H ■ Glasilo Arh-vskega društva in arh vov Slovence Letnik XV, Št 1-2, Ljubljene 1992 a Glas ilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XV, ŠT. 1 -2, Ljubljana 1992 H ■ arhivi UDK 930.25 (497 12) (05^ UDC 9JO .25 (49-7.12) (05) ISSN 0351-2835 \rch'vi Glasiio Arhi-rskega drustva i 1 arh; ro\ Sloven ie Zeitschrift dos Arch wercins und der Arch /e Sloweniens Izdalo in ».aloiiilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zv ■zdarrka 1, p.p. 70, 61001 Ljubljana, SLO, tel.: (061) 151-2?% 151 266 Uredniški odhor Marjeta Adamič, Ivsnka Zaji -Cizelj, Darinka Drnovšek, dr. Peter Pav~l Klasinr Jurij Rosa, Boru Rozman (tehnični urcdi.ik). Gašper ¿mid, Manila Zugradink, Marij i H -rnja-Maslen, di. Jože Žontar (glavni urednik) ir Nina Zupančič (odgovorni ui dnik-. Za strok ovnost prisp vkov "dgovariajo avtorji. Ponatis tankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navtdbc vira Rcdikcija je bila zaključena 11. 1. 199?. Izdajateljski wet: dr, Tone Firenc, Frimoi Hainz, dr. Peter Vodopiv :c Lektor; Mija Mravlja UDK. Marija Vera Erjavec Prevodi: Lidija B?rder_ (angle&tira, nemščina), Vera Celcer litalijanšdnaj, Ljiljaua Šuštar (hrvašČir ) Zunanja oprem": Tomaž M Lrolt Izdajo so omogočili: Ministrstvu za znanost m tahLologijo, Ministrstvo za kulturo in Arhivsko drištvo Slovenije T skoči račun* SDK, 50100-6"8-45309 Račun; lniški prelom in oblikovanje: MHDIT d.o.o. Tisk: Grafika 2000 d.o.o. Naklada: 500 izvodov Na ped ligi mnenja Mimstr.tva »a kulture RS štev. 415^28/9*'. z dne 20. 3. 1992 gre za proizvod; od katerega se plačuje davk od pr ameta proizv )dov v višini 5% po tarifni it ;vi]ki 3 Zakoni-, o prometnem davjcu (Ur. list Rs, št. 4/9z). Na nuslcvm strani: Sk_ca iag_ na Zadnjici v Trenti Na Logu iz leta 1942, lastniki: Putnar Alojz in Kravanja Jože iz Trente (Fond: Tehnični ur?d Gorica, a.e. 20, t.e.l, PANG) Fotografiji- m dokumenti objavljani v glosiiu so iz razstav: - Eiektrarae, mlini, žage, vodovodi., v porečju SočL 1918-1943, - L idyik Zcizui 1892-1977, Razstava ob stoletnici rojstva, - Iz zapuščine Vinki Vodopivca, predstavitev izbranih dokumentov, - Hranilnic.-, in posojilnica v Šempetru 189&-1948. ki jih je pripravil v letu 1992 Pokrajinski arhiv v Nov. Gorici ARHIVI, tfTNIK XV. LETO 1992. JTFVTLKA 1-2 arhivi xv y\zalo INHAr/TSVERZFICHNIS indice I ČLANKI IN RAZPRAVE ' AUFSÄTZE UND \BFANDLUNGEN i VRT1COLI E TP AiTVn terko Darnvtc, Arhiviki Viri Pokrajinskega arniva Knp-ir in ob,avlj.ni viri za zgodov'tiu ß ne ike rstrt ., ...... .............................................................................. 1 Archivquellen des Landcsarchiv: K jper urd veröffentlichte Quellen für die Gi.schichte Veiezianer Istriens Fonti arcbivicht aeJl'Ardiivio regionale di Capodistri» e pubblicate fonti per 1a storia dell'Istna "Veneta Matevž, Košir, Prižge v slovenščini................................................................................................ 6 Bi d schwüre ir.i Slowenischen G.inamen-ii in "loveno Jelka Melik, Tiskrvni dtlikti 18"4-193il.............., ......... 11 Dmrkdelikte J 874-1930 D=htti di tampa 1874-1930 Jo£e i itar Pravila o uporabi arhivskega grrdiva na podlagi nemikih srhivskil. prrdpisov.......... 16 Regeln über die . Vrchivgutverv/end ung aufgrund d^utFcher Ar hiwi rschriften Prescnzioni sull'uso del materiale ardiiw'X) al'a base delle pruscrijioni aichivi ihe tedesch - Jane» Kopač, Razmejitev arhivskega gradiva med arhivi in muzeji...................................................... 23 Abgrenzung des \rchivgutcs zwischen Archiv- und Museen Demar^azune del materiale archmcc tra pji arebivi ed i muse Branke Šuštar Muzeji in arhivi - med kcnkurerco in sodelovanjem pri vantvL arhivskega gradiva ..............................................................29 Museen und Archiv <- - -Tvisch.:n Konkurr, nz und Mitarbeitung beim Arcfivgutsrbutz Musei ed archivi - tra Ja coneurrenza e la cooperazirne nella tutela de] materiale ir:hivico Zd_nka Rajb, Nova organizr.cija Mednarodnega arhivskega svet?"... , „, .........................33 Neue Organisationsstrukt»r dos Int 'mationalcn Anhivrates Nt'ova orgp.nizzaiione del Cmsiglio ar hivieo u.temaziciale Slavjca Toviak, Razvojna pot orginizatije Rdečega kri*a v Mariboru ob fondih Pokrajinskega arhiva Marilx r ................................................................................................ 36 Er.twiekh' nf^weg de' Organisation des Roten Kreuzes in Maribor auf der Grundlage der Bestände des Imdesarcbtvs Maribor Via di'sviluppo delVoigaiizzaz-one df Croce rossa a Mar.oor alle fonti dell'Archivio regionale Ol Muriber Vjekoslav Majcen, Snemanja hrv; 5kih filmskih podjetij v Sloveniji do leta 1941........................ 43 Aufnahmen der Kroatischen Filmunt-rnehmc m Slowenien b'S zim Jährt 1941 F.esse delle nziende cinematografiehe cruate in Slcvema fine al 1941 MIHI VI. LETNIK XV LETC 1992. ŠTFVILK^ 1-2 II. IZ ARHIVSKIH FONDOV IN ZBIRK II AUS DEN \RCHIVBESTaNDEN UND - SAMMI UNGEN U P Al FONDi DEGLI \RCHIVI E DAI.LL RACtOLTE Bojan Himmel reich, Gradivo netariev Okrajnega sodiSča Celje......................................... ........... 50 Kegi tratuigut der Notare des Bezirksgerichtes Celje Materiale dei nota. del tribun al e distrettuplc di Celje Irena La£,:n Bencdidč, Kjre->pnnd,;nca Hinka Snrjkaija s Hranilnico Dravske banjvint ...... 54 Korrespondenz von Hinke Smrnkar nit der Draubaratsparkassc Corrispondenza di Hinko Smrekar con la Cassa di rispirmio deha banovia Dravski. Nrvenka Trota, Zbirka Informacijske službe in antifasistične borbe con A in B Julijska krajine.......................................................................................................................................... 56 Die Satrmlung Informntionsdier-te und antifaschistisch. Kämpft der A und 3 Zone dur Julis^h-Venetien Region Rpccolta dell'Ufficic d'informaziont. e della lotta ant fasostica delle zone k e B della Oiulia Verezia Lojz TrSan, Arhivsk" gradivi o organizaciji Owobodilne fronte v Ljubljani v času italijanske okupacije v letih 1941-194V ..............................................................................58 Arjhtvgut übor die Organisation der B;frriungsfr »nt tn Ljubljai.a zur Zeit italienischer Besatzung in den Jahren 1941-1943 Materiale arrhivicc sull'organizzazic ne della Fronte di liberazione a Ljubljara durinte l'occupazione nigli mir 1941-1943 Darinka Drnovšek, Gradivo fonda CK KPffflÜ 60 Arch.vgut des Bestand':s Z-t'.■alkommittees d.s Kt mmur.isti^hen Bundes Sloweniens/Bund m dur Komuiistcn' Sloweniens CK KPS7JCS) Materiale licl fonilo di Couutalo cnlralc d jI Partito comuni la di Slu venia (CK KPi)/ZK) Tatjana Šunk, Arhivsko gradive Komisije za odnose z vunkimi skupnostmi pri SkupJčini mesta Ljubljana .......................'.................................................'.............................. 63 Arr-hivgut iLr Kc,mmiss„in für Eczichung n mit den Ruigj onsgemeinsch?ften bei der Versammlung dur Stadt Ljubljana Materiale ¡irchivicc della Commiss one pur le reiazintu con le comunit\ r:Iigir e alPAssi. mblea della citta di Ljubljana Ivanka UrSič, Zapu&ina Frana Žgurja, »vipavskega slavčkz*................................................................ f5 Nachlaß von F .an Žgur der »Vipava Nachtiga"« Ereditä di Frane Žgur, »Usignuolo di Vipava« Ivanka Ur?ič Arhivska zapuščin: duhDVniks sk.adatslja in narodnega d lave:. Vinka Vodopivta ...... ................. ...................................................................................... (P Archivnachlaß des _ Geistlichen, Komponisten und Volkiarbciters Vinko Vodopivec Ei ditä arc*»ivica dei pretc, compositore e lavnratoru nazionale Vinko Vodopivec. Matica Gombač, Zapuičir.a rtomiija Šinkovca..................................................................................... 69 Nachlaß von Črtomir Šinkov,c Frtditä di Črtomir Š-nkovec ARHIVI, LF.rNIK XV- LETO lyy2, ŠTEVILKA 1-2 Maij'_ia Adami, Osibni ford Jhsipa Rusa. ................. .........................................70 Persönlicher B^star.d von Josip Ras Fondo personale di Josip Rus Mai>la Čampa, Osebni fond Mariie Vilfan . ... ..... 72 Persönlicher Bestand von Mnrija Vilfan Fonde personale di Marija Vilfan Boris Rozman, Marjan Romanc m njegova zapuščina ..........................73 Mt-rjan Ro*anc urd sein Nachlaß Maijar Rožanc t la sua eredita Boris Ruzman Kaj vsebuje zapiščina Vitamila Z ipana** ................................................................. 74 Was enthält der Nachlaß von Vitcmil Zupfn? ("be oosa compr^nde l'-reditä di Vitomil Zupan" Ivanka Zaje Cizelj, .seznam oseb, osumljenih sodelovanja s Pranoozi ............................... 75 Liste dr;r Personen, verdächtigt der Kollaboration mit Ranzosen Elenco d He persone sospettate d :11a colhborazione con i Franccsi Joži S- ihad jlmk, Fototeka Zgodovinskega arhiva Ljubljana, cai.in urnan-a in strokovna obddava ......................................................................................................................... 77 Photothfk des Historischen Archiv Ljubljana, Qrdnuiigsweise urd Facbbe?rbeitung Fctottca dell'Aichjvio storico di Ljubljana, mode di listjmazione e trattam^nto prof :ssionale III. POROČILA O DELU DRUŠTVA IN ZBOROVANJIH III. BERICHTE ÜBER DIE VFREINSTÄT1 GKFI'TiN UND VEPSAMMJ'NCFN III. RAPPORiX) SUL LAVORO DELLA SOOFTÄ E SIXLE RIUNIOM Vladimir KuIo*a, Vladimir Žumtr, Jože Žontar, Tal trnka Rajh, XL, Mednarodni arhivski kongres Montreal, 6.-11. september 1992.......................................... 81 XII. Internationaler Ai-hivkongreß. Montreal, 6.-11 September ¡992 XU. (Jongresso archivico intern azioaale, Mrntreal, 6-11 letlembr* 1992 Jože Žonlar 23 avstnjsko zborovanje, Gradec, 18. maj 1997...........................90 23. österreichische Ai jhwversamm'uiig^ Graz 18, Mai, 1992 73. nanione archivica austriaca, Graz 18 maggii 1992 Jože Žontar, 62. nemško arhivskr zborovanje, Berlin, 5. 8 oktober 1992. 90 63. d utich; ArchiwersinimJurg, Berlin, 5.-8. Oktober, 1992 63. riunione archivica tedeesca, Btrlm, 5-8 ottobre 1992 Vladimir KoloSa, Koifercnca Mednarodr ga arhivskega sveta, Krakov, 14.-15. november 1992 ................................................92 Kunfrjr^nz des Internationalen Archivrates, Krakow, 14,-15. November, 1991 Uonferrnza dtll'Consiglio archf/ico int :rnuzionale, Krakov, 14-15 novembre 1992 Gašper Šm-d. Poro&'o o delu Arhivskega društva Slovenije 94 Bericht über die Tätigtuiiten des Archiw:r-ins Sloweniens Rapport o sul lavoro della Scci itä arcbivica d Slove d'a AKRTVl LfcTNIK XV, LETU 1^92, ŽTEVlLKA 1-2 Žarko Štnimbl, Ohisk irbivov v Kdlnu in Bonnu v Nemčiji., ..........95 Bcsuch der Archive in Köln und Bonn in Deutschland Visita deg1! arrhivi di Cologna e di Bonn in Germania Gašper Šmid, Porodilo o obisku Arh*vskuga druJtva Slovenije na Dunaju.................................... 97 Bericht über den Besuch des ¿Vreh.wereins Sloweniens m Wf;n Kapporto ¡Ulla vitita d Ha Socletä ar hiv. a di Snovema a V1 nna IV. OCENE IN POROČILA O PUBLIKACIJAH IN RAZÜTAVAF IV, RLZENSIONEN UND BERICHTE ÜBER PUBLIKATIONEN UND AUSTFLLUNGEN IV VALLTAZIONI E R \PPOKTI SÜLLE PUBBLIC \ZIONt ED hSPOSIZIONI Vodniki Fuhrer Guiaa Etna Umek, Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana 199? .............................................. 99 Führer des Historischen \rchivs Ljuuljana, Ljubljana 1992 Guida dell Archivio storico di Ljubljane, Ljubliana 199?. Marija Htrnja Masten, Vcdnik pc mformaci¡skih pomagaiih štajerskega deielrega arh"va v Gradcu - Führer zu den Findbüchem des Steiermandscbtn I-ind .sarchivf m Graz, Maribcr, Giadeq/Graz i9Pl, Pokiajinjki arhiv Maribor .............................. ... 100 Führer zu den Findbüchem de_ S t ei .rtnärkisch. :r Landf sarchivs in Giaz, Manoor riraz 1991, Land^sardiiv Maribor Guida nü mezxi d'infcrmaziine dell'ETchivir- provhciale di Stiria a Graz; Maribor, üiaz 1991, Arcluvio regionale di Mariboi Ftance Dolinar, Vodnik po arhivsk-m gradivu za zgodovino Slovcnc/v m drugih narodev nekdanje Jugoslavije v Centrahem državnem arbivu v Rimu, Ljubljana 199?........... 101 Führer durchs Are hivgut für die Geschichte, der Slowenen und arJertr Vdlkcr des ehemaligen Jugoslawiens im ZeutraLtaatsarchiv in Rom, Ljublana 1992 G'iida nel roaterialt irehivico per la storia Jtgli Slovtm e degli altri popoli dell'ex-Jugoslavia nell'Archivic centrale di Stato a Roma, Ljubljana 1992 Ortale publikacije Andere Publikationen Al tre Fubbiicaziom Jože Žon!arr Erna Umek: Erhery in dolski arhiv, 1 del, Arhiv P epublike Slovenije, Ljubljana 19? 1 .... . .. ... 104 Em a Ume.k: Diu Erhergen und das Dolarchiv, 1. Teil Archiv der Republik Slow-nttn, Ljublfana J 991 Ema Umek: Erb^/gi e archivio di Dolsko, pi'ma parte, Archivic della Repubblica di Slcver.ia, Ljubljana 1991 Branko Šuštar. Var.da B;zek: Arhivski viri o razvoju So'stva v Slovenski Istri od razpada Beneške republike do 1945, I. deJ, 1797-191?, Ljubljana ly90. ... ...............................104 Vanda B z :k: ArrhivqutJlen über die Schulwesenp.ntwicklung im Slowenischen Istrkn vom 7.erfell der Venezianer Republik bis 1945, I. Teil, P97-1918, Ljubljana 1990 Vanda Btzek Fonti archiviche üullo sviluppo d eile jcuole nell'Istria slovena della dccadenza della R(pubblina veneta fino al 1P45. prima parte, 1797-1918, Liub.jam. 19^0 ARHIVI LETNIK XV, LhTu 1992, STF VILKA 1-2 Boris Oouibač, Frani, Rozman Korespondenca Albuia P/epeluha-AbrttuEa, Vih 4, Arhivske društvo Slovenije, Ljubljana 1991....................... |.................105 Franc t jzmar Korrespondenz von Albin Prepelub -Abditus, Vin 4, Ardrwerem Sloweniens, Ljubljana 1991 Franc Rozmai Corrispoi.denza d. Albir Prep^luh Abfiitus, Fonti 4, Societä trchlvica di Slovenk, Ljubljana 1991 Andrej Vovko, Viri za navionalizacijo industrijskih podjetij v Slov :niji pc 2. svetovni vojni, Viri 5, Arhivski, dmštvc Slovenije. Ljubljana 1992 . 106 QuJIen für Nationalisierung der Tndustri 'Urtemehmen "n Slowenien nach d :m 2. Weltkri jg, Viri 5, Arcb*wer ji Slnweiujns Ljubljana '.992 FontL per la nacionalizzazir ne delle tmpre.ie in du st nah in Slove iia dopo la seconda qu^itl inordialt, Fonti 5, Societä archivici di Sloveria, Ljubljana 1992 Miroslav Novak, Viri za gradbeno zgudovino Marioora po 1850. Pnkraiinski arhiv Maribor Mriribor 1990..................................................................................................... 107 Quelltin für die Maribii Baugescbichte nacb 1850, Lar.desarcbiv Maribor, Maribor 1990 Fonti p;r la storia di costruzione di Mariboi dopo 1850, Archivir regionale di Maribor Maritnr 1J90 Miroslav Novak, Kartuziji Žiea in Jurktošter skozi stoletja, Pokrajinski arhiv Maribor, Mantor 1991, ... .... ......................107 Kartausen Žica und Juridošter durch Jahrhunderte, Landesarchiv Mar bor, Mnriboi 1991 Oertose di Žica e Jurklošter tramite seco'i, Archivio regionale di Maribor, Maribor 1991 Miroslav Novpk, Sodobni arhivi XIV, Arhivski center za strokovno tehirčna vprrJSanja Maribor, Maribor 1992.............. ■ ....... ..........101 Zeitgenössische Archive XIV Archivrentrum für technische Pachfragen Maribor, Maribor 1992 Arcbivi contcmpoianXIV Oentro archivi» pei le questioni a Maribor, Mariboi 1992 Miroslav Novak Atlanti 1, Arhivski center za strok"vno-tebri£na vprašanja Manoor Maribor 1991 110 Atlanti 1, iVrchivz-ntnim für technische Facbrrageo Mrribor, M'ribor 1991 Atlanti 1, Centro arcbivico per le questioni techrchc a Maribor, Maribor 1991 Miroslav Novak, Atlanti, posebna izdaja dupolajena s predstavitvijo slovenskih arhivov, Maribor 1992 ........... ..........., ..............;....................................111 Atlanti, Sonderauiigabt. ,i«anzt mit der Vorstellung slowsnischer Archiv. v Manbor 1992 Atlanti, pubblicazione speciale, comphtata con la pre ¡entazione dtgli arcbivi siovcr Maribor 1992 Miroslav Novak, Oradivc za zgodovino Maribore XVH zvezek, Pokrajinski arhiv Maribor....,......112 Archivgu. für die Oei chiehte von Manbor XVII. Heft, Land .sarchiv Mari'ior MateriaJt per la storia di Maribor, XVEi volumc, Archivio regionale di Maribor Ntrosiav Novak AntoSa Leikcvec M::stna obüna Maribor, Pokrajinski arhiv Mtribor Inventarji 4, Maribor. .. ... ... . ................ . ... .... 112 Artoša Leskovec: Stadtkern uide Maribor Lande, iarchiv Mariboi Inventarj. 4, Maribor AntoSa Le^lcovec: Comune della cittä di M ribor, Arehivi" regionale di Miribor Inventari 4, Maribor ARHIVI- LETNIK XV LETO 199z, ^TEViLKA 1-2 M :rverwtndüng und Diss Mfiination, Vorbereit mgsausschulJ der Berai ung UOK SIS 92, Ljubljaiit 1992 Raccolta Informatika, sistemi per IV chrviazione dei documenti per il loro riuso e la dissemviazionc, comitaio pruparetorio de! colloquio DOK SIS 92. Ljubljana 1992 Peter Ribnikyr, Vladimir Sunčii: Komisije za. agrarrv operacije 1885-1945 , 2. del: L-So, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1992..............................................................................115 Vladimir Sunčič: Kummi-sionen fiii Agrauperaticnen 1885-1945. 2, Tuil: L S j, Ar'hiv dtr Republik Slowenien, Ljublana 1992 Vladimir Gunčič- Commissicni per It op ziorn agrari 1885-1y 45, s scocda parte L-So, Arehivio della R 'puoblica di Slovsnia. Liubfjnna 1992 Vlasta Tul, Obcir.jka središča v obdobju 18141961 na območju sedanjih občin AjdovJčma, Nova Uonca m Toimir,, Pokrajinski arhr/ v Novi Gorici 1991.. .,.................................................116 Gemeindezentren m der Periode 1814-1961 im Gebiet dei heutigen Gemeinden ! Ajdovščina, Nova Gorica ima Tolilin, La: desarchiv in Ncva Gnrica 1991 Centri c im ur ali nel periode 1814-1961 nel temt Dno dni comuni rttuali di Ajdovščina, Ncva Gnrica e Tolmin \rchr/io regionale a Nrva Gorica 1991 ■ • ■ t ■ Žiga Železnik, Zbornik za zgodovine šolstva - šolska kroniKa 25-, ibvensKj Šc ¡ki muze], Ljubljana 1992................................................................................................117 Sammlung für die Schuhves ¡ng schichte - Schulkromk 25., Slowenisches Schulmuseutn, Ljubljana 19y2 Raccolta per la strna dclle rcuole - lonaca Lcolastica ?5., Museo scolartico slov ¿no,. Ljubljana 1992 Tuji časopisi in revije Fremde Zeitungen und R vuen Gioniali e riviste stranieri Ivan Nemanič, I^a Gazette des Archive^ St. 127,... ...............................................................................119 La Gazette des Archive*,, Num 127 I-a Gazette des'Ariihrves, numero 127 Vaada ßtzek, Rassegna dtgli ar^hivi di Staio.......................................................................'...............120 • Rnssegna depl« anhivi di Stato Rassegn^ degli archivi di Staro • * Nada Jurkovič, Mitteilungen des Steiermarkischen Landesarchivs Folge 40, 41, G.az 1991, ly92..............................................1.........................................................................................123 Mitteilungen des Steiermärkischen Lar.dearchiv^. Folge 40- 41, Graz 1991, T992 Mitteilungen des Steierma,,rkisdien LindesarhiVL, Folge 40, 41," Graz 1991. 199?. Sonja Aniič, Der Archivar, letnik 45, zvezek 1,2........... ............... ........... ...........................124 Der Are hivar, JabTgang 45, Heft 1, 2 Der Archivar, annata 45, volumc 1, 2 Darinka Druovseic, Arh^ski vjesnik, XXXTV Zagreb 1990..................................................... ....126 Arhivski yjtsnik, XXXTV Zagreb 1990 Arhivski vjemik, XXXTV Zagreb 1990 ARHI\- LFTNIK XV LfcTO 1992, ŠTEVILKA 1-2 Vlasta TaC Vjesnik Litarskug arhiva, 1,, P izin 1.991..............................................................................128 Vjtsmk Tstnrskog arhiva, 1., Lazin 1991 Vjesnik sti skog arhiva, 1., Paiin 1991 Razptave Ausstellungen Enposizkoni Branko Šuštar Razstav: Življenje na listkih iy45-1990........................................................................130 Ausstellung: Pas Ltben an den Zetteln 1945-1590 Esposizicne: Vita srn fogiieiti 1945-1990 Metka Gcmbačt Raz-tava Arhfva Republike Sloveniie: Trst med Vzhodom in Zahodrm, Politično življenje v Trstu in v coni A Julijske krajine leta 1946.................................................131 Ausstellung des ArchVs der Republik Sloweniens. Triest zwistbin Ost und W^st, Politisches Leben in Triest und in der Zone A in der Juliseh -V üietien Regijn in 194t Esposiz'one dell'ArcbVio aelta Repjbbliea di Slovenia; Trieste tra Eist ed Ovest, Vita política a Triette e nella zona A della Ver.ezia Giülia nel 1946 Sonja Anžif. Raz ¡tava Deželnega nrhiva na Dunaju in Z^odovii-skega arhiva Ljubljana: Konstantin Wurzbacb (1818-1893), avstrijski biograf in leksiki, graf,.............................................. 132 Ausstellung des Landesar :hiv; ji Wi>n und des Historisch:n Archivs L,ubljan¡>: Ken; ta trn Wurzbach (1818-1893'!, österreichischer Biograph und Tjexikugrapb Eeposiz'one dell'Arohiviu pmvinciale di Visnna e dell'Ai.hivio stjrico dr Ljubljana: Konstantin Wury^ach (1818-189?), bngrafo e lessicoginfo austríaco Žiga Železnik, Ras stava šolskega muzeja Ljuoijana. Šola za sestr-, zdravstveno šolstvo na Sloverskem.......................................................................................................133 Ausstellung des Schulmuseums Ljubljana. Kr-nkenr^hwester&chu 1 e, üesundheitsochulwesen Id Slowenien Esposizi~>ae del museo scoteitico di Ljublana Seuola per le suore, sejola sanitane m Slovenia Boris Roznan, Razstava Pokrajinskega arhiva Nova Gonva Gorica: Hninilmca in posojilraca v Šempet' i 1896-1948.................................................................................135 Ausstellung de; Lan desLrchivL Ntva Gorica: Spar- und Darlehnskasse in Šempeter 1896-1948 Erposizione dell Archivii regionale di Nova Gorica: Cassa di risparmio e banja di prtstit* a Šempeter 1896-1948 Vlasta Tul, Raz'tavb. Pokrr jinskt ga arhiva Nova Gori~a: Llektrarne, žage, voduvudi ... v poreiju joet 1918-1943.................................................................136 A'jsslfllung des Lande ¡archivs Nova Gorica: Kraft- und Sägewerke, Wasserleitungen ... im Soča Fi uligebiet 1918-1943 Esposizione dell'Ai, hivin regionale di Nnva Gorica: Centrali elettriehe, seghe, acquedoHi ... nel Hacino fluvidle dellc Soča 1918-194? Ñaua Jurkovifc- R^zstLvna dejavne st Zgodovinskega arhiva Ptuj..........................................................137 Ai-sstcllrngstäligkeii des Historischen Archr": Ptuj Attivitä d'ei posizione drlPArJiivio storico oi Ptuj rVÄfflVI, I ETNIK XV, LETlJ 1992, ŠTEVlLkA 1-2 Lojz Trfcan, Razstava Zj odovinskegs arf-iva Ljubljara. Ljubljanska industrija v Istih 1918-1941........................................................................................ 138 Ausstellung des Hiitorischcn Archiv:. Ljubljana: Laihacher Industrie in den Jahren 1918-1941 Esposizijnc dell'Archiv j stoneo di L'iibljaiia Iudustna lubianese m gii ann. 1918-1941 V. OSEBNI- VF-STI V. PERSONLICHE NArHRH HTEN V. NOnZIL PLRSONALI Peter Ribnikar, Ob äestdesetlethia Marije Oblak Čaru.........................................................................140 Anläbrch der Sochz%or Jahre ron Marija Oblak Čarni Al sessantesimo compleanno di Marija oblak Čam. Emr XJmek, Dr. Jože Žontar, äestd^setietnik: .................................................................................. 145 Dr, Jože Žoruar, der Sechziger Dr. Jože ŽonUr, si issagenario VI. NOVE PRIDOBITVE ARHIVOV VI, NE l'NEUIGKP'TEN VI. NOVITÄ NEOLI \RiHIVI 150 VII. BIBLIOUP AFJJA ARHIVSKIH DELAVCEV 1J6 VII BIBLIOOR \PHIE DER ARCHIV ARB I- ITFR VlI. BIBi IOoRAHA DEÜU IMPlEGATI NEUU ARi MI VI VIII. DODATFK VIII. ZUSATZ VIII. ¿UPPLEMENTO Osnutek splošnih mednarodnih standrrdov za arhivsko popisovanje........................................ 162 Entwurf der al Igt me-neu übernationalen Standarde für \rchivb»schr ibung BcTza dei normativi iotcsrnazionali generali per k registrazion; archm-'a IX, SINOPSISI IX SYNOPSEN IX SINOSSI ARHIVI XV 1992 1 w Članki in razprave Arh: ¿ski \ ri Pokra, iskega arhiva Koper n objavljen v n za zgodovino beneške Istre* Darke Dsrovcc Črprav so že Benečani na čelu z beneškim doiem in zpodc vinarjem Vndrejcm Dandctfbm (1343-1354 Andrea Dándolo)* v 14. stoletju ter Marinrm Sanudom1 na prehodu v 16. stoletje zaceli izdrjati tudi za zgodovino Istre pomembni; dokumente, se iako kot Trža^ani z Vmcenzum Scurso3 in Irsneom della Crocejem* lahko tudi Koprčani pohvalimo z našim meščanom Oían Riña Ido m Carlijcm, ki je v drugi pobvici 18. stolb 'ta to vi 'stno dele mi d prvim« pestavu na sodubne znanstvene temelje. V svojih delih o upravni ureditvi Istre,5 o kopi ski6 (delle antichitä di Capodistna) in italijanski zgodi jvinski dtdiäiini7 »er v Številnih drugih delih* je priložil mnoge pomembne doKumente 7a poznavanje preteklosti äeg in navnd Istrinov. Njegove dele je vsekakor najbolj vestno nadaljeval Dc menico Resseti z objavlianjem zgodovinskih virov najprej v tr asKi reviji Osservntore Triestino, nato pa Se v Archeografo Triestino (dalje A T.). Po nebno pomembne so bile objave kraj :pisov (corogratie) v prvih številkah prve serije (v letih od 1029 do 1837) Arche ografa, kj:r kaže izportaviti dele novi^ajskegL Škofa Tjmrnaánija9 iz okoli leta 1650 Žc tedaj je iz-ka?al znatnn zavzetost Ro^settijev mladi prijatelj *n ucenec, kasnejši poglavitni historiugrif Istre in Trsta, Peter Kandier. Učiteljevo Žejio je začel uresničevati pr^dvjem z izdajanjem časopisa L'Ijtria (1U46-1852), kjer je mnogo avterjev v številnih razpravah objavilo tudi precej arhvskih dokumentov, veijetno najpomembnejša serija, ki io je urednik Peter Kandier začel izdajati v tem časopisu, pa je bQ ¿acet Je zbiranj? in iidajanja davnega Codice diplomático istriano. O njen? je bilo že veliko napisanega, omenil bi le zadnje študije in po.iatis dokum :ntuv po načelih sodobne egrtotike, ki so jo pod pokruvte'jstvcm tržaškega Lloyd Adnatica opravki prizadevni sodelavci tržaškega Listinskega arhiva ^Archivio d ploma tico).10 Za cerkveno zgodovino Istre sta do ¡.rede 19. stoletja «Sli pr. dvsem dve temnljni deli: Bernarda Marie de Rubeisa Monumenta Eccleswe aquilejensts z navedbam: in objavami mnogih dokumentov ter zbirka videnutkrga opata in pa triarbovega notaija Ode ri. u;" de Susannisa iz 14. stoletja, ki jo je izdal Joscph Banchi (1B4"7): Thesaurus ecclesiac aqui]ejensis V sadnjjm času pa sta izšli dve temeljni izdaji vizitaeij^kih poročil iz obdobja pro tire formacije; delo L, in MM Tacchisila11 in A Lavrič.1-! Začetnemu zagonu sodobnega izdajanja vir^v za nacionalno zgv iduvino so razmerom? zgodaj sledili tudi Hrvati. Najprej jc hrvaški poiitik Ante Starrevič prispeval iidajc Istrskega razvada iz leta 1325, Ivan Kikuljevič-Sakcinakiu in Šime Ljubic14 pa sta v svojih izdajah iz d: uge polovice 19. stoletja upora hljila tudi mncige dokumente iz bn pred\„ei i Tomaso Luuan..*7 Njegovo delo poklicnega arhivnija v bencikem arhivu bo vsekakor ostalo zapis uno z zlatim, črkami v histe-riografiji Istre, kajti izdaje zgodovinskih virov v njegovi redakciji -o postale temeljne ¿a vsako nadaljnje preučevanje zgudovine beneške Istre. Z objavami virov je zaičel že pri KardI sijevi LIstria, nato pn Poprlano dtlTbtn.. Arehiviu Venetu,18 koprskem dvstedniku Lii Provincia diilTIstm, v nuvi seriji Arch^jgruta Trirstma in drugod, svoj največji dolg zgodovinarjem pa je »apisal v gl&^lu istrskega domoznanskega diustva 'Soneti Istriana di arrheolugia e storia patna) Atti e memorie dulla Sodeta litnan di arch^o-logia e stona patri? (Jaijr AMSI), ki je začel izhajati leta 18P4 v Poreču. V, tej rtviji, ki je Se danes ena temeljnih istnkih zgodovinskih periodik, je objavil serijo najpomembnejših dokumentov za zgodovino Intre iz beneSk^ga driivnega arhiva: prepise pomembnih odločitev b meškeg? serata, ki so se nanašale na Istro,19 poročila istrskih rektjijev beneSkemu senatu,10 potebno poročila koprskih podestatov in kapitane v,31 dokumente o sporih na mejah z Avstrije32 listine o ■¿trških zadnvah iz 14. stoletja,35 poročila raznih b;n*ikih nadzornikov v Istri,14 čc naj om*.-nim samo najpomembnejše.35 Prectj pomembnih dokiimeniov je izšlo tudi v drugih izdajah virov, ki se nanašajo n£- zgodovino BsneSku republike; tako l ahko najdemo id-Joke vrbovn-ga organa - Velikega sveta (Maggur ConriglioJ - za obdobje konec 13. stoletja, ko si je Republika podadPa poghvitnti sevem^istrika mesta, v objavi R. Cessija,36 nekaj uankov z objavami dokumentov pa ,ahko najdemo Se v beneški reviji Ateneo Ven".to37 in rimsicem ,\r-chvio storico per Trie s te, 1'lstria e il Trentino. V nadaijnjem obdobju so izredno pomembno vlogo v izdajanju virov za zgodovino Istre pobg naštetih in Se vedno izhajajočih Časop'sov AMS13S in a.T. odigrale Se .revija Pagine Istri-ane, La Porte Orientale- jadranski zborrik, Vje-.nik historijskih arhiva Rijike i Pazirr (dilje VH\RiP), Problemi sjeverrog Jaoraca, Sloven sko moije in zaledje, v zadnjih ova-selil, letih pa predvrem periodika rovinjskega centra za zgodo vinske razLkavt - Atti (dalje ATiI CRSR), za- to j'e nadvst razveseljiv tudi lansko leto izaan indeks k prvin dvajs.:t;m letnikom. Čeprav objavljeni dokutr enti zrcalijo premnoge plati iz Življenja istrski preteklosti, ki ¿o jih dopolnjevale Se. nadaljnje serije objav zgodovinskih vinv, kot npr. izdaja dokumentov A. Torreja v dvajsetih letih 20. stoletju s pogl.dom na Istro iz ravenskega nadškofijskega in komunskega arbi-va,39 ali pa objava dokumentov R Ctsca o uklopih beneških oblasti ob kop.skem uporu leta L148,40 so precej neizkuriičem ostajati beneški arhivski fondi dugih panog družbentga življenja. To so zla=ti arhiv.ki fondi beneških n dzcmiPav za zdrai itvo (provtditori di sanita), meje, fevd'1., žitarice (biadc), olje in sol, nadzornikov oziroma kasneje odposlancev za motovursko doiino in gozd arhiv 5 modrih za trgovino in dn.gi.4i, .Tako Se mrugi pomembni in iz beneškega arhiv? predvsem gospodarske naravi, Čakajo svojo objave, nekateri med nj'imi, pa čeprav žt pripiavijeni, ne najdejo razuuievauja pri pristojnih, kot je primer z nadaljevanjem čudovite serije pisem (dlspacc!) istutdh podestatov bereS-kur oblastem ki jo je konec sedemdesetih let tega stoletja začel Miroslav BnrtoSa.42 Pomembnosti pšavsib aktov v vsakdanj em Življenju so se zavedaii že Beni.čani, saj so v i8. stoletju izdati dve zbirki dekretov, la so nastali v stoletjih njihovega vladanja na istrsk m pol-otoku.43 Izr idno zanimivi in za razumevanje zgodovinskih okoliščin nepogreSljivi so vin istrskih mestnih skupnosti, kjer vsekakor izstopajo mestni statuti- To plat istrsk ,gi. življenja je po Kindler ju, ki je izdal triaSki, bujiki in rovinjski mestni statut,4« nadaljeval Luip Morteani z izdajo rno-tovunskega4* in izobk-.g? statuta iz leta 1360;*® slidila mu je Izdaja iarinskega statuta,47 Beroar-do BenuLsi je izdi.1 umaski in puljslri,48 f amillo De Frpnreschi pi. pirar.jki statut.49 Šele pc drugi svetovni vojni »o se te izredno pomembne dejavnosti »a poznavanje posameznega mestnega življenja kot odraza deželnih razmer lotili tudi brvuSki historiograti, kier gr-. izpostaviti Mirka Zjačiča-i0 Danila KI m?*1 in Giovamnja Rade ->s an Na slovenski strani se je pred leti kka-zal? Sloveti ;ka ak de nija znanosti in umetnosu (SAZU) s ponovno sistematično izdajo vceb verzij piranskega statuta v redakciji Janeza Šumradc in tedaj žc pokojnega Miroslava Pahjt]a.!3 Na tem mestu hhko oznanim, da bo Se v tem letu ugledala din ponovfa izdaja .prvega tisk-megPi54 in v manikat erih pogUd«b najpotnemDnejSep istrskega mestnega siatuta - statutu komuna Koper, Iri ga besta izdal? Pokrajinski arhiv Kofer iu Center za zgodovin >ke raziskave, iz Povinja v redakciji Luja Margetiča. Na podrjčju izdajanja istrskih mestnih statutov pa tudi italijanska stran ni mirovala. Tako imt- ARHTVi XV 1992 Člrnki in .azcrave 3 mo v zadnjem ča^u z njihove strani dve izdaji miljskega statuta55 in Kdaj o novigraj:,kega.56 S pomočjo gradiva Pokrajinskega arhiva Koper se SAZIF v zadnjih letih lahko pohvali Se z ulajo dveh najstarejših piranskih notarkih knjig s konca 13. stoletja, ki jih j c za objavo priridila Liana Mihelič." Ker Pokrajinski arhiv Koper, kot je razvidni k ivaln gradivo uporabljajo arhivsko gradivo. Menda se ne bom zm jtii, Če bom zatrdil, da sme na istrsk m prostoru, morda Še posebno na njegovem nlovensktm deluf pr_cej zaostali za sodobnimi tokovi v svetovnem zgodovinopisju. V zadnjem času pa je tudi na tem področju stoijen korak naprej, saj j'e rrvno Zgod vmiko društvo za južno P imorsko ponovno oživelo publio'it.'čno dejavnert z ustanovitvijo periodične revije Anr.ales: Anali Koprck ga primora in b'ižnjih pokrajin - Annuli del Lit orale capodistn-ano e dtlle regioni vidne, ki v svoji piogrumski zasnovi teži tako k objavljanju zgodovinskih virov k ot temeljnih 1: im-mističnih razprav z regionalnega območjp. Koprskega primMj'a in bližnjih pokrai!'n. 4 Članki in razorave <\KinVI XV 1992 V posebn: zbirki, imenovar* Acia Hi itnae, ki jo bo rrvnu tako izdajplo Zgodov" sko druJtvo za južno Primorske, pa bode objavljeni tudi referati s prihodnjih mednarodnih zna setvenih sestankov zgodovinaijr.v na trmo IItj in Beneška republika* ustanovi, pravo, uprava, k. naj bi se cdvijali enkrat n? sloverski, drugič na italijanski strani; začenši z letom 1993 v Kopru. Upam, da smo tudi s tem srtxanjcm zora]' ledino v osvetljevaiju istrske preteklosti, b ne more biti objektivno •■aziskar.a, če se ne pres;že okvira obstoječih drfavnm meja. Uporabljene kratici.; A.T. = Archeografi. Tricstino iMTI JRSR = Atti del Centro di rice rdi r, jtoneht di Rovigni» AMS1 = Atti e memorÍL lella SocLtá lstrima di archeo- logia e stori? pabia VHARiF = Vj^snik his' -»rijskih uhiva Rijeke i Pajdns Opombe * Razprevr je drpoto/cn referí1!, pi dvsem z gradivom v opombah s teterim je avtor nastopil nr. mednarod-em znansi .'enem srcícnju zgodovinarja tz. Italije, Slovenije in Hrv-Ske v Miljah 21. frbr, 19f2 na letno*. Istra in Ben lika republika: ustanove, pravrv. uprava. 1 K PastoreVo: An dret Dándolo, Lroniea. per ectejum descripU, v; R >rum It lieantm Scriptoro vol XH part 1, Bologna 1938-194C. 2 1 Diarii di Ma«t Danudo 149^-1514, Benetk. 858190? 3 D. Vincoizo Scussa* Stori a 'ronografica di Trieste, 1680, Tre*. 18Ó3. 4 P Ircneo deli? Croce: Istorifl an ti ca c mod ma della Oitá d,i Tricte, Uemike 1G98. 5 G Ji. i^arli: Dei ncari, procúralo ri, cajiuani, march si, podati gaitaidi ed n,ltri ufJid minori nella provinc:' d ll'lstih srno al Kvolo XV c delle readiic delk provincia ¡n tali tempi, Beneike 176G, - Delil jondmone deli? Utlá di Uiustinopol o jpod^irip c delle altre dtti deüa provinda dne al sccolo XV. con tc o>nv< .iztoni, patu, trntati e atti corei *ino al detto te-npo, Benetke 1760; - Del Marchesato d< litna da Cario Magni. 5ni» al principi' > dd sccolo XIL con la serif dri Marche« e della condizion di Gnislinopo'l o Capodistrii in dedo tempo. Benetke 1760; - Del goveme, magisti.iti, tributi c calaHtá della provincia d'] "tria, dri Got: ñno al scccio X e de 11'an lica condizio'.e di uiusüjopoli o Capodistria, nei iccoli X e X Benetkt 1760; - DeUa tosí iuzione gi ogrifica e ávile dell1, stria, Fiiuli e Daln azia nd tt rpo di mezzo e deila ímmiscuiiá dei lom lomi, Beuetku 1760. 6 1DBM: Antiehiti di G ipodistria, Kope: f86' 7 IDEM: De lie Antichiia 'taliche, lom 4+1, Milai. 1/88 1791. 8 Priji. B. Stancovich: Biografi a degli uomini disdnü dell'lstric. 1328. 9 GÍ*. Tommasini. De' Comentjij El wd-g ografid ¿ lia provinca ¿ell'lstria, Licri otro con appendic;, v: AT 4 1837. 1C Prim D. Darover Peter Ijindler ín Códice Diplomático Istriant v: Primorska srečanja, 1989, 5t 98, str 581-584. 11 Cardiníle Agostin- Valier e la rifcrm¿ trid mtina nella díocci di Trieste, Videra 1974. 12 ¡Vizjtadjsko porošlo Agostina Valiere o koprski íkofiji iz leta 1579, SAZL, Ijubyana 1986 13 L KukuFevfc Jura Rrgni ^roatia. E>almati¡ : tt Slav miau, voL 3, Zag^b i86l 1862. 14 á. I>ub¡6 Commissioníií et relationes V- netae, JAZL' totn 1 Monumciu. Spcctan'ia historia í" Slavoruir. meridic-alhim, voL 6/1876. 15 F. Kiw. Jradivo zu zg-«1(mno Slovencev v srednjer veku. 4 knjige, Lj-jbljana 1907 1920. 16 M Koe. IBID; 5. knj., Ljubljana 1928; IDEM: Srcdnjeveíld urbarji za Slovenijo, L rbarji Slov.nskuga primoqa, SA2U, Viri za zgodovin" Slovencev 2 in 3, Ljubljana 1948 l»5f 17 Istrski zgGJoviniJri ztomik, izdalo Zg. loviaslco aruStvc Jugosfovansk j cwie STO, Koper 1953. 18 J, Qimrk Urlaind"! zur Geschi'hte vor Jsterreid1, Steiermarlr fCjnicn, Krain, Gorz, TVie^t, Istrien, Tirni - at« deti Ji>hrcti 1246 1300 Dunaj 1849. 19 F. Schurii: Urlaindin und Reg,stenbuch des Hjrzog-.ums Kmiii Ijabljana 1H/1882 1864 20 A^ Minotto: Documenta Fonimjulii, pairi; rehahrn aquili jensem, T Tgustum, Istri' -i, fjoritiam Epectani j, Be: '.Jo 1870 21 A. J' Tpi: Doci *nti inediti st'lla slona di Muggia, v: AT. 9, 1883- ID2M: Docjmunti Goriziani, v: ifcid. 1119/1885 189: 22 A, Marstch: EfTemeridi pusunopol tañe, v. Lunario per il popo') di Capodistria, ^nno U/1869 K.pcr 18£8; - iDEM: Fontej rcrum Ilistric ismm v. AT, 1 ID, .869; IDE'M: Dírit'o dd Cujñtolo di Trieste nell'dezkme dd pioprik vesana Marine de Ctmotis e sja deleguione a una inventura dd Oapitdo di Cg»-distria, v: A.T., 1876-77; - IDtM: N.uova sení1 di Effrmeridi t-.ustinopolitane, v: La Provincia dell'Isüia, XI Koper 1877; - IDEM: Effr me. di della ritti. di Tric_te, v: ibid., XU, 1878; - IDriM: Elle morí di Istriane, v: ibid., 187p; - IDLM*. Saggit. di \nnoli lsLiani dtl se en lo XQ d U'¡nno I?t5-I2fiü, v: 11 P«'ria, 11-01, Kooer 1886. 23 Notizit 'toriche della dtlá di Pitano, v AT. 1886 in Notizie storich' di Mcntona, Pjrcí 189b 24 La Ollona di Santa Giustina, Koper 1886. 25 Ta st je zelo rad podpisoval s p rvdonitnom Gedeotn Pusteil^ I Ri tiori di Egida, Gnist'jopoli, Cq» d7*.tria, Kíi,wr 1891 26 B Be'.ussi: Comm;-1332, ki jih je za obdobji, ko se nam kniigc od'okov beaÜ'ega senata niso oliranfle, -zdal Giuscp]>e Giono, Prim. vol 24/1882 31/1886. ARHIVI XV 1992 Članki in razprave. 5 29 Se nato m is ti, serija d-vkreiov bertikega senata, ki zafr. z letom 1210, veniar so sc nun ohranili joku mi iti ic od leta 1332 dilje (AMSI 3-#l «7-1890^ k te serije sta sc po letu 1440 loči1 i dve posebni seriji bcneSkih d.Jcretov, U. SenafMerra in Scnato-m're, id sta obstajali vse do propada Republike leva 1797. V ^rugi so ohranjeni poglavitni dokurr :nti za ¿g od oviro Istre, Id ¡¡h je T. Lueiani tudi objavijo! v omenjeni reviji AMSI, in tduer v letnikil 7, D, 11-17. Od leta 1401-1630 obstaja tudi senja Sen lo-Secreti, id sc tega leta razdvoji na Se lato-Corti za zunanjepolitične zadeve in Serato-R^ttori za notranjepolitične zadeva B^neike republike slednja je obiavlfer.a v Jetnikih 18-2L in 22231908 AMSL 3C AMS', 2/1885 in 5/1839. 31 AMSI, 6-8/1890-1892 10/189-' in 1"/1897. 32 ■'apo d'Isüia e provinaa hitta, irtomo a co-ifini suoi »i Tricste e con il Contado di Piši no, cd a) tre matc-ri( raccoltc neJ'inno 1732. AMSI 7-8. Rogr'orum pro fae4ts Istiie \MS1. 