovalo več kot 220 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. To je bilo že četrto tekmovanje v novi sezoni, na katerem so nastopili kamniški tekmovalci, obenem pa najuspešnejše doslej.
Rezultati TSK Ideja Kamnik: ml. pionirke: 4. Katarina Mali; ml. pionirji: 4. Damjan Kočar; st, pionirji: 4. Tomo Uršič, 6. Domine Spruk, 10. Klemen Mali; mladinke: 3. Ksenija Smolnikar; mladinci: 5. Tomo Golob, 7. Metod Močnik, 9. Rajko Novak, 12. Robert Sitar;
V tekmovanju med klubi je TK Ideja Kamnik v konkurenci 18. slovenskih klubov osvojil 5. mesto, kar je vsekakor spodbuden rezultat. Ob tem pa naj omenimo, da bi se klub uvrstil še višje, če bi tekmovali tudi člani: Sedušak, Kemperl, Orehek, ki so tega dne tekmovali za ekipo Slovenije v Skofji Loki, kjer se je odvijal jugoslovanski memorial za pokal maršala Tita. Na 15 km dolgi progi je Orehek osvojil 5. mesto, Sedušak, ki se mu je med tekmovanjem zlomila palica, je bil 7., Kemperl pa se je uvrsti! na 20. mesto.
-DO-
Skupno delo rodi sadove
Od Kamnika do Kavkaza
(Nadaljevanje)
Tupoljev se je silovito dvignil v višave in kot sinja ptica v pozdrav zaokrožil nad mogočnim mestom, ki je bilo od tod vidno v vsej svoji veličini in lepoti. Značilna bleščeča belina nebotičnikov in stolpnic se je čudovito prelivala s spektrom barv polj in gozdov, sredi katerih leži to veliko mesto. To je bil nepozaben pogled.
Do našega cilja je tisoč šesto kilometrov. Stevardesa mi je ponudila časopis in tako sem prvič v življenju držal v rokah največji sovjetski časnik »Pravda«. Med drugim sem prečital tudi tole zanimivost: »Državljan Sovjetske zveze, delavec v gradbeništvu, je bil nezadovoljen in trdil, da je izkoriščan in za opravljeno delo premalo nagrajen. Preskočil je obzidje francoskega veleposlaništva v Moskvi in prosil za azil. Veleposlaniku je kritiziral sovjetske partijske funkcionarje, direktorje in druge odgovorne, da podpirajo korupcijo in neopravičeno bogatijo, delavci pa so izkoriščeni. Veleposlaniku so se te izjave zdele hudo bogokletne, delavec pa se mu je očitno tudi smilil. Sovjetska policija je obkolila veleposlaništvo in zahtevala svojega državljana. Francozi so na skrivaj odpeljali delavca na svobodo, policijo pa obvestili, da jim je ušel.«
Opazoval sem potnike v letalu in razmišljal, zakaj med seboj nič ne govorijo. Čisto tiho je bil tudi naš prevajalec, zato sva še z Janezom solidarno držala ...
Daleč na jugovzhodu so bili nagrmadeni kopasti oblaki, globoko pod njimi pa smo slutili Kaspijsko morje.
Končno pristajamo. Svet pod nami je bil tu popolnoma drugačen od pokrajin na severu. Ta neskončna ravnina na zapadni nižini Kaspijskega morja, ki je že v območju njegove depresije, je' videti kot ogromna mreža kvadratov in pravokotnikov ne-slutene velikosti. To so očitno plantaže južnega sadja in polja povrtnin.
Mineralne vode, mesto, kjer je edino letališče na svernem predgorju Kavkaza, prijeten turistični kraj, ki leži sredi prostranih pašnikov, na katerih se pasejo velike in številne črede govedi in konj. Ime že samo pomeni, da kraj slovi po številnih mineralnih vrelcih in zato tudi po zdraviliščih. Ima okrog pet tisoč prebivalcev in veliko zelo prometno letališče, saj vsako uro pristane več, izključno sovjetskih letal. Ni torej čudno, da je bila v letališki zgradbi takšna gneča. Letalski prevoz je v Sovjetski zvezi namreč zelo poceni, zato si ga
lahko privošči skoraj vsak državljan. Med potniki ni bilo opaziti poslovnih ljudi in nekakšnih »nobel« potnikov, prevladovali so preprosti ljudje, ki so zaradi velikih razsežnosti te dežele tudi prisiljeni potovati z letali. Od inozemskih potnikov je mogoče videti le alpiniste, ki prihajajo in odhajajo iz Kavkaza.
