Inoszemslco šolstvo in učiteljstvo Šolstvo v Turčiji (Konec.) Nove reformne smeri. Šolska organizacija, ki se je uvedla v prvem desetletju turške republilke ni zadovoijila šolnikov, radi tega je v minulih dveh letih pripravljal išolski minister Hikmet beg s pomočjo prof. Maleheja novo reformo osnovnega in srednjega šolstva, ki je stopila v veljavp letošnje leto. V decembru lanskega leta je sklical omenjeni minister v Carigrad veliko zborovanje šolnikov. ki naj bi podvzeli reformne koralke. Zedinili so se v naslednjem. Osnovna šola: Šolskai obveznost se podaljša na 6 let. Na koncu četrtega leta, mora položiti vsak učenec izpit, na katerem odloči komisijiai o njegovem nadaljnjem šolanju. Učenci, ki bi se pri izpitu izkazali za neaposobne se pošljejo v peti razred. Na koncu leta na.j delajo znova izpit (zaključni). Če ga končajo z uspehom imajo pravico vstopiti v prvi raizred liceja in končati študiie. Oni učenci pa, ki bi se izkazali za nesposobne pa morajo nadalje hoditi v šolo še dve leti. odkodeT imajo dostop na razne strokovne srednje šole. Srednja šola. Dosedanii tipi srednje šole naj se polagoma odstranijo. Ostane samo 6 letni. licej, in sicer dvoletni nižji, ki naj služi za osnovno izobrazbo in 4 letni višji, ki nai bo razdeljen v dve grupi prirodoslovno in jezikoslovTio. Študij v obeh se konča z zrelo&tnim izpitom. Absolventi, ki bodo z uspe- hom končali, imaio dostop na univerzo. Posebna skrb naj se posveča licejem. fki iih. je bilo v 1933./34. letu 35 državnih. Njih število se mora radi pomanjkanja učnih moči skrčiti na 25, zato pa se bo otvorilo 20 novih nižjih dvorazrednih licejev. Dijaki, ki bodo končali šestrazredno osnovno šolo, pa ne bi moglr na licej; bodo morali na nižjo obrtno šolo. S tem je bila izvedena draga reforma turškega šolstva. Kdor bi se hotel pobliže seznaniti s to srečno deželo, ki ne pozna ne učiteljske in ne profesorske »hiperprodiikcije«, naj 6e posluži tele literature: L'organisation de 1'instruction publique dans 53 pays. Geneve 1932. Le annales de Turquie. Instambul 1933., No 6. Amelie Arato: L'enseignement secondaire des jeunes filles en Europe. Bruxelles 1934. Mehmed Rauf: Das Schulwesen in der Tiirlkei. (Schulreform, padagog. Monatsschrift, XII. VVien-Leipzig 1933.) Elze Hildebrandt: Gemeinsame Erziehung der GeschLechter. (Padag. Zentralblatt X. Berlin - Leipzig 1930.) Maarif 1923./32. istatistikleri, No 26. Instambul 1933. Istatistik yilligi 1932./33., eilt. 6. Ankara 1934. Po razpTavi dr. Antona Hrazdila (Praga). V. Jč.