12-13. •M R«ocotu di atti publlici riguardant la Provinci a dell'Istria e le Isol* del Oamerc £atta da Si: Pietro GiraHmo Cepctlo, Proweditore .opra la Sanili, AMSI, I^'ipsjöa-iwi 35 Prim. InHicc generale degti AMS1 18P4-1902, Po'cč 1903; - Indira degl-' <\MS1 1903-1946. Öcuetki 1956 m Indite č :gli AMSI nuov- serie - annale 1949 1971, Trst 1972-73. R. Ossi: Lt detibenuioni del Maggior < or-iglio 122,11299, voL 3, Bcncike 1950. 37 Npr. G. Paiadino: Per la storia di Čapodistria, vol 40/1917. Naj opanrim vsaj na izdaji S. Cella: Docominu vene-ziani della prima meti del '50C, voL 7&1976 in G. N^tto: L'Istria venita neU'anagralc del 1766, 75/1975. A. Tone: Le pergnmeni isiiane deli /rchivio archi-Vt^scovile e »rtrinJc di Rai :nna, v: AMSI, 41-42(1929. 40 R. Cesca: La solWuzione di Papodistria ncl 1541. i00 doeurcnti inediti, F >dova 1882. Prfm A. da Mosta LArcnhio di S ta to di V:neaa. Indice generale istorico, dcscrittivo cd anali'reo, tom I, Rim 193**. 42 M B nnfia; Pisma i ooruL ; U aiskih rektora (1607- v: Monumenta j-peetantiff histori.'m Slavorum merironalium, vol 52, JAZU, Zag,.-,b 1979. 43 Monumenti del nobile Con^glio deila dni di C ipodistiw. Statuti, decreti, atti, giudiu ecc. scc. 17-18 in L;ggi stamtarie per il buort govemt. della Prorncia d'\stria. Deliti Comuiiitf, Fontiei, Mond di Piei, cd M tri Luodj Pii, id Oifizi delta madrsima... raccolte cd stampatj sotte ü repimento DeP.'Ulur'rissimo, cd E ¿eilcntissimo Sign r Lorenz" Parma, 1757. 44 P. Kandfir Statuti mu-icipali die portam m fronte ionno 1150, Trst 1«49; lDl-M: Statuti municpali di Buie. v: L'lsüia 5/J850; IDHM: St ituti municipa« di Rovigno- Trst 1851 N? slednjo izdajo trž"£kega ttatuia, iii «icer iz le.a 1350 (Kandleqeva je iz It ta 13151, je pripravil M de Szombithefy: Statuti di Tricste del 1350, Trst [93U. 45 L. Mortem ni: Storia di M" nt ona, v: A.T., /ol XiX-XX.'i8y4. ^ 1DEM: lsola od i suoi statuti, v. AMSI, 3-5, 47 Statuta comm inU Albonie 1341, v. A.T., 32/1908. 4« B. Bc iussi; Lo st^tuio di Umago, v AMSL 8/i892 ir. IDRVI: Statuta del Oomune di Pola, v: \MSI, ¿7/1911. 49 (Jam. Dc I/ranccschJ: iiartuianum ^Hrantnsc Raccolta dei doconi-inti medievaü di Piranr, V, AM »I, 36/1924, 43-47 in 50/1938. 50 M. ZjaČi*: Dvioarisld 3tatrl, v: VnARiP 6-71961-62: ID^M: Statut Buzeike opdine v: ibid.. «-10,1954-1965, IDliM: S .atut gi idi Poreč- (Si tUitum comunis Paren ti i) \z 1363 godine1 Monumenta hi.iorico-ruridfca Slavnrum meridionLjum, JAZI', vol 12, 19"9. 51 D. Klen: Statut Graznj-ria, v; VHAPiP, 8-111964-65. 52 G. Radossi Statuio di Dipunt, v. Atti (JRSR, voL T, 1970; IDHM: Le rtatuto del comunr di Pingucn*; det 1575, Atti CRJR, oL K (i978-75j. 53 M. Pnhor & J S-imradr* Statut pinnslccgr. komxui* od 13. do 17. i» Lide tja, SAZl", Ljubi, ina 1987. 54 Statuta lustinopolis Metropoli'; ls jiac, Benetke 1668.55 F. Colombo: Statuti di Muggia del 14/0, Tricste 1971 in MJ Iona: Le istituztoni di un comune medievak, Statuti di Muggia del scc XIV Trst 1972. 56 L Pirentin: Statuti di Citfinova, v: AMSI 14/" 966. 57 D MtheUi: Najstaiejja piransk notarde krjiga (128*-17&7/&9) Viri ta zgcdjvino Slovencev, 7, SAZl , Lju> bljanp 1984; HADEM: Piransk notarekL kniiga (128^-.288], ibid., 1986. 58 V, Bebele; Ar.^litiCni inventv fonda občine Izola, L del (1775-1848), PAK Kope 59 G Russignan: Trstamenti di lsola d'Istria (d?l 1391 al 1579), Trs: 198C. 6C. F. Majer Inventario deU'antico irr ihio murJcmale di Tapodistria, Koper 1904. 61 M. Britina: Pcročih Z"C2i arhivskih lelavccv FLKi v Beograd , 29. 10. 1955, str. 2, A'hiv PAK 62 Priicvara dr. Danila Klena in Le an dr. Uunje, v za iitku ic idesetih let rprav.iik Mestnega arhrn Koocr. 63 Pri m. Vodik pr* uhivih Slovcrije, Ljublana 1965 in Arhivski fon(*i in rt>idcc 1 uhivih in arhivskih odaellrit v SFRJ. SR Slovenija. Bcogr-d 19P4, str. 97-112. M Prim. op 12. 65 VodtJk po župnijski}, arhivih na območju SR Slovenije, 1-11, LjuMjana 19«! ZUSAMMENFASSUNG Archivqucllcn des Lanflcs^rcbivs Kopcr und veröffentlicht': Quellen für die Geschichte Venezianer litricns Daiko Darovcc Die Verhanaiuni; wurc ab Referat für die interrationale Tr«,ffung dor Hrtoriker ais lialien, Slowenien ui>d Kroati"i aufs Thema lstiien und Venezianir Republik die zur regelmäßigen jdhrlichcn riss nsci inuct n TrefTung wrden sollte Der Aufsatz gibt die H'upt-Veröffentlichungen d ir Archrvqu n füi die Uesch*chtc lstriens zur Zeil der Venezianer P .publik an Besondere 3cionung gilt für <*ie Henusgaben der Ar*iiivqi'le',en im 19. Jahrhundert als die friede der »romantischen« Histo-riofiiaphir von der Periode des wisse nsci1 iUichen Zutritts zur Vergangenhe.isbehani'" ung und aem Bcwußtscr vor. der Wi^iti^ccit dieser Übergabe gefolft wiudt. Dabei treten die Einzelnen, wie I ier Kridler, i'omost Luciani, Carlo Dc prarccschi, A. Minotto ua., heraus, indem das plan- >md zweekr ißigo He.iusgebcn der AnJ-^vquclleii vor iltem vom Kreis der rund roch heute bestehender Rcvue 6 Članki in razorave <\KinVI XV 1992 At'i e memorir della SoaV'a u riau di archeologja t allem auf Jie Quellen, die -vor1 1„ di archiv Kopc au itonV patrii- Wissenschaft! :r gtsamm 1t wen. Außerdem bewahrt wurden, ist die '¿»sieht der Verhaut1' mg nach aui einige ineht ii jget. -»ei ÄrrhfyL. -n Tufaiftfcsam zu machen, vor_ Pristge v slovenscini Matevž Košir Prisege predstavljajo slovanska besedila uradnega značaja. Prisegalo s_ je pr:d sodiščem in dtugimi uradi, Prisegi v JovenSčini so za 17. in 18. stoletje dokaj Stevflne.i Slovenske prisege lahko okv«mo razdelimo v tri skupine, pokloni' tvene ali podložni: ke prixge, prižge najraz ličnejših uslužbercev in prisege v pravdnih pO! topkih. 1. Poklcnitvcne ali podležnišk,. prisege izražajo zveitobc in pokorščino. Ohranjene so slovenske pri ¿e za plemiče, meScane in pud ložnike Te prisege se je polagalo ob zamenjavi vlaJarja oziroma zemljiSkeg? gospoda, podelitvi fevda ali ob sprejemu v vrste pravih m^SČarov. Za plemiče je ohranjen ilovenrki obrazec za zpprisuganjfc škofovskih vazalov v Celoveu do leta 16532 ter fevdna prisega v zaprisezeri knjigi notrunjeavsthjske vlade, ki se je uporabljala od leta 1637 do 1712.3 Prva prilega je veljala za vazali krŠk ga Škofa fako na Koroškem kot tudi na Kr^njskvm in Štajeiskem. Druga piisega se je prvič b.-ala fevdalo -m, ko so se poklonili ko reški deželni stanrvi cesarju Ferdinandu ITI Drugi obrazts je veljaj za notranjeavntrijskt dežele (Kranjsko, Goriško, Kcrofko, Štajersko) od e^satja Ferdinanda m. do Karla V L P3dob n slovenske hrvaški obrazec je ohranjen v graski knjigi pricežemh abrazeov, ki je nastala ped vludavmo Mairr ^ Terezije/ Po Dol inčrvem mnenju sc bile fevdn^ prisege v slovenščini pod Jožefom II opuščene,5 Plemiči so priaegL pokorščino Gnadleuestimo Firsto ino Gu-spodo... * OTiroma »...nay Svetlostirau naymo-ZEwSchtmc ino naymog;'7hnimo Rim Jamu Ze-sai u Slovenski obrazci za fevdno prisege imaio dvodelno ob'iko. Sestavljeni so iz' nago-vr.ra in prisežnega obrazca v ožjem pomenu besede. Frisefai obraza za kranjske m.ščane so bili najverj :tneje zapLani v prvi polovin 16, stoletja. Prisege za krpnjskt m ščane so raj-starjjše zapisane prisege v ¡tlovenščini.6 Z'J o verjetno pa je, da je obstajaia tar iia predloga, na osnovi Katere sta bila izd''lana tako kianj.ki kot ljubljanski prisežni obrazec za mediani ? Za ljubljanske meščane in prebival ce mesta je ohranjin prisežni obraze^, ki je nastal leta 1619, ko je nadvojvoda Feiainand D po; t J nemški ctsar ali kmalu po tem letu." Ta prisega je bila v uporabi v čaju cesarjev Ferdinanda, L ¡opolda in Krria VI. Mc ščan« so prisegli pokorščino »...proti Go-jpodj Boga Ozhetu neDeskinu, d? o vseh eni nashimu ivetlunu C ssaiju itu di zelskimu Funtu..., Inu tudi Gospudj Burg rmaistni, R-Titaru inu postenimu Ratu tiga Pogiartiga defta Lublane...« Obrazci za meščane mesta Krania so podobni. V njem meščani prisegajo » .gospudi K^tylut Dercbvskimu V modi, Rio htEiyu ytnu Rathu, Jnu gmeini tiga me- StL S Štfjerske pa sta ohranjeni dve tržansk prisegi iz pn'e po'ovic. 18. stoletja iz Središča ob Dravi in iz Mozirja.10 V njej pris :ga trían k bogu, da bc izkazoval sodniku m magistratu pokornešt. Lep prim »d pokloritvene pris ge so pris ige blejskih pediožnikev, ki so jo morali položiti ob v: ako'cratm novi iz1 »olitvi briks nŠk_.ga škofa. Ohranjeni sta prisegi škcfii Viljemu iz leta 1629» m škofu Jan:zu iz leta 1642.« Škof Viljem pl. Wehberg, ki je bil v Bnxni za škofa od 1628 do 1641, je, kot je razvidno iz nagovora; prisil leta 1629 osebno na Bled. Prisegli so km :tje, ki »o spadali nepo sredno pod škofa, it km :tje, ki so spadali ped preštijo na otoku, ki sc biíi podrejeni stolnemu kapitlju v Bj umu. liti obtaz^c so uporabili še leta 1542 po nastopu novega škofa v Brnnu Jobannrsa Plazgumm^rja (1641-1647).13 Podložntki grspostva Bled in proŠtije Bled-jezero sc prisegli pokrričino; »...tema Viscku Vredrimu Fírsb'u Inu go spudu gespudu Jaan Škofu Brioni gori Vshi-gneozhimi perstnmi ena pers ;ga proti Begu ARHIVI XV 1992 Članki in razprave. 7 iru usem Suetnikam sturili Firshtom gnadi, kulti r Vashimu prauimu inu Natirheh Firhstu inu gospndu Brixni, Inu por.eh Firshtoui gnadi smerti pak enimu Zhesti Vrjdni mu Tumbcpitjlnu Bnxni...* Ta prisega je dvodelna. . Ohranjeni sta Se pokbnitveni prisegi fiei-sinških pudložnikov. Prva iz leta i6i5 je hila namenjena freisinški :mu Škotu Štetanu p) Seibokdorfu (1612*1618). Prisego so položili pred loškim oskrbnikom Slovenska prisega jc !z dveh delov, iz nagovora, ki ga jt imel leski oskrbnik, ter iz skupne prisege zbrar h kmetov. Drug: prisega je naslovljena na Vida Adama pl. Geebecka (1618-1651) Med pnklonitvens prirege lahko delno uvrstimo tudi slove nuko prisego, ki jc je priredil okoli leta ltOO škof Hren za verske osumljence .svoji rekatoliz?cijski ko misij i. i4 V tej protireformacijuki priseg sc prisegi. po koršcino in zvestobo knezu in nadvojvodi Ferdinandu ter sveti rino katoliški cerkvi.15 Tudi prLežna obrazcu za ljubljanskega mehčana in 1 ibljanskega prcbivalra sta vsebovala takšen pro lire formacijski vstavek, vendar v bolj strnjeni obliki.16 2. Druge sku" ino predstavljajo prisege naj raz h ji ¿j .ih uradnikov m uslužbencev. Ti so sc s prisegam zavezovali, da bodo vestno opravljali službe. PrL.egali so običaj 10 ob nartopu ali pod'Ijjar ju službe. Peter Egsr, prejemnik sredstvenine v Kcitri leta 1661,17 ter Jurij ubic, davčni ízieijevalec leta 1668,16 sta kot dezelnostantvska urlužbenca prisegla deželnim stanovom Peter Eger je prisego, ki je zapisnna v »F,iner LoMich :n Landtrchafft dess HortzcEthumhs Crain Turament Buceh« in je dvodelna, dc leta 1685 Se večkrat ponovil." Verjetno iz 16 stoletja so ohranjene prisege sodr'ka in svetnikov mesta Kranja.20 h iti-i desetih iet 18 stoletja je ohranjena pruega župana iz £rtdišča ob Dravi, ki prisega »...phmeritomu y Veliko posstovani-mu Ma-gblratussu..« 21 Iz druge polovice 18 stoletja pa ie uhranj:n pri jezni obrazec v slovenščini za mestne sodnike, ki se jc upe rabljal v let'h 17^0-1771. V tem ohdobju je na pedhg tega obrazca prileglo Z"» sodnikov iz Črnomlja, Kamnika, Kostanjevice, Kranja, Loza, Metlike, Radovljice in Višnje Gore 22 Prištini obrazec iz 18-stoletja spadL v sklop obraze ;v, na c .novi katerih so bili zapriseženi vsi tedanji državr madniki na Kranjskem v času, ko sta bila na Kranjskem reprezentanca in komora d? roma deželno glavarstvc najvišja driUvnc. upravna organa. Sodnki so p-isegl »... Go^pud Bocu usega MagcTnimu, da j« st ozem na=;h( mu Sui-tlemo Cesanu, inu Kralu Franciscu, te Suetle Cesanze, inu Kralize Manae Theiesiac, tudi od teh Erham, ne men te Vsoku Imenitne Repraesentanze nu Camere, koker tude temu napre postaulenmo Creis Haubt-mano lete Cranske Deshefe...*.23 V dveh pnse?.nih knjigah ljubljanskega mesta so zapihani prisežni obrazci v slovenščini za nižje mestne urrdnike: čolnarje, gezdi rske hlapce, valpte, solomerce, tesaije, žitomerre, Čuvaje, vinomerce, vratarje,24 Oni ne prisegajo cesarju, impik » .gospnudj Bogu, inu tudi, gospudi P'irgerma'stru, Richteriu, inu temu posstcnimu Rathu, tega pogiauitega mesta Lublz.ne.. Prisege so bile zapisane leta 16i9 in so se uporabljale do časa Karla VI. Iz bta 1771 je ohranjen prisežni obrazec *ta ce.itne nadzirnike,25 Iz leta 1675 pa je ohranjena prisega rib'žkega hlapci. Jurija Polanca, vulgp Cepec, ki prisega svojemu gojpodu, da ne bo kradel rib ali pomagal pn kraji, temveč mu zvesto služil,26 To prisego bi lahko uvrstili tudi med sodne prisege, saj se je z njo ribiški hlapec izognil kazni ki mu je pretila zaradi kraje rib. Mlajša je krjhpovska prisega iz Ista 1829, ki so jo meraii položit, idifski rjdaiji.12 V njej so prisegli, da bodo ¡zviševal' svoje dolžnost in izkazov ili pokorščino dvorni komori O tem, da je bilo tovrstnih slovenskih prisežnih obrazcev v upc-rahi 5e več, nam priča tudi prošnja tržaškega notarja Franula de Weis.ienthurra iz leta 1S15, naslovljena na Vodnika v zve7J s prevodom babiške prisege.28 3. Tretja najštevilčnejša skupina je skupina naj-razl čnejiih sodnih pnseg. Prisegali sc pred različnim, sodišči, glede na to ali so bili pod lo?niki ali svobodniki, oziroma glede na to, v Tvezi s kakšno zadevo so prisegnli. Ohranjen? so slovenske pr^ege, lc so b;,e položene pred patrim^nialnimi nepristranskim., deželskim gorskim, škofijskim, mestnim,* deželnog^var-skim, pri krajevn:m sodišču in verjetno smo kakšnega še izpustili, saj ia vse prisega ni mogoče ugottviti, pred katerim sodečem so bile položen-, Prsege so veljale kot dokazno sredstvo v pravdnih postopkih Prisega je dokazno sredstvo, ki j.j izrazite sakraliiega izvora.29 Kot posrbno vrsto prisege v pravdnih po stop idh lahko označ:mo prisego za priče, V njih p^če prisegajo, da bodo govorile rescicc. Najstarejša prisega za priče je bila opisana leta 1570 pn Velik Nedelj i na slovenskem Štajerskem.™ V veti njskem sodnem protokolu je shranjen prisebni obrazec za priče iz let 1601 16U9.31 Prisega za pnCe v slovenščini je bila sestavljena leia 1624 za idrijske ped-lo*nikc in rovtaiju, ko je rudniška uprava poklicala le-te pred cesai ske komisarje 8 ČlarJii in razoravt \RHIVT XV 1972 7-i:.li"a iijc je potekalo zato, da bi jpiava dobila pr_gl=d, kako je z rovti in go-dovi, ker je rudnik potrebo/al veliko lesa." Prisežni obraz: c za priče je ohranjen še zr ljubljanske meščan'1., kj je bil v uporabi 1^19-1726,33 v kn:igi Ivana Lazbas^ija. iz leta 1641,v kr igi obrazcev ljub.jsnske škotije iz druge polovica 17. stoletja,33 v knjigi zapisnikov trga Ptujska ,Gora iz leta 1696 " iz Vuzenior 171537 n iz Hrastcvca (iz druge polovice 18. stoletja).38 Vetiinjski obrazec za priče je 3e > dvodi len. Koruza domneva, da grt pn dvodelnih prilogah za starejše oblike priseg, Ki so jmh pjBvic, trg( vanja, tatvin, očetovstva ipd. Blejske podložn' !ke prisege je objaiil v svojem d Vi Peter Rit p'kar.85 Pri pravdnih prisegah so ob-čajno prisegali .Bogu czebetu, Sinu Jeno S; duchu, negoue pres Vsegi. Madesa Spazeti Diuizi Materi ARHIVI XV 1992 i^larki iii razprave 9 Mana, Vsem Suetnikam, Jnu Suetnizaro eno piauo Zhisto Jnu reschnizl no perstgo ali pcdoono v krajši ali daljši obliki. Pik drugih prisegah pa so le-te naslavljali tudi drugače, kdt jt vidnu iz pričujočega ulanka. Pr prvih dveh :kupir ih so ohranjene le p: šege moških pri tretji skupini pa so ohranjene prisege za oba spoia. Ohranjeno pa je pričevanje" o pokloiutveni prisegi beljLŠkih po-dložnikov bamberškr mu Škofu v Beljaku leta 1632, v Kateri so pnsugli v rlovenščini zvestobo ikofu, take me ki kot Žensk^.87 Kot prmer slivenike prisege navajam prisego, ki so jo leta 1747 položili trije vsnjjgorski pc dlnžniki. Prisega je shranjena v turjaškem arhi-vi.8« Višnjegoriki pr dl miki so prisegli zaradi spora med sosf ,kama v S/lah in Križni vasi. opoi je nastal ?nradi paše *ivine in poseke [grmičevja na kraju Brdu (v Brdcih. Wardcih). Trije vfcnje-gorski pod1 ožniki sc zahtevali, da se s sodno listno potrdijo ni»hove pravice m pravice nj'ho-Vih starcev, da lahko trideset let in en dan na omenjenem letaju »nimo in po pravu pasejo in sekajo za plot. Scdn< listino je i7dal 9. maja 1*747 Janez Za-harija Čermel (Tschermel), oskrbnik visnjegor-skega gospestva v umkciji nepristransk jgz sodnika. Nepr'"tianska rodišča je za pciamezne primere lahko postavljal zemljiški g spri, tia so kot patnmonialna sodišča sodfa v njegov jm imenu tedaj, ke je Slo za spor med njim in podložnikcm ah za spor med njegov n in tujim podlo±nikom.8p Listina v turjaškem arbivu je shranjena v pr.pisu, ki ga je na podlagi orirdnala, ki ga je prinesel Anton Grehde, izdelal septembra 1755 Jo achim Steiss zaradi nadaljevanji snorov. O nadaljevanju spora nam priča pritožba bo-Stanjskega podlo?rika Loke Rusa proti soseski v Križni vasi okoli leta 1753 zaradi gmajne v Brdih Prilega je sestavljena iz Štirih delov, kar velja Večinoma tudi za druge prisege. V prvem delu »o navedena imena in priimki oseb, ki p-'segajo, v diugem komu prisegajo (Bogu Ozetu, Sinu, Inu sveiimu Duhu), v tretjem deiu je zapisana vsebini, prisege, zadnji del pa vsebuje zakisanje prisežect^v.90 Prisega je zapihana v bohnričici. Prisega, ki so jo položili trije viinjego: jki pod-loiaiiki, se glasi: Jesi Anton Grande, Jes1 Meth-us Duscha, Jest MihL / Maren, fcturim ena prava, zisia jnu prLvizna petega / Bogu Ozetu, sinu, Jnu Svetim-i Drhu, de jem jest, jnu mm / sterisehi V Wardcih od moiga grunta da te Velike Zeste tride- / sete leit u irnri inu prpraviz« podreve inu Videi zhe ne le l pasou udi protie Sa plut gra^te Sekoi' S«n, letu taku gviseh- / nu. Koker meni Brh Ozha, Sin, jnu «veti Duh Mati / Boshia près Madesha tudi Spozeta usi Lubi Svetniki, jnu / Svetnize na moi posli ;dm Zash pomi gaite Amrn. Cpcmhc 1 O tem glej Se' Jo^ Koruza, O zapisanih prim rih urada: slov ^ničifle iz J S, 17. in 18. stoletja, J sile ta ï'fwstvo XViii, 1972/73 str. '¿44-754: Stos ■nifflia v rfclaimentih skozi stoletji, razstava ot 25 letnici samo-Jtojn ;ga delovanja Arhiva Slovenije, Ljubijo m i 971; Iz roda v ira Pričevanja o slove» item {îziku, katalog k raastavi Arhiva iR Slovenije, Ljublj- na 1982; Peter Ribr ikar, Blejska podložniik prisegi, Ljub'jana li/76; jimonii, Priseg ■ ljubljnj.skcga mc:ta, Letopis slovenski ma'jee 1884, str. 196-221; M. Dolerc, Pncvnosgo-rtovinsk. it idijf o prisegi pn Slovencih, Zbomi'c zn-nstvenih razprav, XVi, 1939-1940, str. 44-86 2 M. Dole ic, Piavna zgodovina, str. 211, 212. 3 Matkn Potočnik: Vofvodin; Koro&w. n, Ljubljana 1910, str. 49-50. 4 M Doli nc, Pravni, yoodovina str. 213. 5 Isto. 6 Pajk lažc nt motnost, da so norda nastale že in so Habsbunar i s Friderikom tu? ¡eta 1440 -pet post -li kralji in je bilo potrebno prispe obnovi^; zage'ovo pa nekje med letom? 1440 in 155 C- JanLo P.'jk, Stari rokopis Jcrcnjskeg" me^ta, Pngratnm des hJc. Gytna"-siiwis in Martruif. 1870 187: 7 Koruza, str. ¿46. 8 Iz roda v rod, str. 38; Objava: Vatrosli Ob ak, Trijfi slovi ;nsk rol :opisi iz prve polovice 17. stoletja, Letopis Milice Slavi nske ISS"1, str. 259-'!89; priseg- je zapt-sani v prise sni knjigi mesta Ljubljana, ki jo je v iasu objave hrctiila Bibliotek- dur.Jske -univerzi-, d^nes pa jo luani Zgodoviaski irhiv Ljubljana, ÇX3D. XXUi/49. 9 Janke Pijk, Prt^ramm 1870, str. 27. ■ 10 M Slek wee Dve ¡rediSla priegi iz stedine 18 îto-- letjtt. Kres D, 18)'2, str. 52?" Fr. Kotnik. Modrčka trzant'ca prfccga iz leta 1740, Caropts za zgodovu;o in narodopisji 1?26, str. 133-137. 11 Objava: Milke Kos, Slovanske prisege 'očkih in blejskih lorctov iz prv" polov » 17. sto.etjiL G'isnik Muzejskega druïtvr za Slovenije», XXii, lv41, sf. 70-74; Ribnikar, BI jsJt podložnih prisege str. 91. 12 Ob-avi: Firne Gornik Bled v fevd Ini dobi, Bled 1967, ■ st: 64; Ribnik a', Blejske podložni ce prisege, str, 93. 13 Kos, Siovinske prisege stt. 72. 14 Kidrič, Zgodo^na slovens'-^g? slovstv*1 oc' ¿ačetka do Zoisove smrti, jubljana 1929 38, str, 96. 15 Hi< nger, zgledi s'ovenKhe iz 16. stoletja, Novice 1858, str. 211. 16 Koruzp str. 147. 17 Ob:iva: Janez Bletweis, Starine slovi inske. Slove iska prt ;ga v rotepisu leta 1661, Novice, XXIII (1865), str 60. 18 Objave.- Avgust Dimitz, Ocsch'dite Krsins v>n der ahe-«rt.en Zei b^ 3'if das Jahr 1813, IV, Laibaeh 1876, str. 130-131. 19 SlovenSČir. v lokum ntih, str. 10. • 2fl J. jpajk, Stari rokopis . 21 M. Sleko.ec, Dve srediSH prisegi, str. 5?3. 22 Pef:r Ribniki ' Slovenska prisežn- obraze? iz siede 18. stoletja, Jrak in -'ovstvo, XIX, 197374, it. 6-7, str. 260-"'2. 10 Članki in razorave <\KinVI XV 1992 23 Isto. 24 Fr Sin.onič, Priseg« liub!jansk-!gL mesta, Letopis Matice Slovenske, 1884 str. 19C-22C. 2$ Isto. 26 Objava: Mirla RupeL, Prisocvki k pr&tiref tnacijsld do bi, slavistiEn; revija, 1958, str. 128; Iz rodi v rod, str. 75. 27 ZAL Oddelek v Idriji, fond R> inik ¿vtgs. srebrn v Idriji, fasc, BAA, kiupovski nrisegs 1820, 7.11 23 Kidi , sf 5 /0, 630. 29 Vilfan, Pravna zgodovina, str 272, 30 M Slekov Don. Jc. k zgodovini ocric- in farf na Kranjskem, Iz« tja Muzej-kegs druitvii za Kranjske 1898, str. 47. 31 J. Skft, Kbroiui slovenski, prisegi od L 1601, Krti V, 1885, str. 53. 32 Mimo Rupes nipevia k protirviornaeijski dobi, Slaviš ična revija, 1SJG, str. 148 33 Simonu", Prisega str. 2d8, 34 Avtor knjige je veijetro Jreki pisar ali osiobr*- ljubi ik.-g a sto'neg a kuj» t'" Do.cn e, Nckrliko ura '.h ppisov s lov islHmi jezikovnimi drobtmami a 18. to-Iclja, čisopis za zgodovine in narodopisja, 1931, str. i0*9-11C; Doienc, Kron 1935, str. 103. 35 Mod i Grli a, S'Ovenica I, Savistična revija, 1958, str. 135; tz obrazec je b2 ¿apbun pod vlado £kot'a Sig-munda H^ibeistcina (16113-1701) in je ooiai*n koi prt »eg o resnicc j ■ osti (Jurainenium de dkcndi veri-Uto)- 36 M Sfekovee, Župana w. Lovrenca na Lravskera polju, Murbor lttSi, str 134. 37 V. Preguj, Dvi stevensld prisepi iz icla 1715, fiisopir za zgodovino in narodopis*;, 1905, str 82. 38 Fr. Kotnik, Slovenska prisegi' iz Hnutovra, časopis za zgodovin i in narodopisj XXII 1 28, str. 147, 39 Koruzr. str. ¿48. 40 Primer oke »fonrule juramc ti purgatioc's« tz leta 1715 je objavil V. Pregelj v časopisu ¡a zgodovin, in n rodopisje '90 1, str, 82. Srebamo jo ¡a. tudi Hnigfc_ kot npr. pri goeposh . Blid, ko je pod'"inik goepostv Radovljica pred dcžrVsIdm sodiičen Bled leta 1680 položil oEKfevalno prisego, kur je v -imoobnmb! ubil blejskega pod ožnika; Ribniic&r, Bleske, prisege,' str. 47, 48 41 Rjonik?*, Bl.jskc podit jiiiltL prisege, itr. 31; Vulan, Pravda zgodovir- Sioventev, L ubijala 1961, Str 272; Mod« Golia, Slovenj ca j, Slavistična revija, 1°58, str, 135, objavlji obrazca ibrma ^jiamcnti -alumma kot obraz e prisede pnd krivemu pričevanri in forma ri ramen ti dejstvi koi obraz :e za pris* c o č ovoru; obj sta bila zapiska poa viado Ekofa Ferdinanda Knciburga (170M711). 42 Dolenc Zbotrik znanstr-iih razprav, 1940 str. 59. 43 Slove ničiaa v dokumentih, str 23. 44 Frane Km Prisega iz leta 16^7- Ljubljanski zvon, ife91, ;tr. 704. 45 Slovenščina v dokumentih, str 30; Ribnikar, Blejske podložniike prisege, str. 47. 46 Teodor Domej, Plibcrka priseg' tz drugi: polovice 17 stoletja, Jezik in slovstvo, XIX, 1973,^4, str. ¿55-257. 47 Ktruza, str. 251. 43 Isti. 49 Isto. 50 Krniza, (tr. 252 51 V. Leveč, slovenska nrisega iz leta 1676. Izvestja Muzejskega druitv za Kranjsko 1 SL'4, str. iJ4; priiega ¡e ohrtinj*:na v arhivu deželnega vicedoma na Kranjskem. 52 Sto. .ličir v dokumentih, str 30. 53 Emi Lmck, Individuals i pris ,ga pred l «pristranskim sodnikor iz leta 1(391, Jezik in s'ovstvo, XjX 19TV74, str. 262-263. 54 ljubi anski zv^n, 1890 str. 16% 55 Iz rod- v rod, str. 75. 56 Slov nifina v dokumentih, str. 30; Ribnika/, Blejske podlož-'ikc pnsege str. 48. 57 VL Leveč Slovcnsk- priseg: iz leta 1700, Izvev. a Muzejskega druft a za Krairiko, 1897. str. 65, 66. 58 Matevi Koiir S/overska prisega fobirfev na Savi, Arhivi, Xiil, '990, str. 106. 59 Ivan VrhoroiV; Doneski k iovenski tiivstveni zgodovini 18. vele, Izvest'a muzejskega društva zn Kre .jsko, 1892, str. 157-160 60 M Rupei, Prispevki k protir .formacijski doW Sb-vistifia revija, 1958, str. 1 ¿8-119, priseg.- je iz Oo-dellijeveg2 arhiv1 v AS. 61 Slovenifir. v dokumentih, str. 31' Krruza, str. 249; za pisano v protokooi deželnih svobod ikov. 6? Ii roaa v rod, str. 74. 63 ZbomiK mnistvenih razprw 1, 192C 21, str. 88 64 Koruzi *tr. 252. C5 Iz roca v rod, str 76. 66 L, Sl:asrty, Kw naik, Ljubljana is94, str. 250; Koiuo, ftr. 250, 61 Skr.eni£ina v dokrtientih, :tr. 35. 68 Zbotrik znanstvnih razpra, m, 1923-24, str. 107; prisega je ¿apbana v zapisniki cistercijansfae opatije v Kfimojcvid. 69 Iz rod? v rod, str. 76. 70 M. Doluc, Nckr'iko uradnih ipt*ov s slovenskim^, str. 104. 71 Zgodovt-jki aihfv Ptui, oospostvo Hi stovec, fasc. 4 (poiokol dežtiske«a sodfiča ri«-]799\ 72 Janez Dolenc, slovcnsk- pri. ga Iz sred'ie 18. rtolegs, jo£k razgli di, Vil, I960 itr. ill. 73 Kun VAovuik, Iz stiikega -thiva, Izvestja Muacjikegs. društva za Kranjsko 1H5- str. 91-94. 74 M Dolenc, Nekoliko uradtJh »nisov, str. 105; Sam procc: se je z'iel pred vino^orddm ni pa jasno, Ji pred-tav1a upravitelj gospostvi, pred knterim je bila polo; en prisegi', patrimonial'o ali r ^pristransko sodiKe 75 Iz rooii v rod. str. T6. 76 Iz rod", v rod, str. 77. 77 Slovenifit*^ v dbkume tih, str. 36; pris :g je z pisana v prc^kohi deželnih t obodnikov. "tS iste. 79 hma ijirik, M Jdnj'ka pri'sga, Jc^ik in slovstvo, XK (1973/74), str 266. 80 Metod Dolenc, f ekoliko uradnit snisov s sloverslrimi jezikovnimi droblinauu tz "8 stoletja, Ča. jpii, za zgi> dovini1 in narodojMSje, 1931, str, 106-107. SI M Do!;nc, Nckr'ikr uradnih spiiw, str. 1?6, 82 Arliiv Slovenije, Gr XXiI-Um,iie, fasc. 19. 83 Jinez Ko«, Slov - sk' prisežrl pouk iz Medike, J&ik in sk»vs"rt», XIX, 1973/74, rtr. 257-25C. M NVrodr muzej, Ljubljana. 85 Petci Ribnik ir, Blesk' podluaiifke prisege, Ljubljana 1976. 86 Ribnika1, Blejski., str, 33. 87 Jože Koruza, Dopo' H k pregl idu o lapisanih pmr ^ rih uradne sto :n££tne iz 16.r 17. in 18 itolctjr, Jjzik In tlovstvo, XIX 1973/74, str. 266. 8Js haus Hbf- nnd Staatr A"±iv. Dunaj, Furstliche Auerspergis^iie Arhiv, Zimmer A, Kasten Xi, Fuse. 1, Kom. 3; M:tod Dolenc, Nekoliko uiddnih spiw s do-venslritm je-jkovmmi drobtinam iz IS. j tole tja, Čaropb za zgodovi'» in naiodopisj^ 1931, str. 104. ■\RHTVi XV 199? Članki in razprave 11 6ergjj Vtlifln, Prvna zflodovi:ia Slovencev, Ljuoljart 1961, str. 361; Em" U.nck, individualna prisega prc^ ncprisU nikim sodnikom iz lem 1691, Jezik in slovstvo XfX 1973/74, str. 36? 363. % O sestavi podložniiuh priseg. P. Ribnikar, str 31-32. ZL-AMMEP IFASSU NG Hidschwiirr Jtr Slowi smsehen Matevž Ko?'t Die Etdschwure stiller1 slow seh- Texte m tli eher. Ch"akters dar. Die erste;: "Jowenisch in Eadsc wure stimmen fflüi dem 16. jahihund trt, besonders zahlt ich s>id sie Lber Im 17. und 18. Jahrhundert. Es and slowenisch' bidsenwüre aller Bevölkärjngsschrnien erbauen won' w, von Hde)t<-uten und Bvigcrc in>d Marktburi^nj bfc za Untertinep Die Eid'^hwvr'i kčnnen in drei Gruppeu aufgeteilt werfen: Gcochanks- oaer Untertar n idschwüre, die Eiiscbwure der Angestellten und die Eidschw're in den Prazeßveiihren. Arn zahlreichsten sind die Eidscbwure in dej Prozeßverfihj :n, die Ze^en vor den verschiedensten Gerichten mit Hi" sieht auf die Lage abgr'egt hiben und im Hinblick aif die Angt igenheit, ¿erent-we n sie den Eid t ¿schwort habe Tisiovm ddiUi 1874 1930 Je'ka Mrlik M-=d kaznr.aiu dejanji, ki so jih obravnivaia in sodila rtdna kazenska sudiiča, so imili tirko-vn d' likti pos bno mesto. Kaztnski postop :k, ki ie veljal za tiskovna zadeve, je bil nekolike dru gai>n od splošn. ga ktzerskega postopka; kar se je idražalo tudi v poslovanju s spisi, sAko se do vsebini kike tiskovine stori kake po obstoječih kaz'nskih zakonih kaznjivo dejanje, uporabljati so na to določbe teb zakonov. Po teh doloebah presojati je toraj tudi kaz-njivost snih oseb, katere sc sodelovale k p mati ki ali razširjanju kakega tiskovnega izdelka (proizvoda). S tem utrjena kizn ivost se ne more odklanjati s tiskovini pridejano izjavo, da se kdo ne strinja z vsebino kakega objavljenega spisa ali da noče zastopati kake prijave, kakor tudi ne s tem. a ko izrek: kdo drugi da hoče pr vzeti sam odgovornost. «8 Obstajal je torej sistem odgovornosti vseh udeležencem pc predpisih splošnega kazenskega zakana ter Se pos it in delikt »zanemarjanje dolžne paznosti«. Urednik, založnik. tiskar in razLirjevalec so namreč odgovarjali ker so zanemarili »vojo dolžnost. »Urednik kake perijodične t:skovine, katere vsebin? ustanovi kako h-idodelstvo ali kak pre-gresek«, je bil odgovoren, j-če tudi se mu po občnih določbah kazenskega zakona to hudodelstvo ali ta pregrošek ne more prištevati, vendar za zan :marjenje one paznr^ti, pri kateri bi, ko bi jo bil imel, k -ki r je njegova dolžnost, bda zostala spiejetev kaznjive vsepine tiskovine*: (1. točka novele TZ iz leta 1868). Založnik neperiodične tLk vine. s katere vsebino je bilo storjeno kaznivo dejanje, je bil »oJgoviren zaradi zaiumarienja doL*nt paznesti«, kadar pri prvem sodnem zašli ianju ni mogel navesti pisca ali izdajatelja, k. je tiskovine prevzel v založbe, in so ?anj veljale določbe tiikovnega zakona (2. točk:. novele TZ iz 1968). Tiskar je bil odgovoren za »zanemarjanje dolžne paznosti«, kadar se pri tiskanju kaki j neko li tiskovine ni ravnal po predpisih tiskovnega zakona, ki so zahtevali na vsaki tiskovini ime tiskarja in za! inika na periodični tisk ,vini pa tukaija. izdajatelja ui vsaj enega odgovornega urednika ter po predpisih o oddajanju dolžne itnih izvodov Končne je bil odgovor m tudi raz iij vaiec za razširjanje tiskovine na p repo/t dan način in za razširjanje tiskan 'in, za katere je ali bi moral vedeti, da je m dovoljeno razširjati (3, točka novele k TZ iz 1868j Odgovornost Ta »zanemarjanje dolžne paznusti« je nastopila 5ele taki it, ko se je začelo razpečevanje Zgoraj naštete osebe so zakrivili prestopek, kazniv z zaporom od enega dc Šestih mesecev, če je bilo z vsebino t'skovine storjeno hudodelstvo, m z denarno kaziijo, kadar je bil stolen prekršek (4, in 5. točka novele k TZ, iz 1968). Kud^r je bilo storjeno z vsebino kake tiskovine hudodelstvo, je moralo sodišči: v sodb? izrc Si tudi pr .pove d nadaljnjega razširjanja te tiskovine, lahko pa je to pi jpov_d izreklo tudi, kadar je bil z vsebino tiskovine storjen prekršek ali prestopek (§ 36 TZ), Hudodelstva in prekrški, storjeni z vsebino tiskovin-., sc zastarali po splošnih načelih kazenskega zakona, a najdlje v Šestih m., serih od dneva začetka razpečevanja tiskovine (§ 40 TZ), 2, Jugoslovanski Zak»tn o tisku je v=<*boval materialno. tiskovno kazmsko pravo v sedmem pot^a.vju ped naslovom Odgovorne osebe in v osmpm poglavju pod naslovom Ka-rnva de-jania. Vpeljal je osebno odgovornost p«sca urednika, izdajatelja, tiskarja in razši^evalea ali prodajalca po p.edpisih tiskovnega zakona Odgi-VLrjali niso več vsak zase, temveč drug za drueim Kot g'avni storCec je odgo/arjal pisec in to za v^ako natisnjeno besedilo, ki ga je napisal in podpisa!, pr. tudi za nepodpisano besedilo, če ga je urednik »izdal«, Če p? je bilo objavljeno besedilo brez peščevega dovoljenja, je kot pisec idgnvarjal urednik aii tisti, ki je zadevo jbjavil (čl, 34 ZT). UredniK je bil odgnvoren za vsa natisnjena bere-dEa, katerih pisec ni bil znan, ali ni bil dosegljiv (Čl. 35 ZTj. Odgovornost izcaiatelja je bila omejena. Odgovarjal je le. če je aktivne sode'oval pri objavi inkriminiran ;ga dela ali če je opustil »dolžno pazljivost«. Kadar je na prvem zaslišanju pov ;dal m drka^al, kdo je pisje ali urednik, je bil oproščen tudi »kazenske odgovornosti zaradi opušč me dolžne pazljivosti« (čl. 37 ZT), Tiskaj (lastnik tiskarne o*iroma prijavljeni po"'ovodja ah zakupnik) je bil odgovoren, čc niso bili zn?ni ne pisec ne urednik ne izJaiatelj tiskovin i, ali če je natisnil kaj brez označbe tiskarne, a je bila označba predpisana z zafonem (Čl. 38 ARHIVI XV 1992 Članki in razprave. 15 ZTj, Raziii) .valeč ali prodajalec tiskovine, ki je vsebovala kaznivo dejanje, je Ml odgovc-r n, kad?r ni bil znan tiskar ali na t'skovini n: bil označen pisec, urednik ali izdajatelj (čl. ZT). Izjemoma so odgnvaijaJi pi ec, urednik, izdajatelj, t skar in raziiijivalec vsr>k tase po določbah o subjektivni odgovornosti splo-Sn^ga kaz,:nskcga zakona ir sicen a. kot storila kaznivih dejanj komunistične ali anarhi Jtičn& propagande in vJeizdaje ter žalitve in krive obdolžitve kralj:,, članov kralji ve hiie m tujih »državnih pogla\ar-jev« (členi 41, 45, 53 ZT), b. kot sordeležinei pri kaz. vih dtjimjih r splošnega kazenskega zakona, ki so jih storili druge osibe zaradi njhovega spodbujanja oz. napeljevanja preko tiska (čl. 42 ZTj. Kazrtvn dejanja je zaken razvrstil v tri skupine Kazn'va dejan d »zoper obce inftrese« (Člen. 43-51 ZT) S ;m je" spndrlo med drugim spodbujanje državljanov, naj nasilno spremene ustavo ali državne zakone, in sicer prekc tiska s komu-i isticno ali anarhistično prjpagandc ali s hvulj mjeni uporabe' nasilja; t.lika krSitev javne morale, ^torj^na s tiskom, Kaljuva dtjanja ^zoper čart« (čieni 52-54 ZT) ^itn sta bilj uvrščeni (|iidi najpogostejši kaznM lejani- v ahianj-inih sodnih ipisih »kleveta« in ^uvreda*. »Kleveta-*- je bila knva obdol-žitev, storjena z objavo neresničnih ter časti, Jbrp.rou imenu ir družb nernu ugledu Šku-dljivin dejstev, »uvreia« pa talitev, stejena z objavo pso"k ter besed ali ztpzov pgzuaniia ■ Ji nmaloraitfvBuja briz navedbe dejstev. Kazri^a dejar.ja »Čisto tiskarskega značaja« (členi 65 do 72 ZT) sem j i na primer spadale razširjanji ali prodajanje zaplenjenih ti'kovin ali objava tožbi ali drugih spisov iz kazenske zadeve, preden ^ Vili prebrani na glavni ooravnnvi. K iniva dejanj a j ki jih je obravnaval zakon, nikakor niso predstavljala vreh kaznivih dejanj, ki jih jt bilo mogoče storiti s tukon. ' Členu 42 Z-ikona o tisku je bilo celo "ZrtČno določen" »Kazniva dejanja, ki nLo ^n-enjena v t2 o kazenskem postopku v tiskovnih zadkih, orí. zak. za leto 1863, it 7, 4 Novele, 15. 1C 18*58, dri. zak., Sl 142; 9. 7- 1í94, drž. zak., it Jfil; 11. 8. 1914, dr! zak; it 215, 5 SLn. 8. 8. .925, it, '79; Drž. zak. T869, it 32; CKŽ. zak. ;873, it 119. 6 Mtlod Dolcac, Glivne poteze naiegr tiskovnega prava, Slov;nski Pn mik, XLT-26, str. 107. 7 M. Muha, Zaktn o ifmpi od 6. 8 19ZS, Zagre1-1926, ntr. .18-67; V. Knatiič, Trakti.t o tisku, Ljubljana 193u; M. Dolenc, kčf zfiora], str. 108-109, 8 Besedilo zakonskega dena je vzci iz tiskovnega za-Vona, lo jt izíel v L zvezlc zbirke avstrijskih uikonov, Ljubljani' -8t9. : ZL äAMMENF.^SSUNG Drcckdciikte - 1930 Jclki. Mclitr Das Strafverfahrer, dao für die Druckang ^legrnhciten galt var ein wenig anders vom aiigemJnen Straft"rfahren, wrs sich im Hardeln mit den Schriften in det ücr'ht-a spicfeltt, jjer Beit ag will Arcnivisici auf die besondere SorgWI'Jgkeit bei der Fachbe, ibcitung dnsartigen ArKiv-gutes, das eine wisg -zcichnctc Quelle für die politisch jnd kultun llc Gcsch-^htc d erstellt, ,m< rksam machen n'id betreibt im k-.an das formelle urmaterielle Druckstmfr cht, daß in Slowenien von 1874 bii 1930 in Krpft w?r. Ciradiija jezu pri Po d sel u za elektrarne Doblar leta 1938 (Ford Občina Sv Lucija, 1938 t.c, 169, PANO) 16 < jnkj in razpravf -\RFiVI XV 1992 Pra\ila o uporabi arhivskega gradiva na podlag nem-kih arhivsk ti predp sov Jo?c Žoutar S pravnimi vpra?anji, ki so povezali z uporabo arhivskcgH gradiva, so se arhiv dolgo časa le mali, ukvarjili. Predvsem sa skušali uveljaviti priporočila, sprejeta na generalni skup* čini Mednarodnega arhivskega sveta v M;idriuu leta 196ti. pr Katerih naj splošni rok nedost prosu arhivskega gradiva nt b: znašal več kot 30 let, zaupne gradivc- pa naj bi bilo dostopno npjkas neje po 50 letih od njegovega nastanka. Tudi naš Zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) je upošteval ta načela s tem, da sploh ni predvidel sploSne^a roka nedostopnosti 30 let, ker naj bi bilo to v nasprotju z načeli družbenega upravljanja oz samoupravljanja. Z uveljavljanjem vaistva oseb nosmOi pravic v sedemdesetih letih pa so postala v ¿apadnem svt tu pravna vprašanja uporabe arh'vskega gradiva tema osrednjega pomena. Arhivi in arhivisti so se morali vživeti v nasprotja, ki jih predstavljajo interes uporabni' kcv ne eni ter osebnostne pra-rice pnzadelih na dnigi stran<. Vajeni so bili izrazjv »osebne zadeve«, sedaj pa so se zaceli srečevati z novim izrazom »osebni po Jatki:-, kj pomeni nokai dragega kot prej omenjeni iz^az, V Nnmčiji so ta Ko na nivoiu zveze kot v deželah sprejeli v zadkih letih vrsto arhiv:;kih zakonov in podzakonskih aktov, pri katerih so v ospn :dju prav vprašan 'a upoiabe arhi /sk ;ga gradiv? Ker so ta sedaj posebej aktualna pri nas, smo se odločili, da jih na podlagi novejše nemške strokovni literature kolikor mogoi« izčrpno prikaž sme 1 V tem prispevku ne bom'* govorili o zasebnih arhivih Pri tem ¿o mišljeni arhivi takih pravnil: oseb, katerih obstoj m poslovanje ureja privatno pravo. Sem sodijo po ri -trKkih pi dpLih - ne da bi hoteli biti popolni - npr. arhivi podjetij, časopisov, političnih strank ter p'jmiški arhivi, torej gcspoščinski, družin ;ki in hišni arhivi. Ustanovitelj arhiva je praviloma lastnik svojih fonoov ter lahko upcraDc sv jje lastnine poljudno do pušča, ureja ah tudi prepr.Čuje. Tudi o c?r-kve iih arhivih na tem nieslu ne bo govora Cer kVt urejajo svoje notranje pravo sam; m morajo zato glede vprašanj dostopnosti arhivskega gra diva in izvajanja uporabe upoštevati Je omejitve, drzavn-ga prava Sicer so tudi k':rpo.arije javnega prava, taKO da njihovi ptavni akti niso izven državnega pravnega rada. Ulcde uporabe tega arhivskega gradiva pa je treh a najprej izba jati iz internega cerkvc nega prava ' Predmet na[_g; prikaza ostajajo javni arhivi,. z irjemo cerkvi ,nih, ozir ima točneje, povedano arhivi pravnih oseb, ki izvajajo svoj nastanek iz javnuga prava, torej arhiv pravnih' jseb javnega prava. Ne glede na to, da vsebujejo n. miki artu /ski zakt. ni določila o upo rabi arhivski ga gradiva tudi za občine in ostale knrporacije ter ravodc in ustanove jivnega prava, to ni v nasprotju z ■ njihove piaviCO, da lahko iame odločajo o svnjp.m arhivu. Govoidi bomo predvsem o enotn'h nemških uredbah, kuiikor obstajajo. Poudariti pa je treba, da se povsem enatno nemško prave: o upon-H arhiv kega gradiva m razvilo. Ne obstajajo torej norme ki bi urejale brez razlik dostop do vseh javnih arhivov, pravi» in do"oosti arhivrv ter nj;hovih uporabnikov v zvez? z uporabe arhivskega gradiva. Pravica do upora oe arhivskega gradiva temelji na povem različnih virih: na sp^n.em up.avnem pravu, kolikor se nanaša na vprašanja koriščenja storitev javnih zavodov in na upravni postopek na zv. znem arhivskem Takonu ter zako jih za državne arhive, ki sc jih izdale ježele, na odgovarjajt iih pravilnikih o uporabi tr.r na določbah občinskih redov o koriščenju storitev Komunalnih ustanov. Piavica po sam iznika do informacije o podatkih; ki se o njegovi osebi nabaiajo v arhMkjm gradivu, v nemških arhivsk:h zakonih ni obravnavana krt primer upo/abe arhivskega gradiva. Že ^ama vgrajitev tovrstne določbe v takenin jasno kaze, da ne grt za splošno pravico do uporabe arhivskega gradiva pač pa je s tem po-ložtn temelj samostojni pravici do informacije, ki je povzeta pc enaki pravic v zakonih o varstvi osebnih podatkov. Pri tem so pogoji ia uveljavljanje te pravice v arhivskih zakonih v celoti zajeti. Dodatnih zahtev npr, 11 zakonov o var stvu osebnih podatkov ni dopustno izvajati ui tudi ne na podhgj analogije prenašati na arhive, To pomeni da ni mogoče postavljat' posebnih pogojev posiku, da ni mogoče zahtevati upravičenega ali celo pravnega interesa glede informacije. Tudi gHde oblike zahtevka do informacije v arhivskih 'pradpisih ni nobenih določb, tako da ga je mogoče staviti v poljudni obiiki Pojem »podatk<. ki se nanašajo na osebe« so skušati v crhivskem zakonu za deželo Eadtn-Wurttemberg zožiti na »podatke, ki se pc svojem namenu nanaSajo na neko fizično osebo«, kar bi pomenilo, da osebni podi itki v spisih; torej izven zbirk osebnih podatkov, ne sodijo v obravnavalo kategorijo. Zveza ter ostale nemškt dežele tej razlagi niso sledile, pa tudi uradna tolmater-ja pojma poudarjajo, da je odločilno, v ARHIVI XV 1992 Članki in razprave. 