Ni pravila brez izjeme. Pri kosilu v letališki restavraciji so nas postregle prave sto kilogramske babuške. Skoda, mlade neveste v Moskvi sem smel fotografirati, teh pa si nisem upal, pajie zato, ker ne bi »šle v fotoaparat« ...
Posebnost kosila sta bila pravi kavkaski kefir in kaviar. Priznam, da sem slednjega jedel prvič v življenju. Kot tuji gostje smo dobili vsak tri decilitre piva, sicer pa alkohola v letališki zgradbi preprosto ni mogoče kupiti.
Končno smo z mini avtobusi odpotovali proti našemu cilju, na dvesto kilometrov dolgo pot proti Elbrusu. Zapuščali smo kraj, kjer se srečujeta življenji preprostega ruskega človeka, ki živi v brunaricah in premožnejšega, ki živi v sodobnih hišah in stolpnicah moderne arhitekture, pa tistih, ki si lahko privoščijo oddih v »gostilnicah«, kakor Rusi praviloma imenujejo hotele. Bolj in manj bogati živijo v vsakem družbenem sistemu. Mineralne vode so turistični kraj, ki ■ ga Moskovčani zelo dobro poznajo.
Pot nas je vodila mimo rudarskega in industrijskega mesta Pjatigorsk, kjer je veliko in moderno cestno križišče za Baku in Rostov, mimo osamelih vasi na hribovitem prostranstvu pašnikov ovenele trave. Tu očitno v poletnih mesecih ni veliko padavin, zato tudi gozdov ni. Zelene oaze se razprostirajo le ob strugah kalnih potokov in rek, ki leno teko proti Kaspijskemu morju. Obdelovalne zemlje je malo, zato se prebivalci ukvarjajo z živinorejo in proizvodnjo mlečnih izdelkov. Podnebje je tu zelo milo, zato živinskih staj ni in paša živine je mogoča vse leto.
Prvi večji kraj na naši poti je bil Baksan, naselje skromnih hiš, ograjenih z lesenimi plotovi. Tu ljudje živijo precej revno, samo od koristi svoje zemlje in že sto kilometrov oddaljeni od prvega industrijskega kraja.
Krenili smo proti jugozahodu v dolino Baksan, po kateri priteka ledeniška reka Baksan z izvirom pod Elbrusom. Smo v gorskem predelu centralnega Kavkaza, ki se imenuje Prielbrusje in je v Sovjetski zvezi najbolj popularno gorsko območje za oddih, turizem, smučanje in glavna
vzgojna baza športnega planinar-jenja, alpinizma in gorske reševalne službe. Po politični in gospodarski razdelitvi spada ta predel v Kabardino Balkarsko SSR.
Ozka asfaltirana cesta, , prav tako »dobra« kot naše, se vse bolj zbližuje z deročo gorsko reko Baksan, naš šofer avtobusa pa postaja vse bolj divji in ga nič ne moti, če avtobus poskakuje pol metra visoko. Hitrosti ni zmanjšal niti takrat, ko je namerno zapeljal mimo lesenega mostu v rečno korito v vodo in skale. Ropotalo je in špricalo, zgodilo pa se ni nič hudega. Šofer in avtobus sta bila očitno že vajena takšnega bus-krosa, mi pa smo bili upravičeno prestrašeni učenci ruske avto-šole.
Ustavili smo se le takrat, ko je sredi ceste ležala krava, ali, ne-bodigatreba, stoje dremal osel.
Nad dolino Baksan so se vse nižje spuščali oblaki in res škoda, ker ni bilo razgleda, še slutili nismo, kako slikovita je ta dolina. Bili smo že na višini tisoč sedemsto metrov. Na travnati moreni je stalo naselje lesenih in kamnitih hiš Gornjega Baksana in končno smo dopotovali do naselja Elbrus, kjer smo po izredno strmi cesti krenili v dolino Adil-su, v naš tabor Šelda, ki leži na višini dva tisoč metrov. Bili smo nadvse ljubeznivo sprejeti, za darilo pa so se nam v zahajajočem soncu odkrili zasneženi vrhovi bleščeče Šelde.
CENE GRILJC
Zaposlim mizarja ali delavca z veseljem do tega poklica. OD po dogovoru. Je-raj Rudi, Gora 28/c, Komenda, tel. 841-575.
Zravilna zelišča za čaje vam nudi Angelca Molk, Streliška 21, Kamnik.