17 kakim zve zi se podatxi uporabljajo, ne pa za kakšen nam*.n so bili zbrani ali so nastali. lnformacja mora \jebovati »podatke, ki se naluvajo v arhiv k ;m -gradivu«. Fujasn.'*' ni treba le, ali so v arhivskem gradivu vsebovani podatki, ki se nanašajo na prt silca, marveč mora .nfor-uaerj. vsebovati tudi njihovo viebino. Informacija mora navajati tudi vir m izvor podatkov Podatki jcj se nanrSajo na os ;be, imajo lahko zelo različen po nen, glede na kraj in povezavo, s katero so bili zbrani. To velja že zato, ker lahko <™dvisi z?nr sljivust takiti podatkov od njihc-Vt ga nahajaHča, Za prizadetega je lahko po membno, kateri organi so se z njim sploh ukvir-jait ter katere podatke, ki se nana&ajO na njegovo osebo, so zbirali. V tem oziru ni mogoče prizadr tega obravravati drugače, kot bi bi'o to možno ntt podlagi znkonov o vartvu os ebnih pedatkov Na tej osnovi bi mogel nama dobiti prosile informacijo od vnaktga posameznega organa, ki je zbiral in hranil podatke t pa so sedaj združeni v Zveznem ali drŽLvnem arhivu, ki ga je ustanovila dežela. Namesto obvestila iahko) arhiv omogočijo vpogled v arhivsko gradivo V. prmerih, ko je treba valovati tajnosti ali koristi tretjih; je dovoljeno arhivom posredovat le informacija NemSki arhivski predpisi ne rešujejo vprašanja, ki nastapi trdaj, ko vključuje informacija o po datkil: ki se nanašajo na osebo prizadetega, tudi obvei tila o tretjih osebah Gre za vsebine, ki se v enak meri nanašajo na prizadetega kot na tretje osebe. Pr-merjavo si Jahko poiščemo v nemškem zvtznem zakonu o var tvu osebnih po datknv, Ki predvideva pravi», da s~ infjrmacija odkloni, če je »treba podatke, posebno gledr prevladujočega upravičenega interesa nekoga tretjega, držuti v tajnosti*. Ker ni določb, kateri nteres je treba prvec itveno upe i tr. vati se mora informacija v tem primeru - tudi ne račun. delne nepopolnosti - omejiti )e na podatke prizadetega. Za razliko od določb nemi k iga zveznega za kona o varstvi osebnih podatkov je pravica do nfjrmaciie po arhi/skih predpisih odvisna le od zelo omejenih pogojev, Pc zako.iu o varstvu osebnih pcdatknv naj se v zahtevku »pobliž, označi vrsta osebnih podatkov o katerih se pri-čakuie informacija*. Ta zahteva je upnvičena glede na to, da mora organ javno objaviti vtste pcJatkov, ki jih zbira in hran- ter krog ostib, ra katere se nanašajo. Toke obve?^ iz razumljrdh razlogov v arhivski*1 zakunih ni, tako da nekih vsebinskih zahtev, pov zar.ih z zahtevkom za informacijo, praviloma ni mogoče postavljati. Pa vendar predpostavljajo arhivski zakoni gled' zaproSriih podatkov minimalno mero konkretizacije Tako mora biti arhivske gradivo urejeno bodisi po ime aih oseb (zvezn; arhivski zakon, arhivski zakon za d i želo Hešsen), ali pa mora prizadeti pesredovati podatke, kr »omogočajo n-jdbo dr.kijnentov ob zmerni uporabi tasa« (.arhivska zakona za dežnli Ncrdrbeir Wrstfallen ter Rh vrni and Pi >lz). Na podlag' določb nemškega zveznega 'akona o vaistvii osebnih podatkov določeni organi liso dolžn dajati informacij o pcda»kih; ki jih zbirajo in se nanalajc na fizične osebe (■ irgani ustavnega vaistva. Zvtzn' kriminal: stični urad, jtvna težilstva, po,;cija, itd.). Organom nadalje ni treba posredovati podatkov iz dokumentov, ki so zato nedostopni, ker niso več potrebni za ' izvajanje nal )g, zakadi katerih so bih zbrani, nt sir- pa se ih izbrisati ali uničiti zaradi zakonske določbe, da jih je treha hrani (npr, kor Kulturno dediščino). V ne trikih arhiv-jcih zak inih za arhr-ske , informacije taka stvarna omejitev na r.plcino ne ve^ja Na podlagi vsebuskih vidiki, ni arhivskih fondov za katere b' smeli odkloniti inlormar''o. Nasprotno, arhivski zak jm praviloma ne vsebujejo nabenih omejitev, da bi bilo arhivsko gradivo, ki je npr dostopno le pc d poscbn-mi pogeji ali pa sploh nedostopno, izvzeto iz obvi znosti, da se iz njega dajejo obrav-mvane informacije, Nasprotno velja nrmreč, da lahke zahtev? prizadeti informacijo tudi iz takin dokumentov, ki jih niti sam niti nek tretji ne bi smel uporabljati. P,, trvija se nadalje vprašanje posredovanja informacij iz fondov privatnega izvora. Patrehno je upoštevati, da maj o vsiij gLde upon ibe, dogovori» oz:roma pogodbe, ki so bile sklenjene ob izročitvi ali depozitu takega arhh ske^a gradiva arhivu, prednost pred sp' 5n praveo uporabe. T :ga načela n mogoče biez nadaljnjega prenesti na pn vico do informacije, ker ne gre za primer uporabe arh-vskega gradiva. Po drutp stran, pa ni razlogov, zaradi katerih bi bila pravita do informacije iz taki! fordov utemeljena, saj m bila-prej, ko je bi' fond v privatni lasd, možna. Ker zakoni ne dajeio pravice za post-dovanje informacij ;z takih fondov, so 'teras en t i upravičmi do njih v .skladu z depozm.i pogodbo ali dogovorom o prepustitvi' arhivskega gradiva arhha. Vs ¡kakor pa jlanu ki ;r je bivši lastnik dopustil prosto uporabe arhivskega gradiva in je gradivo urejeno po imerih oseb -kar nemški zvezni arhivski *akon tako ali taku predpoetavlja - prizadeti upravičen do informacije Pravica do uporabe urhivske6a ^radtva temelji na arhivskih zakonih" Zveeni arhiv ¡ki zakra daje vsakomur, k to predlaga, pravieo do jporabe »a rti 'vskega gnd^va Zveze 17 Ča^a, ki sega nazaj dalj kot 30 let..., kolikor nj ca podlagi p.avnih pr dpisov določano drugače*. Postavlja se vpra ianje uporabi- arhivskega gradiva ki je bilo iuoceno državnemu arhivu, izročitelju pa je ostala pridržana laitnina. Deželr 1 arhrski zaLom lg Clank in razprave. UHIV1 XV 1992 vsebujejo namreč določbe o izročanju arhh skih fordcv, ki izvirajo od pravnih os^b, kr nico del deželne uprave dizavnim Lrhivom. V tem primeru stopijo zanje v veljavo, ne glede na lastnino, k' praviloma ostane že nrdalje izro čiteljem, določbe zakona, ki se n^nalajc na ■iporabo arhivsktga gradna (npr. gradivo lokalnih skupnosti). Določba .»kolikor n. na podlagi pravnih predorov določeno drugače« pa -mil namen, da se poudari nadaljnja veljavnost tudi it prej obstoječe, s posebnimi zakon določene pravico do vpngieda v arhivsko gradivu, Sklep o odobritv uporabe morajo nemški arhm formalno' rprejet v skladu z upravnim po=topknm, ki je v pravilnikih o uporabi le Sc preciziran in v podrobnostih določen. Mat m iin zadržki glede odobritve uporabe so v podrobnostih v posameznih zakonih različno določen.. Po zveznem, arhivskem zakonu je upravičen do upo rabe vsakdo*, po deželnih arhivskih zakonih »vsakdo, ki verjetno lzkažt upT.vi^n interes« Po arhivskih zikonih za Bavarsko ter BadenWürttemberg obstoji tak interes, »če ima uporaba uradni, znanstveni, dc moznanstveni, gtnea-loski, pravili, pedagoški ali publicistični namen ah je potrebna zaradi zavarovanja upravieen'h osebni1, koristi*. Osnove 2a aploSno odklonitev uporahe nemški zvezni ter deželni arhivski zakoni ne poznajo Namerto tega urejajo dostop uporabnikov do posameznega arhivskega gradiva na podiagi stop-njeva lih r ikov nedostopnosti ter na podlag? viste zapor uponbe, o katerih bomo govorili kasneje O obliki in vsebini zahtevka za uporabo ter odobritve uporabe arhivsk zakoni ne go iorip Pri zveznem arhivu ter državnih arhivih v deželah ima sklep o odobril,- uporabe značaj upravn-ga akta Zanj ni predpisana neica posebna oblika in le pri popolni al' delni odkknitv zahtevka za o porabo potrebuje utemeljitev V primeru odklonitve ima prosilec možnost, da uveljavlja svojo pravi ;o s tožbo na upravnem sodišču, potem ko je moral predhodno vloriti ugovor V naČ*du Je glede slednjega pristojen nadrejeni organ oblasti. Ust ari u vite Ij javnega za-T>da ima pooblastilo, da pravna razmeija; ki se nanašajo na koriščenje nj .gjvih storitev, podriedi eivilnemu ali javnemu pravu Pr tem pripada javnemu pravu v vsakrm oziru temeljno razm :ije ali razmerju korii^r.ja samega tako, da mnra odločitev o odobritvi ali odklonitvi koriščenja sprejeti v obliki upravnega akta, torej klaiične oblike enostranske pravne odločitve, Oblikovanje storitvenih razmerij mi d zavodom in uporabnikom pa lahko nledi po odločitvi ustanovitelja zavoda vsakokratnim različnim prpvmm ureditvam Ker ustanovitelj: arhivov pravnt oblike uporabe arhivskega gradiva izrecno ne določajo, smo pn razlagi določb o uporabi navezani na indice Ti napotujejo seveda tako gtede zveznega kot glede državnih arhivov v deželah dosledno na enotno javnopravno ureditev upe rab Iz pravilnikov o uporab i arhivskega gradiva jasno izhaja, da ne predstavlja uporaba arhivskega gradiva le predložitev gradiva za pri ¡glede vanje in izpisovanje v čitalnic arhiva, marveč tudi odgovor na pismene in ustne poizvedbe, izročitev reprodukcij ter "Tposo.a arhivskega grr-diva. Za tdke pimere -iporabe se razumljivo zahteva vsebinsko natančnejši zahtevek Prošnja za obvestilo ah prepustitov določenih reprodukcij se pri pravni presoji taitih primerov ne nanaia le na neko diejavnost arhiva, marveč istočasno tudi na odobritev uporabe. Poseben primer uporabe predstavlja uradna uporaba, o kateri v nemškem Tvezn-m arhivskem zakonu ni govora, pač pa se navaja v vseh deželnih arhivski h ^ako lih. Gre za uporabo s strani organov oblasti, sodišč l. drugih javnih organov, ki jih deželni arhivsk zakoni oproščajo od jpošte«pja rikov nedostopnosti, če gre za arhivsko gradivo-, kr je pn rjih nastalo, al: pa so ga oddali arhivu, izvzeio je le arhivsko gradivo, ki bi ga morali ti organi uničiti ali pa ga napraviti nedostopnega. Sicer pa izenačujejo uradno uporabo z uporabo s strani zasebnikov, s trm, da javni name.i že sam po sebi utemeljuje upravičen interes ¿a uporabo Arhivska zakona za B;denAViirtt;mburg ter Ba\ arsko vsubujets še določbo, da smejo »sodišča in tožilstva kolikor zakonske določbe temu ne nasprotujejo, vedno uporaoljati vse arhivsico gradivo, ki je državna last in se hrani v arhivih«. Precej neenotnosti je v tem. kako obravnavajo n '.mik zakoni uradno uporabo Herbert Gunther ugotavlja, da predstavlja uradna uporaba arhivskega gradiva primer pravne pomoči, ki jo morajo na pod ligi 3S. člena nemške ustave vsi organi oblasti in sodišča nuditi drug drugemu, To sicer ni bilo Sc nikjer izrecno poudarjeno, nikjer pa tudi izraier dvom o tem. Zato je mogoče podrobnor-ti glede uradne uporabe izvajati iz predpisov o pravn pomo, , ki so vsebovani v zakonih o upravnih postopkih. Organ oblasti lahko zaprosi za pravno pomoč zlasti tedaj, če za izvajanje svojih nalog potrebuje 1 sune, ali dr jga dokazila, ki so v posesti zaprršentga organa. Če si predstavljamo nradno ipon.be leot primer p-avnr pomoči, te ni mngoče izvajati pc formalr em vzoru zasebne uporabe arbr-skega gradiva Izvajanje pravne pomoči namre* ne po^na zahtevka za njeno odobritev, marveč le zahtev« k za uradno pomoč. O tem zat tevku se ne odloča s pomouo upravnega akta. torej tud nt, s pomočio sklepa o odobritvi uporabe, n*r-več z izvedbo zaprošenega dejanja. Sod",a ruzre- ARHIVI XV 1992 Članki in razprave. 19 šitev spornih Ftaliič ni predvidena, marveč se izvaja preko organov, ki izvajajo nadzor nad arhivom, TJpravnt. takie se, kadar gre m medsebojna razni; :rja orgnnov oblati, ne pcbiraji . Neupravičeno in celo ■gmotne je zato po Ftr-bertu Guntheriu Šteti ti. uradno uporabo kot ena izmid oblik koriščenja storitev driiavnih arhivov. Tako pa se deloma že v zakonu, povsem pa v pravilnikih o uporabi vzbuja vtis, kot da se izvaja omenjena pravra pomoč po pravni shemi koriščenja storitev nekega zavoda s strani privatnikov. NadaJjnj' vprašanje je uporaba zarad: pridobivat ia dokazil za pravne namene. Herbert Gunth er ji ne pripisuje posebnega položaja čeprav se nanj'o navezujejo nekatere spedfičn: sti. Gledlc dostopnosti dokazil ia oas 30 let od njihovega nastanka imaj'o praktičen pomen že omenjene določbe arhivskih 7akonov o nadaljnji veljavi p.ej obstoječe pravice vpogleda v dokumentarno gradivo. V skladu z zakonom o upravnem pc stopku pa mora stranka dokazati upravičen interes. Ker veljajo za omenjeni čas doloČoe zakonov po katerih mora dati pristan ek za uporabe za vsak p rimi r posebej izročitelj gradiva, so si na Bavarskem pomagali z generalnim pooblastilom pristojnih ministrstev, da za gn.Jbene, zapuSči iske in druge spise, k? se pogo_to uporabljajo, m potreben tak pristanek Po 30 letih od nr_st; nka seveda vse to odpade. Pri navedeni vrsti- zajema uporaba arhivjkega grudiva vpogled v gradivo, izdajanje potrdil, prepihov oz. delnfh prepisov dokrm^ntov, ki se po potrebi tudi overijo. Doslej smo se ukvariali z vistami uporabi, ki sc obstajale ?e pred prevzemom arluvskega gradiva v arhiv. V nadaljevanju pa bomo govorili o uporabi zaradi znanstvene objave, priprave disertacij, študijskih nalog, za estale objave ter za lastm potrebo. Čeprav razčlenjujejo nemJki zve.zni arhr'ski zakon ter deželni zakoni pravico do uporabe najprej v okviru sistema tagih rokov, se odločijo pri njihovi uporabi venuar za pov eano fleksibilnost, Razlikujejo tri vrste rokov nedostopnosti arhiv: ,kjga gradiva: - splošni rok nedostopnosti, - rok nedostopnosti za arhiv ko gradivo, k se nanaša na fizične osebe ter - ruk nedostopnosti za ar hi. ¿ko gradno, na kater :g? se nanašaj o pravni pr idpisi o vato-varju tajnosti. Navedeni roki nedostopnosti ne veljajo za takt dokumente, kr sc bili Ž^ ob svojem nastanku namenjeni javnosti, SploSn1 rok nedostopnosti zniša 30 let od n^stuika gradiva in veha za vse arhh sko gradivi . V obrazložitvah zikonov je poudariina sploSnr izkušnja, da st s tem doseže primarna izravnava med zahtevami za uporabo arhivskega gtadiva na eni ter varstvom osebnostnih pravic, interesi državne varnosti kakor tudi učinkovitostjo uprave na drugi strani. Ker varujejo osebnostni, praviff; ter interese driavne varnosti še nadaljnji roki, je treba šteti kot gla sno osnovo za 30-htm rok nedostopnosti iunkcijsko spesobnost uprave Upra ,nointeme informacije naj bi bile na ta način varovane pred 'lorabo. Rok je možno skrajšati na podlagi soglasja org.ma, k. je oddal arhivsko gradivo arhivu, jziroma organa ki je nasledil funkcijo, zaradi katere je gradivo naštelo, m sicer za vzak primer posebej Možnosti «krajšanja roka so sc doslej uporabniki nemJkega Zveznega arhiva posluževali le v majhnem številu primerov in še to pn ozko omejenih »praiaii|ih Izjem? glede trajanja splošnega roka nedostopnosti je arhivski zakon za deželo Schleswig-Holstein, ki znaš" le deset let. Rok nedostopnosti računajo od datuma končanja spisa, pri spisih, ki so dalj ¿asa nastajali, pa dopuščajo postopno odpiranje spisov za uporabe, v skladu z datumi posamerurih dokumentov. Wilhelm Lenz je v svojem predavanju na zbore/anju nemških arhivaijev v Berlinu oktobra ly92 pnudirjid, da je uspel n mtSki zvezn, arhiv v zadnjih letih uspešno prepričati raziskovalce sodobne zgodi vine o nujnosti 30-letnegu roka nedostopnosti. Pri trm se mu '.di pom:mbno tudi načelo enakih možnosti za vse raz:skovalce. take da ne bi imeli privilegijev raziskoval^ ti razpolagajo z zvezani z vplivnimi uslužbenci na mimstntvih ali s politiki. Dngače postopajo v Nemčiji glede arhivskega gradi.a organov bivle Nemške demokratične republike. Po zdruziivi je bil Zvezn. arhiv od vsega začetka pod venkim prit skom raziskovalcev sodobne zgodovine, naj se 30-letni rok za to gradivo skrajša. Ker glede tega gradiva n mogoče trditi, da je poti :bro varstvo upravno-intemih informacij, j'e s tem glavni razlog za 30-letni rok odpadel. Isto velj*a za interese državne varnosti. Tako ostajajo osebnostne pravice edini razlog, ki ga je treba vai ivati. Čeprav o vsakem primeru ¿krajšanja še vedno odločajo posebej, pa gre razvoj v smeri, da postaja rok 0 vedno bolj pravilo. S to prakso se uien a spi ;m ;mba nemškega zveznega irhivskegr zakona za dokumente part.je in množičnih organizarij' z dne 13. marca 1992t ki izrecno določa, da zanje 30-letni rok nedostopnosti ne velja. V *akonu o dokumentih Stasi, s katerim se ureja uporaba dokumentov Ministrstva za državno varnost, pa se ta rok sploh nc omenja. Wilhelm Lenz j'e navedel kot primere arhivskega gradiva. |ki se nanaia na fizične osebe., ter se mu na tej osnovi določa ¿ok nedo stopnusti, persoi.-lnt ter procesne spise, pn čjmer je izvzel dokumente, giede katerih veljajo piedpisi o var ovunju tajnosti. Po dc'očbah nem 20 Člarto ji razp_av ^TlHTVi XV i992 škega zveznega arhivskega zakona sme Kdorkoli upo iabljati arhivske gr-divo, to se nanaša na osebe, 30 let pc smrti, ali - kolikor letmea smrt, ni znana - 110 let pc rojstvu prizadetega. Dežil-ni arhivski zakoni imajo krajše roke in znašajo do 10 let pc ¡mrti, oz. do 90 let po rojstvu. Tudi glr.de tega roka predvidevajo zakeni - kar je za arhivsko prakse velikega pomena - možnost skrajšanja. Neproblematično je skrajšanji;, če je na voljo pristanek prizadetega, o čemer pi :uajo doslej v nemikem Zveznem arhivu le maln izto šenj. Če ta pogoj ni "zpolnien, obstajata še dve možnosti. Rok nedostopnosti je namreč možr.o skrajšati tudi pri osebah, pomtmbnih za sodobno zgedo-vino ter pri osebah, ki so izvajale določane javne funkcije, če se primemo uposieva koristi p-izadetih, Ki jih je treba varovati. Pcbg tega je možna p/edčasna uporaba arhiv^k jgv gradiva, če je to neobhodno potrebno za znanstvenoiazrkc ■ valne projekte ali pa za uveljavitev upravičenih koristi ter je možnu zagotoviti, da ne boao pri-zadrte koristi kake drjge osebe, ki jih je treba varovati (stveda vedno na podla® soglasja izročitelja arhivskega gradiva). Kot primeren ukrep; da ne bL bile prizadete koristi drugih, štejtjo zakmi zlasti način, pri katerem ne dobi uporabnik v vpogled originalov, marveč reprodukcije dokumentov, na kat;rih so izbrisana imena oseb. O uspešnosti anonimne oblike upo rabe jt mogoče dvomiti, če gre za manjše kraje, kj r se z navedbo poklf^a brez te?av lanko sklepa na konkretno orebo, pa tudi zgodovinarji se za taKO rešitev ne navdušujejo, poudarjajoč. db zgc lovino oblikujejo ljudje, ki imajo imena Zakuni razlikujejo omenjeni dve skupini iz razi)ga, Ker je treba ko*isti uradnih oseb in oseb sodobne zgodovine, v primeijavi z ostalimi prizadetimi, oije opredeljevati, i-tvi so namreč močneje izpostavljeni javnosti in je zato tieha njihove osebnostne pravi e manj varovati, Večino dokumentov, ki jih hranijo v nem kem zveznem arhivu ui sodi v to kategorijo, predstavljajo per-sonalri spisi zapoFlezuh v javni jpravi. Pri njih je prišlo v preteklih letih na podlagi odobritev do vrste skrajsanj roka. Tiporabrike opozorijo na ipoštevanje koristi prizadetih, ki lih je *reba arrvati za kai morajo podpisati pred jporabc iZ'avo z n?slednj'm besedilom. »Znano mi je, da utegnejo bih prizadete pri koriščenju PrbValij, ki jih bom uporabljal, avtorske in osebnostne pra/ice. Te pravice bom upošteval ter priznavam da se bom v primeru kriitve takih pravic, moral sam zagovarjati nasproti upravičencu.« V zakonih jporablienii formulacija »korijti, ki jih je treba varovati«, je nedoločen piavni pojem Jasna definicija tudi ni možna, ker se da koristi opredeliti le v povezavi z vrikim konkretnim primerom posebej. Ker se je razvik zelo razJ;£na praksa v arhivih Wilhelm Lenz upravič .no terja, da potrebuje ta del zakonov komentar, v katerem bodo navedene skupme pri merov, k: bi služile kot on en tí aja. Na splošno se lahko reče. da gre za informacije a. pri vatmga življenja, posebno iz sferr intimnosti po samizcika. Tretji rok nedostopnosti, to smo ga navedli, zajema arhivski gradivo, na katerega se nanašajo pos :bni predpisi o tajnosti. Po nemškem zveznem aioivskem zakc nu ie možne take gradivo uporabljati pc 80 iet.h, po dezelnüi pa po 60 ietih od njegov ..ga nastanka. Za razliki, od doslej obravnavanih rokov tega pc n?mškrm zveznem arhiv: kem zakonu rii mogoče skrajšati, pač pa je to mogoče pc deželnih arhivskih zakonih, k?dar ¿re za znanstvene raziskave (ob soglasju izroüte'ja arhivskega gradiva^. Pred sprejemom »rhivskih zakonov pa sploh m bilo mogoče, da bi tako gradivo prihajalo v arlwe, kaj Seit, da bi ga bilo moc uporabljati. Največ takega gradiva je s področja davčne in sejialne uprave, Ki jo izvajajo dežele in občina (določbe o tajnosti v socialnem zakoniku, v dobodnir ¡kem redu). . Včasih se na primer nanašata dva roka, obvelja pa daijši. Npr., davčnega splia osebe, ki je umrla pri starosti štiridesetih let., ni mogočo uporabljati 10 let po njeni smrti marveč 80 ozircma 60 let po nastanku spisa. Pobg skrajšanja poznajo arhrr-ki zakmi tudi možnost podaljšanja rokov nedc stopnosti za največ 30 let, ce je to v javnem interesu m s tem soglaŠE. organ, ki je izroči arhivsko gradivu. V nemškem Zveznem arhivu te možnosti doslej še niso uporabili. Poleg rokov nedostopnosti poznajo nemški arhivski zakoni Se razne *apore uporabe. Zvezni arhivski zaton? nagaja - podobno pa tudi deželn - da uporaba arhivskega gradiva m dopusina, Če je mož" o predpostavljati, da bi bile s tem: - ogrožene koristi Zvezne republike Nemčije ali poname7Jiih dežel, - pozaaete koristi itretj h, k iib je treba vanjva- ti, - ogroi :ro stanje ohranjenosti arhivskega gra diva, - povezani stroí-ki iiporahe, ki jih ni mogoče 2 »govaijati, - krieri pravni predpisi glede varovanja tajnosti. Prv ni ivedeni razlog varuje zlasti interese j?vne vame sti. Pri tem 'gre praviloma za posamezne dokuirente, ki so označeni kot zaupni, tajni ati strogo zaupni. Možno jih je uporabljati !e s soglasjem orgar.a, ki jih je izrodi arhi vu Tovrstne o zna bivanje dokumentov ter zniževanje in prenehanje zaupnosti je urejeno s po sebno uredbe, po Kateri naj bi se zman^ala an prenehala zaupnost takoj, ko prenehajo raz! jgi za njen nastanek. V pratoi pa so se pokazal* ARHIVI XV 1992 Članici m raj.ru ave 21 doslej občutne težave, ker organi ne kažejo pripravljenosti, da bi ugotavljali prenehanje zaupnosti, Za gradivo Zveze doslej še niso sprejeli predpisa, kolike časa lahko maksimalno traja zaupnost dokumentov, medtem ko so npr. na Bavarskem zgornjo mejo trajanja zaupnosti določili na 60 let. Zapora uporab; ?aradi zavarovanja koristi tretjih se nanaša na primire, v katerih roki nedostopnosti iz različnih vzrokov izjemoma ne zadoščaj c Naslednja razloga zapore imata namen, da ne bi biJa stanic ohranjenosti arhivskega gladiva ter funkcionalna sposobnost arhivuv zaradi upoiabe gradivu ogrožena. Trajna ohranitev arhivskega gradiva je upravičeno prva naloga arhivov. Seveda "ahko trajajo navedeni razlogi ;amo določen čas r. jih je treba uporabnika obrazložiti. Varovanje tajnosti kot razlog zi zaporo arnivsk ga gradiva temelji predvsem na 703. Členu nemjKcga kazenskega zakorika, po katerem je možna omejitev ali odklonitev uporabe če posebno občutljivi dokumenti po prenehanju roka tajresti Še v^ebuiejo informacije, katerih uporaba bi bila v nasprotju s koristmi prizadetih 'dokumenti, na katere se nanaša poki'a taji.ost, npr zdravstveni izvidi). Tudi v kazenskem zakonu SR Slovenije (Uradni list S RS št 12/77) je v 72. členu predvidena zaporna kazen, £e zagovornik, odvetnik, zdravnik ali kakš-in drug zdravstveni delavec, psiholog ah kikšna druga oseba, neopravičeno izda skrivne"!, za kaf.erc je izvedela pri opravljanju svoj iga poklica. Za to dejanje pa st ne kaznuje, kdor :/da skrivnost zaradi splošne koristi ali zaradi koristi kega drugega, če je korist večja kakor pa ohranitev skrivnosti. Primer napotuje na tehtanje koristi, ki se podobna pojavlja tudi, kadar gre za znanstveni interes. Zakan' tore_, pri omejitvah uporabe piedvide-vajo Številne procesi, ki zahtevajo preudarek, in ki jih je mog:l urediti zakonodajalec le v svojih temeljnih potezah in z uporabo splošnih pravr'h pojmov ter splošnih dolneb. Njihova kjnkietizari-ja arhivom ne dovoljuj^, da b odločali brez preudarka, marveč zahteva pravno uporabo, t jo je mogoče daljnoroeno kontrolirati. Tc pa ne pomeni, da bi smeli ali celo mor.-li vsako arhivsko gradivo pri katerem si e le možno zamisliti kako pravno omejevanje, postaviti pod zaporo. Vse te odločitve predstavljajo - ker temeljijo na javnem pravu - upravne akte, katerih spt.Jbijrnje je mtžno po upiavnopravr poti. Polog navedenih problemov te vrste, ki zahtevajo preudarek in ki so v komphksu arhivske uporabe najtežji ter jih je treba pripisa^ ed-u nalog arhivista. so bistvena tudi vprašanja piačil in odgovornosti. Dajanja arhivalij na vpogl.d, znanstveno svetovanje, uporaba napiav arhva ter zaračunavanje plačil predstavljajo primarni nivo storit jv v razmt tju med arhivom in uporab nikim. Do sekundarnih pravnih razmerij pa prihaja v primeru nastanka in izvajanja zahtevkov za povrnitev Škode Ta imajo svoj vzrok v motnjah na področju storitev ali v prekržitvi obveznosti la so z niimi pov szane. Podrobnost' glede storitev za upciabuikc urejajo pravilniki o uporabi ter predpisi o plačilih. Predpis Zveznega ministrstva za notranje zadeve iz leta 1983 (v pripravi je rov predp:s) predvideva glede uporabe arhivsk ;ga gradiva v nemškem Zveznem arhivu naslednja plačila: 1) pri uporabi arhivskega gradiva v prostorih arhiva - za ki rte, plakate, slike, nosilce zvi ičnih zapisov in drugo gradivo, katerega format ali vrsta zahtevajo posebne tehnične priprave, za vsak pričeti dan 20 DEM - za filme na projekcijski mizi, za vsake pričeto uro 15 DF.M, 2) pi uporabi arhivskega gradiva izven arhi/a - ia vsako odposlano arhivsko enoto 5 DEM - za izposojo filmov al videokaset, za vsako predvajanje in filmski meter 0,08 DEM (do največ 300 DFM), - za pr idvajanjc nosMcev zvoka, za viako pričeto minuto reprodukcije 0,08 DEM, 3) za pripravo odgovorov na vprašanja - za pismeno obvestilo, za vsako pričeto uro dela 20 DEM. - za iskanje slik ter posnetkov na filmih, za vsako pričeto uro dela 30 DFM, - za iskanje podatkov iz kartotek v stroj-nočitljivi obliki, za vsakih pričetih 5 minut vključenega računali.Jka 10 DEM. 4) za pravioc objave reprodukcij j arhivskega gradiv-. - z? enkratno reprodukcijo pri črno-belem tiski, od slike ali stran. 20-320 DEM (od vimo od naklade, pn barvnim t?sku se zneski podvojijo), - pri uporabi za film ali teLvizijo, Ta vsak list al> sliko 10 DFM, - pri duplirarju filmov za uporabo v sovih filnrh (ne računajoč luninih zahtevkov pravnih imetnikov) za odbrani meter filma 2 DEM, pn uporabi celotnih filtrskih /vitko" za vsak meter 0,8t> DFM, - pn posnetkih nosilcev zvočnih zapisov in njihovih delov v novih produkcijah, za v=ako pričeto minuto posmika 25 DEM. Plačila so oproščene, ali veljajo zanje znižane tarife, pravne osebe javnega prava, kadar gre za uporabo za znanstvene numene, študentjr, doktorati ter upe rabnik_ za pedagoške in kulturne namene 22 ^ anki m r 2pra\ ARHIVI XV 1992 Pravilnik o uporabi za državne arbivi na B?vaiskenr iz Jeta 1990 pozna pladla le pn pošiljanju arhivskega gradiva ter pn izdelavi Študij, mn^nj, eksperta in podobnega. Osmva za tarifo je porabljen čas ter stopnja izobrazbe za-posler ;gu, ki je opravil delo. Arhr-ski zakoni utemeljujejo le načelno odobri' tev uporabe in njene pravilne meje, ne določajo pa postopks odobritve ter poteka uporabe. To odgovrija običajni raidclitv. nalog med izdajateljem zskona in izdajateljem uredbe, ki mora svoje pooblastilo po v-ebini namenu in obsegu le izpolniti in preko teh meja ne sme it;. Glede na to, ali gre za zadostno po jbla.^tito; pa je po Herbe.-tu Giintheiju posebej "pranljiva pravira arhiva do dolžnostuegn izvoda, ki se navaja v pra vznikih. Sklice\ anie na zaken o tisku b bilo možno, če bi se dolžno, t nanašala na založnika, ki je lastnik tiskanih stvari. Ni mogoče p itrdilnc odgovjriti na trditev, d? bi bil dolžnostni izvod storitev v zam:no za možnost uporabe arhiv skega gradiva. Dolžne >t ni izvod« se ne pobirajo z ramenom, da hi se s tem prispevalo k stroskum, ki jih krije država za ustvarjanje motnost za uporabo arhivskega gradiva Pač pa zadovoljuje oddaja dolžnostnega izvoda, poieg mežnih konkretnih namenov, ki jih zasleduje arhiv, predvsem znanstveni interes arhiva. Želi si namrei predof ii zgodovinsko vrednost m po vi žare. za kat re p.nhaiaju njegrvi fondi v poSteV. Če nf mb ;n ;ga posebnega pravnega temeija, ki bi bil legitimen za obveznost oddajf dolžnostnega izvoda, poiem pos ¡ga obvezno t v splošne pravi :o do svobodnega rr.vnanja posameznika, v katerega pa lahke poseže ramo zako mdajalec. Iz tega sledi, da obveznosti oddaje dolžnostnega izvoda ni mogoče predpisati na po dlagk pravilnika o uporabi, marveč je lahke utemeljena le v samem ukonu. Vprašanja odgovrrnosti se lahko zanj i upora be arhivskega gradiv? poiavjo v različnih nzirih. V ožjem smislu so pravne narave le, če zadi vajo razm^ije med arhivom n uporabnikom PoJeg tega obstoji odgovornost upjrabn:ka nasproti tretjim, npr, zaradi krsitv- avtorske pravite in predvsem zaradi kršitve osebnostnih pravr. Poudariti mešamo, da ne odvezuje dovuljenjc organa oblasti za koriščenje storitev arhiva- da ne bi bilo treba upoštevati privatnih pravic Poleg tega so arhivski upirabr ik> pogosto opo-zoijem na to, da morajo pri uporabi arhivskega gradiv« paziti na pravice treijih Aih1 /sk. zaKoni ne govorij 3 o odgovorna stih uporabnika najproti arhivu. Pač pa r.avajajv pravilniki o uporabi pravila, po katerih se je treba ravnat' pri uporabi. V prm?ru, da se jih no upošteva, je tanje vezano pooblastilo, da se odpovi afi p,*ekiiče odobritev za uporabo. Uporabnika veže nasprnti ustanovit :lju arhiva splošna civilnopravna odgovornost, ki zaradi javnop.avne kv£i,«tete upi rabe arhivskega gradiva, v mčfsmer n. odpravljena. V prim :ru, da uprirabnut arhivau-je poškoduje ali uniči, mora za to nuditi nadomestilo. Nastajajo pa težave pri obračunu nadomestila. Povrroeitelj je dolžan najprej restitucijo v narav , torej povTiitev stroškov za vzpostavitev v prejSnje stanje. Če taka obnova ni mcŽna, ah pa ni zaacstna. je treba namesto teg? ali poleg tega zahtevati derar, pn čemer pa ni zanesljivega merila, ker so arhivalije vedno pc am zn kosi brez tržnr: vrednosti. Tu si bomo morrli pomagati s tržni cenc za podobne doDrine, npr za avtografe ali siccrfnjt dokumente ir. zbirke Če so bile arhivafije ukridene, je mofno v posame-nih primerih šteti kot nadomestilo celo stroške za pregled vseh arhivskih fondov. Virok Škode m vi!ino sko de je dolžan dokazati arhiv. Uporabniku, za katerega konkretno meni, da je povzročitelj škodt, mora ne le dcKazati, da je bil prtrv on tisti, k/ je »a določen namn poškodoval arhivsko gradivo, marveč mu mora tua drk&zat: višino rahtevka za povrnitev Škode. Pr trrn izgLia dnkizo vanje odgovornosti v načelu posebno težko v primerih, kc je neko gradivo uporabljalo več uporabnikov. Četudi vemn, kdo vse so hili uporabniki, je treba izključiti možnost, da bi. jih vse, le na osnovi same uporabe proglasil za skupnega dolžnik: i Predpogoj za to K bil ta, da je bil vsak od skupkih dolžniknv udeležen na ravnanju, ki je bilo morda tako, da je pov ločilo Škodo. Same uporabe kot porenerdnega nacna ravnanja, ki ima za posledico škodo, Se ni mogoče Šteti za povzroutelja K temu se pridružuje v vseh teb primerih 5e nadaljnja težava, ker nuni urbiv dokazati, da so bile arhivalije pred uporabr Se kompletne in nepc škodrvane. Sixr je v interesu uponbnika, da opozori na pomanjkl(.vosti, ki jih je ugotovil na ijradivu da bi izključil lastno adgovornost, ne porn-ni pa - če tega ni stori' - da mnra v postopku ugjtavljanja odgovornosti dokazovati, da je bilo gradivo Že pred uporabo poškodovano. Zahtevke za po/raČ^o škode mora arhiv uveljavljati v obliki tožbe pn d redn m sodečem. Na drugi strani pa obstoji odgovornost arhiva nasproti j porab'liku ki p? je bol hipotetične narave V strogem pomenu besede pr tem ne grr. za odgovornost arhva, ker glede na pc- organizacijo arhivov v Nemtij' - t niso mavno sposobni, marveč za odgovorrost ustanovitelja arhiva. Možne bi bile razR-ne vrste odgovornosti, kot npr za pravJncst obvestil, da hi b * uporab nik oSkjdovan pri uporabi naprav arhiva ipd. Opisano stanje ter dileme nazorno kažejo na velike probleme, s kat jnm* je poveTana uporaba arhivskega gradiva Zato je razurljr/a določena negotovost, ki v'ada med delavci v arhivih gled1; •vPHIVI XV 1992 Člaik) to -raiprv. 23 tega. Želimo si, da bi tudi n 5a n fva zakonoaaja prirasla več pravni varnosti za vse ude":žence uponbe: uporabnike. osebe ki jih je treba varovati, ter končno tudi za arhiv j ste kot pcsrcdnikc Opoirba 1 Herbert Uünther, Rechliche Probfetie ¿er Archiv-oenu-zung, Hermann Baiiai h, »Da* Nähere /„J regefc die Land «regio rung durch Rechtsv jroidnmig jprave v Maribon' za obdobje 1941 do 1945, ki obsega 2,5 tekočih metrov. V istem .nuzeju hranijo tud več kot 30 tekočih metrov obsežen fond sodišča in tožilstva za Spodnio Štajersko. Ti muzej1 in oddelki pogosto hranijo tudi fonde nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, k^r je razumljivo, saj so krajevni pa tudi regionalni niuztj mnogo bolj poznrni koi regionalni zgodovinsk; ariivi. Na splosno lahko rečemo, da so obsežni in kolikor toliko kompletni arhiv ¡k, fondi v sljven-skih muzejih bolj izj :ma kot pravilo. Pretežna večina arhivskega gradha v muzejih ima znaikj muzejskih arhivskih zbirk. To pomeri, da ne moremo govoriti o celoti arbhnkisga gradiva, ki bi prišla v muzeje po provenienčn ¡m načelu, ampak so to pogosto le manj obrežni deli ali le pocam-zni dokumenti fondov V muzeje so priili na zelo različne najine; velikokrat ob pripravah študijskih prispevkov m razstav, ko se muzealci lotijo sistematičnega zbiranja tako muzejskega Kakur tudi arhiv ikega gr diva na tjmo, k jo Študirajo To običajno pomeni, da pri ustvarjalcih arhivskega gradiva ah pr pr /atnih lmetnik-h od-berejo dokumente, k; jih ia svoji raziskave po trebujejo, ostalega gradr.a p? ob.čajno ne prevzamejo Na ta nacm arhivski for.d pcitane osiromašen, saj ni več kompleten hkrati pa se v muzejih uatvaijajo zbirke arhivskega gndiva za posamezna razir [ovalna področja, ki iih po končanim delu shranijo v mapah Lsciklih al Škatlah z oznzčbo gradivr. o rarstav »tej in tej« ali giadivo, zbrani za pripravo »te in te« Študije ali knjige. Na tak način v muzejih nastajajo muzejske zbirke arhivskega gradiva, k1 j'h fVRHTVI XV 1992 (""hnki in r^zpravt 25 označujejo npr kot fragm ;nti gradiva iz de L vanj a i pravnih organov, fragir -nti gradiva zemljiških gospostev, posamez*.. dokumenti, ki izvirajo iz delovanja druSt-jv, šolskih ustanov itd. To nam I:po ilu-trira arhivsku gr: divo Muzeja ljudske. revoiueije v Ljubljani Ob svjji štiri-desetletn'd so zapisal:; Največji dol arhiva jt muzej pridobil ob tematskih razstav; ih Takrat sa po^am zniKi i irovali zelo raznovr tno gradivt in s tem pomagali predstaviti posamezne teme na naših občasnih razstavah,..« Dodali pa so Še. Arhiv ni urejen pa arhKskih pr dpisP, pač pa ie zaiadi enostavnost) in priiocnosti zložen v mapah darovalcev gradiva...*2 Res pa je tudi, da včasih v primerih ko muzej: >ki de ivi naletijo na vi ¡čje količine arhivskega gradiva, k sodelovanju povabijo pristojni zgodovinski arhiv. Muzejski delavci zaradi dobrega poznava' terena arhivske gradivc pogor>to prej odkrijejo icakcr zaposleni v arhivih. V takih primerih se poskušamo dogovoriti, da celotni fond pride v arhiv, kar pri družbenih pravnih osebah običajne ni te/ko. Nekoliko bolj kompliciran je dogovor o prevz :mu pn privatnih imetnikih. V takih prim irih, vr.aj ponekod tc rešujemo tako, da se dogovorimo, da nam t) imetniki irhivsko gradivo, ki ga hranijo, pogodijo z? mikrof'imanj'e, nato pa jim gE vrnemo, hredro pomembna kategorija arhivskega gradiva v muzejih so zbirke plak tov m pogosto zelo bogate fototeke m filn'oteki. V Muz,-ju Ijudsk" revolucije v Ljubljani hranijo kar okoli 420.000 posnetkov in preko 6.500 metrov film-kegi trakn. Prav tako pa hranijo tudi pri ko 6.000 plakitov.3 V specializiranih muzejih, kot sta npr. Slovenski gledalski m filmski muzej v Ljubljani, Slovenski Selški muzej itd. oa tudi v gradil Slovanske akademije znanosti in umetnosti se nahaja med drugjn kar precej gn diva o pomemb" ih slovanskih ljudi ih. Takti mtd gradivom Slovenske akademiie znanosti in umetno! ti v Ljubljani naj demo osebne fonde Antona Aškjrca Jožeta Pl. čnika, Frana Raraovia, Luisa Adamiča, Milk-1 Koua itd., kar pc podatkih, zbianih za 10. zvezuk publikacije Arhivski fondi in zbirka v SFRJ-SR Slovenija znaša kai 25 Ukočib rastrov grauiva. Podobne osebne fonde pomembnih pedagoških delavrv najdimo v Slovenjktm Šolskem muzeju, zapuščire pomembnih slovenskih gledaliških uiuetnikov so shranjene v Slovenskem gl :d.ilišk-m in filmkim muzeju, v Arhitekturnim muzeju v Ljubi i am pa dobimo osebne zapuščine pomembnit arhitekiov. Podobne estbne ui rodbinske fondi najdemo tudi v drugih slovenskih muzejih. V muzejih ljudske revolurijr in naroduoosvc bo dim-iga gibanja m v podobnih oddelkih pri splošnih muzeji so prav take Številni fondi revolucionarjev in borrev. Približno v isio skjpino spada tudi k?r obsežno spominsko gradivo udeležencev ljudske revolucije. Prrv zaradi dejstva da sc muzeji v svojih okoljih mnoge bolj penam knt arbivi, se pri njih zbira tudi arhivsko gradivo, ki jim ga prinesejo v dar ali odkup posair :zniki. Ker grr v teh pnnrrih pretežno ¡e za posamezne doku-m:nte, iiz t_ga ne more nastati drjgjgn kot muzejske Airke arhivskega gradiva. Pri muzejskih arhivskih zbirkah nastaja še ena težava. Muzealci dokumente, ki so jih pridobili na tak ali drugai^n na Sir običajne smatraj*o kot muzejski iksponat in jih kot tako tudi inventa-rizfrajo v muzejske inventarje, kLr predstavlja še dodatno oviro pn dogovarjanjih o morebitnih prevzemih iirhivskjgs gridiva, ki se je zbralo pn njih. 4 Motnosti, la jih dopušča slovenska zakonodaja za ureditev rumerja med arhivi in muzeji Slov nsk zakonodaja, zlasti zakon o naravm ir k altu m1 dediščini,4 vsaj* v treh členih nakazuje razmerja med arhivi in miizeii; 87 Člen definirr temeljne dejuvnoiti muzejev. Mtd ostalimi so naloge muzejev tudi zbiranje, urejanje in hra njenj.i premičnih spomenikov in 7nr.menitosti ter njihevo evidentiranje in dokumentiranje. Vendar pa z?.dnji odstavek istega člena jpsno pravi, da se opisane muzejske dejavno;iti ne nanašajo na arhivsko gradivo, ki ga hranijo. Ta odstavek se namreč glasi: »S premičnimi spomeniki iz tega Člena ni mišljeno arhivsko gradivo«5 Ta odstavek jasno določa, da arhivsko ¿radNo, kot ga opre-delj'ujr zakon, ni predmet delovania muzejev. Po teh dclodlih naj bi torej celotno arhivsko gTadivo, ki ga hranijo muzeji, prišlo v pristojne arhive, Vendar pa je v nadaljevanju eakonsfca dikdja nedosledna m to za arhivsko gradivo, katerega vsebina se nanaša na delavsko gibanje in ljudske resolucijo. Člen 101 »akona se n?.mreČ glasi: »Zavodi, ki preučujejo ?go Jovino deiavskeg? gibanja in ljudske revilucijt, opravliajo nalogi varstva 7a arhivsko* gn.divo, ki ga sami hranijo«.6 To določilo je nejasne, ker ne opredeljuje, kateri so ti zavodi oziroma subjekti, ki proučujejo zgodovin"» ddavskega gibanja in ljudske revolucije in smejo opravljati tudi varstvo arhivskega gradiva, k. je predmet njihovega proučevanja in ga hranijo. Teh zavudov ne opredeljuje niti komentar k zak inu o naravm m kulturni ded-ščinr"7 Ker zaken gjvori o zavodih m ne !e o ¿.nem zavodu, je jasno, da s 101. členom "akoni l miš. le arhiv Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, ampak tudi druge irstitudje, ki se ukvariajo s proučevanjem zgode vine delivskega gibaria 'n ljudske rev< ilucije. To 26 Čiankj in razprav ARHIVj XV 1992 pa so tudi muzeji revolucije m delavskega gibanja in oddelki za proučevanje ljudske revoiu-cije m delavskega gibanja pri splošnih muzejih. Dejstvo p? je tudi, da vsi tovrstr, muzeji in oddelki gradivo s svojega področja tuai branijo. Zakonska nedoslednost meti, saj bi pričakovali, da bc za tovrstno gradivo pc muzejih pristojen arhiv InStituta za novejšo zg_dovino. Vsi tovrstni muziiji bi morali z arbivom Inšututa za novejio zgodovino strokovno tesno sodelovati, pa muzeji ne bi izpolnjevali pogciev str Dkovno^ti ji materialnega varstva za pr njih sh~anjeno arhivske gradivo, bi ga moral prevzeti arhiv Inštituta za novejšo zg^dovii.o. Vendar tega zakon ne predvideva. O tej problematiki bi bilo potrebno razmišljati pri morebitnih oDpolniJih zakona o naravni in kaltunu dediščini. Zaradi nedorečenosti tega dela zakonodaje se arhiv' znajdejo v dilemi ali muzejem trvrstno gradivo prepustiti, prevzeti v rtgioralno prfctojm zgodovinski arhiv, muzeje napotiti na sode'ovanje z arhivom Inštituta za novejšo zg idovino ali na upoiabiti določila 102. člena Tako na v naravni m kulturni dediščini. V splošnem velja, da se muzeji zelo nerac. ločijo od arh ivsktfja gri diva oziroma muze skib arhivskih zbirk m ga težko izroiiajo pristojnim arhivom. Za to je več razlogov. Muzeji svoje arhivsko gradivo, zlasti če gre za nmtskt zbirke arhivskega fjradrva, običajno obravnavajo kot muztalije in ga tako tuai obdelujejo Vpraianje je tudi, al. fragmenti fondov, ki so običajno v muzejskih zbirkah, niso bolj eksponati, kakor pa arhivsko gradivo, ki mora v obliki fin da predstavljati zaokroženo celoto in mora idražati družbe na dogajanja, Muzealci arhvsko gradiv oziroma muzejske arhivske zbirke običajno kot muzejske eksponate tudi vpišejo v svoje uradne evi dence in že samo to dajanje skiraj onemogoča prevzemanje njihovega arhivskega gradiva. Dejstvo je tudi, da st muzej zlasti težko loči od stLrejfegp arhivskega gradiva, k; so ga pridobili na tak ali drugačen način veliko prejT kot pa so bili v krajih ali regijah ustanovljeni arhivi. Zavedajo se, in to upravičeno, da sc s pndobitvijo tokega gladiva le-to skoraj zagotovo rešili pred izgube in uničenjem Kkrat pa je večina, »lasu starejšega gradiva nc le odličen zgodovinski vir. ampak tudi lep eksponat. V marsikaterem mu ztju so poškodovano arhivski gradivo, ki ga hranijo, tudi že restavrirali. To je povezano s stro Sk in tudi to je dodaten muzejski argi nent, da grabiva ne želijo izročiti arhivu. Pomemben razlog, da sr arhivi in muzeji pogosto ne morejo dogovoriti za arhivski prevzem njihovega gradiva in muzejski* arhivskih zbirk, je tudi čustvena navezanost nr gradivo Za pridobitev posameznih vrst arhivskega gradiva je običajno potrebno veliko osebnega prizadeva- iij tudi požrtvovalno urejali, po potrebi restavrirali skrbno varovali, j po rahljati in nudili zunanjim korist likom, so tudi čustveno navozam in ponosni. S svcim delom so si pridobili z?-jpaiijc. dar avalcev, ki so muzeju svoje gradiv^ zaupali Načeto delo še traja...«. V nadalj svanju dopisa pa je zapihano: » ..Kolegij tudi poudarja, da bi slthema odtujitev posameznih večjih ali manjših delov fonda, odvelo muzeju gradivo, ki ga uporablja pri svojem strokovnem delu, globoko b' zarazalo v črstve delavcev in jim hkrUi odvzelo velik del požrtvovalno vlo.5ečega dela. Odvzem gradiva bi prekinit tudi tekoče dcelo id vzpostavljene zveze zauranja z zunanjimi sodelavci. Zato so se delava iznskli, da Goriški miitej svojega gradiva ne oestopi ... Pokrajinskemu arhivu pa bodo posredovali kopije popisov v inventarjih knjigah m kataljgih...«8 Pogosto se pn dogovirih o pievzemu muzejske ^a arhivskega gradi a v prislojni arhi" muzealci izgovarjajo tudi na dejstvo, da tudi drugi muzeji 5e niso oddali arhivskega gradiva. S citiranjem dela dop:ša GoriJkeg i muzeja sem hotel le na plastičen način nakazati na ugovore muzej «kih d nI a/cev, kadar se dogovarja mc o prevzemu arhivskega gri,diva in muz^skih arhivskih zbirk. Taki ugovnri so značilni za vse slovenske in verjetno tuai muzeje v drugih državah Menim, da je potrebno zaradi korektnih od-nusov z mu; -;jsk'mi kolegi uporabiti St eno možne it, ki jo dcpusča 102 Člen zakona o naravni in kulturni dediščini ob upoštevanju vsaj minimalnih pogojev, ki jih določaio za1 jnski predpisi o strokovn jsti in materialnem varstvu arhivskega gradiva v muzejih. Člen 102 do'oča: »Arliiv lahko s pogodbo prepusti po: Mrežnim organom in organizacijam določene vrste arhivskega gradiva in jim zaupa \RHTV1 XV 1992 Članici in razprave 27 opravljanje posameznih naljg v zvjzi z njimi ter hkrati dc Joči poguje za upiavljanje tega gradiva«,' Kakor je uporaba tega člena za arhivsko sodejovanje z muzeji (pa tudi z drugim ustanovami, kar pa ni predmet tega razmišljanja) do-"ra, pa se je tr.:ba zavedati tudi morebitnih negativnih posledic ki oh trm lahke doletijo arhiv, ki je z muzejem sklenil om enjeno pogrdbo. Na to nevarnost opc »arja komentar k 102, členu zakona in to je potrebno na tem mestu še posebej poudariti. Komentar piav takole » V prmeni, če varoval c arhivskega gradiva ni aktiven m se z arMv.kim gradivom dogajajo nepkavilnosti. ie za to odgovoren pred družba arh»v iii ne varovalec, Ta je sicer odgovoren arhivu pc pogodbi, toda pred družbo je v vsakem primeru odgovoren arhiv, ...tudi za arhivsko ^adivo, la ga je prepustil v upravljanje pc pogodbi drugemu « Arh v je namreč odgnvoren ¿a slab izbor oziroma napačno pre sojo pogojev, ki jih za opravljanje artSnkih nalog nudi muzej. Arhiv se ob moreb:*nih nepravilnostih ne more izgovariati na pogodbo.-0 Prav zaradi omenjenih nevšečnosti, ki tehki doletijo aihiv, ki je sklen i pogodbe o prepustitv' arhivskega gi aarva v upravljanje muzeju ali kakšni drugi instituciji, so pogoji k« jih arhiv predpisuje s tako pogodbo zelo' strogi, Muzeji morajo namreč zagotoviti primerno materialno var tvo in dostopnost njihovega arhivskega gradiva in muzejskih arhivskih zb:ik. To pomeni, da moraio na eni strani zagotoviti tudi prostor za študijsko in znanstveno raziskovanju njihovega arhivskega gradiva. To pa je včasih težko, zlasd pn iranjilih muzejih Na drug? stran1 pa mora o muzeji, s katerimi se sklenejo pogodbe, zagotoviti tudi primemo strokovnost, kajti delavec, k; je zadolžen za opravljanje strok, ivnih nalog na muzejskem arhivskem gradivu mora imeti visoko izobrazbo, opraviti pa mora enak strokovni izpit kot arhiv"".t in to v enem letu pc skleni-v1 pogodbe. Izpitni program je določen s pravilni' kom c pripravniftvu in opravljanju strokovnih iz pitov za delavec v arhivih.11 Če muzej, s katerim je bila sklenjena pogodb? po 102 ilenu zaki-na o naravn1 in kulturi) dediščini, ne izpolnjuje opisanih pogojev, se s pogrdbo prepuščeno arhivskr ■ gradivo mori. prevzeti v arhivski depo pristojne athrvske usta novi 5 Uporaba 102 Člena zakonr o naravni it kulturni dediščini v slovanskih arh-vrb Po podatkih ki so mi jih posredevali slovenski arhivi, je uporaba 102. člena zakona o nar?vm in kultur^ dediščini izredno skromna Na območju Slovenije so sklenjene le tri tako pogodbe, dve'je sklenil Arhiv SR Slovenije, pa šo to le eno z muzejem, drueo pa z Univerzo Edvarda Kard lja v Ljubljani, eno pa Zg idovir-ski arhrv Ljubljana, Leta 19E5 je Zgc ioviniki arhiv Ljubljana skhnil pogodbe s Tehniškim muzejem Ž-Uzame Jesenice oziroma z Železarno Jesenice, v katere okvir sodi muzej. Leta lSlig pa je \rhiv SR Slovenije pogodbo sklenil s Slovenskim Šcskim muzejem v Ljubljani. V o*ieh prim:rih se pogodba nanrša na gradivo, ki je zbrano v muzejih, pri Slovel iskem folsk jm muzeju pa še na arhivsko gradivo, ki ga pu mvodilih Arhiva SR Slovenije odbere iz dokumentarnega gladiva. Id nastaja Dri uradnem muzejskem poslovanju, V obeh pogedbah so definirane arhiv ;ke naloge, ki so prepuščene muzf em, ir obsegajo matrialno varstvo, strokovno obdelavo prepuščeih jim fordov m muzejskih arhvsk'h zbirk vzporedno z izde,avo pripomočkov za raziskave arhivskega grp.diva in objavo gradiva lagitavl-an em pogojev za znanstvene raz skave arhivskega gradiva skrb .za kon-iervacijo, restavracijo in mikrufilmanje njihovega art ivskega grad^" ter vodt nje predpisanih evidenc 7a. prepuščeno jim arhivsko eradivo. Muzeja morata posredovati še podatke za zbirne evidenco arhivskega gradiva v Sloveniji, ki jo zah! sva 99, člen zakona o naravni m kulturi i dediščini. Prav tako morata muzeja arhivoma posredovati letne delovni, načrte in letna delovna poročila o delih na fondih, ki so jima prepuščeni v upravljanje. Sestavna de) ob^h pogodb sta tudi seznrma fondov, nn kutini muzeja opravljata arhivsk i dela. Po podatkih, ki sem jih zbral ab pripravir tega prispevka, drugi s'ove.iski arhri z muzej' pa tudi drugim u.sti.ac air še r.so skleniu nob;nih pogodb ki jih dopušča zakonodaja. Ponekod so o uporabi 102 člena citiranega zakona že raz-m:šljah vendar za njegovo uresničitev še nioO naredili ničesar Dobil pa sem vtL, da bi arhivi pogodbo sklenili z maisikaterim muzejem, če t te organiziral kot Jovemko arhivskr akcijo. 6. Dobre in slab^ strani uporabe 102. člena i.akona o naravni in kulturni dediščini Člen 102. zakona o naravni in kulturni dediščini orrogoča, da so arLiivi pn sodelovanju z muzeji pa tudi z drug-mi mštitut.jami boij pri lagodljivi, kar ob pametni uporab1 tega določila omogoča tudi korektne sod :lovanje s sorodnimi muzejskimi ustanovam' . Ob uporabi določil omenjen ga člena zakona pa se pojavljata dve mnenji. Prvo zagovarja tezo, da ni najbolj pomembno, da se arhivsko gradivo nahaja v arhVih, ampak jc lahko shranjeno tud. v muzejih, saj ie najbolj pomembno, da jc ohranjeno prim :roo materialno vavovano in strokovno obdelane tei evidentirano tudi v arhivih Arh i morajo imet nad njim pregled 28 C- nki m razpravi UIHIVI XV 1972 da mcrebitn", raziskovalce lahko napotijo na pravi meslo. Ponovno pa je potrebno po-idantl aa morajo muzeji za sklenitev pogodbe po 102, členu omenjenega zakona izpolnjevati pogoje, navedene v predpisih in povzete v pogodbah, sicer mora arhivsko graiivo n. muz^ev preiti v pns*ojno arhivjke institucijo. Zagovorniki d.-ugc leze pa nu tujo, da arhivi z uporabo 102. ¿lena citiranega zakona izgubljajo družbeno veljave in zakonu zaradi tega doloula očitajo nedoslednost, Po tem mnenju je posebno, da vje arhivsko gradivo, ki je shranjeno po muzejih (pa tudi v drugih fnStitucijah), prevzam jo pristojni arhivi. Zagovorniki te teze -majo za svoje, zahteve tudi prerej motne argumente, sl, io redke ustanove, ki bi izpolnjevale vse pogoje za varno m strokovno hranjenja arhivskega gradiva. 7 Sklep Z ozirom na povedano !e vprašanje prevzLmanja arlvvskega gn.aiva in muzejskih arhivskih zbirk potrebno reševati z vsakim muzejem posebej. Ne b: bilo smotrno, da b, dolofcilr 1Q2, člena zakona o naravni ir. kulturni dediščini uporabljali kar pri vseh muzejih. Iikrat1 pa ne bi bilo pametno, da z muzeji, ki spolnjujejo pogoje za hranjenje ir. strokovnost ne bi sklepali pogodb o prepustitvi arhivskega grrdiva, ki se je zbralo pn njih in jih zakonodaja dopušča. Ob morebitnih popravkih in dopolnilih zak Dna o naravn in kulturni dediScini pa bo potrebno doreči, kako je z arhivskim gradivom o deiav-skem gibinju, uarodnoosvc oodilni vojni in ljudski revoluciji (kar opredeljuje 101. Člen zakona), in je «hranjeno v specializiranih muzejih m takih oodelkm pri splošnih muzejih. Opombe 1 Majda Smoli Zfcoderviita slovenske arnivistikc in arhivska uužbe, Arbi.sk: priročnik, zvezek 4, Ljubljana 1976; Encu^opedja Suweruje 1 (A-Ca), Ljubljana 19P7, str. 112-119; Vodn:k [x> uihivih Slovenije, Ljubtjatr 1965, 2 Ljudmila >iak. Arhiv, Argo, lii form olivno glasfo za muze'-Jco dejavnos , letnik XXVII. Ljubljana 19R8, str. 110-112 3 Dejan Vončin?: Fotografije Argo, letnik XXVII Ljubljana 19"8, str. 47-55; M^eta Mikuz: Platmi, Arg« letnik XXv^!. Ljubljana 1988 str, 71 72. 4 Zakon o r. ravni in kultuim dcdiJČir', Ur. L SRS, i». 1/81 5 Zakon o naivni in kulturni de^iičini, flen 87 zadrji odstavek, Ur. L SRs, ¿t 1/81. C Zako" c naivni in kuuurni deJ'ičini, 101, Člen, Ur, L sRS, št. 1/81, 7 Dr, Jože Žon"\r: Predpisi k urejanja aihi/skt dejavnosti, Arhivf Glasilo Arhivskega druitva ji irhivov Sloveniji IV,. SL 1-2, Ljubljana 1981. 8 Dorrö ooriikega muzeja v Novi \jorid P^tiajuiskemu arhivu v Nor Gorid z dne 18. 5 1988. 9 Zakon o ttiravm in kdturai det'iüäni, čLn 102, Ur. L SRS, it. 1/81 10 dr. Jaze ¿onian Predpisi k arejanju aitaivsk dejav nosti, Arhiv!, IV-, iL 1-2, Ljubljani ^981, -,tr. 9 in 222? 11 pTivilnik o pripravnii. u in opravljanju stiokjvnih 1zpi-tov za. delava v arhmh. Ur. L SRS, it. 46/81 Literatura - M^da Smole, Zgodovina slove 'ske arhivistiki- m arhivski: shižbt, .VrhrvsH priročnu, zvezek 4, Ljubljana 1976 - Enciklopedija Sloveniji 1 (A-Ca), Ljub'jans 1987 - Vod.niic po arhivih Slovenije, Ljubljana 19ti5 - Jože Žont?-: Predpisi, ki urejajo irhivsko dejavnost, Arhivi Glasilo Arhivskega duStva in jhivov Slovi sije, letnik IV., ll 12, Ljubljana K81 - Peter Petru: Stanje slovenskih muzejiv, Argo Infbi mativn« glasila za riuzejsko dejavnost, letnik XX-XXi, Lžubljina 198? - Dejan Von&i': Fotograf [t, Ma-jeta Mikuž PlaJcti, ljudmila Osjak: Arhh, vse Argc, Glasilo za n- izejsko dtjivnofit, letnik: XXVII Ljubljana 1088 - Lsonhardt A Hole: Was ist Bi^Ucthdcs-^a* AibK und Must omsgut? Dcr Archivar Mi 'eih'igsbiatt fTir deuu-h s A -hi™ ser. letnik 42, maj 1989 ZLiAMMEiiFASSUNG Abgr~rzurg des Ai hivgutcs zwlsrhen den Archiven und Museen (Ku.Tcfctat für die Beratung dc.r Archiv Arbeiter Jugo^lawi :as in Postojna vom 18. - 19, Oktober; Janez Kopač Der Betrag beiaßt sich mit der bekannten Tatsache, daß alle Museen in Slowenien audi das Archivgflt aiHbewahfen, das laut der gültigen slow, nischen Ar*iiiv-gesetzge ung unter den Schutz der zusrlndjt>er historischen Ar Jiive aof der RepuVUk und Regionseben» gehört Es ist die Tatsache, daß die Mus^n im allgemein En das komplett Ariirvgut dei RigLtranubilder nich. autbewahren sor.dem sind bei ihrer Studi.narbcit zahlre.tfae the-matisdn ,\rehivgii'.ammlungei entstanden. Soicne Weise dus Arf-hivgutsam^elns ist vom Aspekt de« Schutze* rrekte° Verhältnis zwisch n Ziemlich ver Fachfragf. zwisch Archiv n und Mui-en an. Auf ditse wandten wisc ■nschaftJkhcf und Kuh urins Li tuüonea «Aalten. Weise wurd* sjrh, noch immsti arhivistike v zadnjem Času vraj nekajkrat Tako j menja to problematiko d skusija na XII. zbor jvanju sloven s lah arhivkih delavcev oktobia 1986 v Ormožu posvečenem d: užbemm dr javnostim, diskusija na posv:tovrnju o t:hmiini dokuirentanji« ter razprava na koordinaciji slovejskih arhivov bta 30 Članki in razprave ARHIV, XV iy92 1986. IzgLda, da se po!eg staliiča, ki dosledno upoStevs zaKoniika določila in brezkompromisno zahteva «arhivsko gradivo mora v arhiv«, pojavlja se spravljivejše mnenje o potrebi sod slo vanja arhivov s starejšimi »sestrskimi« ustinovami (muzeji, knjižniiki sprejema zatečeno stanje, t.j. hrambo arhivskega gradila tuai v nearhivskin ustanovah Tt;kit Arhivsko gradivo mora v arhiv je bil pripravljen kot osnova za diskusijo na seji koordinacijskega odbora arhivov (oz. direktorjev arhivov), kjer naj bi razpravlj-li o problemu, »da arhivske gradivo zbirajo tudi druge kal turne in-stitudje«. Avtor postavlja v izhodišče razmišljanja zakonske osnove arhivske službe (zakon o naravni in kulturni dediščini), :7postavija kot problem di jstvo da »arhivska Južba Slovenije sama zaradi skromne zasedbe ne jzvaja vseh določil ZNKD«, da je -sam zakon v nasprotju z zakonom o knjižničarstvu (glede knjižr.Snega gradiva), izpostavlja pa tudi v»o ostalo gradivo, ki se ga Želijo prilastiti drugi (fotografije, načrte, scenske osnutke, gradivo ZZR NOV).5 Kaze, da sc vprašanja povezana z artihr.kim gradiv i m za muzealce vseeno mar) pereča. Ob predstavitvi rezultatov ankete Skupnosti muzejev Slovenije 197^-77 najdemo v preglednici »muzejski predmeti« tudi arhivsko gradivo (in kniigc kot muzealije!), le, da ni ptav jasna merska količina. Pove pa nam, da muzeji hranijo (spisovnn) arh vsko gradivo, ostale zvrsti (načrt fotografi)-. ird.J pa najdemo razvrščene v pre-gli dnici » dokumentarno g-adivo«. Prav zanimive pa je misel, nij bodo »arhValije urejene pc pravilih te slu*be«, kar je konec koncev tudi želja slovenske arhivistike.® Tc kaže. tudi prepletanje pojmovanja arhivskima grnaiva in muzejskega gradiva (muzealij). Sicer ne bi m igl1 brez zadržkov pniegniti mnenju enega od muzealcev, da med muzejem in arhivom »ni zelo bistvene razlike v tem, kiikŠno gradivo zbirnta« in da v arhivih hranvo tudi muzealije, venaar je res, da ločnice med muzejskim in arhivsknn ni mogoče zelo korsek-ventno potegniti.7 To ugotavlja tudj Himrova analiza arhivske dejavnosti. Muzeji, knjižnice n raz;skovalne organizacije imajo pc ugotcvitvrih te analize nekaj sto tekočih metrov arhivskega grpdfva, ki so ga zbrale. To jc rezultat prejšnjih fpz razvoja arhivska dejavnosti (in današnjega zbira ija) ali pt tega. da so isti prrdmef' lahko bodi-: ar h: /s ko bodisi muzejsko bodisi knjižnično gradivo. To gradivo je - piše v analizi - gotovo nadpovprečno dobro varuvaro, a ne kot arhivsko,8 3, Arhiv dco gradivo in muzeji - rezultati ankete Pravzaprav ti ebo pc enotni obravnavi predmetov in spisovnega ter drugega gradivay povezanega z neko osebo kot dela kulturne d ;diščine, ki je »po obliki sicer* (tudi) »arhivsko gradivo«, po vsebini pa muzealijn,10 Zanimivo je tudi opozorilo o hnmbi muzeahj v arhivih^)11 ter navedba, da tega zakon ne dopušča. Poseben problem je tudi arhivsko gradivo, ki ga muzeji - zaradi posebnosti razv^i muzejstva in arhivistike - h-anijo. Največkrat želijo obdržati gradivo, ki ima ustrezne prezentacijs-ke možnosti, ki je zanimivo radi kot razstavni eksponat, ter tistega, ki je povezan z raziskč vilno dejavnostjo po. ameznega muzeja. Zatečeno stanje gi^de hrambi arhivskega gradiva se največkrat jpoSteva, čeprav obstaja težnja pri arhivih, pa tudi pn muzejih, da g-^divo, ki je bolj slučajno ziJSlo v muzej, izmčijo pnstojnemi' arhivu. ftRHTvi XV 1992 Glank> t razprave 31 b) urejenost arhivski ga gradiva v muzejih m pomivanje arhivistiki Gradivo je v muzejih VwCji del ustrezno hr&iijino, popisano večkrat kct muz.-alf c, kdaj pa tudi po načelih arhivistika. Muzejski kurtosi imajo, če žc ne (strokovnega) ¡zp:ta "in arhivistike vsaj veliko izkušenj z delom z arhvskim gradivom Preseneča pa precejšnje nepoznavanje arhivskih vodnikov ter pos-,be; rubrike -»nuve pridobe tve* v naSem glusilu Arhivi c) možnost prepustitve gradiva po Členu 102. Muzeji ne kažejo kakšne pretirant vntme za hrambo arhivskih fordov kakor jo dopušča 102 člen naiiga zakona, z izjemo gradiva, ki it nanaša na specialnost muzeja (zgodovina, ^rhitcKtuni, pomorstvo, Šolstvi ali na trenutno raziskovalno dejavnost, pri čemur bi si muzej rad olajšal jporabo arhivskega gradivar ne pa tega trajneje! hranil. Kazp, da gre pr zbiranju arhivskega gradha s strani muzejev res le za privatno gradivo, darila in volila, za trajnejše prevzemanje arhivskih fondov pa je interes kvečjemu pri .specialnih muzejih. Tc se lahko rešuje v okvi/u 102. čl ;na.12 d) med konkur neo m sodelovanjem. Glede sodelovanja med muzeji in arhivi pa prednjači želja po boljšem medsebojnem Lifcrmiranju. Prav tako omenjajo muzeji skupne prezpnta-cije in skupno t i rensko delo. Glede težav razmejitve pa naglasajo, da do konkurent ne bi smelo ¿riti, temveč bi se hiIo potrebno ghde posarr iznih kategon pradr a dogovoriti za dovoli 5ir;iko razmejitev. Ali kot beremo v edgovoiu Arhitekturnega muzeja: »smirelni dogovori in razm sjitve bi bi't na tem področju Se kako dobrodošle - s poudarkom na ★smiselni* in »dogevon« 4, Za zaključek - dileme in razmuJ .anjn Čeprav je odločnost brezkompromisnega stališča (rrhivsko gradivo mora v arhiv) razumljiva predvsem z vidika potrebe po spostnvanju zakonskih določil in zlasti upoštevanju arhivov kot enakovrednih ustanov s področja kulture, pa-bolj pomirljiva ujmeritev sicer naspr Dtujt nedopustnemu zbiranju (delov) arhivskih fondov s strani muzejev v današnjem času, glede tega, kar hladijo muzeji, pa se zavzemam boli za enotne evidence tega gladiva, arhivstieni pristop k urejevanju, kikor pa naprezanju, da b vse arhivsko gradivo le zbrali v r_rhivih. Še vet, zdi se celo, da bi širše uresničevanje zahteve po ustrezni strokovni usposobljenosti muz.:alcev, ki delujo z aihhr.kim gradivom, poveeaia .ne p.av Številne vrste usposobljenih arhmstov, in upoštevaje ugotovitev, da je gradivu v takih nearhivskih ustanovah nadpovprečno dobro vamvano, si kaže prej prizadevati vldjui itev »muzejskih arhni- stov* v stroko, kakur pa vojskovati vojno za Že dobljeno kulturno dediščine! Kot problem razmejitve se postavljajo predvsem n ;kc:iko bolj obrobna problematik privatnih fondov, po drugi strani pa gre za multiplici-rano eradivc, kot so fotografije in razglednice Kakor ni nobenega dvoma, da je prevzemanje arhh >kih fordov razlieaih institucij v piistojnosti arhr ov, k' (v Sloveniji) ud; razglasijo seznam teh, od Katerih bodo prevzemali arhivFko gradivo, pa predstavljajo privatni fond (delno tudi zbirke) več ali manj 3ad privatne iniciative in zavesti na en: strani privetno last, na drugi pa sc v primeijavi z arhi institucij vendarle nekoliko skromnejši pc pomenu S stališča potrebnosti varovarja in zb:rania tudi gradiva v privatni lasti je torej Še kako dobrodošlo- da del te dejavnosti opravljajo tudi muzeji, saj je s tem zadoščeno vsaj deloma težnjama arhivistike gredivo ohraniti in omogočiti njegovo jporubc Zlesti čc gre za darila muzejem ah za arhi/ske gradivo ki je v tesni zvezi z muzejskem predmetom, nimajo arhivi nobene osnove » naglaš:vanje konkurence, razen seveda, če gre pri hattajanjfl zb rk arhi sk ig< gradiva (ob raziskovalnem delu muzejev) za izločanje teta iz obstoječih fondov na terenu, ne pa za zbiranje dokumentov pri pc a mi znikih, kar bi bilo sicer izgubljenega, Gl-.de mej n D.ga gradiva, kakor so drobni tiski, fotografije in razgiedipee, r.i prav nobene Škode, če tovrstno 'gradivo hra.iiju (in zbirajo) kulturne mstitucije, ki jih to zanima, saj je vse več tevrstne kulturne dediščini ne le v prrvatm lasti, temveč sprivr.tiziranj ti nedostopne Zavzetost privatnih zbiralcev, ki po ¡večajo temu W0j Čas, denar in znanje, pač pr :cej presega zavzetost bibliatekaijev, muzealcev in arhivi'tov. Arhivisti sicer težke priitijaro" na poiinovane muzealije, ki obsega tudi (nekatere) zvrsti arhivskega gradiva - ni pa ta mtief n i tuja muzealcem, in s stališča razstavne dejavnosti iščejo ekiponate pc zanimivo: ti, like vmh kvalitetah, umetnostnem pomenu, ne glede na to. ali gre za trodimeniioi.alni prrdmct ali zapise na papirju. Bolj KaKor teoretično prerekanje m prektična konkurenca pa velja z vidika skupi,e skrbi Ta varstvo kulturne dediščin poiskati spre-jemliive in živijenjike rešitve; široke, razumevajoče m prožne, s ij v sporih potegne vedro najkrajši konec naša skupna skrb - kuMurta de-(^šČina, Opombe * Korefe .t aa temo razmejitev irhh-skegi gradiva z Zveznega posvetov—ja Zveze arhivildh dciavcev Jugos, i, j- v Poštnini i8. do 20. oktobra 1989. 32 Članki in razprave ARHIV, XV iy92 1 Ana Zalete y, Zgodovirski pogled zakonodaje o sponi, niikcm varstvu in o arhivih, v: Arfrti, UI/1980, str. 29-39 Jasli sir. 33. 2 Zakon o arhhr'.em gradivu in o arhivih, Ur. L ¿RS, 4jfi6 ČL 1; Zakor o naravr in kuiturni d 'diiiinj, Ur. L SR5, 1/8* čl 58. 3 zai on o m izejih OJr. L LRS, 32/59 in sRS, 1L55). 4 Disku; a na posv tovanju Ijhnična dolcumen'icija jem de" kulOime dciiičine, v. Arhivi, DO i986, itr. 84-f5, 5 Peter P Klavne: Vnivskn gradivo rrora v irhiv, tifikopl*, 2 st'.; pnm. Seia Kdoi linaajskegr odbor i rhivov 11. 9, 986, St. 7, v: Obv stila Arniva SR Slovenije, 110, september 1986. 6 Peter P j tm Stanje '»venskih muztjčv, v. Argo XX XXlf Ljubljana 19f2, str, 62 73. 7 Peter krelič: Arhitektura, tehničn. dokumcntacna in Arhitekturni muzej, v: Arhivi, DO'- 986, str. 61 67 8 Jaze Humcr. Analiza o .rhivsla deiavno.ru (Analiza o naravni in kulumi dediščini ID), P<*nubtiiki komite za kuioiro. Ljubljana 198^ 82 str + pri' 'tip' opis). Ta omenja, »dr so tsu predmet? lah':o bodii irtiivsko bodisi mizejsko bodii. knjižnično gradivo*- O danainjc~i zbrranru rokopisi a pripomba M. Drnovi^ na tipkopL., ar dize v Zgodi »vinskim yrhivu V jbliana 9 Vp.al. lik je biT poslan avgust- 198? slove nsldri muzejV;m s grožnjo, da odgovorijo na i tiri vprašana: 1. Dciirucija irhtvskega gradiv*- razmejitev s premisli mi sporni niki in znam;pf*jMtmi ter rmriali.Jimi nasploh, 2 Hrambi in ureienosi arhivskega gradiv-, ter izctorazha delavni, ld skrbt za to gradivo v muzeju, 3, Interes za hrambo urhivskega gradiva v z"ezi s 107 Senom ZNKL, 4. Konkurenca in sodelovanju med muzeji in arhivi pri zbiranju in varovanj*1 arhivsk^a gradivi Z"? odgovore se zahvaljujem Revirsk mu enizepi LR Trbovlje, Pokrajinskemu muzeju Celje, Pokrajinskemu muzeju M'nbor, Muzgem radov'jiSke občin :-Ktwa-£bemu muz ju Kropa, Potnarekemv. muzeju s«etgcj MaSera iinn, Narodrimu muzeju, Arlvtekiurnemu muzeju. Dolenjskemu muzi :ju Novo m^to, Koreji ;mu pokrajinskemu muzefu rcvolrcije Slovenj Gradee 10 Odgovor Arhitekturnega muzeja Ljubljana, dr. P. Krečjf- 11 Odpovor Narodnegr muzeja. Priir tudi članek v op. 7. 12 K"t primer naj se omeni, da je v dogov iru z Arhivom SR Slovenije, ta je liizgiasil med im triki arhivskega gradiv.. tudi Učitiljski pevr'd ¿bor Emii AdariiČ, Ljubljana, njegovo gradivo prevzel arhiv Slovenskega soLiiigu muzeja. Ta hram tudi predvojno gradivo tega zbor, nred "»rhivskiri gi^rlivom pa je prevzel tua muieilije (predme'e, nosebnr dnrila zboru). Z\ JSA MM ENFASSUNG Musccn und Archive - zwischen Konkurrent und Zusdtntn narbeit am Are/iivgut schütz Braake SüSier Der Beitrag von der letzten Eiratung der jugoslawisch _n Archtviifttp (Oktober 1989 in Pos-ojnaj stellt fest daß dir Probleme der Asgrnzung umer Musealien, Archivaiien vnd Bibliotheksch riftgut am häufigsten von den ArJuvanstalten und nient "on aen in a, aas sich an Speaialltlten dis M'seums (die Arrhi'»Jrturg-schichte, das See-, Sehulwcsci1 odnr an dii ^mjmenL"nc) Forschung tätigteit beziehen. Es sieht aus, daß ec beim Ai chivgutsammeln seitens der Museen vor allem für privates Arenivgut, üeschsnke -and Vormikhtnisse pdit Hia^htlicht .der Zusamn naibeit zwiscl.cn den Museen und Archiven »eht dir Wunsch n*-£h der pegenscitigen Informiemng, Bc trebungen nach den gemeinsamen Prise n-'ationen und der Terrainarbiit vor. "Hinsichtiicht der Ab-grenzi'Tfgsproblemvük betnnr.en sie das Bcdutfiiis (li der genugind breitea Abgr-nzung im Hinblick auf die einzelner AreiivgiiutategorieiL Oder wie mar. in der Antwort de« Aichitekturtiuscums lese kann: dring tr äße Verabredung :n und Abgrenzungen wären in diesen Ber rieh sehr willkommen - mit dir Beto:oug ^f »sinngemäß« und »Verabredung *n«. Mehr als fcorrpromislos: Auflassung »das Anchivgut muß in? Archiv« ist real uni1 beiiihigund die Richtung, die s»Ä oem aichtzugeia aenem Sammeln (der Teile) dei AdWvbcitände seitins der Muieen h^utzu' ige iwao widersetzt, hinsichtlich desjenigen, was von den Muse:n schor aulbewhrt wird, ninmt sich jedoch mehr für einen archivisti chen Zutritt zur der ¿inorduiig einheitlicher Evidenz diesem Archivgu' ^ ein als fürs Bemüh n, alles Arth ¿ut in Arhiv^n moi zu sammetn. Noch mehr, es scheint soga' dab die \'erwirLichung der Forfirnng nach der entspr :chende-■ Fachbeiäbigung der Musealen- die mit dein Archivgu'. zu tun luben, nicht sehr zahlreiche Reihen der Archiviii vergrö jem würdi. Mehr als th toretisch i Ausei landersetzen und piald^ch-; Kctikurcnz gilt es: vom Aspekt der gern insamen Sorgt, für den Schutz der KiJtu/cibxhaft "nnehmbare Lebenslösung^n zu finden. In den A selnandersttzungen zieht immer das küize»t') End" ursere gnmeinsane Sorgr - Kultuteibschaft VRfflVi XV 1992 Članki in razprave 33 Nova organizacija Mednarodnega arhivskega sveta Zdenka Raj h Štiri leta, ki so pretekla od XI mednarodnega arhivskega kongresa v Parizu leta 1988, so bila i/polnjena z mnogimi dogodki zgodovinskega pomena. Delovni pogoji mednarodmh organizacij so se radikalno spremenili. Se včerajšnji ideološki konflikti so izginili z osupljivo hitrostjo, svetovno gospodaistvo pa je v procesu popolne reorganizacije. Arhivi so bili takoj in neposredno prizadeti zrradi sprememb, do katerih je prišk v centralni n vzhodni Evropi. Mednarodni arhivski svet (v nadaljevanju MAS) je moral zaradi teh dejstev v svoje nove delovne programe vključiti tudi nove aktivnosti in s tem odgovoriti na novo porajajoče se potrebt. Poročilo, ki je b"Jo podano n? zasedanju generalne skupščine leta 198?; je že talcat opozorilo ra porajajoče se problem^ v organi lira-nesti MAS. Ti pa so v preteklih Štirih letih postali Se večji in izkazalo se je, da je novT organi ciranost nujno potrebna. Prišel je trenutek, kc je bile potrebne premisliti pnrvila delovanja, financiranje in strukturo M \S m jih pu pottebi tudi prilagodi':; no-vonastalim razrrsram. Ponovna obravnava zakonodaje logično izhaja iz sprememb, ki so nastale v sam* sestav" MAS. Ta organizacija, katere članstvo je v preteklih letih naraslo iz 800 na 1700 članov, to pa je pospremila tudi ustanovitev novih sekcij, ki so v -vojem delovanju avtonomne, pa je bila pripravljena prilagoditi svoje delo/a nje no vin i potrebam ' i dejstvom. Nenazadnje pa so tako organizacijske kot programske aktivnosti zrhtevale nove ideje in inovacije. Zaradi vseh nan:zar.ih dejstev e bilo potrebno generalno reformirati MAS. Reforma bi hkrati uredila njegovo strukturo, program, Znance in metode dela tako, da bi bil usposobljen opravljati svojo misijo tudi v novonastalih pobojih. Z- rastjo dejavnosti MAS in njegovo kompleksnostjo se je izkazala dosedanja struktura in delovna praksa kot nepriiu^rna. O err' srvan je odločalo več različnih komitejev in komisij, k: jih je bilo po stari ureditvi dvaindvajset, imele pa so tudi preveliko Število članov. pr vrem tem p? se je širše članstvo čutilo odrinjeno od procesa odločanja, hkrati pa tudi odločitve, k so jih sprejemale razljf^e komisij e^ niso bile sprejemljive za vse članstvo. Ta dejstva se nijbolj nanašaj? na izvršni komite, k: ji de seflaj štel Vidjučno z ex-o£ficio čiani enaindvajset ljudi, kar je bilo odločno preveč- glede na to, ds se ponrmbniri nalogam n: posvečal dovolj resno. Zasedanj? izvršnega komiteja so bila de Igo trajna, poleg tega pa se je pokazalo, da so bili finančni stroški, ki jih je pri tem imel MAS, previsoki. Istočasno se je tudi izkazalo, da člani izvirnega komiieja ne najdejo dovolj časa, da bi bili odsotni s svojih delovnih mest v čisu sestankov Pokazala se je pc treba po tem, da se skrčijo sestanki izvršnega komiteja na najkrajši možni cas. Gl;de na omenjena dejstva se je izoblikoval predlog, da se zmanjša obseg izvršnega komiteja, ki naj bi po novem štel samo štirinr.jst ljudi, vključno s ex-officio člani. S tem bi dobili manjše ii, bolj efektivno telo, ki pa bi take kot do st daj predsiavljalo strateško vodstvo M\S. IJ vedel naj bi se tudi redni letni sestanek delegatov kategorij \ in B, ki unajo na zasedanjih generalne skupščine pravico glasovanja, saj bi s tem prišlo do zazelene širše udeležbe pri končnem procesu odločanja. HKrati pa bi uvedba teh sestankov pomenila tudi kontrolo jk*tvnojti ¡¡vršnega komiteja. Izvirnemu komiteju naj bi stale ob stran; tri kninisije, ki bt s svojim delom pokrivale raz'-'5na področja in s tem dopolnjevale delo izvršnega komit eja Pn tem je treoa omeniti, da je komisija za arhivski rarvoj Oimmiisior. on Aichival a Development (ICA/CAD) delovala že pred tem, tako da le-ta ni novost v st.uktunii organizaciji MAS. Tej komisiji pa se bo,-ta pridružili dve novi, in to komisija za program ski management Progrr nmc Management Commission (ICVCPM) m komisija za programsko podpore Programme Support Oomri-ission (ICA/CSP) Biro in sekretariat MAS se ukineta, naslov izvršnega direktorja pa se spremeni v naziv generalni sekretar, kateregL fu.ikcijo opravlja že vrsto let dr Charles K reškem"*, ti. Tako kot izvršni komite so oostojcci komiteji MAS preveliki po številu čianov m imajo pre-velnc krog delovan a Svojih nalog zaradi tega ne morejo adekvatno opravlja i, poleg tega pa na istih nalogah dela več komitejev hkrati. Rešitve, ki jih komiteji sprejmejo, pa po mišljenju Članov MAS niso vedno uporabne za širše članstvo. Jasno je, da se vri problemi ne morejo rešiti naenkrat. Sicer ne zahtevale nikaki^nih speci fienilt sprememb suatiUa, toda predlagale generalne spremembe bodo jmogočile dol^ročno re-koDStrukrijo komitejev MAf Te spremembe bi se morale nrnasati na 34 Članki in razprave ARHIV, XV iy92 a) Reden pregled delovanja komitejev, ki bi ga izvajala komisija za pr igramski marJigement, b) Zmanjšanje obsuga konrtejjv na in nima! no število članov oz. ekspertov, ki bi zagotavljali zahtevane število ekspertiz v reke"n določenem obdobj-i 'povprečje med 6-7 ljudi). c) Eolj fleksibilno pol i lika ustanavljanja projektnih komitejev s točno določenimi lalogami in tesnimi časovnimi plani. d) Vsi komiteji bi morali biti pri svo *.m dem orientiiani navzven, kar pomer: izdajanje publikaciji, organizacijo simpciijev, posvetovam itd. Rezultat dela v.seh konjtejev oa bi moral biti uporaben za širSe članstvo MAS. e) komiteji, ki se ukvamjo z aktivr.ostmi, ki bi bUu bolje obravnavane v sekt.jah, naj v prihodnje Lprement. svo. stattis. Rezultat teh sprememb v struktur MAb naJ bi bili bolj plodni sestanki njege ih teles, saj b v svoje delo vitljučivali večje število ljudi, kot je bilo to v praksi dosedaj, hkrati pa bi dal1 udeležencem teh sestankov in članom knmisij in komitejev tudi bolj jasno definirane nalogj :n bolj specifično določene odgovornost'. Izvršni komite MAS je na svojem zadi.jem sestanku pred zasedanjem generalne skupščine septembra 1992 v Montrealu in pred izvolitvijo novega lrrršnega komiteja podal pr-dlop dopolnjenega statuta, v katerega so vneSine spremembe ki naj bi doprinesle k bolj i emu in aktivnejšemu delovanju Mednarodnega arhivskega sveta. Statut Mednarodnega arhivskega sveta je bil sprejet na ustanovnem sestanku- ki je bil pod okriljem Unesca 9.-11. junija ly48. V času do leta 19*8 je bil devetkrat dopolnjen. Zadnja, deseta dopolnitev je biL sprejeta na XII nasedanju generalne skupščine MAS ll. septembr? 1992 v Montrealu. Izvleček iz dO] d'i enega statuta Mednarodnega arhivskega sveta Ime in status 1. Mtdnarodni nrhivski svet je mednarodna nevladna organizacija, ki ima konsultativen status v jkvi u Unesca. Sedež organizacije je v Parizu, Splošne določbe 2. PogJ&vkne naloge MAS so: a) pc dpirati m vzpodbujati razvoj arhivov v vseh deželah sveta, v sodeiovamu z drughni vlad.imi in nevladnimi organizacijami in mednarodnimi agencijami ter zagotavljati varovanji arhivske dediščine Človeštva; b) podpirti, or^amziiati m koordinirati na m ednarodni ravni, ak .vnost na oodročju arhivskega gradiva in ir anagementa, c) ustanavljati m povezovati arhtviste, institucije, strokovna telesa In druge organizmu, javne in privatne, ki se ukvarjajo z varovanjem dokumentacije in arhivskega materiala ali s strokovnim izb jraievanj :m arhr skih delavcev- d) jmogoČati interpretiranje m jporabo arhivskih dokumentov in z njihovo vsebino "> eznanj iti tudi širšo javnost m vzpi dbujali k večji uporabi arhivskih materialov z omogočanjem lažjega dostopa do informacij. ^I^nstvo 3 Jlanstvo M.