NOTRANJA OPREMA GRMEK ing. JANEZ Domžale, Savska 31 tel. 721-304
Takoj zaposlim dva pridna pohištvena mizarja in steklarja. Za kvalitetno delo nudim zelo dober zaslužek. Informacije vsak delovni dan od 7. do 10. in od 14. do 16.
Člani Smučarskega društva Črna so letos zelo pohiteli z organizacijo in izvedbo smučarskih tečajev za otroke in odrasle. Kot bi vedeli, da kasneje ne bo snega, so izkoristili prvi zapadli sneg. Še isti dan, ko so šolarji dobili spričevala, se je v okviru ZTKO Kamnik pričel tridnevni tečaj. Udeležilo se ga je 18 šolarjev iz Črne. Prve smučarske veščine sije pridobilo tudi 6 predšolskih otrok.
14. januarja pa je SD Črna organiziralo petdnevni začetni in nadaljevalni tečaj za zaposlene v DO Utok in njihove otroke. Ker, zlasti zadnje čase, v Utoku posvečajo veliko pozornosti množični rekreaciji, je bila udeležba solidna. Dopoldne se je urilo na snegu 31 tečajnikov, predvsem otrok, popoldne pa je bilo 24 tečajnikov.
Poudariti velja, da so vse tečaje vodili oziroma poučevali Utokovi delavci: Nada Tišler, Sašo Dolinšek, Tone Plahutnik in Bojan Šunkar, katere velja pohvaliti. Pohvale so bili deležni tudi člani SD Črna za organizacijo tečajev ob pomoči DO Utok.
Od lanske do letošnje smučarske sezone pa člani SD Črna niso mirovali. Razširili so stezo pod vlečnico, uredili smučišče, še posebno veliko prostovoljnega dela pa je zahtevala nova brunarica. Večino del so opravili za novembrske in novoletne praznike. Brunarica je v glavnem gotova. V načrtu imajo še ureditev sanitarij, iz
TONE PLAHUTNIK je v začetnem tečaju svoje sodelavke potrpežljivo in strokovno popeljal po beli strmini.
pipe pa bo pritekla voda še to pomlad, saj morajo v bregu postaviti lastno zajetje..V brunarici je kuhinja in soba za prvo pomoč, okrepčevalnica, pa tudi pogrejejo se lahko smučarji v njej
Cilj SD Črna za prihodnje leto je nabava teptalca.
Julij Brelih, predsednik SD Črna, je dejal: »Razveseljivo je, da se je povečalo število članov, ki se delovnih akcij zavzeto udeležujejo. Tiste, ki so v začetku zmajevali z glavo, češ da iz tega ne bo nič, smo prepričali z rezultati vloženega prostovoljnega dela. Seveda pa se moramo zahvaliti delovnim ljudem Utoka in vsem krajanom, zlasti Smrečja, Gozda in Kališ za materialno in moralno pomoč. Interes članov kluba do dela narašča, ker se vidi, da le skupno delo rodi
sadove. Zahvaliti pa se moramo tudi lastniku zemljišča Francu Osolniku.«
Predsednik KS Črna Stane Kern je dodal: »Čeprav nisem smučar, z veseljem pomagam, kolikor je v mojih močeh. Vidim, da vloženo delo koristi tako našim krajanom, kot tudi ostalim občanom in bo ostalo tistim najmlajšim, ki so danes prvič na smučeh.«
Dušan Žagar, podpredsednik SD Črna je zatrdil, da se s prostovoljnim delom da marsikaj narediti in ko vidiš vijuganje zadovoljnih smučarjev, je trud v glavnem poplačan.
Tine Romšak, tajnik SD Črna, se je pohvalno izrazil o vseh krajanih, še posebno članih družbenopolitičnih organizacij, ki imajo razumevanje do športa v krajevni skupnosti.
VERA MEJAČ
Novice iz planinskega nahrbtnika
Planinci OŠ Kamniškega bataljona iz Stranj se že dolgo nismo oglasiti, ker nismo našli časa za pisanje. Hiteli smo s potepi po bližnji in daljni okolici, da bi ujeli kar največ sonca in se naužili lepot. Že prve šolske dni smo z našo mentorico Marijo Golob naredili načrt dejavnosti za vse šolsko leto. Tako že vnaprej vemo, kam bomo šli vsak mesec na izlet oziroma pohod, pa tudi, kaj se bomo učili v planinski šoli.