\S je rabljeno v sledečih pet kategorij: Kategori,a A: nacionalni arhivi Centralne arhivska direkcij j ali nacionalne arhivske institucije; Kategorija B: strokovna združenja arhivistov Združenja, sestavljena iz ose^ ali društvenih teles, ki se strokovno bavijo z arhivsko administracijo in varovanjem arhivskih dokumentov; kat.jgonja C: različne arhvske institucij: Institucije, k- se ukvaijajo z arhivsko adnrni-strajjo in varovanjnm arhivskega gradiva ali z strokovnim usposabljanjem arhivskih delavcev Kat-jginja D. individualni člfni Biv^i ali se aktivri člani arhivskih institucij, služb ali izobraževalnih centrov, Kategorija E; častni rlan Arhivijti, zaslužni za delo v arhms.iki, ki j:ac je Rdečega križa v Mariboru ob fonc^h Pokrajinskega arh /a Maribor Slavica Tovsak Žc leta 1879 je bilo na slovenskem prostoru ustanovljeno prvo društvo Rdečega križa, ki je obstojalo do 7 11 iyi8, ko je društvena upriva padala ostavko in se reorganizirala v slovenski Rdiči križ (dalje RK). S tem je prenehala delovati kot podružnica avstrijskega RK na Dur.aju Do zloma predaprilske Jugoslavije se organizi cijsko stanje ni bistveno spremenilo. V vojnem Času je dobila organizacija RK novi r misel -n noio vsebino. Na ustanc vn ;m sestanka jugoslovanskega Rdečega križa, marca 1^44 v mesteeu Drvar, so bile dane smjrnice- da naj se RK Čimprej orge- ARHIVI XV 1992 Clank a ra.7orrve 37 r mra v posameznih repuhlikan nekdanje Jugoslavije, V tsžkih razmer?h je v mesecu juniju 1944 potekal ustanovni sestanek PJC za Slovenijo, Us-tarovnemu občnemu /boru 18 junija 194/ so prisostvovali' dr. Drago MaruŠic (bivši ban ui minister, član SNOS), Jake AvŠič (namestnik komandanta Glavnega Štaba NOV in PHS), Vida Tcmšic (članica SNOS), Andrej lic (župi.ik), dr. E.igdan Breeelj (šef vojaške bolnišnice). Prisotni M) bili tudi zastopniki inozemskih vojaških misij, V fondih Pokrajinski 'ga arhiva Maribor hranimo giadivo, iz katerega je razvidna povojna razvojna pot jIK na maribeskrm območju, Naj-obsežn;jši fond predstavlja gradivo Okrajnega odbora RKS Maribor (1955-1965), 8,4 tekočih metrov. Zaključeno celoto predstavljajo Še naslednji fondi: Okrajni odbor RKi, Maribor-mesto (1945-1955), 3.5 tekočih metrov, Okrajni ndber RKS Mitribor-okoliea (1946-1955), 2 tekoča metra, Okrajni odbor RKs Murskr. Sobota (194*1962), 2 tškoča metra, Okrajni odber RKS Slovenj Grailec (19461955), 2 tekoča metra, Okrajni odbor RKS Piuj (1946-1957), 05 tekočega metra. Prvi arhivski podatki kažeio, da e 8. maja 194 s dr Vrečko s svojo ekipo prevzel ves aparat bivšega n jmškega RK (Oeutsches rotes Krcuz) ter organiziral zdravniško in bolmcarsko pomoč v mestu. To so bile prve. več ali manj samoiniciativne akcije, ki so spontane potekale do 16. maja 1945. Tega dne je v Mariboru potekal pripravljalni sestanek za ustanovitev ok-rožn;ga odbora PK Na poziv Mastnega odbora OF so se ttdeleienci zbrali v Gregorčičevi ulia m se Že dogovarjal; o ustanovitvi posamjznih odsekov, ki bi pričeli z izvajanjem določenih nalog. Načrte vano je bilo delo sanitetnega in prehranjevalnega odseka, odseka za nabavo oblačil ter odseka za propagando iii podr.iladek. Dvanaist dni zatem, to je 28. maja, je bil dokončno u-tanovljen Okrožni odbor RK za Maribor. ČaLa za nadaljnje ukrepe je bilo malo, saj je bil Maribor mesto ruševin, povsod .e vlad,?] nertd, ljudje sc potrebovali pomoč, nasvete, iskali so nvojee. pogr :5ane Prebi ralstvo se je borilo z lakoto, nalezljivimi bol znimi, vse več je bilo nerešenih stanovanjskih vprašanj. K vsemu temu se je pridružila 5e nizks zdravstvena in higijen^ka prosvetljenost ljudi Zato je Okrožni odbor RK dal pobudo za formiranje okrajnih odborov, ki bi l?hko pričel i s konkretnimi m neposrednimi akciiami. One 16, julija 1945 je bil v telovadnici meščanske šole v Cankarjevi ulici ustanovni cbcni zbor *a okraj Maribor-meuto. Izvoljen je bil Mastni odbor RK Temu je sledfa ustanovitev Okrajnega odbc.a PK Maribnr-okoliea, Okrajnega cibora RK Slovenj Gradec, Okrajne- ga odbora RK Ptuj m GJfrainega odboia RK Murska Sobota. To je bile nujno, saj je pričala prihajati pomoč iz tujine. Take je kanadski RK poslal 17 zabojev sanitetnega materiala in posteljnega perila. Glavni del te pošiljke je bil namenjen vojnim bol-niSnioam za ranjence preostali del pa civilnim ambuhntrm Vojna dediščina le-teh je bila v Mariboru dokaj skromna. Poleg ambulante na Koroški cesti sta delovali še ambulanti na Glavnem trgu in Korcikem kolodvoru. Oa bi bila pomoč kljub ttmr učinkovitejši, je bila dodeljena taborišču na Teznem in na Studencih še pomoč v obliki s?nitelnega osebja in drugih prostovoljcev. Če se vm .m nazaj na organbacTsko shemo, moram povedati, da ta še veJno ni bila v celoti prilagojena organiza -iji politične oblasti. Zato je sledila ustanovit sv krajevnih odborov oziroma na področju m^sta mestnih četrti (kv irtov), kar približno ustreza velikosti današnjih krajevnih skupnosti. Na področju mesta so obstojali krajevr* odbori koroške, kolodvorske, tezerske, magdalm-ske, studenSkt, pobreŠke, fran nškanske, meljske, stolne, krčevinske četrti. Omeniti velja še krjevne odbore v Sp. Radvarju, Novi vasi, Limbušu, Brezju in Kamniei. Nova vas in Sp Radvame sta se kmalu zatem združiia v en krijevn1 odbor. Predvidela je b:la tudi priključitev krajevnih odborov Kofcaki, Hoče, Reka, Pohorje Dokončna slika krajevnih odborov se je izoblikovala do decembra 1945. V času ustanavljanja novih organizacijskih ob!ik RK je bil ustanovljen za Mariborčane z:lo pomemben poiwf.dovain o-m/orm rrijski od^ek, a ga je ustanovil MO RK Že 18. julija 1*45. Ta je uspešno nadomestil dotedanji Štab za repatra cijo in je imel v bistvu isto fui.ikc.jsko nalogo, saj je sprejemal poizvedbe za pogrešanimi, internirane!, partizani, izseljenci. Pozneje je prevzel tudi nalogo poizvedovanja za pogrešanimi ve jiki biv?e nemške voi ;ke. Nastavljena je bil tudi kartoteka padiih borcev in ujetnikov ter pripravljen seznam grobov padlih v ¿ujim. V prvem letu je bilo v zvezi z navedet imi akcijami opravljenih 4800 radijskih poizvedb in odposlanih okoli 22.1)00 po wd ovalnih dopisov. Velike potrebe sc narekovale organizacijo prvega «amari:anskega tečaja, ki se je kasneje preimen-val v teiaj prve pomoči Prvi slušatelji so dobili osnove zdravstvene vzgoje že 1. avgusta leta 1945 Ti tečaji sc imeli svojo vrednost, saj je bilo nujno potrebno dvigniti higi; ;nsko raven prebivalstva, k« je bila na zelo r zk, stopnji. Zan.di tega sc bni pogosfi izbruhi nalizljrih bolezni pa tud1 smrtnost otrok je naraščala. V letu 1945 je na obeh "amaritanskih tečajih opravilo izpit 40 tečaj likov. Sam, vritanke sc de- 38 Članki .11 razprave ARHIVI XV 1992 levale v zbirni bazi na Studencih in v bogoslovju, S posebno ekipo so se uspešno poitavih v bran pegavici, ki je takrat kosila med mariborskim prebivalstvom. £e v htu 194S je. bil organiziran na vseh 11 Šolah tudi pcdimadck RK. Kmalu se je s pnklučitvijc nkuliikih vari k mestu Število osnovnih 5oI povečalo Se za Sest. Kot zanimivost naj omenim Se organizatjo reScvafno-plavalnega tečaja na katirjga se ni prijavil nihče, in šofernk^^a tečaja, kur je opravilo izpit 7 kar.didatov. Kanadskemu RK, C sem ga že om:n:,i, so se izvajanju humanitarni; pomoči p idru"ala skoraj vra nacionalna draSlva RK na svetu fzlasti UNRP \ in CARB> Izkazali so se na^i rojaki v \meriki, ki so takoj po osvobodita pcslair nad 125 vagonov obleke, perila, ndej, pleric, opreme za dojenck-, mila, sladkorja mletca v praha, kor.iervirare hrane, riža, čokolade, ribjega o7,a vitaninskih preparatov, obvjz, gaze, zdravil (od penicilina do streptomicira), insulin, sulf^mid, kirurSkr in-tnimente, rentgenske aparate, opiimo za klinike Tako so bile do konca leta 1948 razdeljene ogromne količine različnima materiala posameznikom in ustanovam. Velike hrane se, je porabilo za izboljšanje obrokov v Šolskih kuhinjah, bolnišnicah, otroSkih domovih. Prva seja Okrajnega odbora RK Maribor-mesto je bih 26. februarja 1946 na Koroški cesti Št. 5 Da bi potekalo delo bolj urejeno in sistematično, so se dokončno oblikovali posamezni odseki: sanitetni odsek, finančno-gospodarski odsek, adm-iistraiivr odsek, podn ladek RK m propagandni odsek. Iz poročil okrajnih tajnikov v oktobru 1946 je rszvidno, da sc delovali naslednji okrrjni odbon Maribor-mesto z 10.110 Člani, Maribor-okoliea s 40 krajevnimi odbori in .'>518 Člani, Slovenska Bistrica s 36 kn jevn:mi odbori in 1000 član, PtUj z 8657 člani, Ljutomer z 19 krajeviiimi odbori in 1579 člani, Murski-, Sobota s 44 krajevnimi odbon in 3518 člani Dolnja Lendava s 37 kra^vnim! odbori in 2190 Člani, Prevalje z 48 krajevnimi odbor: in 62*76 člani ter Gornja Radgona Konferenca je pokazala, da obstajajo določene slabosfi pri delovanju posameznih k^a jevr.ih odborov. Po navodilih Glavnega odbora RKS so se odbori RKS hitro prilagodili novi upiavni razdelitvi LRo (zakon je sprejel SNOS 10. sept. ly46), Pri izvajanju nalog je bila zlasti aktivna mag-dalcnr>ka četrt. Da bi okrepili delovanje nekaterih manjših organizacijskih obiik, so 1. oktobra odpadle tri Krajevne enote' IimbuS, Hoče in K^mnica, Kosala so se zdrtžili s kole dvorsko četrtjo, Brezje pa s Pobrežjem. Omembe vredna je akcija vseh okrajnih odborov v letu 1946 Kljub lastni borbi ^a obstoj, ŠteviJiim problemom, ki so pestili krajevne organizacije in okreje, so vse organizuijske enote sprejele pob"do za pomoč albanskemu narodu, ki ga je prizadelo hudo neurje in poplave. Da bi omilili naravno ujmo, ki je rušila mostove, odnašala živino, uničila ¡jesenski pridelek, so se povsod ustanavljali odberi za pomoč albar skemu ljudstvi.. Podobnih akcij je bilo kasneje Se več. Leto 1947 ie pomenilo leto reorganizacij tudi r.a področju RK Na območju MO RK so se ukinjale Četrti m ustanavljali rajoni; najmanjše enote sc se imenovalci terenski odbon. Dne 29. 7 1947 je bU na skupščini RKS sprejet sklep o zdriž:tvi kolodvorske in knrnSke četrti v 1 rHjon z desetim: terenskimi odbori. Ta je imel svojo prvo sejo že 6. avgusta v Aškerčevi uliti. Kon. s leta je imel 1400C ¿Janov OF in le 600C članov RK Podatka pričata, da je bilo še pr;malo sto 15 eno za pridobivanje članstva -n pravlno pojmovanje RK v najširšem smi«lu. Dr.e 31, julija 1947 je nastal iz magdaler.sk*:, studenSke in radvanjske četrti ter Nove vasi U rajon z osmim1 terenskimi odbon. Dokončna re-orgar iza^ ja je bila izvedena do 31 avgusta 1947 Dne 5. avgusta je nastal še III. rajon s scdmmi tereni. Tere.mk' odbori kot najnižje enote riso bili registrram na notranjem odreku in so pr idstav-Ijali pomoč rujor.jkim odborom, kar pa ne pomeni, da predsednik, oziroma tajniki terenskih odborov niso bili ^asiopani v njih. Volilni sistem je bil urejun tako, da se je volil na vsak»h 200 prekoračenih Ilanov en delegat, za mestno skupinno pa po en aeiegat na vsakih 30C pre ■ koracenih članov. V vseh odborih so bili tudi zastopnilu drupih množičnih organizacij (npi LMS, OF, AFT). Tako se je o delu RK poročalo na vseh masovnih sestankih družbenopolitičnih orgarizacij. RK se jj s svojim programom vključil tudi v program prve petletke. Z moralno in materialno pi dpor1) ;e sodeloval tudi pr gr; drij mladinska progr Šama >Sarajevo Konec leta 194"1 je bilo na mariborskem območju 12.161 članov RK. ali z dragim, tisedami 30% vseh volihvh upravičencev. Terenskj odbe ri so vse bolj dobivali kompe-. tence za reševanje prošenj, npr za obdaritev, za sprejem v šolsko kuhinjo, podmladek RK. počitniško kolonijo. Si ^r pa so predli posebne vzorce za mesečna poročila, k) so h oddajaK raj m-">kemu odbvtu do 5. v m:secu. Usp:hi novi, organiziranosti so se kmalu pokazili, vendar v različnih rajonih različno. Tako so na prvem raionu hitro ¡poznali smissl novega delovanja; na II. rajonu se je v^Čja aktivnost pokazala šelt v letu 1^48. Da je pre?snova v terenski in rajonski odbor v pivi fai vplivala neugodno: se je odražalo npr. pri raznih akjijah. ki sc bile a-peijane v okrnjeni obliki ;n Šibk i pov szav na ARHIVI XV 1992 Članici in razprave 39 relaciji rajon-terenski odbor. Največ težbv je imel IIT. rajon, kjer so se tererski odbori oblikovali najpozneje Ti procesi oblikovanja «o spremljali tudi druge J krame odbore. Okrajni odbor RK Ptuj je imel untanovm sestanek 18. julija 1946. Te^a leta je bilo na območju okraja 4416 članov RK To Stavilo je do leta 1952 preraslo na 91 »4 Članov D^javnrst organizacije je bi1 a v prvi fazi usmerjena v socialno pomoč, ko pa je pričela dobivati nove naloge na področju zdravrtvene službe, se je v skfadu z razvojem celotnega sistema tudi tu p ikaznla ootn ba po večji decentralizaciji. Nove metode in način dela naj bi prit jgnie v svoj okvr čim širši krog članstva. Vsebina in oblika dela RK sta se sčasoma zopet spreminjali. Prebivalstvi, v M? rilroru je naraščalo, vje večji je bil odstotek zaposlenih v industriji. P'ikazalu se je izrazita potreba po novih kadrih, saj je bilo treba nuditi pomoč ob nezgodah, vzgojiti zdravstveno osebje, dvigrrti higi :nski nivo, posvetiti posebno skrb obolelim za TBL, sodelovati pri ustanavljanju o t reških domov organizirati podmladek RK na ornovnih in srednjih šolah. Pri vseh teh nalogah so odigrali pomembno vlogo rajoni. Že leta 1948 so se med njuni organizirala ttkmov: nja, ki so prerasla v tekmovanja med okrajnimi odbori. Vsak rajon oz/roma okraj si je prizadeval nabrati čim več delovnih ur pri delovnih akcijah, množičnih manifestacijah, množičnih cepljenjih, razdeljevanju propagandnega materiala, organizaciji posvetovalnic za matere, pripre vi množičnih sestankov, usposabljanju pomožnega zdravstvenega kadra, nabiranju zdravilnih zelišč, delovanju pcdmladkar-'ev. Prav na tem področju so b3i doseženi precejšnji uspehi. Osnovne Sole Mplje, Cankarjeva I, Cankaijeva IIr Gospo.,vetska in Center so imele 1228 učencev, od tega 856 podmladkarev; srednje Sole: I. gimnazija, in. gimnazija, IV. gimnazija, klasična gimnizija, učiteljišče, ekonomski tehnikam, srednja kmetijska £ola pa so imele 304"7 dijakov, od tega 1965 članov RK Uspešno sta delovali tudi dve šolski kuhinji in sicer prva na Glavnem trpu za lBO socialno Šibkih otrok, draga pa v VetrinjJd ulici, katere kupaeitet? je bua do 250 otrok. Sedež MO RK se je v tem letu preselil z Rotovžk iga trga 9 na Valvasorjevo ulico 31. Delo RK ,,e b!lo vse. bolj koordinirano z Upravo socialnega fonda in socialnim skrbstvom. Dvaki^t je bila v Mariboru na obisku delegacija švedskega PK »Spišite deco«, Id je spremljala transport hrane za bosanske otroke. V letu 1948 je RK prrvzel razdelitev p:imoČi Mednarodnega dečjega fonda (dalje MDF). To dele jt opravljal tn leta in v tem času so terenski odborniki ter aktiviru organizirali prek 20 mle inih kuhinj na terenu, čeprav MDF m bil v sklopu RK. so tajniki opravljali vsa administra 'ivna dula, pripravljali posebne sezname fn po mapali pri delitvi materiala. Zaradi preobsežnega drla se je MDF po treh letih (natančneje 1 3. 1950) popolnoma izločil iz RR Oktobra litega leta je predal tudi glavro skladišču MDF. Celotno delovanje tega fonda je po terenih prevzeia ortjanizar ija Antifa^istične fronte žena (dalje AFŽ). Ta je prevzela tudi nadzor nad terenski mi mlečnim; kihinjami V arhivkih dokemfntih zasledimo v letu "948 tudi podatke o prvi počitniški koloniji, ki je de lovala ped jkriliem mariborskega RR. V Sv. Florjan pr Doliču so prihajali otroci iz vse Slovenije slan od 7 do 15 let. Z- njim' m bi'i organizem razgovori o vzgojnih navadah, brali so cfnevnr časopis- in prek njih spoznavali sve tevne probleme, program KPJ, loknlnt dogrdke iz NOB. Organizirane sc bite interesne dejav nosti v ob:iki krožkov (npr. zgt do vinski, zemljepisni, prirodopism, risarski). Obe izmi;ni otrok sia opravili okoli 200 delovnih ur v obliki pomoči kmetom pn žetvenih delih, pri pregltdu kr^mpiriŠL itd. Otroška kolonija je bila financirana z denarno akcijo in z zoranim denrijem raznih prireditev. Iz programa za leto 134i je razviden načrtni in sistematični pristop k dejavnostim RK Okrajni odbor RK je plan razdelil na zdravstveno prosvi tno d^-lo (med drugim naj bi vsak rajonski odbor uredil puljbdnr-zdravstveno knjižnico), izobraževalno dele (sem sodi organizacija desetih tečajev prve pon oči po 35 tečajnikov, teiajev zdravstv nih aktivistov, predavanja o osebni in splošni higieni, tečajev o negi dojenčkov); socialno dejavnost (organizacija počitniških letovanj, aktiviranje že omenjene kuhinje v Vetrinjski ulici), propagandno dejavnost in ustanovitev sekcije za borbo proti TBC. Slednja je bila ustanovljena 29. uprla 1949 in je že 27. maja pripravila prve» razstavo o TBC v beli dvorani na Partizanski cesti. Obiskovalci so si dilo sekcije lahko ogledali v okv'ru štirih oddelkov navodi'a za zdrave, navodila za bolne, anato.nski kotiček, Maribor v borbi proti fBC. Razstavo je obiskalo 14.000 liudi in je bi'a pripravljena s posebnim namenom število novcudkritih obolenj je naraščalo, do konca leta 1948 pa je zaradi tuberkuloze umrl" že 700 oseb. Kot preventivni uierep je sekcija pripravila številna predavanja o tej nevarni bolezni oo terenih delivnih kolektivih, predavanja so bila opremljena s filmi :n slikovnim materialom. Pod njenim okriljem so manjše enote nastajale tudi v delnvnin kolektivih, np:. v Maribcrski livarni, pri Državnih železnicah. Prav ne teh sestankih so najpogosteje obravnavali teiek stanovanjski in gmoi.ni položaj tuberkuloznih bolnikov, katrrim je lahko veliko pomapala prav delovna sredina. 40 Članki .11 razprave ARHIVI XV 1992 Po vseb rajonih je bila izveden? nabirama ak cija, katere ci'j jt bi, poklonili knjižnico pljučnemu oddelka splošne btinišnice Na sestanke sekcije so bili pritegnj. sni tudi zastoprib mnr žičnih organizacij. Med vidnejše aspebr sekcije šteje tudi orjaniziranju dodatnih bolniških nakaznic za pljučne bolnike, s«j je bu kljub vsestranski podpori zzstrašujoi; podatek, d? je leta 1950 v Sloveniji umrlo 731 ljudi za tuberkuloze Sicer pa je RK v letu 19^0 svo,) dejavnost močno okrepil na zdravstvenem polju. Prvi so se tečaji prve pomoči prenesli v domove uče.icev v gospe darst\u, po liniji podmladka pa so se na vseh Šolah ustanavljali higien iki aktivi Higiersb kotički so postali nepogreil-ivi del opreme sleherne urilnice (milo. umivamiK in dvt brisad). Še nekaj besed o delovanju FK v okraju Slovenj Gradec. T? je imeJ 40 kiajevnih odborov s 7785 člani. Kijub vise ki 3t=vilki v pivih povojnih lUih ui dosegal zavidljivih uspehov. Zlasti so se L^labo ¡tkazale organizacije v Trneeah, Gortini Golavatub, Sv. Antonu, Legnu; uekoliko uspešnejši so bili podmlsdkarji (4414 članov), b so zbrali kar 40" kg zdravilnih zelišč k drugega materiala. V letu 1951 lahko na tem področju še vedno zabeležimo 68 primerov t:fus? To ,.e bila dtdišeina velike epidemije iz leta 1945, ko je badle te nalezljive bolezni zanesla v te kraje umikajoča se okupatoijeva vojska. Nov premik' v organizadjjke m smislu so leta 1951 prinesli spremembe tudi manborskemu okramemu odboru. V m:secu marcu m aoriiu ie v skladu z dnif'mi DPO iz treh rajonov nastalo sedem rijonov in iz 26 terenskih cdborov 59 tererskih in 7 vaiikih odborov. Okrajni, rajorski in terensk o dbon so bili v fazi vse vedela osamosvajanja. Doslej so bili slednji bojj v pomoč raionikim odbor«im ir- kot takšni tudi finančno niso bili samostoini (Glavnemu odboru RK se je sedaj odv:jJo le 25% celotnega dohodka). MO kK je doživel ie eno preselitev, namreii v Sodno ulico 9. Do ukmitve rajonov, to je do leta 1955, se obstoječe str nje ni več butveno spreminjalo. T. rajon je imel sedež na Rotovsekrr *rgu, H rajon v Cankarjevi ulid, m. rajon je poleg 12 terenov objegal Se Zg. Radvanje, Sp. R, dviinje, Borovo vas in Rožno dolino- IV rajon je ime1 z deve t mi terenskimi cdbon sedež na Studencih, V rajon je deloval s šertim. terer >kimi edben na Pobrežju, VI. rajon je obsegal območje Tezna in najmlajši je bil vii, rajon s sedežem v Kainn ei (ustanovljen je bil Eele v mesecu aprilu). Volilni sistem je bil orgLniziran tako, d? re je v terenske odbore volilo 5-9 o^nornikov, za ra-onike odbori- pa se je na v lakih 50 Slanov volil en delegat. Za volitve v mestno skupščino se je o^držaj dos ¡dar kijuČ, to 'e en delegat n? 200 članov. Rajonske skupščine so po takšm volilni strmini štele 60-70 delegatov mestna skupščina pL 9C Podmlad ;k RK je medlem dopotajeval m nadaljr. razvijal svoj program na 40 5o'ah (9 gimnaz ] učiteljišče, kmetijsb tehnikum, ekonomski tehnikuir 15 isravnih šol ter 13 industrij skin i gospodarski šol) licenci m dijab so ¡poznavali zdravstveno-prosvetno vzgojo, pomen tovar £tva. ljubezen do domovine, smisel d opisovan a z vrstniki iz tujine. Na seji MO RKS Maribor, 10. decembrn 1951 je bil sprejet uklep o tem, da se kuhinje PRR predajo Svetu za kulturo in prosveto: kljnb temu sklepu pa je MO RK Še naprej plačeval hrano socialno ogrož nim otrokom Do leta 1955 se je število podmadkarjev povzpelo na 24.298 članov in so bili razporejeni v 111 organizaijah PRK. Njihove delo.se je vse bolj navezo/alo na ostale izvenšolske aktivno s ii (taDornike, p:vske zbore, fclkbroe ikupine). Mnoge Šole, zlasti jsnovne, so pridno skrbele za higi-nsice kotičke in zdravstvena predavanja o borb' proti TBC, alkoholizmu, kajenju. Osnovne smeroiee za delo KK v letu 1952 so bile usmerjene v ak.ijc za nbolšanje higienskih razn- er, zdravstveno'prosvetno delo, pomoč "drav-stveni služH, borbi proti TBC Že prva »sariadj ka dela so zajemala čiščenje ■n beljenje rtanovanj ikih prostorov, ureditev toaletnih prostorov., skrb za zdravo pitno *»odo, ureditev kanalizacije in obcestnih jarkov, boi proti mrčesu. To nabgo so najprej prevzemali sociilno-zdr-vstveni sveti in aktivi kjer sc bih vključeni pred^avrib RK, mladine in AFŽ Pn zb:ianjL sredst :v in materija za asananje so sodclovaL tudi prebivala, oblastni orgaiii, podjetja m ustanove Tudi v kasrej^ih letih so vašcani zaostalejših in pasivnih krajev z veliKO požrtvovalnostjo, z lastnimi ^naninimi in materiali imi sredstv* množične sodelovali v omenjenih akdjah Najbolj je prisio to dc iiraza kadar je bilo treba rešiti probbm pitnn vode Les, pesek, dovoz, odvoz pa tudi prostovoljno delo je bilo možno organizirati brez veejih problemov. V desetletju po letu 1950 se je uspešnost delovanja kom'>ije za male asanadje večkrit potrdila. Poskrbela je ¿a pregled petin zaietii na Turškem vrhu, za vodovod na Ptujski gori, Grajski studenec pri Ptujsb gori, vodnjak Firbulek, javili vodnjak na Strmcu, pripravila teren za vodovod Paroeče pomagala pri usposobitvi vodovoda v Vinarju, pi ¡gledali so tudi teren za vodovod šole n? Ledini, vodovod na Kapli, v SveČini, Zg Dupleku in v Jedrti. V obravnavanje problematike malih °.sanadj so se uspeSno vključevali tudi občinski ljudski odbori. Med zelo dobro zastavljene naloge spada tudi priprava tipiziranih načrtov za gnojne jame lr ARHIVI XV 1992 Članici in razprave 41 so jih sprejele vse občinSKe komisije brezplrčno, pripravil tipizr' ih načrtov a individualna ametišča ir sestava obširnih navodil za as-marijo vudnjakov, V letu 1952 sc se pričeli dvoletni rmsid zdrav; tvunc-piosvetni tečaji za dekleta m žene. Tečajem jc pimstovalo okoli 40,00(1 udeleženk Kasneje so se ti tečaji pričeli organMrati trdi po podjetjih za delavice; ve'iko razbremenitev zavrdom za socialno zavarovanje pa je predstavljalo usposabljanje krdrov za nego bolnika v domači oskrbi. Vzporedno z novestmi v vsebin skem delovanju RK se je skladno z reorganizacijo okrajnih ljudskih odborjv te,r decentralizacijo vsega1 upravne^ rj političnega dela spremenila trdi organizacijska oblik? organizacije RK. p ikazaio se je, aa so postali rajonski odbori nepotrebni vmusni forum med mestnim odborom m tereask-mi odbori Vse boij so zaceli zavirati in dučiti inirativo terenskih odborov, zato se je pokazala potreba po niihovi ukinitvi. Rajonski odbon kot sestavni del dosedanje organizacijske oblike so bili v likvidaciji od !fl 7. 1952 in so bili dokončno ukinjeni s 15. 7. 1952- Najnfžjt org. niza ¡ijske oblike so bile odslej terenski odbori, ki so tvorili skupaj z vašk«mi odbor' občinski odbor RK Na vseh organiz; Jj-skih stopnjah je bf. s tem zagotovljen princip volilnosti in demokracije. Podobna je bila situacija na območju Okrajnega odbora RK Maribor-okolica. kjer je imeia do konca leta 1951 centralistična organiziranost za posled.ee, da se krajevni odbori niso mogl" takr i izvijati, kakjr sc jim narekovale njihove potrebe. Zaradi tega je ponrnilo leto 1952 pravc prelomnico tu-d' na finančnem pocJročja CJotno dtnarro poslovanje se je preneslo' na vaške enote, ki so pojlovale na sedežih bivših 66 krajevn-h ljudskih odbe rih na področju okraja Maribor-ckolibi. Krajevni odbori RK sedaj mso bHi več direktno navezani na okrajni idbor, temveč na občinsk: odbor. S tega mosta so tudi sprejemal1 vsa navodila in oddajali zaht-vana poročila. V smislu novih sprememb se je konec marca in v začetku arrila 1952 od bivšega poljcanskega j kraja prikJjuč-lo k Okrajnemu odboru RK M-iribor okoliea 19r od bivšega radgunstcega okraja pa 10 kraj.vnih oiborov. ki so bili doslej ■ skoraj brer izjeme zan marjeni in pasivni. Število kraji-vnih idborov se je s tem povzpelo na 95, občinskih pa na 34. Mjrda bi kazulo omeniti enote oknja Polj-Čant, ki so v tem letu postaie sestavni del okraja Mai-ibor-okolica- Občinski ljudski rdbor Oplotnica fKLO Oplotnica, KLO Studenice, KLO iiporje, KI/l Vrhole, KLO 2abljek-del), ObČmski ljudrki ~dbor Slovenska Bistrica, (KLO Slovenska Bistrica, KLO Zg. Bistrica, KI O Lc*ntca, KLO Šent^vec, KLO Žabljek-del, KLO Prihova-del, KLO Čreinjevec-del, KI O Tinje-del). Vsak krajevni odbo*- RK je dobil med dru-pjm tudi nalogo, da je usposobil ^-Člansko prot.-tuberkuIiTno sekrajo in uredil postajo prve po moči, to je Aobo z naslednjo opre mo: postelja, miza, stol, omarica za prvo pomoč, ki je morala vebovrti zdravila ter obvezni material. Zunanja stran vrat je moiala biti opremljena z znakom, da se tu nahaja postaja prve pomoči Postaja naj bi bilr tudi opremljena z zastavo z bulim polj.im in rdečim križem Konipetence občinskili udborov so se omejile le na pomoč pri dvigu Članstva odraslih in pod-mladk^ijev,organiziranju tečaja prve pomoti, dajanju smernic pri zdravstveno-presv stnem delu, asanaciji vasi, vzgnji ženske in lonečke mladine. Tudi v ptujskem okraju so se občinski odbon začeli oblikovati že v začetku junija 1952. V vsakem izmed niih so z ozirom na potrebe izvolili 2-3 odbo.nike krajevrili odborov RK. Na mesečnih sestankih naj b. pnpraviii p"an za reševanje tekočih nalog (odstranievanie odpadkov v VHseh, izpeljava gnojišč, skrb za ustvarj-nje lastnih sredstev s prireditvami, srečolovi). S turni denarnimi sredstvi bi si pomagali tam, kjer so bile potrebe najveije; pereč je bil zlasti položaj v Halozah, kjer jc bilo zaradi slabih higienskih razn er in še rlabših prehrambenih navad oku-ien-Ti s TBC okoli m ljudi. V okraju Slovenj Gradec, h je meril 8^7,39 km- m imel 501S3 pri bivalcev, od tega 6627 članrv RK in 670C članov PRK-' je bila predvidena ustanovii-v petih občin in s tem petih občinskih odborov RK* Slovenj Gradec, Črna, Rr.vne na Koroškem, Dravograd in Radlje. Delo v vseh občir ikih odbot ih RK je bilo usmerjeno v pomoč (prjventivnL in ku.atrvno) zdn»vstvhi službi, zdravstvenim predavanjem za odrasle in mladino, prop; gandi za cepljenje Med Široke sloje ijudi je prodirala zavest o koristnosti tečajev za žennko in vaško mladico, posebna skrb pa je bila posvečena ¿sanacijam vodovodov oziroma vodnjakov, Analize so pokt>*ale, da je skoraj' polovica vzorcev vode neprimernih za uživanje in da je težko najti vodnjak, ki bi odgovarjal higienskim pi.edp-som. Pri delovanju vieh okrajev v lutu 1953 je potrebno omeniti še eno dejavnost. Organizacija FK FL"RJ je vnesla v svoj d''lovni program koi eno izmrd prioritetni), nalug zbinnje pre ¡tovolj-nih "nenagrajeiiih darovalcev krvi, ki bi jo upo rabili v transhizijuke namene. Odziv na prvi odvzem k»vi v Manooru je bil izjemen; 5. 2. 1953 so se pozivu odzval-' Številni prostovoljci iz Predilnice in tkalnice, Mariborske tekstilne tovarne, Tovarne avtomobilov, Delavnice Boris Kidrič in drugih delovn:h organizacij. Tako je bilo do 10. 42 članki ji razprava ARHIVI XV 1992 aprila 19.54 registriranih 1089 ptustovljnih krvodajalcev, ki so darovali prek pel tone krvp V tednu Rdečega knža v letu iy53 si je Mestni odhor RK Maribor ?adal nalogo, da pri&u z akcijo obiranja sredstev ¿a gradnjo '■iladinskega oknvališČa. Glavn "dobr RK Slovenije je sio:r imel takJno pcstr,anko v Savudriji, vei-d ar je bila ta last nekega avstrijskega dničtva m je piipadala GO le do leta 1955. Zalo je žc v letu 1954 zaziveli? v akciiah RK v Manbc-u ideja o nakupu zemljušča, ren-tralne zgradbe in jedilnice v Punatu na otoku Krku. S tem so bili dani temelji za razvoj mJa-dinjkr;f»a počitniškega doma n hkniti pc ikrblieno ta letovanje bolnih in zdravstveno ogro? snih otrok. Še vedno pa sta obstajali ml adir ski postojanki v Doliču in Ribniei na Foboij" Komisijam, ki so že delovale do leta 1954, to je zdravstveni komisiji, gospodarsko-rinanČni komisiji, komisiji za boj pmti TBC, sekc.ji PRK ter kom-siji za tran fuzijc odroma krvodajalstvo, se je tega leta priključila še komisija ?a bo, proti idkohuiizmu. Sklep o formiral ju komisij- je bil sprejet na ÍO RK 18. 10. 1954 m že ob ustanovitvi je bilo jasno, da čaka delo kom-sne dolgotrajna m težka nalrga. Ne samo. da so napori njenih članov cesto brez pravega množičnega odmeva, tudi JirŠi družbenopolitični faktoiji niso storili svojega koraka V priti tei trditvi govori predlagrna akcija RK o uvedbi 5% davka na alkoholne pijače, S tako zbranimi sredstvi bi se dale že v samih občinah veiiko narediti protL temu zlu sodobnega Časa, v repu-blišk m merilu pa bi bil to prispevek k tak i potrebni izgradrji dom? za zdravljenje alkoholikov. Vendar je bil ta davek uveden ma1 kje. zbrana sreditva pa se niso koiistüa povsed v prave namene, saj so se stekala v redni proračun. V Ljubljani je bil ricer ustarovlj-n poseben sklad, vendar se je denar trobil v prvi vrsti za asanacijo m pokrivin i 'tgub nov izgrajene mlekarne, preestah denar pa se je porabil »a regresiranje cen mleka in investiranje v m ¿ne restavracije. Že v letu 1954 so tekli prvi razgovori o združitvi MO RKS Maribor z Okranim odborom RK? M-ribor-okolica. S tem naj bi se odstrani" zid, ki loči me to od vasi na ei strani, na drug stran< pa je '*nelo tristo na razpolago več kadra (zdiavstvenega, kul umo-presvetnegn), ki b. lahk< pomagal okolici p ri dvigu zdravstvene in kulturne ravni. Priprave na združitjv so se zaključile naslednje leto m 6. avgusta 1955 je hilo 1. zasedanje okrajnega pleni:ma RK za Manbor merto, Maribor-okclica m Slovenj Gr?dec. Formalno izvedena idružitev je bila še st mesec, 15. avgusta 1955, in je potikala v skladu z načeli upravne m družbe ne d ¿centralizar e. Nastalo je 15 novih občinskih r dborov, bHe občinske, krajevne in terenske organizacije pa so se preimenovale v osnovne organizacije Rdečega križa Formiranie novih občinskih odborov je b;lo nujno. saj je prestavljala nova ibčina snmostojno enoto- ki naj bi v Mižnji bodočnosti prevzela funkcijo okraja. Na podrt, čju do tedanjih okrajev ManDor-mrstc, Maribor-okolica in Slovenj Gra dec s* nastale komune zgorojemežiška s sedežem v '"rni, lpodnjemežiška s sedežem v Ravnah na Koroškem, mishnjska s sedežem v Slovenj Gradcu, zgornjedravska s sedižem v Dravogk^du, srednjedravska s sedežem v Vjhredu, spndnje-dravka s sedežem v Ručah. šentiljska s sedežem v Šentilju, lenariSka s sedežem v Lenartu, gia-diškn s sedi žem v Gradišču, slovenjebi itriška s sedežem v gtovenski Bistrici, r.-čka s sedežem v Ralah, Maifbor-Center s sedežem v Centru, Mr riboi-Tfbor s sedežem tia Tatjom, Maribor Tnzno s sedežem na Teznem, Maribor-Košaki s sedežem v Kc akih Ker je postajal problem alkoholizma vse bolj perjč tud' v naslednjih letih je 21-ČIanskr komisija v letu 1957 pripravili izjemno poglobljen program za boj proti aikohr'izmu. Pripravila je navodila za usposobitev sušilnic sadja, propagirala je konzerviranje, organiziral virto tečajev za vku-havanje ¿adja (uvajanje sistema loncev E1GEN-BER), priporočala gostinskim obratom, naj 'majo "talno na zaiogi vse vnte brezalkoholnih p.jač Gostinci naj b! dah ¿voj prispev sk tudi s tem, da ne bk točili alkohola "injem m osebam, vs: ostali ustrezni odbori pa naj bi akuvro potnagan pr i-staravljanju brezalkoholnih mlečnih restavracij. Po sklepu plenuma Okrajnega odbora RKs Ptuj dne 10. 6. 1957 m plenuma Okrajnega odbora RKa Marmor z dne 22. 6 1957 se je Okrajni odbor RKS Ptuj z občinskimi odbori RKS Bori. Oirkove-, Dertemik. Juršinci, Go-rišnira, Lrsšje, Ptuj, Videm, Središče, Ormož, Kidričevo in drugimi priključi] k Okrajnemu odboru RKS Maribor. Dve leti zatem je bila slika delovanja Okra -nega odbora RKi> taksna: V mejah okraja se je udejstvovnlo 21 občil 'skih odbore v. ki so imeli svoje predstavniki, v 41-članskem plennmu, 19-članskem izvršnem odboru in 5 članskem nnd-zornem odboru. Okrajni odbor je imej pi delu pomoč 10 kc mi ij s 128 Član Sicer pa so se vsi občinski odbori vse bolj isamosvajah, pomoč okrajri :ga odbora je bila vedno bolj inštruktažna Da bi to postale tudi orgar zaujski močnejše enote, se leta 1959 združijo obemski oibon Ku-šaki m Šentilj, Ravne m Čroa, Tezno in Ri če. Ptuj, Gcrišnica in Lešje, Ormož t Središče Radlje in Podvelka, Slovenska Bistrica m Polj-čane. Šestdeseta leta so pomenila krepitev dela KK na vseh področjih Večjih organiza .jskil spre- ARHIVI XV 1992 Članici in razprave 43 m ;mb ni bilo, le eno združitev je še treba omeniti. Pleoarna seja ob z društvi Okrsmega odbora RKi> Maribor in Okiajnsga c dbor? RKb Murskr PobotP je potekala v .sindikalni dvorarr' Okrajnega ljudskega odbora Mar bor 27. 12, 1962. Okrajni odbor RK Maribor je v taksni sestavi deloval do 30. 4 1965 To je leto, ko so bili okraji ukinjeni in p'istili povsem prosto pot r-zvoju občinskih odborov. Obrinski nrjbori Mdrib< n-Tabur. Maribcr-Tezno m M; ribor-Center p j sc z' kljutili svojo pot delovan ja z združitvijo v sno sam občino Maribor leta 1966. Literatura 1. Zborni) Okrajnega odbora RK M?ribor M"fibor 1968 Z Ivica žnidariič" O Setldh razvoji. Ris. ori nas, Maribor 1986 3. Ivira žnidariič* KK za humanizem, razvoj in mir, IjdbUana 1988 . 4. Mi riborsld VeCcrnik jutTa, 194114 str. 3 5. Mariborski Vefemik jutra, 1934/8 str. 3 6. Ve&r fpriloga) 1954 str. 3 ZI JSAMMcN^ASSUNG Der E 'tw sklu igsw ■» der Organi« "tion deu Roten Kreuzes m Maribor auf der Gründl ige d er Bestände des Lanc arrhh Miribor Slavjcu TovSak Gl "ich nfeh der Be&er ig d*r Südt M'ribor ist u beadv t der Entwiciunj der politischen BeIiS*den und grrjllsc Lspomiscl n JtganisauoL.cn eine Artsetistini tiativer Tätigkeiten gelaufen, die zum Anbieter1 der Arztehilfi, zur nötigs' :n Beüsldune, zur \nfiuhr oer Reponierten, rAung der Wohnungsproblem*', zuni Suchen und Evidentieren der Verwandter. gerichtet wurde. In der zweiten Hälfte 1941 kam es rnr Kon_:itu!erung einzelner Aussei üsse und Scktore die mit der territorialen EnrMeldung des engeren und weiteren Stadtkern' im Eingang stand '-n. In deu späteren Jahien folgt- eine Reihe von Verwaltung!.terril sriaien Reorganisierungen ur1 paraieL damit die Definiening der Roth und der Pflich';n eon den Terrain - und R yonnusschus en. Die Zahl der RK-Mitgi :eder wuchs s Jndlg. Die Organisation war besonders täug auf den Schrien, wti RK. Nachwüchre entstände", find Aul ali.n Eber. :n hat RK eine Ruthe yon Bildiugskur. organis ert und &.ch den Probleren jeder einzelne Mittf -ngepaßL Snemanja hrvaških filmskih pot v Sloven - do leta 1941 Vjekoslav Majcjn Prva hrv^Skf filmska soempnja v Sloveniji Slovenski igralci in gledališki režiserji so imeli vse cd obdobja introdanta Stj.pana Miletiča pomembno vlogo v zgodovin hrv-Skega igralst^». Pmav tako pa so kot ugledni glt da Viki umetnik1 ■žc od začetkov or*anizirarx filmsko proizvodnje aa Hrvaškem sodeloval1 pri naslajanju hrvašk ga fiima. Ed^n od ojih jc bil gledališki umetnik Ignacij Borštnik (Cerklje na Gorenjske m, 1858 -Ljubljana, 1919), igral :c, režiser in pisec. Pc njegovem scenariju je zagrebški fiLoski jrodueent Jugoslavija k.d. lita 1919 poroel igrani film BriS^m i «udinil Ignacij BorS-nik (že v visoki staro: ti) je v film-1, krterega zgod1 a se odvija v romantičnih gorskih predelih, igral eoo glavnih vbg. Film je bil poso:t v Sloveniji v okolici Blejsk iga jezera. Soemal;a filmfk Josip Halia in Ljud vit Sai:k sta ob delu na igranim filmu posnela še dva dokumentarna nunska zapisa, ki sta bili z naslovoma Blejsko jezero (B'ed oa jezeru) in Blejski VLntgar {Vintgar laaj Bleda) vključena v prve filmske žumale Jugoslavija filma. Km "Ju po snemanju teh filmov je v Ljubljani umrl Ignajj Barltnik Snsmalu Jugoslavija rilma jO s svojimi kam :rami snemali poslednjo po, velikega igralca. Dokumentarni zapi? pogreba igralca, ki je enako zaslužen za hrvaSk: in slovensko dramski umetnost, je bil tudi uvrSČeo v Jugoslavi^m filmski Žunial. Pol leta pred temi dogodki je v Celju gostoval an ambel Hrv~škega oarodnega gledališča (F>vatskog narodnog kazalii a - HNK) Gostovanje je spre mljal snemi lec zagrebSke Crc^tie. Filmski dokum'Ot o tem gostovanju je bil ko* filmski prispevek ped oasiovom Sprejem članov 44 r ank_ n razprave ARHIVI XV 199i HNK v Celju (Doč^k Članova HNK u Celju) uvr&cen v Croatijin žumal. Filmski dokument posebnega pomena je kratki filmski zapis prisege častnikov jugoslovanske vojsk- pred generalom Maistrom ki ga je Jugoslavija film potnela leta iyi8 in je edini od že omenjenih filmov delno ohranjen. Po teh prvih sn;manj;h hrvaških snemale ;v v Sloveniji, ki sovpadajo z vstopom Slovenija in Hrvatske v novo državo, se bode medsebojne vezi med obema svetovnima vojnama razvijale tako pn filmskih s-emanjih kot na drugih po drrčjih filma in kin-matogrr fije. »Lkjepa naša domovina« Eden največjih filmskih projektov, predviden in deloma uresničen med obema vujnama, je bilo snemanje serije filmov pod ¿kupnim naslovom »Lijepa naša domovina« v planirani d alžim 20.000 m PrikiU jval naj bi naravne lepote n pomembne kraje Jugoslavije in je bil carje njen prr dvsem nalim izseljencem pc svetu. S prodajo filma našim izseljen skim skupnostim je želel pre ducent Jugoslavija k d. popnviti svoj fmančm položaj. Iz časopisnega "ira sledi, da so let? ly21 poleg Dubrovnika in Se nekaterih krajev Hrvašk posneli LjuDljano z veleb ijuium in BLjskc jezero (Narodne svečanosti na Bledu).2 Zaradi kriz,, v hrvaški filmski produkciji neki j naslednjih let,, se je število filmov, posnetih v Sloveniji zmanjkalo. To je cas, ko «ta prenehali z delom nejvečji hrvaiski filmski podjetji Croatia [let* 1921) in Jugoslavija (leta 1926). Ameriki film je dosegel skoraj pope in monopol, kinematografija j'e predstavljala uvoz in dfstriburijo filmov, pa tudi pobojev za nTgaiiudranje filmske produkcije ni bilo. Tako je obdobju intemvne filmsKe dejavnosti in snemanm vrste lgrarTi filmov (v produkciji p-vih pomembnih filmih podjetjih Croatie in Jugoslavije k.d.) sledila ki nemate grafska dejavnost v obliki občasne naj veikrat namenske dokumentarne proizvodnje manjših produc ntov. Ti produccnti so delovali več ali mani krutek čas m niso imeli materiaine pcdlage za ambiuozncjEe projekte. »ŠLola narod nog zdravijo« Od leta 1927 j'e bila soeialno-medieinska ustanova ^kola narodnog zd av'ia ena od stabilnejših f"vašk:h filmskih produ^ntov Pri njej je bil ustanovljen filmski laboratorij z ramenom snemati ztiravslvenc-izobraževalne filme. Ustanova je kot filmski produceni v obdobju dn leta 1941 in ped pokroviteljstvom Svetjvne zdravstvene organizacije posn :la nad sedemdeset dokumentarnih, ar)-*iniranfh in igranih filmov namenjenih ¡Nravstveni in gc spodrrski izobrazbi ljudstva.3 Te fiiniL so prikazovali po vsej Jigoslaviji pa tud. v tujini, nekatere tudi v rednih kin ima-'ografifc- Žunimivo je, da so filme za prikarova njr v Sloveniji v Škoii narodnog zaravlja prevedli v slovenščino (podatki o tem se nahajajo v arhi vu Škol npr. za prikazovan fe filma »Dva brata« v Liublani leta 1931). Prvi dokum ;ntami film. posnet leta i927 v Školi narodnog zdravlja, je prikazoval delovanje zdravilišča 'lopclščica. Ohranjen j'e načrt scenarija, ki se nahrja v arhivu Skrile/ Režiš :r (nred-ni&) filma je bil M"an M^ijan "vc, snemalre Steiislav Ni woryta. Ohianj-sm podatki govore, da je film prikrival delovni dan v zdravilišču s pregledi pacientov, pogoje bivanja, možnosti rekreacije, objekte in okolico. Pc sprejetju zakona, ki j'e predpisal obvezno pnkazovLnje določenega procenta "Umov domači produkt ije v kinematografih, je Škola občasro snemal? tudi filmsice Žunud' z nas^vom Filmski tedrik (Filiruki tjeumkj. Ed':n od njih je bila reportaža j. Slovenije, ki je prikazovala potovanje pc železnici od Zagreba do Ljubljane, Ljubljano z Emoni1, Bled in Bohinj.5 Bled je bil kiaj snemanja tudi leta 1S34 ob velikem sokoJskem zborovanju. Takrat je Škola za pctiebe sokiJske zveze kralj .vine Jugoslavije poanela dokimert irni fiim o zborovanju Sokola z naslcvom >Oj letni sivi sokole«. Režiser filma je bil Kanrlo Brossler, snemalca Aleksandar Cerasimov : Anatohj Bazar >v. Film je posnet s tonsko kamero, ki jo je konUruiral Gnrasvnov sam, tako ima sluca zvočno podiage (glasba). F'lm prikazujr: «okole, njihove aktivnosti, Bled z okolico, Viiitgor in kralja Aleksandra ob obhodu soknlskega tabora. Snemame iilma so nadzorovali člani uprave sokrlske zvjze (navedeni so tudi Kot avtoij. filma^, tako da je vloga strokovnjakov Škole narvidnog zdravlia zm rnjSana na tehnično izvedbo dej članov uprave Tako je izredno dolg film; k' zapis dobil podobo propagandnega letaka brez najmanjšega filmskega občutka, ki je sicer prisoten pri ostalfl dokum :ntarnih filmih Bross-leija in snemalcev Škole narodnog zdravija. Ob kon.,u svojega dela na fiLnu in filmskega delovanja Škole narodne g zdravija je Aleksander Gerasimov l^ta 1947 v Idriji posnel film o pri dobiva ij'u živiga srebra (Rudnik i tvornica žive u Idriji). Reklamni filmi V lefih, ko je slovenska filmska javnost spremljala filmuki v_pon svoje rojakinje Ite Rine v nemških filmih in so se na HrvaŠkem r. zpisali o poskusih zagrebške lepotice Štefice Vidačjč doseči podobno kariero, se je dcmLČa fi1mLika dejavnrst preizku iala v prvih filmskih r kiamah in občasno posnela kakšno reportažo. \RHTVi XV 1992 Članki in "azpravt 45 Leia 1928, ko je bil giavni Pmski dogodek v L'ubijam nastop Ite Rine s Harryem Liedtkejcm v filmu »Izgibio sam srce na Pavi«,® je novi zagrebški p rodu cent Stella fi!m posnel reklLtnri tilm dolžinr 75 m o proizvodnji mila v mar. bor-sla t ovarni Zlatorog z nasl ivom Milo Zlat a rog (Zlatorog sapun). Lefa 1529 je dobil dovoljenje cenzurne komisije za predvajanje med mripgimi filmskimi reportažami o lepo:nih t krr ivanjih fi'm Lepotno tekmovanje v Kran;u (I epotno snrnanje za mn kstnik Svjetlotona je bil' češki državljan, f:1mski snemalec Josip Kletne nt, ki je dobil dovoljenji ai snemanja leta 1931. Slovenski operni pevec,, baritonist Mirko Jelacin je bil direktor in dramaturg podjetja. Svjetloton je bila prva zagrebška družba, ki je imeia pravo tonsko filmsko aparaturo za snemanje filmov (Tobii KiungFm). Tc je bila filmska kamera, montiran na avtomobilu i i pr .dvidena za gibljiva terenska sn;manja. Ta edina profesionalna in najmodernejša snemalna oprema je bila velika Svjetlotonova prednost in je v naslednjih letih omogočila' snemanje številnih zvoenih dokumentarnih lilmov. Nekateri od niih so bili i zahvaljujoč Jelačinu) posneti v Slov niji Eden od teh, z naslovom Sokulsk nastop v Tivoliju (Sokolski nastup u Tivoliju), je biia reportaž s sokolskega tekcmovan'a v Ljubljani leta 1933. Prava filmska aktivno: ;t Svjetlotona v S'oveniji se je priCela s snemanjem zvočnega dokumentarnega filma Bela L ubrana leta 1932. Snemanje filma so spremljale vslike predpriprave in interes časnikov. Toda rezultat n. bil enak pričakovanjem in reklami, kritike iilma so bile negativne. Snemanje v SJoven«- je podietje nadaljevalo s fuančno bo!j zan ;sl ivimi projekti Tako so istega Ista pcsne,i dvp reklLmna filma: Westnova t( varna v Celju fWejtnova tvumica u Celju) in Železarna Jesenice (Železarna u Jesenicam*). Ta snemanja so bila le del fiimske aktivnosti v Sloveniji. Po uspehu prvega slovenskega filma V kraljestvu Z'atoroga, ki si ga je ogledalo leta 1931 samo v Ljubljani 14 00C gledalcev,10 sta F>rdc Delak in Metod Badjura leta 1932 pc snela alpski nemi flm Triglavske strmine.»1 Istega leta je Bosna film reklamirrla prikazovanje reportaže Zimski Bled (Bled zimi), Veličan Beiter je posnel Kongms slovensk;h narodnih noš (Kiinpt,; slovenske narodne nčinje) in Jugc-film je ponud'I fdm Trbovlje, dolžine 1.502 m Zadnja dva filma pomembne dokumentarne /rednosti sta po poročilih časopisov zgoreh v požaru, ki je jeseni tega leta zajel kino Mladinski dom na Kodelj evem.11 Svjetloton je omejil snemanja v Sloveniji verjetno tudi zaradi številnih slovenskih filmskih aktivnosti v letih 1931 in 1932. Leta 1932, je Svje-tlotonu mmilo v snemanju celovečernega zvočnega imunega filma v Primorju »Melodije 1.000 otoka«. Film je re?'Val in financiral snemanje Celjan Maks Osvatič.13 F;lm je bil srednje uspešen Z dv^ma tilmoma se je Svjetloton v Slovenj pojavi) spet leta 1934. Pri tilm je hUa reportaža z naslovom Folklora na ljubljanskem festivalu (Folklor na ljubljanskem festivalu) in; ga ji; verjetno režiral Ferdo D:lak. Drugi film, Maribor v besedi in sliki (Marbor u riječi i sliei), je bilr. ambicioznejša in obsežnejša filtrska reportaža, podobna flmu Heln Ljubljana. Že sama doiiina filma Maribor v besedi m sliki - 1250 m - kaže na namero avtorjev, da pripravijo velik dokumentarni film, S^narij in režijo so zaupali banovin ike mu arhivarju Fran ju Bašu, snemalec je bi! Josip Klement, laboratorijsko sc ga obdelali v zagiebšk;m tonskem laboratoriju Viktorja Ryba-ka, k so ga poleg domačih ujoorabljali tudi snemalci MOM.n Med obsežnejšimi filmskimi projekti e Svjetloton leta 1935 posnel ^voj zadnji obsežnejši zvočni film o turističnem in klimatsko-zdra-viliškem kraju Ormožu z naslovom Ormož-ju-goslovanski Oillspach ("Ormož jugoslavjnski Gills-prLch), Pri scenar.ju in režiji je sodeloval režiser Slovenskega narodnega gledališča Dehevc.15 Film dolžine 534 m, je predstavil zgodovino zdravilišča, naravne Jcpote in pregled gespodarskr de-jp.vnosti celotne ormoške okolice S tem filmom je Svjetloton zaključil pomembno obdobje sneman-a filmov v Sloveniji Dvakrat, leta 1935 in 1936- je posnel še Ljubljanski vele sejem, večjih projektov (knt so bih Bela Ljubljana, Maribor v iliki ir besedi in Ormož) pa st ni več loteval. T-astr.ik Svjetlotona je v tem Easu začel tesneje sodelovat1 z nemškim Ufom, tako st je podjetje sčasoma preoblikovale cid piodu-centa v prr.dstavn:Wo nemškega filma. 46 C mki in razprave ARHIVI XV 1992 Filmski žunali, posneti v Sloveniji Novo Svjetlctoncvo področje dela je biio od leta ly35 snemanju prispevkov za Ufuie žuroalc. Vsak teden je me ral Jojip Klement posneti prispevek za tedenski filmske novice. Sodelovanju je bilo kratkotrajno, verj-tno zarad1 pomanjkanja sredstev in žjrnalistitnih izkušenj' v kontinuiranem filmskem poročanju. V obdobju sodeb-vanja je Klement posnel na Ptuju filtrski z?.pis z naslovom Razstava konj na Ptuju /Izložba konja u P'ujii) in politiéni p rispe v _ik Sestanek Male atente na Bhdu (Sastanak Male atante na Bledu), oba prispevka sta iz leta 1935.16 V tem čaEU je hilo v Zagrebu ustanovljeno novo filmsko podjetje Zora film, ki je postalo najpomembnejši hrvaški producent v letih pred drugo vojno. V podjetje so vstopili izku*eni h^ški filmsk. snemalci Oktavr,an Miletič m Marko Graf (iz Stella fi'ma), občasno je sodeloval Ali desandar Gerasimov iz ¥kole r arodm ig zdmvlja. Poleg dokumentarn- in igrane produke je je Zora film pripravljala profesionalno ure-jevar in redno izhajajoč filmski žurnr' Zore marazin. FoJeg tujih ¿'rnalov (MGM. Fox movi-eton, Parami unt, Ufa) je bil sprejet v reden program jugoslovanskih kinematografov. Snemala Zor» magarina so pripravljali prispevke za posamezne številke Žumala tudi izvm HrvaŠke. V Sloveniji sc pesneli dva dogodka, leta 19?5 rjpDrtažo Evharistični kongres v Ljubjiam (Euba ristički kongres u Ljubljani) m leta 1937 Pogre^ nadškofa Jegliča (Pogreb nadbiskupa Jeglič). Glede na to, da vsebina vjeh Številk Zora ma gazina m znani; m da so ga pripravljali več let, lahko predv.devamr da je büo posnetih tudi več prispevkov iz Siovenijt. Pregled dokumentarnih filmov hrvaških pro-ducentov, posnetih v Sloveniji v čaiiu ad 1919 do 1941 (z viri) HrvaŠko kjiL matograPio iz Časa zgodnjega obdobja nacionalne filmske zgodovine! spremlja usoda večine malih kinematografij: diska produkcija je skoraj v celoti izgubljena. Tisto, kai je ohranjeno iz obdobja do leta 1945, je bilo po vojni prensSeno v Bf ograd in do sedaj áe n¡ temeljito reziskanc Hieran pa se hrvašk'. filmska historiografija ni dovoli ukvarjala z odkrivanjem nastajanja in s sistematizacijo filmske produkcije v prvih desetletjih našega stoletja. Zaradi tega tudi m popolne retrospektivne fimografijc, ki bi zajela vse posnete fiime tega obdobja. Tako je vsak poizkjs sistematizacije filmskih snemanj povedan z odkrivanjem (kdaj tudi že poznanih) sodobnih virov, ki pa so tudi pogosto n^pouolni. Iz teb razlogov trdi ta p.egled filuskih snemanj hrvaikih p.oducentov v Sloveniji do leta i941 ni ne popoln ne konern. Pregled nudi seznam filmov z viri podatkov o njih iz hrvaške filmske periodike med obema vojna ma in v deloma ohrerjenih r nzurnih seznamih filmske cenzurne komisiji., ki jih hrani Arhiv Hrvanke. Podana informacija o fi,mih temelji na obsegu podatkov v virih. Pn veiSni filmov je naveden tudi vir. 1918 General Maii ter prod. Jugoslavija (Kinoteka Hrvatske, insert) lyl9 Doč ik Članova FNK u Celju prod Croatia (Kinematografski gja-mik St. 3 z dre 1. 06. 19l9) Bled na jezeri' prod. Jugoslavija k.d. Vintgur kraj Bleda prod, Jugoslavije kj. Sprovod Ignaciia Borštnika prod. Jugoslavija k.d. 1921 Ljepa naSi domovina (Bled, Ljubljana z velesejmom) prod Jugoslavija k.d. [Kinof jn, St. 1 z dne 15 12. 1921) 192? LjeČil^e T opoliica prod. ¡ kola narodnog zdravlja (Zdravstvene nevine, Št. 9-10/1^61) Sloven ja, f^mski Žurnal (Bc binj, Bled, Emjna, Ljubljana) Sknla toarodnog zdravlja (AH, HZ, Š. 1/201, 25. 1. 27) 1928 Zlatorog sapun 75 m pred Steha film (Filmske novosti, št. 2/28) 1931 Sokoiski nastup u Tivoliju prod. Svjctloton Prva ve%a ->kjja?ka utakmi na Pohoiju (KH, cenzurna lista, 1931) 1932 Beia Ljubljana, zvočni film prod. Svjetloton r. Jelatin (Juge slaven ski filr: kuri-, 20. 10. 32) ARRiVI XV 1992 Ctanit ■ razp-avr 47 We sto ova tvomica u Celju prod, Svjetloton (JugoUavenski iilm kaiu, St. 47 (65} z dne 17. 12, 32) Žiljezara u Jes nicama prod, Svjetloton (Juge slavonski filra kiirir it. 47 (65) z dne 17. i2 32) Bled zim. Prod Besna film (Poročile M,-tronol d.d. za leto 1931,1932 AH, SFD, davčni oddelek, S. 70) (Podatki govorijo o prikazovanju m distribuciji) Ti bovlje, 1 502 m prod. Jugofilm (Film - Fox movietone 45 (63) z dne 10, ll. 32) 1934 Foikloi' na ljubljanski rr festivalu prod, Svjetloton Ferdo Dnlak Oj letni sivi sokole, zvočr« (taburjunje sokolov na Bledu, izv^r Savi ■) prod. Škola nar<"dnog zdravlja r Kamil' Brassier k. Aieteandar Gerrsimov, Anato.j Buzarov (Kinoteka Hrvatske) Marihor u riječi i slid, 1.250 m Svjetbton sc. in r Fpmjo Baf k. Josip Klement (Jugoslavcnski film- II St. 1/21. 01. 35) 1935 Naš Tngiav amateiski film V Cizjlj (Prikazan na Vse slovanskem natečaju za najboljši amaterski film v Zagrebu) Ormož, juge slovenski Gilhpach (Tonfilmsko snemanje Ormoža) prod. Svjethton sc, m r. Debevc (Filmske novosti, št. 13 z dne 05, 08. 35) Euhansticki kongres u Ljubljan prod, Zcra film (Filmske novosti, št. 13 z dne 05. 08. 35) Izložba konji u Ptuju prod, Merkur (za UFO) k, Josip Klement (Ffimike novosti, 5t 16 z dne 18 09. 35) Sostan-ik Male antante na Bledu prod. Merkur (za UFOi k, Josip Kiement (F:lmske n »vosti, št. 16 z dne 18. 09. 35) Ljubljan ar r frachtenfest proo. Svjetloton k Jesip Kl.ment (Jugoshvenski film, St. 1 z dne 2i 01 1935) 1937 Zora magazin (Pogreb nadSkofa Jtg!:.ča) prod, Zora film (Filmske novosti, Št, 10 z dne 1, 08. 3^) Od naštetih filmov sta ob že omenjenem in sertu iz filma o prisegi pred generalom Maistrom ohranjena v Kinoteki Hrvafske filma »Oj letni sivi sokole« Škole narednog zdravlja in Svjetlotonov film Ormoz-jugoslavensk. Gillipach. Literatura 1, Kretsko nuodno kazali?"; 1894-1969 (enctkiopedjSka izdaja, urednik Pavlo Gidrid; Niprijcd, Hrvatsko na-i^dno kaj iliite, Zagreb ¡969. 2, .........: Izvori za poviest hrva&kog filma., dakuir-fltarija Kino.ckc Hrvatski 3, Dejan KostJioviČ Počet? kk 'irnografije na tlu Jugoslavij.: 1896-1913, Institut za film, Univerzi';t um>.tnosti, Beogrid 19 RS. 4, Vdcoshiv Majcen, Fil"iski fond Školf rod'iog zdiavija u Kinoi ~ Hrvatske Arnivski pesnik, it 30, Zagr b 1987. 5, V.ekoslav Mojccn. FiLnski Žurrili u Hrvltskoj, Kir.o-tcica, ¡L. 4, 5 in 6, Zagreb 1983, 6, Vdcoslav Majoco, Pregied članak objavljenih u fiitr ■ skoi periodiki 1913-1 "541 IcU (rokopLr.. Ki loteka Hrvatski 7, Ivo Škr.balo, Izmidju publiki i države povijcrt hrvnt-sb- kinim itograffje 1896-1^80, Znanje, iJagreb 1984. Opombe 1 »Brišetr i tiidim« /s, Ignndj Boii^ik, r. AnoSt Grind, sl :mald Josip Haiia in Ljudevit Ša/jc. - Zagreb: Jugo-sl rviif k.d.. 1919. (tri dejanja) fi. Milu. Tana, Ora Negri, Ignacij Bori'nik, Iv> Badfli* Toio LcsiČ, Josip Pavii, Tonkf Savii, Ar-oSt Gruid, Alfred Grunt ut, Konrad Schmidt Andrita Geraiid Film ni ohranjen. Ohranjena je fbtodokumen: irija, v kateri se -iaha(a tudi fotografija & otii filirike 'kipe, posr ;te v cJcolH Bled". 2 Casop: Kir.ffon, Zagreb, it, 1 z dne 15, IZ 1*21, 3 Alekscidat Gc.asimov, k-oto-filmski laboratorij Skolr naiodiiog zdmvija »Ai.drija Ši mpar«, Zdravstvene novne, ZagreV it. 9-10/196!. 4 Araiv HrvaŠke, Higjjrnski zavod ga Skdom c rodnog zdravja, Od; sle nje a soajalnu m-Jidnu it. 38C/1927. 5 Ariji- Hrvankt, Higijensld zevod. i. 1, it, 201 z dr.e 25. 1. 192" 48 Čl mki m razprave ARHTVI XV 1992 6 ZagrebJl« Movosti su i ffl poročal, sporedoma 2. in 3. januarja 192fl. 7 Podali je iz seznam*1 zag: ibžke oenzurr.* komisije z dne 25, 10. 1929 (dokom mladja Kinotek Hrvatski, ki ne vsebuj : drugia pod tkov o produccnhi in avtonu. V cenzum» n dovoljenju je fi'm dolžire 125 m deklariran ko* »M.CM film« to je brez drugih av irskih podatkov (ZugrcbSlc podružru_a M 3M je bila distributer Uma), ijleae na to, da so v tem iasu pos^ tnezni ktoemaogrrS to fi'mska podjetja samostojno snemal:; filmska r^poi.aže in to z domafiri snemalci, je modne, d" gre za film Metoaa Baijare. 8 IV podLlkin iz časopisa Metre megaton, it. 8, Zajjrcb 192! 9 Ime te l.lmske družbe se vse od ust'novi've uporab'ja v treh variantah: Svetlo* in, Svijei'oton to ¿vjctloton. Ne da bi navajal razlogr te jezücw: zbil de, v tekstu uporabljam .me SyjeJoton, kri je pravopi<-i.o in jezikovni' pravilne 10 Jggostavenski film hirir, Zagrch, £t 3 z dni 25 9. 15J1. 11 V Časopisu je bil jvidentiran it fiim o Triglavu, in sicer matenki film Mariborfc la Vladimir' Uztja z tiislovom Nai Trigkc, ki je bL prikazr na Vseslovenskem nntečaju za nijbolli amaters!č film h ta 1916 v Zagrebu Hrugih pod ikov o filmu, raze^ d? sc ga predvajali v JcronLoski dvi-rani v Zagi :bu ni A tor V. je bil naslednja ktL urediik posebn fiimsb priloge (prilogi z£. k ioamateijc> zag^ebS eg? strokovnega časopisa FKo revija, ki je izh'jala m^d leti 1932-:940 12 Čt-opis Film-Fox movieton , Zigxb, iL 45 (53) z dne 10. 1. 1932. 13 Mt:odijc i.000 otoka /s. in r. Male Osvattf kameri R'.ueh (München), glasba Mif^o Deč", oikestmaja Zronimir Bradtf .prerod ajot. tekst Prtar Priradovi* - V gkmih vlogaH Maks Oatič in Mira Zdravkovu-Svjetloton: Zajjreb, Emelk-: Munchen, 1932; Film so leta 1933 predv jali v Zagreb" to Olju ¿Novosti, 5. 2. 1933), dislribu :r Arala film pa je dobil tuai dovoljenje beogr jsl< ga miiiistrsi ra. za piosvc'3 & predvajanj »u tvim Šolama naSe KnJjtvin (AH, Bsaska upravi Savske banov ne, Prosvj.tno odjoljenjc, it 16458/1933). Za razmer» od mnenja ministra prosvetc kritike filma niso bile po^tivne. Da jih je Main Osva-tič te ko sprejel, priča tudi težba, ki jo jt vložil znpci časopis Slovsnskä ni^od zandi objavljene krinke (Jugoslav, iski Glm kurir, it 21 '88'i, Zagret, 17. 6. i933). 14 Pod-~iek je iz časopisi, Jugoslavu nskj film, Zagreb, L fl, it 1 z dne 21. 1* 1935 Aprila 1935 je Minisbs ra za prosvito izdalo nripe oč » »d' ičenid mju £kwa mogu poselil kulturno pou£n, zvvine filmov;«. Med priporof nimi filmi sta tudi tiima Maribor to RogaSka Siatina. Iz dopisa ni razvidni i, ali je to filni »Mariboi u riječi i slia« ali kakšen <" jg. 15 Film-tc .ovosu, Zagreb, it 13 z dn^ 5. E. 1935. 16 Fogodha z Ufom je hila sklenjena s posredov iniem družbe M rkur flm (ki v Časopisnin informac.jah nastopa tudi kot orcxh.cent_ a je bil snemale hlm sirih prispevkov Josip Klem nt & svoji n podjetjem. ZUSAMM] .MFAS SU NG Aufnahnen der kroati'.chcn Filsn Unternehmer in Slowenien bis usn Jali. _ 1941 Vjekos'.jv Majcer Die eisten Aufnahm -n ¿er kroatisch :n Unternehmer in Slowenien gehen mit dem Ein'ritt Slow.nlens und Krc« üeni s die-icm Zei^bschnitt stammt die teils .¡ihaltene Filmaufiiahme der Eide-ablegung der Offizicrc dir jugoeiawisd in Armie vor General Mais'-r vor Bedi jtung. JrÄBert FJntpro-luzente, die in SlowerJ .n zwischen aen beider. We!t-kriegin gefilmt haben, sind: wcnalmc iizinischc Ai lall »Stoh larodnop zdtavlja« mit den Aufbildungs?lmen, »Stellt filni« mit den W.'rtnmgs£i.".nen, in der dreißi~er Jalircn »S tloton« mit den dokuir :ni irischen Torfilmen und in den Jahren vor dea zweiten "Weltkrieg »Zoru film« tn.1 den Fllmbe:üagen für das Mlmjoum*! »Zora tr iga-zin«. Au%ru.id der Angabin m der kroatische*! Periodik zwisehen den beiden Weltkriege a -and an aen Zensim Oeneral Mais: er vor. »JugoslwfilTi«, »Oj icti ävi soko'.e« von »Skcla „arodnog zdravt'a« und der FJm von »Syjet'oton« » Jmite, jt „oslo* nsk üitm pristciinega sodil a v en fond. Vse gradivo je arhiv prevzel kot celoto, kar samo pc seb- £e ne more biti argumunt za združitev, pač pa jc utemeljuje dejstvo, da so bili not£*ji nekakšen »Domo^jii organ* sodišča, kai se kaže tu^i v nj;hovi dolžnosti posredovati kot od so J'Žča poLblaSleni kornuarji v nekaterih zadevah. Štrvilne pristojnosti notLijev dajo slutiti, da njihovo ohranjeno grjdivc varuj; obilico raznovrstnih podatkev. Na primrru ohranjenih sfsov notarjev, ki so delovanj pri Okrajnem *odi3ču v C^lju,1 je m jč to trJitev le podkr :piti, saj zasledimo mnogo podatkov, ki predstavljajo vire za različne veje aziskovanja. Tovrstni dokumenti so Tahko vir za pravike, ki Želijo ugotoviti npr pogostnost po^ imeznih načinov urejanja formalno-pravnih mzmerij v preteklosti. Ob pregledu kateregakoli fa ikls notarskega fonda ugutovimc, da jgromno večino gr?rtiva predstavljajo žeiutno-dedne pogodbe (približno 80%), desetina je kjpoprodajrih pogodb, ostsnrk pa predstavljajo zapisniki različnih izjav, pobotnice, zado)žhice, poravnave predajne ift razdružhene pogodbe, dodatki k pogodbam itd. Manjli del celote predstavljajo tudi spoJaj opisa- ni dokumenti, zvcac'. s pcs1ovaiijem gospodarskih subjektov. F.tnologom in umi-tnortnim zgodovinarjem nudno pogodbe o prevžitku ali to vrsto razmerij urejajoča določila v žemtno-dalnih DOgjdbah po drobne podatke o prehrani, oblrčilih. pohištva ali poimenovanjih. Podatke o pr mičninat v lasti posameznikov zasLcLmo tu£ v kupop«oaajnih pogodba!.. Kot primer je moč navesti pogodbe z dne 20, 8. 1879, s k?te ro je grof Curt Spiegel kupil od viteza "heophiJa Wajflka DohiStvr, oro djc in priprav na posestvu graou Bežigrad pri Ceiju.3 Priložen je namreč podroben popis omenjenih predmetov in njihova razponiditev do prostorih gradu ir pomožni1* objektih V pritl čjii naktimo zaradi njegove funk~nje ali osrb, k so ga uporibljale (poJi), na skromno opremo in zato tamkaKnje prostore le naits-jemo. Vseh je bilo 17: veža, tri posclske sob_, dvi, posolski j :diLiici, kuhinja, tri shramba (za mbko jedJa in sadjr), straniice (»e.iglisch Wa-terclosjt«), izba z o™aro ¿a zdravili»; soba za peko, pralnra, lik~Jnica ter kopalnica in soba (slednji dve sta od ostalih izstopali po Številu in vrednosti opreme). Prvo nadstropje ie imelo 14 prostorov, namenjenih lastnikovi družini (in gustom), o Čemer priča bogatLjia opremljenost. Naštevanje vsega bi bilo predolgo, zato je podrobneje predstavljeno le nekaj prosi orov. Delovni «oba: 1 šv dska peč s prib'irom 1 kipec na peči 1 železni zaslon pri ptCi 1 koSara za drva 4 zavest s kamisair', vrv ami in zngrinjali 2 okenski zaSči ni odeji iz ripsa 1 polica za pi'*ko 1 lestenec iz serpuntna 1 pljirralnik 2 salon iki omari 2 okerski blazin1 1 ležalnik .\RHTVi XV 1992 Iz artivskih fondov in zbirk 51 1 rtgai 1 pisali a miza s podstavkom 1 poknva-n 4 nbJazirjcni švicarski stoli 1 miziea, prevlečena z ripsom 1 pr 'proga 1 košara £a papir 1 t~rmnme!-!r 8 slik v jlcvirjih 1 nblazinjem poči .alnik s prcvhko iz ripsa in blazinami Sainn za gospnde: 1 švedska peč s priborom 1 kipec na ptČi 1 zaslon pri peči iz jelenovega rogovja 1 Lstenec iz jelenovega rogovja 1 ura z jelenovim rogovjem 1 pljuvalniK iz jelenovega rogovja 1 stojah) za palice iz jelenov ^a rogovja 1 kcmzola iz j ;lenoy jga rogovja 1 7ofa iz ravega usnja 1 naslnnjač iz rjavega usnja 1 "nanjša usnjena z >fa 1 saionika miwt 1 Švfcarski stnl iz rjs-vega ripia 2 salonski orn^ri 1 igrah a miza 2 prsprogi ob zofi 1 omara z ogledalom 1 regal 1 ura v steklem imar 4 zavese iz rdečega ripsa s karrisami vrvicami m zagrinjal' 2 rdeči nkenjki zaščitni ndeji 2 svi.Čnika 4 kipa iz brona 2 orla z jelenovim r jgavjem 3 lisičje glave 1 kiurna glava 1 stensk?. polica 3 kipa iz bmna 5 bakroi ;zov v okviriu 3 ugamicr in pepelnik 2 nkenjki blažim Salnn za dame: 1 šv riska peč s priborom 1 kipec na peči 1 kitajski zaslon pri p-či 1 idtajsk£ kabinetna nmarca 1 kc ara za drva 1 itrui sna gotska zofa iz rdečega žam ta f> gotskih ležaloiknv iz rdečega žameta 2 gotska naslonjača iz rdečega Žameta 1 mizica ob zofi 1 preproga 1 manj?a **krogla mizica 1 3-lnnsk, om ra s p.edali 1 miza s k'jnmtn plnščo 1 ogledaln v pozlačen-m okvirju 4 l akrnr;zi v zlr.tih okvirjih 1 lentenec iz brušenega stekla 2 stojali za cvetlic: z brončenimi nogami 1 pl ival. ik 2 b stebra 1 poseda z? z.ato ribico 2 rtarinski - rimski - vana 2 1 tarinska - rimska - kipca 1 pladenj za posetnice 2 ok t ik blaziri 4 zavese iz rjavega ripsa s kirnisami, vrvisam* in zrgrinjali 2 vezeni okenski zaščitni odeji 1 košar, i za cvetje Spalnica: 1 £vt dska peč s priborom 1 kipec na peci 5 zaves iz kri it ona s kamuanv vrvicam m zagnnj-Ji 2 okenski blazini 1 prepiaga 3 manjše preproge 1 košara za drva 1 železen zaslnn pri peči 1 po "valnik iz kretana z belo prevleko 2 naslnnjača iz ki :tn la z belo prevleko 2 1 ižalnika iz kretona z belo prevleko 2 manjSa naslonjača iz kreiona z belo previekL 1 pručica iz kretona z b^lo previeko 1 tnabtua mizica s pievlekn iz kretnna 1 delovnu mizi .a 2 regala 2 kotrJ poh'ci 1 k sara za papir 1 pisalna miza 1 trs.tni stol iz japonskega bambusa 2 stebra 1 posod? za cvetlice iz porcelana 1 marm jrna vaz^ z gc'nbom I stersko ogledalo v pozlačenem ikviiju 1 pozlač :n bronasti lestenec 1 miza s predalom 2 omari z ngledalom 2 posteljni ogndji 1 pri ¡delna stena z zai ami iz kretnna 2 nočni omarid 1 zaprt:i t.mivalaa :mz.ca in umivalu p.ibor 1 dvojni prcdainur 1 obešalnik za nblekr 1 viseča svetilka na poleg 1 iakLoni stol 1 pljUvalrik 1 izrezljani Krrtus 1 slika Madone 1 ura 1 izrezljana imaiica s ključavnico 52 h. arhiv sitih fondov in zbirk ARHIVI XV 1992 1 konzola s kipa 4 razTiCnes slike v okvirjih Toaletna soba: 1 Švi dska peč s priborom 1 vaza na peči 1 zuvi ,sa s karuisc *n vrv.co 1 -tjava usnjena zofa 2 predalnika 1 ivirarski stol s prevleko iz ripsa 1 umividna miza z marm irno ploščo 1 umivaln: nizica s pribcom 1 stensko ogledalo 1 steklena viseča sv etika 1 oljna «lika v okvirju 1 pljuva inik 1 vodno stranišče 1 toaletno ogLdalo Salcn: 1 marmorni kam-n s nriborom 5 zelenih zaves iz ripsa s karnisam" vrvicam in "agrinjalom 1 zofa iz zelenega, npsa 6 narlonjacev 1 salonska mizu 2 stisbra 2 vazi iz alabautra 2 bt.nai.ti svetilki 1 kamii tka uri s pokr jvom 1 mizica 1 fridon 5 bakrr rezov v zlatih okvirih 3 preproge ob zof? 2 stenski ogledali v zlatem okvirju 1 pokal iz alabastra 1 starobenes.ki stekleni lestenec 1 itarobeneŠki steklena miza 1 salonska omarica 2 izrezljani mizi s ploščo 3 okenske blazine 1 knjižna jmara s steki nimi vrati 1 pljuvalnik 1 slika v zlatem okvirji1 Poleg omenjenih so bili v nrvem nadstropju še naslednji prostori: predsoba (z 9 koni opreme), jed Uma, (32), soba spHične (14), girderobra soba (7), dve sobi za goste (19. 25) in terasa (?6, od tega 23 pojud za cvetje). Celotno podobo gradu in okolic- zaokrožijo še prostori v podpritličju in poslopja na dvorišču veranda, paviljon, skladišči za /rtne potrebŠčr e in drva, vieska klet ter štirje kletni pros*ori za iedila in pivo z ledenico. Na dvorišču so bili (v več stavjah) remi/ prostor za sedla, skladišče lalog m hlevi s pos» Iskimi prostori ter kap, la m rastlinjak. Preučiva!t;c kulturnega razveja bo v notarskih f indih našel podatke o delov anju tiskar jr, 19. septembra 1940 so člani zadruge Mohoijcve Likame v Celju le-to .spremenili v družbo z smejeno zavezo. Boli kot tc sc zanimivi nekateri od n;:nih dnižabrikov. dr. Lambert Ehrhch, uri-verzif itni procesor, dr. Fian Kutrik, ravi atelj Mohoijeve tiskane in knjigarne v Celju, dr. Iran Cukala. stolni dekan v Mariboru, Fran S. Fl igar, Župnik v pokoju v Ljubljani, dr. I\an Tomižič, škof v Mariboru (z deJeži po 15.000 din), dr Gregor Rožman, škof v Ljubljani, Ar ton Cestnik, profesor v pokoju v Celju in Peter Jurajc, opat v Celju (z deleži po 5000 din).* Tovrstnega raziskovalca bi utegnila pritegniti tu d' ¿pisa, k hranita podatke o delovanju kinematografa (zapisnik občnega zbora kinematografa Union v Celju)5 ah* po ,amezn„ utrinke iz življenja kulturnega ustvarjalca (dr. Josip Ipavec proda neprjiničninei.6 Največ dela nr.arskc gradivo orav gotovo nudi raziskovalcu gospodar ikega razvoja posameznega teri'onja ai panoga Glede slednjega zaJedimo v notarskih fondih največ podatkov o industriji in trgovini, mar ■ o obrti, medtim ko so ostale (kjavnoLti, kot npr pr.mogjvnStvo ali pridobivanje elektriki, omenjene le poredko. Notan io sentavlial' družben pogodba, pisali zapisnike občni1- '.borov družb in izdeloval listine o prenosih lastnikih prav»c. Glavne podatke o posamezni gospodarskih subjektih (da*um ustanovitve, sedež, dejavnost, l&stnika in spremeni e v viiini kapitala) sicer' dobimo, £e so ohrinjtni, v regiitrih okrožnih kot trgovskih sodišč (med list-Vami, ki so jih hranili kot prilogo regttru, je moč naju tudi pr spise notarskih spitov), v mnogovt.tnih statistik/h in poročilih različnih prav nenc so nam na voljo zbirni podatki, ver-dar nair\ o njih povedo še mnogo več družbene pogodbe, izdelan ob ustanovitvi tovarne, trgovine, elektrarn»", obrti, ... Vsebujejo namre* podatke o pogojih poslovanja, o rganih družbe, o prav.eah in dolžno-tih poslovodje (kt lkurenčna prepoved), o načelih delitve dobička, o vpogl.-du Cruža^nikr-v v poslovanje, o sklicevanju in pri stojnostih občni ga zbora, o postopkih pri prene hanju in likviJaciji itd. Preučevanem razvoja g< ,podaj va notarsko gradivo nikakor ne pomeni najpomembnejšega vira vrndar je lahko dobrodošel dodat m izvor podatkov Ker sc dokumenti posameznega no-iaija nas.ajal' za omejen teritorij, nas pogostost pojavljanja zapisov o doloce*u dejavnosti opozori na njeno zastopanost in pom n v posameznrm območju. Lep tovrsten primer nam poiudi večjo število zapisov o družbah, katerih predmet pouovanja je bila trgovina s hmeljem, k; sc nastale in delovale v Žaieu, sredisču prid »bivanja hme'ja. Tu je imela sedež 1. 1902 ustanovljena zadruga I. štajersko skladišč, za hmelj, po p 3padu Avstrc-Ogrsks poimenovana v trgovine \RH1V1 XV 1992 lz arhiv^kin fondov m zbirk 53 s hmeljsm. L. 1938 se je iz zaduge preoblikovala v družbe z omejenim jrmstvom in iz tega easa je ohranjen dokument, ki daje podrobnejšo sliko o njej7. Družbeno pogodbo Hmeljame, I. jugoslovanskega zavoda za vkkdanje in konzerviranje hmelja, družbe z omejeno odgovornostjo, je 30. novembra 1938 podpiralo 61 družabnikov, vsi dotedanji dani zadmge z istim imenm. M .d n mi je bilo največ posestnikov, a mdi -tire podjetniki. dva učitelja, po en stavbenik, hotelir, gostilr<čar, sodrik, general v pokoju in trgovke. Delež so pri družbi imeli tudi druStvo kmeto-vali.c iz Gotovelj, Savinijka posojilnica v Žalcu, r.z.i o.j. in Celjska pcsojiluica, d .d. Osnovno premoženje družbe so Cenil1 na 1.768.809,18 din (nepremičnine 1.000.000, p-itikline 760.00C in premičnine 9.809,18 din). Po odbitku pasiv v višini 1.034.809,18 din je ostalo 734 00C ain kot vsota vseh poslovnih deležev bivših zadružnikov, sedaj družabnikov. Te so prenesli v novoustanovljeno družbo do It g tega pa Se znesek gotovine, :nak viiini omenjenih deležev. Vsota obish oelov. prenesenega m gotovinskega, je predstavljala deleže družabnikov v osnovni glavnici (1.46b.900). Njihova viSnia je bila različna. Naivečji deTež glavnice je bil last Srvinjske porojifnice (446.00G diu), sledili so Celjska posojil niča in inž Hans T,-schounif; iz Arjc vasi s pc 80.000 ter Fnderi ^irra in dediči Franca Robleka s pc 58 000 din, Največ družabnikov (38) je imele deleže v višini od 200G do 4000 din Nam :d družbe je bil- 1. obdelava nabranega hmelja in njegovi prodaja 2. izplačil? predujme na vkladani hmelj 3. nabava zi. kmetovanje poti^bnih predmetov in prodaja k n .t« kih pndi.lkov 4. nabavi potrsbSčm za obdelavo nabranega hmelja 5. us*anavijanje pr draži ic z istim predmetom poslovanja. Načelstvo družbe je sestavljalo 5 pcilovodij, ki so iz svojih vi51 volili načelnika in podnačelriica Nfdzor nad poslovanjem družbe je opravljalo 8 Elanov, izvoljenih na občnem zboru, ki so ga-sestavljali vsi člani družbe in je predstavljal njen najvišji organ, Poleg omenjene so v dokumentih celjski notarjev izpričane 5e tn družb-: s sedežem v Žalcu kateiih predmet poslovanja sc bili nakup,, predelava za trg in prodaja hmelja. . Slovenija, JunHovuska hmeljar »ta eksportna dmibaa Njena ustanovitelja sta bila oče in sin soimrnjaka Vinko Vabi* st. I in ml., trgovca in posejtnika iz Žulca, avguita 1921. ViSir.a kapitda ob ustanovitvi je bila 250.000 din. Pcslovat je prtnehali. maja 1940 Heil, hmeljarrk? elcj portiia družba' TJstaroviia sta jo hrane Fud, hotelir in veL-poseitnik ter Ivan Virant, trgovec in goitflničar, oba iz Ž^lca, v avgustu 1927, Osnovna glavnica je bila vudn? 250.000 din, vsak družabnik je od toga prispcvpl po 45,000 din v gotovim, ostanek je pm pokril z vrjdnosiljo prostorov v zgradbi bivše pivovarn.? v Žalcu, katerih lastnik je bil, s pog^dbpmi, ki so se nanašale na predi lavo v teh prostorih m s pogedbanu s pivovarno Union, drugi pa s pogodbami za dobfvo hm:lja »znanim tvrdkam«. L 1941 je družba sprožila postopek "ikvidacije, s pripo.nbc, da dejansko že nokaj let ni poslovala. Styria trgovina s hmeljem*0 Mtd cmenj inimi družbimi jt ta delovala najkrajši ¿as, zelo veijetno je obstajala le formalno. Javna trgovska dru?ba A, Loibl & Gteser iz Žntca (CSR; in Krnest Krakenherger, trgovec iz Pariza sta pr ¿ko pooblaščencev do podp^a družbene; pogodbe julija 1934 sicer Že vpLČala vsak pc 50.00C din osnovne vlogi,, vendar družba vcrj.tn i ni zazivela, saj je s sklepom občnega zbora v februatju naslednjega leta prešla v likvidacijo. Or ombe 1 H-ft B. at, Gr diva not' tsldh fi dov Arfaivi, ie*nik X Scv 1-2, Ljubljani 1987, str. 44-46; omeijer! . fiaujk pri nailcvznj" Ji-.jGc o ohnnjen^m noraiskem gradiv v slovenskih rihivih ni upo&u 2) notarskih tor dov (H tekočiii metrov), k ra je že tedflJ hranil Zgodo>jiski uAiv Celje (ZAC), do dantb pc tc je njihovi k tičin l pojilijZl ze na okori 40 1 kof:h rt^tiov. 2 Za dJo m. oocLoČj ccljskeg' okrajnega sod'Si na biui od L 185, kti jt bil tzdilan prvi notarski rt d, prcdpt>_na dva ritaiju Nij'starejf: onranj jno gradh i je . L 1855. 3 ZA'«, OSC fese. 293, nitar Morite Sajnviu, spis "tev. 92SC1 posestv saro je bilo ocenj no ni. 26,*38, om ¡njeni ore dm e ti pa nii 6470 goldinar rv. 4 Z AC, OSC, ose. ¿83, notir dr. Kar Stejan, -jisa itev. 117J 3n 5 ZA C, OSC, fese 281, notar dr. Ivan Stohn, ¡pis štev. C13. 6 ZA C, OSC, fee. 257, notar Lovro Bai, spi: i tev 37^ 6 7 ZAC, OSC fasc 236, notar Frane Burg :r, srls iti v. "ill. 8 ZAC, OSC» fe" 27?, notar Jurii DetiSek, spi* Itev. "5.9u9, fese, ¿38, notar dr. h^n Stojai spis itev. 1113 9 ZAC, OSC, fese. 237, rotar France Burger »pis atov. 120:': U :c 281 r-otar dr. Iv m Stoja» gpf- I tev. 1Ž39. 10 ZAC OSC, faic 280, notar dr, h on Stojan, ipiit itrv. 2; 8 In 302. 54 h. arhiv sitih fondov in zbirk ARHIVI XV 1992 Načrt jezu pn Podselu za elektrarno Doblar iz iet£. 1937 (Fond Tehnični urad Gorica, a.e. 357, t.e 25 PANG) Korespondenca Hivika Snrekarja s Hrar^ntco Dravske banovine Irena Lačen Btncdicič V arhivskem gradivu fonda Hraniln ea Dravske oanovine1 ne bi pričakovali ničesar posebnega, Se man zabavnega Tcda nala sodb? bi bila tokrat popolnoma neupravičena Za popestritev nekateri m dolgočasnega arbVskega deia je poskrt '1 ,likar Hinko Smrekar s svojo kor spondenco s hran'lnlco. To sicer ni pomembno arhivska gradivo za slovensko zgodovino vendar kliub vsemu prnegne pozornost 7 radi svoj evistvenega SaČino komuni _lran:a med Smr ekarj-m ji uradno ustanovo. Risar in 3likar Hnikc. Smrekar1 se je rodil 13. 7 188? v Ljubljani. Lrrta 1901 se jc vpisal na pravno fakulteto v Innsbrucki', naslednje lete, pa na Dunaju, kjer je pred prvim državnim izpitom izstopil in se posvjtil umetniškemu poklicu. L-,ta 1905 se je z Dunaja vr«il v Ljubljano m Kranj. Z Mak ij m Gasparijem je kmalu zitem odpotoval v Mdnchen. Medtem je študirat po zasebnih šolah, pogoste pa se je vnčal v Kranj. Leta 1915 je bil vp ik ■ ar k vojakom, nato aretiran m kot srbodl zaprt, L la 1916 so ga po &imuli rani duševni bolezni odprstili kot n„sposobnega za vojsko. Lstahi se je v Ljubljani. Po materini smrti si jc 1917. leta na AJe štvč svi resti 18 «zidal »vilo kurrik«, jo prezidiVfJ ir £iril, da bi uredil delavricc, kjer jt tudi poučeval risanje. Svojega mi?lj ta kot svobodoljuben nar^dnj ik v letu 194? ni skriva1 Javno je razstavljal in delu med ljudmi žguČe satirične risbe ostre pamflete m karikature. Dne 29 9. 1942 je Smrekarja prijela italijanski patro- .\RHTVi XV 1992 Iz artivskih fondov in zbirk 55 ■a. dva dni zatem pa je bil ustreljen v Gramozn* jami, Smr;kcr je sodeloval pri kt -žn opremi slovenskih revij, ilustiiral besedila udejstvoval se je v kr.mbunranih ruarskih tehnikah, zavnuial pa m to po *tttpu t Ane rrši<, če ne bo vse miz-rije konec, bo pa mene«. Opombe 1 Arhiv R-mublike Sl^enije, fond Hranilnic Dravske baiiCMci.:, ilada 22, ovoj Hialc-, Surcknr. * jlovensld biogf ifstt leksikon, 3. knjiga, itran 397. 3 GM (ipomoe 1. Zb;-ka informacijske službe n antifašistične borbe con A in B Jul: ske trajire Ncvcnka Troha Julijska krajina (Ver^zia Giulia) zajiima tržaško in goriško pokrajino (v mejah Italije pc 1, svetovni vojni) ter Istro. Medtem ko Italiiam sem štejtjo tudi Reko, Slovenci v pojem Julijske kiajine vključujemo področje Beneške Sluvcmje, Reke pa ne Celotne področje, ki sicer nikoli v zgedovini ni tvorilo up/avno zaključene celote, je pc koncu 1. svetovne vojne Dripadlo, skupaj z Zadrom ter otoki Lošinjem, Cresom in Lastovim, Kraljevin. Italiji. Po popisu iz leta 1910 je tu (brr;z Beneške Slovenije) živelo 1.0C3.4bl prebivalcev, od katerih je bilo 379/789 Italijanov in 516.69C Slovencev in Hrvatov. Ponovno se je vprašanje pripadnosti tega narodnostno izrazito mešanega predela odprlo že med 2. svetovno vojno. Ob njenem koncu je Jugoslovanska armada zasedla Julijsko kraiino s Trstom, a se je 12, junija 1945 morala umakniti na kompromisne meje. Julijska kiajina je bila razdehena na dve coni, A ped an^loameriiko vojaško zasedbo in B pod zasedbo Jrgoslovanske armpde. Meja med njimp je potekala, z nekaj izjemami, po sedanji meji med Italijo in Slovenijo. Pravno je celotno področj ostalo do podpiia mi: ovne pogodbe oz, do uveljavitve nj inih določil v okvir. italijarsKe dizave Zagovorniki priključitve k tedanji Jugoslaviji so se organiziraj' v enotno politično organ:z„riji), t.i. Slovrrsko-italijansko antifašistično unijo (SIAU), organizirano po zgjidu Ljuoske fronte v Jugojla-viji, v kateri j.' imela odločilno vlogo enotna Komunistična partija Julijsko krajini flKP TKj, v katero so se pc sporazumu med KP Italija in Jugoslavije združili komursti teg-c. območja, njeno dejavnost pa je vodila sko/aj izključno KP Njen osnovni program je bil priključitev območja k Jugoslaviji, odstranitev ostank »v fašizmr in vzpostavitev ljudske oblasti. Vanjo so se poleg skoraj vseh slojev Slovencev, ki jih je je družC skup m interes prudjučitve k matični domovini, k? je prevladal nad ideološkimi razhajanji, vključili tudi ¿lasti italijanski delavci ki so v socialistični Jugcslaviji pričakovali razriŠitev svojega soraalne-ga položaja. Vzporedno s političnimi »rganizacijami ki so od avgusta 1945 delovale v okviri SIAU, so že v čaiLi nemški okupacije m-stajali organ: ljudske oblasti na čelu s Pokrajinskimi narodnoosvobodil- ARHIVI XV 1992 Iz arhivskih ronduv m z Dirk 57 iiim odborom za Slovensko primor , in Trst (PNOO), ki so v coni H Julijske krajine nadaljevan z delom po osvoboditvi V coni A so kot crgam oblasti delovali Se v času jugoslovanske zasedbi., nato pa jim je Zivezniska vojaška uprava (ZVt1) odvzela oblastno funkcijo, klj*ub temu pa so z delovanjem nadaljrvali do uveljavitve mirovne pogodbe septembra 194"1. V času jugu slovarske zasedbe so v Julijski k-ajini delovali tudi vojaški organi (komande mest), narodna zaščita kot policija pa tudi ¡organi Oznt. Že jeseni 1944 je bilo v okvini PNOO osnovano Ijjdskc sodišče. Narodna zaščiti1 m ljudska sodišča so bila z odloki ZVU za podroČie cone A ukinj ma poieti 1945. Gradivo projugc lovanskih političnih in oblastnih organizacij v Julijski krajini hmnijo regionalni arhivi in muzeji (Koper, Nova Gorica); v Lju-bijan; pa Arhiv Republike Jlovenije (fondi bivšega arhiva Instituta za novejšo zgodovino in Zgodovinskega arhVa CK ZKSJ, arhiv Ministrstva za notranje zadeve in irluv Instituta za narodnostna vprašanja. Zbirko informacijske službe in an t ¡fašistične borbe za podro^e Julijske krajine (ime je upo rabil imetnik gradiva in smo ga privzeli) hram Arhiv Republik- Slovenije. V n<'ej je v_cinoma obveščevalno gradivo različnih provernenc, političnih organizacij, služb, ki sc delovale v okviru PNOO za Slovensko primorje in Trst, pa tudi fragmenti gradiva Ozne in narodne zaščite, skiat-ka organizacij, ki so de1 ovale oziroma zagovarjale priključitev celotne Julijske krajine k Jugosla\iji. (>sovno je gradivo nastalo od maja 1945 do septembra 1947, le posamezni dokumenti sc nastali kasneje v cunab A in B Sv ibodnega tržaškega ozemlja. Predstavitr-v gradiva 1. Gradivo Komisije za antifašistično borbo, k. jc bila ustarcvljena 30. novembra 1945 kot naslednica komisije za epuracijo (č'ščenje ostankov fašizma) pri Glavnem odboru STAU. Njena osnovna naloga naj bi bflo zagotoviti učinkovite epuracijc v povezavi z odsekom Ta protifašistično borbo oziroma za fašistične zločine, ki je deloval v oKviru PNOO, pa tudi komisijo za jpuracijo, ki ie delovala v okvun Zavezniške vojaške uprave. Komisije so delovale tud. pii okrožnih organih STAti,* medtem ko so biii pn nižjih imenovani referenti za antifašistično borbo. V zbirk, so ohranjeni v glavnem sejni zapisniki. 7an"miv je podatek o prenosu gradnja Komandt rtiesC Trsta m Narodni zaščite v Ljubljano. 2. Gradivo LjudrkegL sodišča m Javnega tožilca, za sojenje fašističnih zločinov k. sta d kovala v jkvira Mestn:ga osvobodilnega weta Trst, obsega pravila in dopise. Ljudsko sodišče je bile ustanovljeno, kakor je opredeljeno v pravilih, za sojenje fišističnim zločinom proti svoboai ljudstva in iijih vim demokratičnim institucijam. Ukrepalo je na podlagi prijave javn ;ga to?ilca, epracijskih komisij in posameznikov Ko je angloam iriška Zavezniška vojaška upiava prevzela oblast, je sodne kompe tence za to področje prevzelo Izredne porotno sodišče (Corte straordinana d'assise). 