Vsako leto je septembra DAN PLANINCEV, vselej v drugem kraju, vselej smo prisotni tudi mladi Stranjani. Pomešani med odraslimi smo se kar z dvema avtobusoma popeljali na Roglo. Tam je mrgolelo nekaj tisoč planincev iz vseh krajev. Otroci smo obkrožili oder, kjer je bila zanimiva proslava. Na prostranem travniku smo se nato igrali in opazovali tekmovalce »Kompasovih iger«. Po proslavi smo se odpeljali skozi širne pohorske gozdove do Osankarice in nato v dolgi koloni obiskali kraj poslednjih bojev Pohorskega bataljona. Vsa razigranost nas je minila, ko smo brali napise na spominskih kamnih, kjer so tudi imena treh Šarhovih otrok. Še dolgo smo se s tovarišico pogovarjali o pretresljivih dogodkih med vojno.
Tovarišica je najbolj marljive mlade »gorohodce« povabila na dvodnevni izlet na Grintavec. Dvajset se nas je sešlo na rednem avtobusu za Kamniško Bistrico. V Bistrici smo naredili spominski posnetek, se vpisali v knjigo in ob 16. uri krenili proti Kokrškemu sedlu. Vrhovi so žareli v soncu in vabili. Med hojo smo nekajkrat postali, da smo se razgledovali po novi okolici, tudi pomalicali smo. Po treh urah utrudljive hoje smo za-vriskali od veselja, saj smo prispeli do koče na Kokrškem sedlu. Prostori v njej so bili zasedeni do zadnjega kotička, vendar so nam ga odrasli takoj odstopili, da smo v miru povečerjali. Zunaj smo opazovali, kako je umiral dan in se čudili škrlatni zarji. V jedilnici je bilo živahno, planinci so peli in se šalili. Kar neradi smo šli spat. Po dva sta se stisnila na eno posteljo. Zaradi veselega razburjenja in novih doživetij dolgo nismo mogli zaspati. Zbudili smo se v sončno jutro. Nebo je bilo brez oblačka. Ob 9. uri smo krenili proti Grintavcu. Tovariš Lado ni mogel z nami, ker je s skupino prostovoljcev kopal temelje za prizidek doma. Hodili smo počasi, sonce je žgalo, da nam je bil vsak kos obleke preveč. Tovarišica nas je spodbujala. Večkrat smo se ustavili, da smo si ogledali okoliške vrhove. Končno smo prispeli na vrh. Tam nam je tovarišica razdelila lizike in nas pohvalila. Tudi slikali smo se. Tiste, ki so bili na vrhu prvič, so s plezalno vrvjo »pritegnili« po zadnji plati. Pogumno smo prestali krst in se srečno vrnili na sedlo. Izdatna malica in osvežujoča pijača sta se nam prilegli. Ob 14. uri smo se vsi srečni poslovili in odhiteli v dolino.
Tudi v tem šolskem letu smo se planinci treh šol (Stranje, Mekinje in Nevlje) namenili prehoditi DOMŽALSKO POT SPOMINOV NOB. 22. 10. smo šli prvič na pot. S posebnim avtobusom smo se odpeljali do Trojan. Na čelu kolone šestdesetih otrok je bil tovariš Lado Golob, vmes še tovarišice Jclica Slavič, Bernarda Romšak in na koncu Golobova. Bil je prekrasen sončen dan. Hitro smo napredovali do Dolin, kjer smo pomalicali, božali velikanskega psa volčjaka in mu ponudili dobrote iz
nahrbtnikov. Dolgo smo hodili po mehki stezi, posuti s pisanim listjem. Nepopisno lep je bil pogled na jesenske gozdove. Na Golčaju smo žigosali »Vodnike« in v njih prebrali, da je zaradi izdaje tu padlo veliko borcev. Pot smo nadaljevali na Limbarsko goro, kjer smo se razposajeno kotalili po suhi travi in uganjali druge norčije. Žal nam je bilo, da smo morali naprej. Obiskali smo še dve spominski obeležji v Hrastniku in Moravčah, od koder smo se z avtobusom vrniti;
Štirinajst dni kasneje smo šli v drugo smer. Z rednim avtobusom se nas je 85 odpeljalo do Šmartnega v Tuhinjski dolini. Vojska otrok se je razporedila v kolono, z Ladom na začetku in tovarišico Marijo na koncu (da bi se ne mogel nihče izgubiti). Pot nas je vodila skozi širne gozdove, čez Pšajnovico, mimo Češnjice na Sipek. Tovariš Lado je vsakemu odtisnil žig v Vodnika. Spustili smo se čez prostrano senožet in smrekov gozd do gostišča Kekec, kjer se je za nas pravo veselje šele začelo. Sonce je sijalo, imeli smo nekaj ur časa za igro in peko sladkega kostanja. Tovariš Lado nam ga je pekel v posebni preluknjani kozici. Čeprav nas je bilo veji-ko^ ga je bilo za vse dovolj. Stric Matevž, lastnik malega gostišča, nam je kuhal najboljši in najcenejši čaj na svetu. Tja bomo še priMi!!!
Mesec november je bil preveč solzav in poti mokre, zato smo šli na izlet 14. decembra. Naše izhodišče je bilo spet Šmartno, a pot nas je vodila' v drugo smer - čez Zlato polje, Obr-še, do Lukove bolnice, kjer smo imeli daljši postanek. Tudi ta partizanska bolnišnica je bila izdana in ranjenci pobiti. Škoda, da si makete nismo mogli od znotraj ogledati. Naslednji posnetek smo imeli pri spomeniku v Rudniku, kjer je našlo poslednji dom veliko borcev in talcev. Skozi Perovo smo nadaljevali pot do Kamnika. Spet nepozaben dan!
Sedaj pa še nekaj o planinski šoli.
Tovarišica Marija Golob je že 26 let srce in duša planinske vzgoje v Stranjah. Trudi se, da bi v učencih vzbudila ljubezen do domovine in vsega lepega, zato nas vodi na izlete in pohode. Ni pa dovolj samo volja in telesna sposobnost, potrebno je tudi znanje za varno hojo v skrivnostni gorski svet. Zato nas v PŠ seznanja z opremo, prehrano planinca, vreme-noslovjem, cvetjem in živalih gora, nevarnostih in o prvi pomoči, z organizacijo in zgodovino planinstva, domačimi in tujimi gorstvi, z uporabo kompasa in zemljevida - vse to smo že obdelali. Popeljala nas bo tudi v prostore PD Kamnik, kjer si bomo ogledali vse pripomočke, ki jih uporabljajo gorski reševalci, kadar hitijo reševat. Pridobljeno znanje bomo morali dokazati v preizkusu. Kdor bo dokazal, da je snov primerno osvojil, bo dobil potrdilo in značko PZS za opravljeno planinsko šolo. Tega se zelo veselimo!
Skoraj bi pozabili povedati, da nas je bilo nekaj tudi na zelo zahtevnem pohodu v Dražgošah. Naš pohod se je pričel v Soteski pri Bohinjski Beli. Za začetek smo se vzpenjali strmo navzgor, po pobočju Jelovice. Kar precej časa smo hodili po ozki grapi, kjer je bil pravi prepih. Iz skal so visele dolge ledene sveče. Za nami je v soncu žarel mogočni vrh Triglava. Gazili smo po visokem snegu in uživali v soncu. Obdajali so nas mogočni iglasti gozdovi. Na Rovtarici so nas člani ZB z Jesenic pogostili s klobaso in čajem, da smo lažje premagovali
naporno pot. Po petih urah hoje smo prispeli v Dražgoše in dobili spominsko značko. Začela se je proslava. Po končanem slavju smo si ogledali mogočen spomenik, ki je posvečen draž-goški bitki. Na Bičkovi skali je slovesno plapolala zastava. Ponosni smo, da smo šli po stopinjah nekdanjih borcev in zmogli težko pot.
PLANINCI OŠ STRANJE
Pustna povorka
Občinska zveza prijateljev mladine bo tudi letos pripravila pustno povorko po Kamniku. Maske naj se zberejo v torek, 11. februarja, do 16. ure na Trgu talcev, od koder bo sprevod krenil po Medvedovi, Titovem trgu in Kidričevi do športne dvorane pri OŠ Frana Albrehta. Ta bo izbor najboljše maske in pustno rajanje, starši pa bodo svoje otroke lahko občudovati s tribun.
Vabljeni!
OZPM
SANKUKAI KARATE
Klub Komenda vabi
Karate klub Komenda obvešča vse ljubitelje športa, da vpisujemo nove člane, članice, pionirje in pionirke v začetni tečaj karateja, tečaj samoobrambe, dihalnih vaj ter tečaj kobuda (obramba s pomočjo priročnih predmetov).
Tečaj bo potekal v osnovni šoli Komenda.    , '
Vpisovali bomo v osnovni šoli Komenda, vsak ponedeljek in četrtek do konca februarja od 17. do 19. ure, kjer dobite tudi vse ostale informacije.
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. — Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.