3. Uradivo 3. sektorja Ozne Trst (ohranjeno v fragmmtiM iz maja 194o obsega poročila o njenem deovanj'u v času jugoslovanske zasedbe Trsta (delo je bilo razdeljene v dva referata m sicer 1. a) jugoslovanska reakcija, b) duhovščina in 2, a) Gestapo, b) > Intel igent Service, c) Italijan :ka nakciia m d) vsa ostala reak^ja in posebej organizacijska poročila). Gradivo poobiiščenca Ozne za Slovensko primorje in Trs* obsega del korespondence s sekretarjem Glavnega odbora KP J K iz časa od maja ly45 do marca 1946 4. fragmenti gradiva Narodne zaščite Trst pričajo o njenem deljvanju v času jugoslovanske zasedb- Trsta - seznami Članov, poročila o akiivnojtih, razpoloženju med ljudmi. Tako v gradivu Ozne kakor tudi Narodne zaščite so ohranjeni sicer skopi, a zaradi pomanjkanja arhivskega gradiva o tej problematiki dragoceni podatki o aretacijah v času jV gosi ovar ske zasedbe, poizvedbe o ar ;tu anih, ml srvencije za njihovo izpustitev, pa tudi za izpustitev Italijanov iz ujr.tniških taborišč v Jugoslaviji. Ohranjen je tudi seznam 962 aretiranih s strani jugoslovanskih oboroženih sil, ki se do 17. decembra 1945 Še niso vrnili, in ga je izdelal Coimtato per la ricerca d ;gli internati in Jugoslavia vPoizv d ovalni odbor za ¡ntern'rar.'x v Tugoslaviji), ter prira rjalni seznam z opombami liifomiaujske riužbe 5. Naslednji sklop je gradivo informacijske službe, ki zajemi» obveščevalno gradivo pa tudi časopisje, letake, brošure in druge množično razširjene dokumente italijanskih organizacij in itrank, in gradivo o slovenski politični emigra ciji oz. t.i. slovenski reakciji v coni A Julijske krajine pa tudi deloma o delovanju v emigrantskih taboriščih v Italiji in njihovo propagandno gradivo, zlasti letake. Ohranjeni so prepisi Intorm<-tivnrga ve;¡tnika Slovenije, po ročiia Ozne o delovanju emigracije ram Jeznimi. Stranice in organizacije, b' so zahteval-: ohranitev t.i. rapalskih mej iz leta 1920, so v času do uveljavitve mirovne pogodbe drlovale v koalicijskem Comi'ato di liberczione nazio-nale Giulûno (CLN Giuhano, tudi Comitato di liberazione nazionale della Venezia Giuha - Narodnoosvobodilni odbor Julijske krajine), ki 'je deloval kot koalicija kiščinskodemo- 58 h fobJov in zbirk AkrilVl XV 1992 kratsku sociaUsticne, liberalne in komunistiin_ stranke ter Stranke akcije žu med nemško okupacijo. Jeseni 1^44 so v Julijski krajini za razlike od ostalega dela Italije itahj-nski komunisti iz CLN izstopili, se združili s slovenskimi v enotno : tranke in odtlej zagovarjali priključitev teh predelov k Jugoslaviji, tesar vodstvo KPT ni odobravale. CLN se je med vojno sicer neki.jkiat skušal povedati s slovenskim osvobodilnim gibanjem, a so bila pogaianja, ziasU zarad "izhajanj glede ozemeljskih vorršanj, neir-spešna. Po vojni je v Času jugoslovarske zaeedbe deloval v ilegali, ker je bila poiitikt juge slovanskih obla:ti izključujoča, Kar je bile deloma raredi borbe za prevlado nad ozemljrm tuai rizum-ijivo, in so vse, ki niso sprejemaj jugoslovanske aneksije teb ozemelj, ibrrvnavau kot fašiste ali kot njihove sodelavce. V času delovanja Zaveznike vojaike uprave je postajal CLN Giutiano, podobno kot rudi zagovornik priključitve k Jugoslaviji, v svojih programih in delovanju vse bolj radikalen in je deloval delno tudi ped vplivom proiaSistiJnih in Jrugih ekstremnil- sle ipm Druga organizacija, ki naj bi skrbela za dvij italijanske zavesti, je bila Lega razioiale, ustanovljena leta 1946. Stranke in skupine, ki so zagovarjale neodvisnost Julijske krajine zaradi njenih specifičnih ekonom ih pogojev in veenarodnostnt sestav preoivalsira, so se zdruzevale v Fronto za neodvisrost svobodne države Julijske kraiine. Gradivo o proitalijanskih in neodvisnih stran kah h organizacijah obsega propagandno gradivo, programe statute, časopisje (le posam -zne Številke) in nekaj poročil o delovanju. V zbirki te ohrar lenih tudi nekaj poročil o delovatjU skrajne desnic in oboroženih italijanskih formacij, ki so deloval,: na tem področju ali pa v Furlariji rBemJka Slovenija). 6. Gradivo, ohnuij;no v fragmentih, nemSi rga okupatorja (seznam ar utiran .*sv, zasližunj, pred policijo: in drugo) in faiističnih oblast pred letom 1943. 7. Grrdivo o pretivalstvu - razm seznami in podatki o Slovencih ki so morali erJgrirati v liasu faSiTma o nabjansk'h priseljencih, t.L regn-colih k' so se v času italijanska države naselili v Julijski krajini, podatki o c ¡ulih (Itahjanih pa tud: drugih, lo so se izselili iz območij, ki sc bila pod jugoslovansk,: oblastjo se naselili delno tudi v eonf A). Zbirka obsega 4 tekoče metre oz. 479 arhivskih enot. Izdelan je ar alitični popis. Problematika Na pc droČju Julijske krajine sta se v tem Času srečala ne le dva narod» ampdc tudi dva v času hiadne vojne vedro bolj nasprotujoč si bloka. Tržaško vprašanje, la je bilo eno od os-redmih vprašanj v povojni Evropi, je v zgodovinopisju dokaj dobro raziskane v njegov :m med-blokovskcm konl skstu in na ravni »visoke diplomacije*. Dognanje *na terenu*, nepesredno med ljudmi in v pditiki neposredno vpletenih držav pa šc nima Širše predstavitve, tak« v slovenskem kakor tud" v italijanskem zgodovinopisju. Tako ostajajo odprta vpraianja italijansko-slovensksga sodelovanja v okviru Slovansko-italijanske ant!-fajist-ine unije, njeni odnosi z ostalimi pou-tienimi : franki mi in organizaJjami v Julijski kri jim, usmeritve posameznih slojev prt bivalstva, povezav., z obema miticam;., vprašanja, povezana z deiovanjem jugoslovanskih zasedb nih oblasti v času 40- dnevne zasedbe cone A od maja do junja 1945. Zbirka vsebuje arhiv iko gradivo, ki bo lahko pomembno prispevno k razumevanju te problematike. Del gradiva je bil predstavljen na razstwi Trst med vzhodom in zah dom v Arhivu Republike Slovenije. Arhivsko gradivo o organizad; osvobod. ne fronte v Ljub.jani v času i al-.anske okupac^c v leí h 1941 do 1943 Lo;z Triad Večina arhivski.' virov za omenjeno problematiko v tem obdobju branijo v Arhivu Republike S^venije, v Referatu za dislocirano arhiv iko gradivo na Tomšič :vi 5 in Arhivu Inštituta za novejšo zgodovino na Kongresnem trg«1 I v Ljubijam, V pr\ ;m so predvsem poročila članov ljubljanskega vodstva odpora iz komunističnih vnt, Lidije Šentjuro, Vla^imirja Kriv.^ in Mire .\RHTVi XV 1992 Iz artivskih fondov in zbirk 59 TcmSič, v dragem pa dopisi med članoma sokol-ske skupine v OF Zoranom Poličem, ki je bil na osvoboienem ozemlju, in Dragim Pustinškcm in Jelico Vazzaz ter med člani kr eanskosociali-siične skupine Marijanom Breclj»m ir Janezoir Stantjvnikom, ki sta bla prav tako na osvobojenem ozemlju in ljubljanskimi člani Tonetom To mane m, Stane tem Kovačem, Jožico T; man in Fran ikom Majcnom Arhiv inštituta hrari to korespondenco v osebnih fondih dr Marijana Brtc-lja, Jcsipa Rusa in Zoranu Poliča. Vsa ta pore čila in pisma sc temelinega pomena predvrem zato, ker so bila pisana iz po trebe, da bi osrednjemu vrdstvu narodnoosvobodilnega gibanja v celoti in tudi poramezmm vodilnim čJanom temeljnih skupin, ki sc Že maj: in junija 1942 odšli iz Ljubljane na osvobojeno ozemlje, čimbolj natančno prikftfili vse te*ave, uspehe pa tudi razn: nesporazum^, ki so se pojavljali pri vodenju in razumevanju vseh oblik odpora prati okupatorju v 'mestu in okolici. Zf obdobje prati poletjem 1942 takega gradiva skoraj ni, kajti med seboj so komunicirali osebno ali pa preko kratkih p sanlh sporočil, ki so jih prenašale knrirke. Takinih :>drobnih dopsov« r iso hranili, ker so bili »za ^nkratro uporabo« in so jih zaradi varnost' sproti uničiva)5 Zato se je za obdrbje pred poletjem 1942 ohranilo le nekaj poročil Rdvafda Kardelja osrednjemu jugoslovansk mu vodstvu narodnousvo-bodilnega gibama, kjer med dragim o tuavnava tudi položaj v Ljubljani Splošna značilnost omenjenih dokumsntov jej da odsiikavaio videnje položaja v Ljubljani in oknlira taki," kot so ga doživljali pošiljatelji. Na njihovo irišljenje je vplivala tudi pripadnost posamezn. temeljni skupini OF Poročila opisujejo poloiaj na omenjenem področju v cele .i, v posame7nrgan za delo organiziral razne komisije, uprave, odbore ipd. Šejti kongres ZKJ je leta 1952 sprejel sld ip, da st Komunistična partija Jugoslavije preimenuje v Zvezo komunistov Jugoslavije (to preimenovanje je veljalo tudi za vse republiške organizacije), i imer jc želel poudariti novo idejno vlogo partije v samoupravr i družoi ter njeno ločevanje od države m oblasti. Gradivo Centralnega komu reja KPJ/ZKo, ki ga je leta 1990 prevzel Arhiv Republike Slov;nije od ZKS Strank ; demokratične prenove, obseg? 320 tekočih metrov, in sicer za čas od U! tanovitve komunistične organizacij' i v Sloveniji leta 1920 oz. izvolitve prvega crntraln;ga komiteja na ustanovnem kongresu KP3 nt Čeb;nah aprila 1937 do reorganizacije Zveze komunic.tov Slovenije v ZKS Stiankc demokratične prenove leta 1990. Ker pa je KPS pred in med drugo .svetovno vojno delovala v drugačnih pogojih (ilegala, voji a, brez formalniL pravil itd.) kot po letu 1945, je bilo v bivšem Zgodovir ikem arbivu CK ZKS (v nadaljevanju zgodovinski arhiv) arhivskr gradivo CK KPS/^KS razdelj ;no v tri iamostojne enote. Tako so nastali pravzaprav trije fondi, ki so označen z rimskimi Številkami: I Pokrajinski komite KPJ za Slovenijo - Centralo- komite Komunistične partije Sbvemje (1920-1941), n. Centralni komite KPo 1941 1945, O. in W. Centralni komite KP^ZKS 1945-1990. V tem prispevku bom obravnavala aamo fond pod številkama m. in IV. Delitev na m. in IV. je nastala leta 1983, ker se je tedaj začelo urejati g.adivo po mandatnih obdobjih, to je za obdobje med dvema kongre' ima skapaj (gradivo cd leta 1974 napraj), Do tedaj se je urejalo "pradivo za /sako leto pcsebe! Sicer pa jC bil n ostal csnovcu princ.p urejanja organizma« ska stru Ktura CK KPS/ZKS. Za gradivo do leta 197' M narejeni arhiv1 k-' popisi, giadivo za obdobje od 1974 do 1982 ter seje plenumo^ do 1986 so popisane na karticah ua podlagi Semama trajnih kat ;gonj gradiv," ki ga je aprila leta 1983 sprajelo predsedstvo CK ZKS. Gradivo za čas od 19R2 do 199U pa še ni urejeno. Kot pripomoček za i,.kanje vsega gradiva služijo tudi delovodolii, imenska in stvarna kazaia k delov idnik' >m ter prevzsmni zapisniki. Gradivo Centralnega komiteja KP 1/ZKS 19451990 je enoten fond, vendar je ¿aradi določenih porebnosti razdeljen v naslednje skupine; 1. giadivo CK KPb/ZKa in njegovi^ orgjnov, 2. kongresi KPS/ZKS in. KPJ,ZKj 3. prejeto gradi vo n;žiih (terarskih) jrganizaaj in organov ZKS. 4. predsednikov1 dejavnost, 5. tovarišk; oz. častno razsodisče, 6. Č.aniki dokumenti članov KP^/ZKS (ki pa jih \rhiv Republike Slovenije šele pr ivzema). ArhKika zakonodaja je kumuristični partni oz. Tvezi komunistov ves Čas dajala možnost, da samostojno opravlja službo varstva arhivskega in reg straturn^ga gradiva ki je nastalo na njenim delo,rn ,m področju Zakon o državnih arhivih iz leta 1950 (Ur. 1. FLRJ,' št, 12/50) v 3. členu določa: »Fosebne državne ustanove Sn družb-¡ne organizacije im„jo ahko posebne arhiv:, v katerih zbirajo 'n hraiiijt zgodovinski arhivsk material, ki je nactal pri njihovem delu. Odločbo o ustanovitvi ff o Rkvim dela teh arhivov izda vlada FLRj oriroma vlada ljudske republike.« Zakon o arhivskem gra_mi in o arhivih iz leta li>66 (Ur. 1. SRS, št. 4/66) pa v 31. Členu konkretno navija organe oz. orgr nizacij e, ki lahko samostojno vršijo službo varstv arhivskega in registraturnega grabiva, h je nattalo na njihovem Dodrocj:i dela. m sicer so to: repubMki upravni or;an za narodno obrambo, uptavm organi za notranja zadev*1 ter Centralni komite Zveze ARHIVI XV 199? Iz arhivskih tondov m zbirk 61 komunistov Slovenije. Podobno določilo ima tudi Zakon o n ravni m kulturni dediščini iz leta ly8l (Ur. 1. S RS. št. 1/81) kot tudi vse spremembe navedenih zakonov, razen spremembe Zakona c naravni Li kulturni dediščini leta 1990 (Ur I, S RS, št. 80^90), ko je bil iz 10C člena črtan Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, ki je moral po določilih tega zakjna v treh mesecih uredili svoje gr^divc -n gz predat5 Arhivu Republike Slovenije. Del gradiva, ki ga je do tedaj hranil Zgodovinski arhiv, je ZKS -Strank; dimokratičnt prenove predala juh a 199f\ del pa junija 1991, m .dtem ko članski dokumenti Članov KPS/ZKS še nisc v celoti prevzeti Zftudovinsl arhh ;e prvič prevzel arhiv ko gladiva CK KPS m njegovih organov cd giavnt pisarne CK KPS leia 1951 za obdobje od 1945 do 1950. Nato pa so postopema vsako leto prevzemali grMivo praviloma starejše od treh let oz. izvrsilno-pc litičnega organa starejše od enega leta, in sicer do leta ly83, ko so začeli prevzemati gradivo za štiriletno medkongresno obdobje. Del gradiva Centralnega komiteja KPS/ZKS je bil, sodeč po ohranjenih zapisnikih in poročilih o delu, v večji meri izločen (škartiraj i) le v začetku petdesetih let, ko so *aradi poiitiČn™ situacije (informbiro) želeli obseg gradiva spnviti na obvladljive količino. Arhiv je bil takrrt pre gledan, skrčen na m' rimum in shranjen v kon-spirativiiih prostorih. Take so za obdobje dc leta 1950 ohranjeni samo najvažnejši dokumenti (zapisniki, poročila in okrožnice, resoluuie, depeše, referati in nekaj dop:sov) O tem ni bilo nobenih posebnih navodil. Delo so uvajali referenti CK ZKS. Leta ly5S so to gradivo pripe Ijali nazaj v Ljubljano m prevzel ga je Zgodovin ".ki arhiv. Sicer pa v samem arliivu odiranja praktično m bilo do leta 1983 (izločali sc samo multip^ikate posamrznih dokumentov - ohra-iili so dva izvoda) in izl"Čili razne nepomembne doKumeite kot jo osnutki, naročilnice, spremni dopisi :pd. Leva 1983 je predsedstvu CK ZKS sprejelo Seznam' trajnih kategor" gradiva, po katerem je urejeno gradivo za obdobje 19741987, in seje plenrmov do leta 1986. Tedaj so bili iz gradiva 1945-1974 izločen še pri ostali du-plikati oz. multiplikiti dokumentov ter gradivo organizacij ZK iz drugih republik Takrat je še veljalo prepričanje, da bi v primeru potrebe lah ko to gradivo brez težav dobili od ustreznih organizacij ZK po repuflikah V Zgodovinskem arhivu se je s tem: izločitvami pridobilo nekaj prostora. To gradivo ni bilo uničeno, temveč odpeljano na »varnostno lokacijo* (v Gcterico) kot varnostni ukrep v primeru uničenja originalnega f^adrva v Zgodovin ;kem arhivu. Leta 1999 je bilo vse gradivu pripJjano nazaj v arhiv, kjer je bilo ponovno pie gledan o Gradivo organizacij ZK drugih republik je bilo shranjeno, ker so se tedaj politične razmnre že toliko spremenile, da je bilo jasno, da bi to gradivo težko dobili pri pristojnih. Duplikati oz. multiplikati pa so bili komisijske uničeni. Za praurvo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je bilo značilne hitro naraščanje obsega gradiva, nastajale pa so vedi,o nove zvrsti dokumentov. Poleg tega je naglo rasel tudi obseg posameznih dokumentov m tudi njih 3va vsebin? se je vedno boy ponavljala. Za prime/ navjuimo prakso, da se :e vsebina dokumentov višjih irganov ponavljafa v dokumentih nižjih, pa tudi vsebina enih kategorij gradi a v| Inigih kategorijah. Vendar rastočega obsega gradiva ne smemo pripisovati le temu, marveč tud. večji naslonitvi ZK na različne priložene strokovne dokumente (stat stična poročila, analize, strokovne prspevke raznih institucij ipd.), ki so služili kot podlaga za oblikovanje njenih stališč in usmeritev. To je sovpadalo s splošnim naraščanjem pisnega (tiskanega) materiala v takratni družbi, kar je bilo posledica zamotanosti spmo-upravnih razmerij in ^irokrptske prakse (\se je motalo biti na dolgo m široko sapis^no in posiano na vse mogjče naslove) Od leta 1974 obseg ne mrasča več tako močno, predvsem znredi izlrjčanja na podlijó Seznama trauuh kategorij gradiva. Delni odgovor na vprašanje o ohranjenosti tega gradiva nam da tudi nasledil sumarni pregled strukture ohranjenega gradiva, ki je narejen pr obstoječih pop.sih Ker so se posamezne uprave, kcmLije, odbori ipd večkrat prnimunovali, združevali, razdruževali ipd., nazivi le-teh niso naveden» natančno, ampak je v teh primerih navedeno le področje dela. 1945-1990 1956-ly90 1948-1990 1963-1990 1969-'990 1953 1973-1982 1945 1990 1945-1990 1. izvrulno-pclitičn: organi CK KPS, ZKS ...... 2. izvršilno-politični organi CK KPJZKJ . 3. plenum CK KP^/ZKS 4. plenumi CK KP.VZKJ ...... 5. zapisniki kc misij in raznih sestankov na CK ZKJ 6. zapisniki razrih posv:tovan' na CK ZKJ ... 7. pooblaščenstvo P CK ZKJ ....... 8. dcpiii CK K? I» ZKJ .................................................. 9. okrožnice CK'KPj/ZKJ. .. 62 I? arhivskih fondov in zbirtc ARHIVI XV 1992 10. seje komnij ir rajnih sestankov na CK KPs .....................................................1945-1947 11 razn; sestanki in delovni razgovori ....................................................................... 1969-1990 12. razra poro-ila, analize informrcije ..........................................................................1945-1971 13. dopisi CK KPf^ZKS ....................................................................................................1945-1990 14 okrožnico CK KPS/ZKS .............................................................................................1945-1990 15. depeše ............................................................................................................................1945-1950 16. resolucije .......................................................................................................................1945-1949,1958 17. članki, referati ........................................................................................................... 1948-1950 18. poročila ekip CK KPS ...............................................................................................1947-1951 19 komiteji KPS'ZKS ........................................................................................................1945-1990 20 medeočinski sveti ZKS.................................................................................................1968-1990 21 poročila in gradivo v zveži s Koroško ....................................................................1945-1952-1956 22. porodla m gndfv0 v zvnzi s Trstom ......................................................................1947,1952,1956 23. nformbiro .....................................................................................................................1948 24 razgov-ri z delegacijami drugih republik ................................................................1970-1987 25. ^adivo organizacij ZK drugih republik ...................................................................196&1989 26 gradivo drjgih DPO ....................................................................................................1945-1989 27. partijski tečaji, šolstvo ................................................................................................ Iy46-1975 2P. republiški političn. aktivi ............................................................................................ 1951-1989 29. predsednikova delavnost .............................................................................................1967-1989 30. "jrganizaeijsko-kaJrnvske zadeve m vzgoja kadrov ..................................................Iy48-1990 31. komisija za aktivnosti v zvezi z odhouom naših delavca v mjino ................... 1974-1*89 32. komisija za vprašanja predvojnih komunistov in drugih revolucionarnih delavcev .............................................................................................1967-1989 33. agitacija, propaganda, informiranje .......................................................................... 1947-ly90 34. družbei apolitični s.stem in "amoup.avljanje ............................................................1967-1989 35. komisija za mednacionalne in nr-drepublifke odnose .......................................... 1966-1972 36. kom:sija za samoupravljanje v združenem delu ................................................... 1972-1973 37 mednarodni odnosi in sodelovanje z drugim rielavikimi partijam' „. „1%1-19b9 38. ideole Ška komisija ................................................................................................. 1955-19o6 39. kultura, piosveta, znanost. Šport ............................................................................. 1966-1989 40. idejno ir teoretično delo v 7,K. ...... -...................................................1968-ly«9 41. šolska komnij a ............................................................................................ ... 1945 42. sindikalna komisija ......................................................................................................1945 43. žen~ka komisija ...........................................................................................................194? 44." komisija za mladino ....................................................................................................1969 45. kmeoica komisija oz komisija za agrarno politiko .................................................1949-1952, 1970-1972 46. gospodarska kcnvsija ...................................................................................................1952 47 družbenoekon jmski odnosi .........................................................................................1%5-1989 48. komisija za nacionalne manjšine ...............................................................................19581460 49. orgLnizadjska komisija ............................................................................................... 1963-1989 50. komisija za ljudsko oblast .......................................................................... ... 1952 51. komisija za množične organizadje ............................................................................1952 52. partijska komisija .........................................................................................................1952 53. komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samoničito .............................1966-1989 54. zgodovinska konrsija .................................................................................................1953-1989 55. zgodovinski arhiv CK Z Ki ........................................................................................1949-1990 56. sklad za družbeno politične raziskave in publicistiko..............................................1967-19*T2 57. natečaj za vgradnjo doma republiških DPO ..........................................................1969-1984 58. gradivo o uresničevanju pobude Tita o kolektivnem delu in « dgovornosti .....1978-1982 59 koordinacijska komisija za spr ,inl anje uresničevan, a ustave pn IK P CK ZKS ................................................................................................. 1971-1978 60. gradiv j, nastalo v zvezi s pismom 1K CK ZKS ...................................................1962 61 komisija za oceno stanja na FSPN .........................................................................19"*4-1975 62. zapisnik: ser tankov ankeiiran.h podjetij, ki zaposlujejo vec kot 500 delavcev ..1956-1957 63. statistiica in evidenea ...................................................................................................19^2-1989 64. služba za sploSne zadeve, tajnik CK ZKS .............................................................1960 1990 65 delovna sk-ipnost CK ZKS ....................:..................................................................1967-1990 56. administrativne-finančna komisija .............................................................................. 1367-1990 iRHTVI XV 1992 Iz arh.rekih fondov m zbirk 63 67. prnSnje, pritožbe, predlogi, anontmkc ............................................................... 1959-1990 68. evidenca članrkih dokumentov ...................................................................................19^-19y0 69. Članstvo oz. tovariSko razsodišče ............................................................. 1970-1990 70. kontrolna komisija .............................................................................................1948-1958 71 revizijska komisija ... 1949 19594974 nadzjma komiiija ........................................................................................................1975,1981-1990 73. statutarna komisija ........ ,. ., ..........1971-1990 74. cdbor za proslavo 50-letnice KPJ,ZKJ ly68 75 odbor za proslavo 40-letnice oktobrske revolucije .............1957 76 odbo. za proslave 100 letnice Leninovega rojstva ................1971 77. kongresi KPS/ZK9 ........................................................... . 194M989 78. keneresi KPT£KJ ................................................................................... 194P-1990 79. konfirence ZKS ......................................................................................................1970-1971,1988 80. konference ZKT .1970-1973 Del gri diva Centralnega komiteja KPi/ZKS je bil zaupnega značaja. Zgodovinski artiv CK ZKS je debil prvi Pravilnik o uporabi arhivskega gra diva hta 1971, ki ga je sprejel sekretariat CK ZKŠ 25. 11. 1971. Z njim je bilo določeno, da gradivo pc Jfcltf ly45 m do'topro za zunanje uporabnike. Šele leta 1983 je bil sprejet P.a ■tilnik o upjrabi arhivskega gradiva v zgodovinskem arhivu, ki je določal, da za zunanje uporabnike (praviloma) ni bilo dostopno gradivo miajŠe od 30 let, dajal pa je možnost, da je za znanstvene, Študijske ali p iblic tient namene upoiabo dovolil organ, ki ga je za to pooblastilo P C K ZKS. Vendar je CK ZKS zarsdi interesa ra proučevanja astre zgodovine in širše narodne zgodovine) ic pred tem na podlagi pomene prošnje ve ikra t dovolil uporabo gradivu CK ZKS in njegovih organov, z izjemo tfsteg? dela pradiva »katerega uporaba bi mogla ikodc rat družbenim interesom ali ugledu posameznikov« fPravilrik o uporabi arhVskega gradiv" v ZA CK ZKS, 1983] Khub takemu določilu v Pravilniku so biJa »adnjib 10 let, zlasti po letu 198&, zelo okrepljena prirad-vanja dr.lavcev arhiva kot tudi posameznikov na CK ZKS za eim večjo dostopnost dokumentov ZKS. Ko je leta 1990 in 1991 ZKS-Jtranka demokratične prenove (SDP) predala gradivo CK KPS/ZKS Arhivi Republike Slovenije, so bi'; v primopredajnem zapisnike določeni nasledni pogon za uporabe tega gmdrva v«e pradivo fonda CK KPS/ZKS n« do stopro 30 let cd nrstanka zadnjega dokumenta tor.Ja gr„divc kadrovske komisije, komisij; za vprašanja n?Sih delavcev v tujini, pooblaščenstva P CK ZKJ in ideološko kominj: pa ri dostopno 50 let. Gradivo tovariskega oz. častnega razsodišča se bhko uporablja samo za potrebe organov SDP trr prizE jetih Članov. Vse to gndivo se jahko upornblia samo z dov^ljen^m ur.tvar-jal',a oz. -zročitelja gradiva, to je pooblaščenega organa oz. funkcionarja SDP oz. njihovega legitimnega naslednika, Doslej Se nobena prošnja ni bila zavrnjena. Gradi/o fonda CK KPS/ZKS do teta 1968 oz. izviJilno-političnih organov do leta 1972 je b!1o varnostno mikrofilmano. Ker pa i-, leta 1985 prišlo do delnega preurejana tega fonda, so za uporabo ti nikrofPmi bolj ali manj neuporabni, ko*, varnostna kopna pa vendarle služijo sv jemu namenu, saj je njihova vsebina vseeno zavarovana. Arhivsko gradvvo Komisije za odnose z verskimi skupnostn» pri Skupščini mesta Ijubljina Tatjana Šenk S podpisom Vatikrnsk.iga protokola 196f so se začeli odnosi med drtavo in cerkvijo zboljševati, iftočas-io so org?*t! za notranje zadeve pc W. plenumu ZKJ 1966 prenehal- z aktiv- nostjo na področji delovrnja vsrskil- skupno* ti, njihovo delo oa je bile potrebno ust/ezno nadomestiti.1 64 I? arhivskih fondov in zbirtc ARHIVI XV 1992 Zaradi lažj-ga spremljanja delovanja veiskih skupnosti je država zadela ustanavljati na vseh nivojih državne uprave komisije za verska vprašanja. Komisija za verska vprpianja je na ravni republike delovala od leta 1944, njeno delovanje pa je bito večinoma blokiran« r^radi slabih odnosov med cerkvii D iti državo in zaradi pristojnosti drugih organcv. Njena aktivnost se je povečal? Se le konec 60. in v začetku 70, let, ko so začeli ustanavljat tudi komisije pri raznih organih in na različnih nivoj-h državne uprave, Komisije so bile ustanovljene tako pri mestnih in občinskih upravnih organih kot pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Pri Zvez komunistov so ustanovili posebno delovno skupino, k1 je orga. nkirafe komisije in dajala navodila za njihovo delo. V Ljubljani je bila pi Mestnem komiteju Zveze komunistov Slovenije Ljubljana ustanovljena delovna skupina za vprašanje religije m ccrkve, pri Mestni konferenc Sc dali sučne zveze d/lovnjgs ljudstva pa koordinat., ski odbor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi Konec 60. let so ibemske skupščine Uiienovale komisije za verska vprašanja Kot stalne organe svoj'h skupščin. Komisre so štele 3 do 7 Članov. Komisije so sestavljali predstavili občinskih skupšein, Socialistične zveze delovnega "udslva, Zveze komunistov, mladine, p~osv2tniii ustanov in drugi. Pri mectnem svetu Ljubljana je bfla 20 12. 1967 ustanovljena Komisija za verska vprašanja, ki je štela 12 Članov. Prvo sejo so imeli 13. februarja 19o8. Nalogi: komisije ie bi'a sprem Ijanje verskih skupnosti s političnega in pravnega vidika Komisija je delala na podlag Zakona in ustave in reševanja vprašanja, kader so se poja vile anomalije s strani verske skuprosti ali državnih organov. Na H seji mestne komi ije so ugotovili, da še ni vzpostavljeno ustrezno vzdušje, ki bi uspesno paralHralo dejavnos; cerkve, zlasti na socialnem in vzgojnem področju Ta ' gotovi, tev tudi kaže glavni namen ustanavljanja takih ko misij. 2 V, 70. letih se je p okaiala petrtba po ustanovitvi stalne službt, tu bi dajala Informacije komisijam Za verska vprašanja. Zn potres komisij pri partiji in državni upravi so na osnou "kiepa 4 seje Mestnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Ljubljana ustanovili januarja 1975 strokovne službe pri Sicupšcuii mesta Ljubljane. Njena nalogr je bila spremljati izvajanje in uporab o zakonov, ki se nanašajo na venke skupnosti, spremljati njihovo deiovanje m pripravljati informacije o delovanju verskih skupnosti, preučevati in oblikovati s^ališčr. državnih orgi nov do verskih skupnosti, opravljati funkcijo koordinatorja mid različnimi komisijami za verska, vprašanja, organizirati srečanja s predstavniki ve-skih skup- nosti, spremljati in aralHrati vedski tisk ir re vije. opomladi 19^8 se ie komi .tja preimenovan v Komisijo za odnose z verskim skupnostmi ir delovala pod tem imenom vse do ukinitve aprila 1990.3 V Zgodovinskem arhivu L;ubljana smo prevzeli gradivr Skupščine mesta Ljubljana, Konrsija za < dnose z verskimi skupnostmi. Fond ima signa-turo LJU 538, gradivo obsega obiobjp, od 1V67 dc 1590 in obsega 3,5 tekočih metrov, kai je 35 skatel. Prevzeto gradivo je hilo delno že urejeno po vsebinskih sklopih, v arhivu smo naiedili le prevz;iruii seznam ir. gradivo tehnn.no opri mili. Osnova seznama so vsebinsk skloni, ki večmoma vsebujejo pe- eno pravno osebo. V fondu so zapis ¿ki sej Komisije za odnose z verskimi skupnostm pr Skupščini mesia Ljubljane od 1968 do 19*0 Vsebjje pa tuji gradivo dn gih komisij za odnose z verrk:mi skup. nc strni. To gradivo vsebuje raznr uifomacije, ki so jih pOailjale republiška, občinske, in druge komisije mestni komiiiji, pr«v tako so v vednost pošiljali poročila, zapiske sej z gradivo.ii in analize. Fond vsebuje gradivo naslednjih ke misij-Komisija za odnose z verkimi skupnostmi pri Socialistični republiki Sloveniji od L967 dc 1990. KoorJinacijski odbori pn republiški, mestni in občinskih Konf< rencah Socialistične zveze delovnega ljudftva od 1971 do 1989 Mestni komite Zve2e komunistov Sloverije Ljubljana od i9b8 do 1989, nanaša pa se na odnos Zveze komunistov do cerkve, Marksistom center, sekdja za vprašanje religije od 1978 do ; 88 in Kom:sije za ednose z verskimi skupnostmi pri skupščinah jUDliarskih občin, . Z ustano/itvijo stre kovne služb1 pri komidji je n? stalo vse več komDletnega :n slovitega gradiva, povezanega z l.alo^ami, ki jih je komisija oziroma služba dobila leta 1974 Ohranjeni so zapisi razgovorov, k: jih je komi ija opravljala z verskimi skupnostmi, nagovori ob sprejemih in novoletnih prazinvanjih in pocotno. Dovolj je tudi gradiva o gradnjah in 'obnovah zgradb verskih skupnosti. Strokovna služba komisije je spremljala ves verski tisk, take je pregled verskega tiska ohranjen cd 1975 do 1986. Strokovna služba je delala tud andize o verskih skupnostih in jih deloma tudi flfcl ivala od drugih ustanov (npi. Marksističnega centra). Naštela bom le nekaj naslovov Verske skupnosti v Ljubljani 198R, Študentske veroučre sicupine 1970-1979, Ve-^ka vzgoja za učence osemletk 197"*, Religija in sodobni Človek 1975, Slovenski duhovniki v narodnoosvobodilnem boju. Analizirali so tudi verski tisk, npi analiza Ogr Sča od 1971 do 1979, Naše tromostovje za leto 1974, Pružina za leto 1974 itd. Poleg tega je ohra- .\RHTVi XV 1992 Iz artivskih fondov in zbirk 65 njeno gradivo "eminaijev in posvetovanj, Ki so jih organizirali na to temo. Vi,Čji del gradiva govori o rimokatolriki cerkvi, velike pa je tudi gradiva o drugih verskih skupnostih, npr. srbski pravoslavni, islamski, Kristusovi ninktL itr.i cerkv Krščanski adventistični cerkvi itd. Gradivo mestne kom^ije za odnose z venkimi skupnostmi v L ubljan dajr zanir iv vpogled v odnos*; države do cerkve v povunem ohdobju. V fondu ohrrnjeno Gradivo drugih, pravnih oi ib daje celovito podobo tega odnosa, saj na enem mestu dobimo podatke o odnosu različnih državnih organov ir. partije do verskih aktivnosti državljanov. Analize strokovno službe ztlo natančno govorijo o delovanju n aktivnodti cerkve v tem Času, o številu vprskih skupnosti in o poskjsih Jižavr.ih organov in partije, ds: bi preprečili po njihovt-m mnenju prevelik ideološki vpliv cerkve Z"emo vre od problemov ob obiskovanju duhovnikov v bolnicah in dnigih ustanovah, pritoževanju proti pretiranemu zvonjenju in o pocbisih da bi v R&ikrižju maševal slovenski duhovnik, do razprav, ki naj bi komunistom dajale ideološke pcdlago za boj proti »verski zaslepljenosti k. Opombe 1 ^god otoški rrhiv Ljubljana (v nadaljevarju ZAL), LJU ^38, jhupičina mnta Ljubljana. Knnisra za odiase z verskimi skupnosti: i (v natialjevanh SMI, Kcnusija), a.e. 107, le 14. 2 i AL, LlU 538 SMI, Komis^a, a.e. 1, 4, Le. 1. 3 zAL, LJU 538, SMT Kil nisija, a... 18, Le 9 Zapuščina Frana Žgura, »vipavskega slavčka< Ivanka Vršič ZbTkc osebnih fondov Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici smo obogat'lí z zapuščino »vipavskega slaveka« Frana Zguija z Podragc. Gradivo obsega 0,1 tekočega metra, te je ena arhv-ska škatla. Izročil ra je p_snikov vi.uk Nikolaj Jeras iz Ljubljane. Zguij ;ve pesmi je dolga leta hranila ststra Francka, ki je bila najprej poro čena z Eazilij^m Jnrasom, višjim katastrskjn inšpektorjem iz Celja, nato pa s pusnikom \loj-zoin Gradnikom. Frar. ígur se je .rodil 21 novembra 1866 v Podrag? Oče Aleksander in mati Ivanki, rojena Kopatin, sta prišla iz Št. Vida v Podrago, kj r sta edprla trgrvino. Po dómate se je pri njih reklo ,.pn Aleksandrovih« oziroma »pri Sandro-vih«; ta h;ini vzdevek naj bi prev/e Jcsip M irn za svoj stalni psevdonim, čeprav so glede tega deljena mnenia Nekateri dcmačhi pripovtdu. j J da si je Murn nadel tak naziv zarad: ve'ikih simpatij do vsega kar je bilo ruskega zvora. Mladi Žgur je v rojstni vasi obiskoval ino-razrodnico Na očetove žeijo je Šel na »višjo« šolo na Col (ker je bil Col na hribu P.'draga pa v dolini). Tan ga je poučeval Andrej Pcrne, strog, a blag mož. Perno je bil mladinski prat; Ij in skladatelj. Na Colu je imel Žgur ¿a sošolca Dozr-ejsega -ičitelja in pisatelja Iva TreŠta.* y CloricL je opravil najprtj nemško pripravnico in prvi razred realke, ker pa je imel težave z matematiko, je nadaljnje Šolanje opustil. Iz pisma Franckt Gradnk Marjanu Breelju z dne ¿2. marca 1968 v Ljubljani izvemo, da je imel tudi talent '¿a risanje »Hranim knjižico skiL tz Časa, ko se ,e oce učii risanja pri Simonu Ogrin.j na Vrhniki, kamor ga je oče peljal, ko je uvidel, da Franc;lj m in ni rojen za trgovca. i\ strahotno domotožje mu ie razjeda'o njegovo r.otra-niost, da so bik noči brez spanja, dnevi brez te-lta m (rini, Ušel je in se znašal spet v Pjdragi dh Aleksandrovih« Tako je za vsehj zaključil s svojim šolanjem. Ostal jc duma. Kaki se je počutil v vlogi trgovca, izvemo iz Žgurjovih zapisov. »Od petnajstega leta sem zaprt v s^oji skrinji, k se li pravi po naše Štaeuna, Mud poprom, sldkim n hudim, med soljo in oljem in med boiansko kavo in plebejsko cikorijo, med moko in otrobi se mi jt naselila moja posestniška pe/ska vila, da me vsaj deloma tolaži v svoji ambiozij -n me opija kakor nebogljmca v teh sferah puste v-akdanjosti.« Očetovo trgovino, v kareri je delal od leta 1881, je tudi nasledi1. Med prvo svetovno vojno je bil zaprt na ljubljanskem gradu ji okrog leto dni je bil interniran v Mittergrabernu V Času italijanske zasedbe Primorske -e mo.-al veliko pretrpeti zaradi svoje velike ljubezni do slovenskega naroda in 66 h. arhiv sitih fondov in zbirk ARHIVI XV 1992 neomajne vere v poslanstvo slovenstva Ostal je ve^ni idealist. T sžko mu je bilo v zadnjih letih same zaradi tega, ker se je čutil silno osumljenega. Nikogar m bilo le n :mu da bi se z njnr pogovarjal o literaturi in o slovar"tvu.2 Žgur je bil ie po naravi nagnjen k pemiko-vanju. Nanj so vplival-, zveze, Jo jih je ohranil z dijaki in kasneje z visokušold (učitelj Andrej Peroe in pisatelj Ivo TroŠt) in slovenske literarne revije, v Katerih je sledil pojavu moderne. Velik pomen za nastan;k Žguijuve poezija je imel dvakratni obisk pesnika Josipa Murna v Pcdrpgi, prvič okrog leta 1895 iziroma 189b, kc je preživljal počitnice na Slap'i pn gospodu Kan tatu in drugie iy00 kc ga je sprejel tedanji deželni porlan^c Ivan Božič v Podrapi, da bi si okrepil in posivil zrahljano zdravje Tukaj je Mum ustvaril nekaj najlep3ih pesmi (Vlahi>. V zapuščini je oh. Hijen podroben opis srečanja z Murnom. Te Žguij eve tapise ie delomr uporabil Fran» Bevk v Koledarju Goriške matice za leto 1930 z nasbvoin Razgi ivor o pesnika Murnu. Pcv7emam dJ Žguijevega teksta, k-kaže na velike ljubezen m spoŠtavanjC do Mur na kot človeka in pesnika »In glej čudo nekega poletnega popoldne, mi slim d^ je bilo leta lg96, pnspo trije Študentje in jo zavijejo na moje dvorišč'- pori murve. Moja hiša je namreč kraj, kjer Bog roko ven moH in vabi popotnika, ki hoče mimc na kozarček domačega pridelka, tistega od zida. Bili so v najboljšem razpoloženju, a rJuzkmja pride peme v prodajalne in pravi, dp so me gospodje puva bili v njihovo sredo Veselo sta me dva ptzdra-vila, bila sta to Joško in Robert Kenaa, a tri ti ki sta mČ ga predsiaviia je bil Josip Murn Samo zdravje mladost in veselje jih je bilo, src^ polno prekipe Hh valovanj, a b.seda živi in bučna kalcnr velikonočni zvon, Marn je bil teda« star kakih Šestnajst do sed mnajst let, vitek, plavoias, oči mirne in sinje, iz rjih je kipela čudokra^nii reža naše pesmi in v njej bujnost našega polja, gozda in njiv. Njegov nasmeh odsev kipeče duše* bil je kakor meglica ki sc dviga k soncu, da ji dahne z'ati šarm poiiuba. Mahoma sva si biti zauona.* Glavnino Zgurjeve zapuščine predstavljajo pesmi Najstarejši ohianjen rokopis pesmi z nasloven? V moji globin: srca je datiran 16. septembra 1C93. V tem letu je objavil tudi prvi pesmi v Lomu in svelu in v Drobtinicah. Pesnr so izhajale Še v Angelčku, Edinosti, Kokdaiju Goriške Matice, Vrtcu, Zvončka, Slovanu, Mh-dinsken listu, Notrarjcu, Slovenskem domu, Jugoslovanu, Bogoljubu, Jadranki, Novem rodu, Slovenskem iiu.strovan„m tedniku, Učiteljskem tovarišu, Kurentu, Mladiki, Našem glasu, Odmevih Istn ... Žguijeve pesmi kJtcjo večjr ah' manjše vplive Otona" Župančiča, Josipa Murna pa tudi Fran& Lev tika in Frana Gestrina. Motivno in oblikovno so uglašene z dobo. včasih se pojavi kak aktualen motiv veliko je priložnostni! ali razm:iliUjOČih pesmi. Snov za svojo poezije je spal iz narave in okolja domače pokrajine.3 "^gur je objavil skupaj več svojih pesmi leta 1902 v 25. zvezku GabrSčkovc knjižnice za mla dmo in leta 1906 v 31. zvezku. F.mladančki so kot cdnia samostojna pesniška zbirkr izšli 1923 v Gorici v založbi Narodm knjigarne in opremljeni z nrbaini Avgusta Černigo a, Zaradi pičle za-ložb^ in takratnih razmer ima to zbirko 3e malokdo Zbirka pomladančki je posvečena slavn :mu junaki» Cicibanu. Pomlsdan £ki, Ciciban, Sli. tka si tnja, Zdra"iila se je pom^d, Vesna, Zidam hiškr i" Še vrsta p ismi je prišlo v izbor otroške poezije. Ohrani en pesnLiki opus priča t'idi o ŽPimladi.nčki< pred leti izšle v Gorici. Še v mestu su radi po norčujejo iz pesnika ki se Arh reka zapuščena duhovoma, delavca V nka Vodopivca Ivanki Uršič V Pokrajinskem arh,/u v Novi Gorici smo se pridružili vrsii kulturnil pnroditev ob 40. obletnici smrti duhovnika, skladatelja in narodnega dt:av a Vinka V"dopivca z nalogo, da zbertTno Vodopivč vc zapuščino. Iz Primorskega slovanskega biografsk :ga leksikone pov^mam nekaj isnovnih podatkov o življenju in delu Vinkr Vodopiv-a. Rodil se je 16. j anuaria ÍS"^ v Ročinju. Od tu se je družina selija v Podgjro nato pa v Gr?ar. V idopivec se je že zgodaj navJuieval za glasbo. Prve napotke mu je dejal oče. Po ljudski áoli je ob«koval g-mnazijo v Gona. V tom času se je začel učiti viulino ;n tamburco. Po maturi leta 1898 je stopil v bogorlovje in 14. julija 1901 je bil posvečen za duhovnika. Kot kapi m je služboval v Kami.jah (1P02-1906), Črnilah (1906-1907), nato so ga pr mestih v KromLerk, kjer je o'tal dc konca življenja. Mjjd prvo svetovno voino se je za dve leti um knÜ v Cerkn co Po vojn' se je vrnf v Kromoerk ter skupaj s faran? delal pri obnovi porušenih domov. Kl^ub Številnin obveznostim je veliko ustvaija! Bil je pod stalnim nad'-orom go»iSke kvesture ozirom? krrabinjerrke postaje v Solkanu, Tudi draga svetovna voma ni prjprecila Vodopivčrvega kulturnega delovanja pogovarja s svojo mtranjosto in s prirodc, na vp.si pa je deležen mnogoterega posmeha. Veliko ljubem je bilo treba, da ni ski ival in tajil »hčerk »vojega srca«.5 Gospodu Jerasu smo hvaležna ker nam je izroiHl ^-guijevo zapuščino. S tem se ponrja priložnost, da bi PomladarČki doživeli ponovno izd .jo, saj ima to zbirko le malukoo. Opombe 1 Pesnik "raii Žgis umrl, Istra, Zagrb 24 2. 19T9, it 8. str. 2. 2 Prav tam. 3 Slovenalri biogrrfški leksikca. 15. zvczJc str 963- '64. 4 Slovensk. biogr ki leksikon 15. zvezek, str. 964. 5 Fran« i3cvk,* Popovo* s Framm Žgurjcm Mladiko, L XVD 1936, St. ti. sMadatelja in narodrega Pomemben je bil tudi kot zborovodja vzgojil je številne pevce. Izredni pomembno jc njegovo dielo pii izdaji pesmaric, uredil je več zbirk za moškr in i> ;nski. zbore na cerkvenem pciročju. Umrl je 29. julija 1952 v bolnišnici v Vipavi pokopai, pa jc v Kromberkn. Vodcpivec se je ukvarjal s avkveno in svetno gla:bo; mnoge, njegovi. pesmi so ponarodiele. Bil je ljudski po<-t, k, se je znal prib'ižati ljudskemu občutju in je odigral pomembno vlogo zlast* v času fa.ističn. □kupa nje na Primorski m. Vodopivec je «stvaijal v različnih okolicah zato je veliko rokopisov ortalo raztresenih na Pohorskem to stran in onrtrar. meje in tudi po drigih kn iih Slovenije Do sedaj nam je uspelo zbrati ali vsaj evidrntiiati pri različnih imetnikih precejšnje količino Vodopivčev-h rokopisov ikladb in drugega arhivskega gradiva, S tem so se potrdija predvidi .vanja da je ra terenu ostalo preLej njegovi*1 neobjavljenih skladb, ki so nastali: pc naročilu po ameznih zborov oziroma njihovih p ivovodij in crgamstov. Pri zbiranju Vodopivfeve ^apuŠČin sc pomagali tudi njegovi Šc žive?: sorodniki, dosedanji proučevala njsgovega ži.ijenja m disla ter me-katere kulturne institucije. 68 I? arhivskih fondov in zbirtc ARHIVI XV 1992 Devf tnajsi darovalce./ je Pokrajinskemu arhivi izročilo dokumente iz Vodopivčevt zapuščine. Nekateri so izročili dokumente v originalu, nekateri pa v fotoicopijah. Posebej bi izpostavila gradivo, ki sta ga izročili Vndopiv<_eva sestrična Marija, ki živi v Doinberku, in vdcvi. njegovega nečaka Tvankn Vodnpivee iz Ajdovščine. Skupna količina' d obeduj zbranega gradiva obsega 0,5 tekočega met/a, to je 5 arhrskih skali 1. Gradivo je v glavnem dobro ohranjeno, le neKateri dokumenti bi bili potrebni manjšega restavracijskega posega. Zbrano gradivo obsega v glavnem rokopise cerkvenih in posvetnih skladb za odr^le in mladinske pevske zbore (najstarejši je rokupis skladbe Večer, 28. 6 1893). Med zbranimi skiadbaiii so nekatere še posebej dragocene, saj so veljal p za pogrešane. Rokopisi skladb tu pa tam vsebuj ;jo tudi kratke zabeležke oziroma pirma. Zapuščina obsega tudi precej fotografij raz ličnih fc rmatov iz raznih obdobij Vodopivcevega iivlj^njs in tudi njegovega pogreba. Zanimivi sta spominski plaketi; eno j' Voio-pii ju poklonilo vodstvo in članice Marjine družbe goriške nadŠKofije ob šestdesetletnici dne 10. 1. 1938, drugo pa so mu podrrili prijatelji z Buenos Airesa ob zlati masi leta J 951. Precejšen del zapuščine oblegajo tiski, to so čcsopLi, revije, knjige iz njegove osebne kriiziuce, ki so praviloma opramljt ni z njegovim podpLom oz. pečatom, v gjaraem je to literatura z glasbenega področja. Navezali smo stike še z nekaterimi imetnik. Vodopivcevc zapuščine, vendar do zdaj še nismo uspeh gradiva dobiti. Narečji delež hrari Jox.ko Kragelj k ,e že vsa povojna leta s številnim: objavami m razstavami poudarjal pomen Vinka Vodopiva. Upamo, da se bo Vodopivč ;va zapuščina v našem arhivu Še d ipolnjcvala in postala zaključena celota njegovega opusa. Carovald zapuščine Vinka Vodopiv^a: 1. Marija Okoren, Ljubljana 2. Srečkn Voncina, Župnijski urad Šlovrenc 3 Anton Pnvlica, P,ave 4. Nada Roječ, Sovodnje 5. Jcško Lovee, Bukovica 6. Župnijski urad Begunj, pri Cerkmd 7 Glasb jna matica Trst, Ignadj Ota S. Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice 9. Nada Sandn Gorica 10 Miinja P.^bcon, ¿ovodnje 11.Franc Pavlica. Dombjrk 12.Majda Juretič, Prosvetno društvo Podgora 13.Ten;zika Paljk, Solkan V Vinko Paljk. Župnijski urad Solkan 15. Marija Vodopiv.c, Dornberk 16.Ivanka Vodopivec, Ajdovščina 17. Župnijski uraa Medan? lS.ŽupniisKi urad Cerknica 19 Rozina Konjedie Snežatno. Fotografija Vinka Vodopivca v družbi dveh prijateljev iz leta 19z4 ;izr( čila Nada Roječ iz Sovodcnj) (Fond: Vinko Vndopivec, PANG) .\RHTVi XV 1992 Iz artivskih fondov in zbirk 69 Zapušč ia Črtom a Šinkovca Metka GombiČ Zapuščino Črtomiru Šinkovc1 je arhiv u m áh.u a za. novejšo zgodovinn ponudua v odkup Marij'? Sinkove- leta 1986 Avgust - Črtomir Šinkovec je bil pesnik pisatelj, prevajaIlc, publitrst, urednik; rojen je bfl leta 19Í4 na Vojskem. Kot urednik revije Borec se jc ukvarjal z mislijo, da bi pripravili in izdati knjigo o boju primorskih Slovencov v času f¡ šizma. V la nameri jt Šinkovec zbral širše število sodelavcev, ki so ■ delovali v tajm orgb nizanji Tigr (Trst, l.tra, Gorica, Rika), ah pa poznali člane in sodelavce te organiza> ñje. Gradivo zapuščine Č Šink wca jc torej tematska zbirka, ki obravnava obdobje med prvo in drugo svetovno vnjno Pc razpi stu vseh slovenskih društev v Juiijsk* krajini, ko je fašizem stopil na por totalitarnega r žima (po letu 1925), so nacionalno zavi dni mladina iz vse Prim?rske ustanovili oktobra 1927 na Npnosf* ilegalno nandno-revolucionarno orga-niz"djo 1 igr. BLitvc njihovega programa je bil odpor proti faSističnjmu raznarjdovanju Slovencev in Hrvatov. Odločili so se Ta odpor z v.emi sredstvi in so na teror odgovarjali z raznimi terorističnimi akcijami Oragnizacija Tigr je pied stavljala 7ačetr;k poti' boia proti fršizmu mnogih primorskji Slov ncev v tridenetih letih, saj je ¿druževnhi ljudi neglede na politično priprdnost iu so,ialm položaj. Po prvem tržašk m procesu 19?0 in streljanju v Barvici, pa tudi že prej, je mnogo voditeljev in sodelavcev potegnile v Krt. Ijcvino Juguslavijo, organizacija pa .je delovala najprej do začr.tkov druge sv-tovne vojne. (O tem piše tudi dr. T. Fen*nc, Akcijo orguii7ariie Tigr v-Avstriji in Itrliji spomladi 1940.) Gradiv. ; ki sestavlja zapuseino Ortoniiija Šinkovca, obsjgL 3 škptle, 0,35 tekočega metra. Razdeljeno je r.a 6 ¿klopov. I. izjave, spomini m življenjepisi; v zapuščini je gotovo' nrjveč vredro sponm.skc gradivo Tu ie zbranih <*4 prispevkov, cd katerih je originalnih spominov 29. ostMo so spomini, ki jih arhiv InJtituta že ima v zbirki Pr j dvojnih spominov ali pa so bili .že objavljeni. Naj naštejemo, le nekatere avtorje: Srečko Šorli, Albert Rejc, Stanko Petaros. Anton Rutar, Anton Černač, Vid Vrtinec in drugi. n, Posebno vrednost predstavlja 33 Št;vilk raznih časopisov iz let 1930, 1931, 19j2, ki so tematsko zbrani in dopolnjujejo spominsko gra-divc M; d njimi je tudi ongrnul ilegalnega časopisa Svoboda (XIti. letnk, št, 1). To glasilo je izhajale nepretrgoma od leta 1928 do 1940, poznamo pa le nekaj šttvilk, ki so jih shranil' posam.,zniki, nekatere je zupl silila italijanska policija in jih prevedla, nekaj pa jih je zbmla KP Italije in jih hrani v svojem arhivu. O tem ze'o podrobno piše dr. Milica Kaein W.jhuiz v knjigi Prvi antifašizem v Evropi, Primorski 1925 1935. TH.DvaLajst razpr; v je zbranih v tretji mapi, gre pa v glavnem za že objavljene prispevke. iV.Püd Razno so vloženi izpiski, ki so bdi narejeni ob preglede/anju gradiva na inštitutu za narodnostno vprašanj:, prasKkana brošura Le Stato Operaio, 19j6, ter fotografije, ki so opremljene 3 podatki.] V. Korespondenca Č, Šinkovca s sodelavci je iz let 19661974, ko so resno pripravljali material za knjigo. Sledimo prizadevanjem sodelavcev ob zbiranju gradiva, pripravljanja krajših tek.itov, razn;m komentarjem za publikacijo, ki žal ru nikoli izila. Mjrda je bile prekmalu govoriti o revolucionarnosti ilegalne organizacije Tigr, kajti oc ma tedanjr slovenske politika je bila, (Ja se je organizacija Tigr ukvarjala v glav u s špijonažo da je bila povJzan? z zahodnimi silami in režimom v kralhvini Jugoslaviji. Mesto Tigru, kot mu pripada, je na usnovi zbranega gradiva v italijanskih in jugoslovanskih a-hiväi in spominskega gn div? dnločiia dr Wohmeeva v svoji zadnji knjigi Prvi antifašizrm v F.vrcpi, 1990. VI.V zadnj_m sklopu so zbrani izr zki iz raznih Casop sov, ki z» raziskovalce sic^r niraajo praktične vrednosti- so pa tudi zapisi o raznih dogodkih akcijah, posam 'znik^, Življenjepisi, niikro ogi, poročila o knjigah, skratka vse, kar se dotika zgodovin: Pnmercev pod fašizmom Gradivo je urejeno, podrobno popisano (6 strani), bilo pr je tudi fc uporabljano kot zapuščina Č. "nikovca v Knjigi M. Kacin Wo-hinz 70 17 iirhivsifih fpr.aov m zbirk LRHTVI XV 1992 Osebni fond Josipa Rusa Maiitta Adamič Pisca zapuščina Jrsipa Rua, znanega slovenskega pravnitca, politika filozofa, predstavnika naprLdr, ;ga ujkoistva. le) ;sno-vzgojnega in druž-beneea delavca, ki jO je prevzel arhiv Irititutu za novejšo zgodovin" v Ljubljani, pomen dragoceno obogatitev njegovih osebnih in družinskih fondov. Gradivo sta z darilno pogodbo arhivu prijazno odjtopila njegova sirova, dr Vojan n dr Veijko Rus, Prr vzeto gradivo n. It osebni arb»v Josipa Rusa ampak je deloma tuai družinski arbV Ru=avih. Dolgo 'n večstransko dejavno življenje Josipa Rusa sc odraža tuai v njegovi pisni zapuščini, ki je seda- urejena in popisana dostopna vsem, ki želijo spouiati življenje in delo tega znamenitega Slovnca. JoJp Rus se je redil 16. marca 1893 na Bledu, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, Gimnazijo je končal v Kranju in se po mr*ur leta 1911 vpisal na Študij prava na Dunaju. Študij je pr:;kL.ila prva svetovna vojna, ko je bil že leta 1915 vpoklican v avstrijsko vojsko Po razpadu ^tro-Ogrske leta 1918 se je za rešitev slovenske severne meje prijavil med slovenske prostovoljec - borce za severno mejo. Študij nrava je končal leta 1921 v novi jugoslovanski državi kraljevini SHS, na novoustanovljeni slovenski univerzi v Ljubljan, Tu je opravil tudi pripravništvo n sodniški izpit Nato je bil krajši čas sodnik okrajnega sodišča na Brdu pri Lukovici, od februarja 1923 do junija 1928 v Gornji Radgoni, nato do maja 1934 v Višnji Oori in nazadn e sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani vse do odhoda v fl-galo februaija 1942 Leta 1928 se je odločil za študij filozofije in leta 1933 prejel ab-solutorij Filozofske fakaltete v Ljubljani. V vsem tem času je Josip Rus v vseh mestih, Iger je službo/al, aktivno sodeloval v sokolskih društvih Član Sokolskega društva na Bledu je postal že leta 1908 in od tedaj drlje mu je »okolstvo postalo življenjsko vodilo. Posebno dejaven je bil v Ljubljani, kjer je bi) med drjgjro Čian Strokovnega odbora ljubljanska so koiske župc, njen podnačehiik m ka_neJe podsta rosta. V imenu napredne sokolske skupine se je udeležil ustanovnega sestanka Protifašistične oz. Osvobodilne fronte slovanskega naroda 27, aprila 194? v L'ubljan postal jt sooblikovalec m Čhn njenega osrednjega vodstva vsa vojra in trdi povojna leta V čaau narodnoosvobodilr e vojne 1941-ly45 je oprav.jaJ 'rrsto pomembnih funkij, še zlasti petem, kc je maju 1942 zapustil okupirane Ljubljano !n odšel na partiz inski osvobojeno ozemlje, Bil je Član izvršnega odbora O F, povsrjenik »a sodstvo v Slov :nskem narodn„osvobodil: em odboru, Član AVNOJ, od oktobra 1943 podpr, d-sedtiik izvršr-iga odbora OF m Slovi_nskega narodnoo vobodilr :ga odbora Kot delegat se je udeležil II, zajedala AVNOJ v Jajcu 29. novembra 1943 m bil tu izvoljen za podprrd-sedmka ATOOJ in dana zakonodajne komisije AVNOJ, Proti koncu leta ls>44 je zato odpotoval v osvobojeni Beograd. V Slovenijo se je vrnil apnla 1945, kc je vodil delegacijo Slovenskega r.arodnoosvobodiln;ga sveta v Prekmuriu Tudi pc končani vojm je sprej :mal in opravljaj številne odgovorne in druge fum na sokoli kem sbodu na Rafiici maja 1916. Zanimiv je tudi kronolrški zapfa o raznih telovadnih, in sokulskih prireditvah in srečanjih 1S36-1938 Dodan je 1. letnik (12 Številk) gladila Slovenski Sokol, 1904. V gradivu po letu 1945 so po kg Ciankov, poročil, govrnov in fcu^ih sestavkov predvsem razna pravila, ¿tatua, poročila m ta-paniki zveznih telovadnih društev m organizacij (Tolovadra zveza Jugoriaviie, Partran - Zv^z? za teljsno vzgojo Jugoslavije, itd.) m slovenski,ga telovadnega društva Partizan (Narodni don'P Dodane so raz^1 broSurr, nor Ob 100-1 etnici dr. Viktoija Mumiki (197*5), ob 100-letmci Narodnega doma v Ljubljani (1963), časopisi, vabila, program itd. 72 Iz arhivskih fondov m zb-rk VRHIVI XV 1992 V zadnjih petih škatlah (šk. 31-34) je zbrano t.i. Studijsko gradivo razni bilteni, brošure, časopisi in časopisni izrezki nekaj knjig, kongresna gradiva, gradiva posvetovanj in simpoz:jev, raziL elaborati, referati, članki itd., skratka, gradivo, k ga je v teku let prejel in zbral Josip Rus. Osebni fond Marije Vilfan MhijUa Champa V letu 1991 je arhivi Inštituta za novejšo zgodovino podarila gradivo Marija Vilfrn. Obsega 4 faseik, v (1,57 tekočih metrov) iz let 19311985. Fond je urejen, popis oblega 80 strani rokopisa. V fondu je družinska korespondenca, osebn' dokumenti, fotografije, čestitke za osebne jubileje, novoletne čestitke, razglednice. Obsežna ie uradna korespondenca, vabila, fot igrafije [n gra-aivo, ki je nastalo na služberih mestih ozirr ma pri političnih nalogah (delegacije). Precej je tudi materialov o raznih predavanjih v Sloveniji, Jugoslaviji in inozemstvu; dodano je Studijsko gradivo in bibliografija objavljenih člankov, prispevkov brošui m razprav. Marija Vilfan je bila rojena 1912 v Ljubljani, Kjer je končala gimnazijo in diplomirala na ljubljanski filozofski fakulteti: leta 1935. Sodelovala je v ilegalnem delu v Ljubljani in leta 1943 odšla v partizane. Po vojni je bila skupaj z možem, diplomatom dr. Jo*etom Vf1fan"m v New Yoricu in Indiji, nato v Beogradu in vmes neka let v Ljubljari direktorica Cankarjeve zalo žtte, potem v Beogradu predsednica Jugoslovan ¡ke komisije za sodelovanje z UNESCOM, Bik je članica jugoslovanske delegacije na konferenci KV°E v Ženevi 19741975. Leta 1972 se je upokojila, nato pa še dve desetletji delala v Drvštvu za Združene narodr za Repjhliko Slovenijo v Ljubljani Družin ¡ka korespondenca (Bukovec, Vilfan in drugo sorodstvo) sodi v glavnem v obdobje med 1931 m 1974, fotografije pa sežejo nazaj do leto 190*7 - Omenjeno družirsko gradivo je skupaj % nekaienmi materiali, ki se nanašajo na politično delovanje pred H sv etovno vojno in po njej, zaprto za up irabnike za obdobje 50 let pc določilih dari'ne pogodbe. Službena k jrespondenca po letu 1945 je ob ;ežna, saj zajema kar 5 fas nklov; njena posebnost pa so mnoge ohranjene kopije pisem, ki jih je pisala Mariia Vilfan Naslovniki ¿o iz Slovenije in JugosJavije (1945-1988); iz Indije, Burme, Afganistana, Pakistana, Indonezije, Etio pije (1952 1957); iz Anglije, ZDA in Kanade ir48 1979); jz Zah Ne^aje, Avstrije, Švice m češkoslovaške (i952-l da popii :m vsak dokument posebej. Na koncu sem napravil popis, ki obsega 52 tipkanih strani Za zapuščino, ki je ¿hranjena v devetih arhivjk:h škatlah, ki obsega 'sovno obdobje od lefa 1918 do 1991, je to res vi liko, vendar nujno pc febno, da dobiš pregled nad gradivom. Pri pisatelju ne gre za literaturno zapušeino. Sicer se v fondu nihaja nekaj tekstov in rokopisov njegovih kratkih dc.1 (zgodb, esejev, razmišljanj, tudi ptsmi .) m prevodov, ki verjetno nikjli riso bih objavljeni, vendar v primerjavi z njegovim jpubom to ni pomembno. So pa v zapuščini ČASOPISNI IZRF^KI o vseh njegovih objavljenih delih in prevrdih Kot je razvidno, je najvi.č pi?al za mariborski Večer. Ta mu je objavil vrsto z^odb, ki jih nnogi bra!ci, ki danes Rc ranča poznajo, niso bran. Drugi skiop časopisnih izrezkov predrtavljajo njegov prevod^ eseji, razmišljanja, ravno tako objavljeni v slovenskih osrednjih casopiiih Delo, Večer 7 dni ... Nekaterim je znano, da je Ma an Rožanc zač-1 svojo pot kot športni novinar, b.evilri časopisni izrezki iz Ljudske Pravicc, Večera m Dela to dokazujejo. Največji sklop pa prs dstavljajo časopisni izrezki, ki govire o njem, o njeguvem delu in o vsem, kar se ]e v zvezi z njim dogajale. Ko sn je npr. pojavila afera v zve z- z njegove dramo Topla gr-da preko njih izvemo vs.e. k^ko je drama nastajala, kakLnc je bile uradno mrenje o njej, kaj so o njej menili posamezniki (psma braleev). Na tax način nas seznanijo z vsakim njegovim delom. Vsi scenariji, ki jih je napisal so seveda sestavni del zapuščine. 74 Iz urhivfkili fondov in zbirk ARHIVI XV 1997 Posebno vrednost predstavlja Rožančeva OSKBNA KORESP'" 'NDENC A, Preko nje spoznamo tudi osebno mišljenje rijcgovih priiateljf,v, znancev in posameznikov, ki na področju slovenski kulture nekaj pomenijo; o njegovem delu, idejah in dejanjih. VeliKa vr< driost je v tem, da ; Rožanc vsa pisma pral v dvoiniku. Med korespondenco je tudi veliko razglednic, dop:snic, čestitk in razrih dopisov založb, t tikam in drugih ustanov, s Katerim, je sodeltval. Posebei p? je npr vodil jvoje »dopi :ov«mje« s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanj? (sta-rostra pokojnina, delovna dobf ..). Os-bno dokumentacijo v ^apuščir. predstavna n jkaj njegovih knjižic (šolskih - spričevala, bančnih, vt jaška), priznanj in 101 fotogiafija. Fotografije so povetai.e z Roiancem, njegovo družino in z njegovim delom, zajemajo pa čas od približno leti 194f do ly89. V zapuščini jc tudi 16 ilurtraoj, delo Marjana Roiarca. Le-te opazim" tudi na nekaterih njegovih neobjavlj'sn:h iekstih m glasilu Družina v svobodi, ki ga je urejal leta 1947 Zanimiva je zlasti njegova risba, ki predstavlja zapjmikia. Poleg njegovih ilustracij it v zapuščini njego« pertret, ki ga je narsa) DuSan Petrič. Poseben sklop predstavlja gradivo, ia je nastalo ob njegovi smrti. Poleg obvestila o pogr :bu, oimrtnic iz ¿asopisav, totogranj s pngrrba so-¿.alnih brzojavk, teli igrcmov. pisem in žalni1 knjige naj na tam m stu omenim tudi revije, ki so mu posvetile veliko pozornost. Prva je Časnik za mišljenje, umetnost, kulturna in rel;giozna vprašanja 2000 (Marianu Rožaneu v ipomiji) in Nova revija, katere številka 1C1/102 mu je bila posvečena. Nova revija je v zbirki Interpretacije zelo kompleks»"- predstavila njegov opus, Žalna seja za Marjanom Rožanrem jc posnete. na kaseto in predstavlja sestavni del zapuščine, Na kaseto je posnet tudi literarni «ecer, posvečen Marjanu Ro/am :u V bistvu je bik ta oddaja izvedena že leta 1972- ob smrti pa so jo 7. 2 1992 na Rad.j Slovenija ponoviH. To m gradivo, k, ga je >urtvaril* Maijar. Rofinc, je pa gradivo, ki se nanaŠL nanj in, ki govorijo o njem, Zapušči ia orez takega gradiva ravno tako ne bi bila kompleksna. Gradivo Mzijaua Rožanca je popisano in na osno/i popi=a ga bo v kratkem Komite za druŽVene dejavnosti razg.asi* za «hivskč gradivo. Raj vsebuje zapuščina Vitomla Zupana? Boris Rozman Z-.puičina pito* ila Zt:pann, sli venskega pesnika, pisatelja, dramatika in filozofa, je popisana in strokovno obdelana, in p -av krnlu bc laz-gJašena za kvltrrm spomenik, se pravi da bo tudi u.adno dob'la trajni pomen za znanost in kulturo Zapuščina zajema Čai od leta 1908 do leta 1987 in je shranjena v 19 arhivskih škatlah (l,y tekočega metra) Življenje Vitomila Zupana je bilo burno in dinamično To se da sklepat, iz vsakega lista m dokumenta. ki sestavljajo njegovo sapuščirc. Bii je delavec na ladji v angleški mornarici, smn-čarsk uČiteij, veliko je potoval. Bil jc boksar kurjač na ladjah, pleskar v Franciji, postavlj J^c strelovodov^ itd, Ubil jc svojega naj bolj šeg.: prijatelja - po ne: reči, bil aretiran, obtožen poskusa uboia, nemorale, zdp.janja dri'a*Tiih ¡krivnosii in stTTažnc propagande Bil je zaprt in to kar nekaj let. Vseskozi pa je pisal pesmi, drame, razne krijšo in daljšo prozo, scenarije in filozofsko, pnihološke razprai. N^jmanjS1 del njegove zapuščine predstavlja OSEBNA DOKI IMEN T/vCLTA. To sestavljajo Številna potrdila, foto^ratije, karikrturc, ki sc nar.ašaji1 nanj Med dokumenti sc nahaja celo rodovnik psa, ki ga je stalo gradivo predstavlja ITTERARNG Z, iPUŠČINO. Del jo je v 24 oštevilčenih tnapih (oštevilčil jih je po vsej verjetne sti sam), v katerih je vse mogoč-! proza, poezija, psiholog ja, raTmižljaLja, kratka oroza, fibzofsice razprave in filmske zg'dbe, S popisa se dajo razbrati naslovi vseb tekstov, kx jih je veliko. Naj nave dem ¿amo nekaj naslovov, ki so »bolj zanimivi <; Muzej gerčine, Smrt luninega žarka, Kdo je jkradei sončn' iarek?, Balada o vesti in pločevini, Zvezdna nimba, Unca sodregp dne številka tn Blodnjak neke noči. Del gTadiva je v mapah, ki. niso oštevilčene, in imaju le arhivske xte> ilke. Gre zh nekakšne zvezkr oziroma knjige, lartnorofno napisane m oprnmljenc - unikate del, od katerih mri »ga ie n so bila objavljena (Zračne in morskt prikazni, Prod, Knjiga o ubijanju časa 11 ohranjevarju, Kuraldt ¿a Nikolaj«. Sk-di gradivo Se urejeno pc tematiki, in sicer v naslednjem vrstnem redu. 1. POEZIJA (Geni, Prve misel, Sonati, Cunje, Vzi imi bel kamen in ga pokopi v pr azoren lak Prva mbel, Dušna obrt. Črn jezdec, Ločitev. Nočne pe^mi zoper žalost ) 2. DRAMATIKA (Tretji zaplodek, Barbari-Nives, dtvar Jurija Trajtasa, Črvi, Bog in hudič kockata za človeški i dti5o; Sinje nobo nad Moi deiom, Ulica zmage, Sarabanda za obe^ance, Ob^sk moža v črnem, Korito podzemske reke, SuŽenjsid trg ...) 3. PROZA (Levitan b'idostojen človek, Apoka-lipta vsakdanjosti, Življenje se je, popolnoma spremenilo, Za zidom paradiža, Metulji in ziduvi, Božja pomoč, Generacije so iprte, Prekvalifikacija norcev, Podoba pokrajine ...) 4. PSIHOLOGIJA iN FILOZOFIJA (Libn aibi. Trije konji, Logika, Geneza, Abstraktne liniji., Matador čustev v sintezi, Zgodovine filozofije, FuozofsKa propeH,vtika, Meditacija v etiki. Anatomi" čustvovanja, Uvod v splošno človekoslovje, Tobogan, Mrel in njeno usnov-Ijenje v omik:. Dajanje in gibanj:. in Gibanje misli v kor [ničnih smereb V ta sklop sodi dokument, Ki nam pokaže mzpor;ditev in razdelitev celotnega deia s pedroeja filozotije. Na koncu fonda so posebej urejene in popiiane kočije nekaterih njegovih že objav--enJi del (Barbare Nives, Živali, a.igeli in ljudje, Bije-le rak;te lete na Amsterdam, Upor Srvov S strahom in pilulo hrabrosti okoli sveti, Duh pc človeku, Aleksr.nder prazn% rok Polnočno vino, Snemal: ta knjiga Idealista ) in vsi ČASOPISNI IZREZKI, k; niso bili razporejeni po mapah, amnak jih je Zupan prelagal s kupa na kup. Seveda se vsi na nek način nanašajo nani in na njegovo delo. Cd slovenskega tiska najveekrat naletimo na izrezk._ Iz Dela, Dnevnika, Naših razgi°dov Tedenske tribune in ITD, z območja n '.kdanje Jugoslavije pa prevladujejo izrezki iz Borbe in Pohlike. Seznam oseb, osumljen i ■ sodclovan a s Francoz z 1310 Ivanka yZajp Ciztli Del monarhije, ki je po min' v Schonbnnnu 14. oktobra 1809 priš?l pod fraLcosko upnvo,-so Francozi po;menovpli Ilirske provime, Motiv njihc/e ustanovitve so bili čisto politični, vojaški ter e;kon jmski ui tudi njihova me |a z Awtri'o m rmela nobene povi zave z etničnimi mejami Napoleon ni imel namma osvobodit' evropskt narode, je pa imelo ime Ilirija za mnoge sodobnike nacionalen pomen.1 Že pred prihodom Francuzov v nase kraje ¿¿sledimo v . avstrijskih pokrajinah prestordarsko gibanje, ki sc je v času Sinkih provinc šc okrepilo; id:ja in olj gfcanja je bila medsebojna pomi navajanje k moralnemu Mvijenju in človekoljubna dobrodelnost. Čeprav se prostozidarji s politiko in vero 1 liso ukvarjali, pa so francoske ilirske lože od tega odstopale - imele so namen Širiti brezkrmfesionalno kri-anstvo in zbirati okrog sebe francozoljubne izobražence .2 Predsednik policijske uprave iz uraza je 4 marc? 1810 posredoval seznam oseb iz »Ljubljane«, k so s svojim delovanjnm ali obnašanjem pokazale jimpati o do Francozov in s tem tudi negativen odnos do avstrijske monarhe in vladaijke hise. Omenjeni seznam je bil 9. marša Istega leta posian c. kr komerniku, gubernijskemu svetniku in okrožn mu glavajnu *wonu Juritschu v Celje z namenom da se 76 lz uhiv! ¿ah tondov ui zbirk ARHIVI XV 1992 kontroli1^ gibanje navi dcn'h oseb in njihova ko rLSpondenca, zlasti če. pridejo v stik z avstrij-ikimi državljani. Ne. seznamu so: \Lb( JRG FTTI, trgovec in Špediter idrijsKega rudnega bogastva, zaradi trgovanja s Fancozr ALTON, trgovec, kei je bi) z\it ii sumljiv človek; ALBoRijETH Mcrko, kniigovodja pn baronu Zobu m nadzimik kumnos skega pcdj:tjr.; ASBERG, bivSi av-trijrJci ofi:ir, rojen na Dunaju, ker se je zadrževal v Ljubljani m pomagal Francozom kot vohun; CA VENI, prostozidar, ker je pomagal franet skim generalom; COLtORtm, kavemar. ker je bi' izdajale.- in franroski vohun; DE VILI A, župnik v AdleSičih pn Črnomlju, ker je služil Francozom kot vehun in s tem napravi, veliko zlfga; FLODNUj, baron in uradniški pnpravnik v No vem nu stu, ker je bil poln svobodemis' Inih idej m naklonjen francosk okupaeiji; GALLF -idjunKt v registra turi pn deželr ¿postavi, ker je bit francoski privrenec; GALLE "iz Kranja, ker je bi' zjian avarturist, zadrževal se je v Ljubljani ali v Trstu: G \SP\ROTTI, trgovski knjigovodja, ker jt bu jakoKnec in javen zagovornik francoskih Tiaiel; HALLFNSTFIN, bar n in prostozidar, ker je bil sumlrv: HOCHFNWART, grot Franc, okrožni gli-var v Novem mestu, ki je bil sicer monarhu naklonicn; službo pri Francozih pa je prevzel samo, da b rešil sebe in tvoje imetje;3 HOCHFNWART gnf Leopold, deželmpravni sodniški priprrvnik, jc bil ficer preveč neodločen, da bi imel kakino posebno prepričanje, ji pa prišel pod vpliv Rlrdla; JEVNIKJ&R, doktor medicine, ker je bil zelo sumljiv;* KALi ,HBERG, stanovski ndbomk in častni cesarski svetnik, Ker je bil na splošno prostozidarsko orientiran n jf dajal nečastne izjave o avstrijski armadi in visokem ivoru; sestavil je komrsijc za deželno brambo po svoji zamisli in zato je bila kranjska deželna bramba zelo pozno zb pob«gniJ v Ljubljano;5 RLSZ adv okat, ker je bil sumljiv mo? s francoskim naČHi;6 SMOLjfig jurist in zastopnik pri pn v» znikih; TTSIO, propadel kavamar, ker je bil francoskJ vohun; VENAZI, milar, ker je bil zaupen s sumljivimi osebami; VENAZI, kavamar v Spitelski ulici, kr-r se je drižil s sumljivimi osebam'; VALFNnN Frane, pisnumoša in žitni špekulant, ker je bi.1 zelo sumljiv; VuDNiU, profesor pesništva,, ker je bil sumljiv;' VOGOLL, .rguvec; WLRZBAOH, advokat in časnikar: ZESKO, steklarski mojster in bivai av^trijsk oficir in pisar pri grofu Auersper- gu, v Ča°u pon-čanja je bil tajnik pri viadi (poročevalec navaja, da ga ne more Imenovati). Obravnavan5 dokument se nahaia v fordu Okrožni irad Celje, fasc. ^2, sig. 72/486. fol. 441443, pisar, je v nemščini in sicer gre za rokopisno gotrjo. Gradivo Okrožnega urada Celje je Avstrija vrnili na osnovi arhivskega sporazuma iz leta 1923 in protokola iz 1< ita 1958, Zgodovinski arhiv v Celju ga je pievzel septembra 1983. Fond je arhivistike obdelan in varnostno mikro-filman Literatura 1. Dr. Fran Zwittci, Nacionalni probl- mi v habsburiH monarhiji, Slovenski ir \tlca v Ljubjan! 1962, str. 55.■ 2 Dr. .os. Mal, Zgodovnr , "cvciskega uroda - ciajio-veKa dobi, Dniib sv. Muhor]'a v Celju 1978, str 147-A9,- 3. Slov^a-Jci biografrki teksiki^i L Ljubljano. 1925-1532, str. 331. FriflC Hohemviit (1771-W4), gro; m ARHIV J XV mi Iz arhivskih fondov in zbirk 77 muzejnik. Ukv^rji. >e jc 2 r nwoslovnimi vedi iu 111 mesifljiBfflcD, ! polnil pn barori Žigi Zobu. L:ta 182C je zapuùl dti vno shizbo Sodlovai je pri Kranjski kmetijski dnubi in ustanTljajiju dcželner muzej o 4. Slov -uld biogr- '¿ki 1 i ikr i I str. 410, Anton Jeuni-■ter. ''jJctcr medicin.. V Liubuano je prEel ikrog leta 1799 kot policijski zdravnik j ta "8( pa je t as top ti shizt koi okrazru izik. Zi časa Napoleonov Ilirije je ' posi d dviini zdravstven" referent in ravnatelj* civilne boli^ct Poučcvr je in. m istiko na (jfub)riniki aku- ¡i in nadi .jtval delo tudi pod _vsu, iogn"a 1784 jc post J prevé'-* dvnovrik, odvezi" t ikaterih redovnih d&"5nosti. Služboval je v različnih krajih. Leta 1796 je bil Imenovan za nov ígí* koopen ton . pri sv, Jakobu v Ljubi ií in ¿a bemfio'ua pri ccrkví Florjana. V duhovni? d službi je ostfl ao iela 1798, Jo je z¡ prosil za prof-suio na «1 maziji !n jo tudi '•obii pos'iit je pi«t 5. razredi (ti. »poetiki« 1. PoučcvJje ri'difine predmile. Foo frincosVo okupaci je bil najprej potrie za profioija looičinr, pozu po e prevzel '.¿č pomembnih dt.ovnih mest Z vrnitvijo fiirddh pravin Avstriji »ktobra 1813 sprv 1 ni prifio dt sprem'rab, k bi bile z? Vodnik* aeprijetr." ali usodne Dne 19. julija 1814, je grot F J. Sauíiu predlagu esañ naj VodniL. odstrani u íole arad: pesmi Ilirija oavljem in zvez s prostori*■uslvom Dne 2t deembra jc Fran; L s poe ;bno otfočbr ukazai, naj st slrpaj s F. P" scneg£ :rfetr upokoji tudi /od nik, ili p r-m sti izven ilirskih d ¿ti v .Hj3jí, ki nt bi bila povezan z vzjpjo mladine Lete 1815 jc bil upokojer; pokojnina je bila skroor ia, zaio d jc pomi-grl s stranskimi : ishizki in sc poskuSi' ponovno 7 iposliti, vendar J tibe ni dobil Fototeka Zgodov iskcga arhiva strokovna obdelava Ježe Suhadolnik Fotografija nam oripov-duje razlaga in obnavlja naio lastno zgodovino, tudi tiste, ki ïele nastaja. Fotografsko gridivo je vizui len, dokumentaren, zgodovir ski vir, ki ima pom.n za znanost, iculturO; ' posebej pa ge za zgodovino in ga jvrščamo med kulturno dediščino, ki kih evidenc naj bi se le-ta cam seznanjal s tem, . kake je gr^dive urejeno, po knkSnem postopku bc najlažje priSel do stvari, ki ga zanima Arhivist mu pn tem svetuje, ni pa njegera naloga, da uporabniku sam z^ira podatke za določano temo. Gradivo iz fototeke 7AL- je del kult-ime d.dis&ne. Tega poljg arhivov hranijo še muzeji, knjižnict, raziskovalne in druge inštitucije ter pcsamrrniki Velike zanmanje za tovrstno gradivo se ne ujema vidno z načeli pravega ¡t -okov ega odnosa, k zahtevajo sistematično zbiimje, urejanje "u pop ii o vanj1, fotografij po enotni metodolog ji. Nadalje lahke govorimc o razdrobljenosti, nezadovoljiv preglednosti, marši kdaj neustreznem hranjenju in s tem propadanju teb obč"tl'ivih virov (predvsem fotografskih plošč 78 h. arhiv sitih fondov in zbirk ARHIVI XV 1992 in negativov). Mnogo preraoi namreč vidimo samo njihovo uporabo, manj pa skrb za njihove j tiranjbivanje in zagotavljanje ustieznih pogojev za hranjenje Še dolgo m ¡rešeno bo verjetne ostalo vpra Sanje pristojnosti za fotografsko gradivo glede na tc kdo je zadolžen 7a njegovo strokovne obdelavo, vključno z zo-ranjem. Arhiviiti gn prištevam" k arhivrki-mu gradivu, muzea'ri k muzealijam, biblioteka^ k svojemu gmlivu. Hkrati so postale fotografije, predvrem raz glednice, tudi trimo blago z višokJ ceno, kar izkoriščajo preprodajalci tako, da se marsikatera dragocenost zguhi tudi v tuj' ii Naka pru;a. devunja naj težijo k temu, da l .se originalno fotografsko • gradivo hranilo pri eni ali manjšemu številu institucij, ki bi morale doseči poenotenje strokovne obdelave, zagotovitev ustrezr ih pogojev za hranjenje in njegovo zrvarcvaje pred samo voljo prekupčevalcev. C: ¡prav se fotogratije večkrat pOj.ivl;ajO le kot ilustrativna poživitev knjig m revij j< njihov pomen za proučevpuije novejše zgodovine id srede 19. stoletia dalje mrogo veni, kot gu um običajne pripisujemo Fotogrrfske odslikavt določenih stanj predstavljajo odraz določene realnosti. čep r iv morimo pi uporab do njih zavreti enako kritičen ednos kot do ostalega arhivskega gradiva ali literature. Fotografije so nedvomno pomembno dopolnilo ostalemu slikovnemu in pisnemu arhivskemu gladiva in obratno Vseb'nsko neizčrpne so tudi zaradi tega, ker poleg glavnega motiva, k' mu je fotograf namenil pozornost, vsebujejo številne drobne detajle, ki so lahko padmet raziskav najrazličnejših strok Primer fot jgkafija odkritja Vodnikov.ga spomenika n pomembna samo zaracii upodobitve dogedka, temveč tudi z radi množiu. informacij, ki nam jih daje. Za umetnostnega zgodovinarji: je zrnimiv prostor pred nekdanj:m licejem, zu etnologa množiea pestro oblečenih obi kovaleev ter njihova razv.^tit ;v po ugledu na tribunah in v ostalim prostoru, za zgodovinama možnost številčnega ovrednotenja prisotnih ter primeijava z navedbami prisotnih v takratnih ljubljanskih časopisih itd Zelo maln irramo koi.ipleksmh analiz fotografij, čeprav se v zadnjf m času posamezni raziskovalci posvečajo tudi tej problematiki (mpg, Mirko Kambič, dr. Serg ij Vnier in dLUgl) Za raziskovalce so fotogrr fije večkrat trd oreh, ker v glavnem nimajo navedenih :snovnih podatkov, ki so potrebni za njihovo identifik-ci jo Le r'.dke miaji navedbo fotografi, al atel jeja, dat im nastanka, navedba motiva, kar otežuje razumevanje fotograf , na katerih so upodobljeni pc:ameznik' ali| skupine, da ne govorimo o tehničnih podatkh, k" so bili zanimivi za raziskovale- zgodovine fotografij Marsi- kateri kasnejši zapbi na n;ih, ki navadno temeljijo ca spom;nu, lahke zavedejo upoiabnike. Pr navajanju osnovnih podatkov, potrebnih ¿a id'jntifikrcijo fotografski ga ^radr/a (v ZAL se začenja s &_som okng 1860), se oprijemljeme tistih, ki so nam na voljo pn prevzemu v arb^v. Nesporen je pr starejših fotografijah druge polovice 19. stoletja in začetka 20, stoletja avtor fotografije, k se dokaj pogosto pojavlja v celotnem izpisu ali s kraticami na prvi strani, pogostokrat pa tudi na hrbtni strani fotografije, če vemo, da so v tem času nalepljene na :r5e kaitone razliuiih velikosti in različnih barv. Ker i.namn fotografije in njihovo dejavnost za to obdobje far dobro raziskane (predvtem mag, Kambič), jih ni težko postaviti v ustrezen čas. Težje gre pn postnvnvi nesporn; letnice nastanka, razen če je že zapisana ali v časopLju ali v publika-., iah objavljena. Odlične fotugrafe, trdi priseljene, so imela vsa večja slovanska, mesta n tuč nekatera muijsa (n.pr. Višnja Gora). Če avtor fotografije n znan, se poslužujemo metode prim ;rpnja načina postavitve motiva, detajlov kvalitete, formatov in tonov ali odtenkov fotografskega zap'sa Razpoznavanje motiva oziroma vsebine je sorazmerno lahko, razen pri identiteti portrt-?;rancev, če nimamo nobenega nesporneg? podatke.. Pomagamo si s primcijanjem in s to-dobnim* zapui m op*si, kar pa ni vedno pogojeno z uspehom. V času po pr i svetovni vojni se je ki ili<™'na fotigrafsfaga gradiva pomnožila in s tem tudi Število fotografov, Raznovrstnejse sc vsebine oziroma motivi, Fotografi.a je postala serijski produkt in ne več tako rekoč unikat. Oprema fotografiji :,i femata sta postala bolj enolična ter cenena, s tem pa bc'j dostopna ljud/m. Le red-k- fotografi so iporai'ljali žig na pap;nu, še bol; redki so podatki na fotografiji. Zato je potrebno biti pri identitikacij podatkov bolj pazljiv Če ni primarnega vira za daiacijo, to je lastnik ali »birateij grejiva, donator, prodajalec je mogoča priti de po lat ko v v publikacijah in raziskavah ki so objavljale tovrstno gradiv^ ui razprave, Nai-težj., je z gotovostjo dentifu irati os.-be, pri čemer nam pridejo orav pripovedovanja in spomni ter navsezadnje tud; p.imeij&nja oseb in motivov. Pomoč pr, zbiranju podatkov so nam velikokrat posamezn- detajli kot so oblačila ali načini oblačenja, stavbe, razlrni predmeti, prometna sredstva, postavitev in znini dogodki. NarveČ informacij nosijo razgleduje, k. sc običajno opremljene z vsemi potrebnimi podatki, Manj zanesljivosti m morda vet odprtih vpraiai.j nam odpirajo fotografske plošče m stan negativi tud: zaradi tegb., ker se jim manj posvečamo. Praviloma ohranja arhiv gradiva prvcLno ureditev, to je tisto, k1 mu jo je dal ustvarjalec in po kateri je bilo gradivo urejenu Že sproti. VRHTVi XV 1992 Iz arbrvskih ionaov in ¿Dirk 19 ob nastajat ju, take da ta uriiditev posnema in razodi va irga dziranotJt in naravo dela ustvarjalca. Prvotno ureditev i-stviijalea ohranjajo v naš' foioteki predvuein album, posamezne manj"e serije plošč in negativov, za vse ostale tematske zbirke fotografij t plošč, razglednic pa je bila pc irebua nova sistematska ureditev. To pa pomeni v ilikanski in zamudne dele, posebno v primerih, kjr.r so pomrnjkljm podatki ali pa jih sploh ni. Prevzemanje nopopisanr.ga fotografskega gradiva, brez prevzemi^ seznamov aJi s pomanjkljivimi seznami, Kar jt bilo v pret-.klosti rkoraj pravilu, pomeni za arhivista in raziskovalca ■zguba dragor .nib, morda naibolj pristnih poJat-ktv, la jih je kasneje sicer m"Žno pridobiti z večjo ali manjšo teZavo. Strokovna obdelava arhivski .g gradiva feto-tekc zaj ./na urejanju, tehnično opremljanje, popisovanje ter izdelavo pripomočkov za uporabo, kar pomeni za raziskovalca kar najboljšo preglednost, urejenost in uporabnost za znanstv ene in kulturne namene. V arhr/ih se poslužujemo dveh najbolj pogostih načinov urejanja gradiva fototjke: a) kronološkega b) tematskega Kateri način se sprejme, je odvisno od vse bine in količinskega obsega zbirke, Za oba načina je prvenstveno identificiranje fotografij, pri čemer se uporabijo poda:ki iz zapisnika o p'ejemi, objavljeni albumi, listi, znanstvene in popularne puolikacije ko t tuai informacije posameznih osebnosti Pri kronološkem nadnu urejanja in obdelave se identifi iran; fotografije odlagajo in popisujejo, inv^ntarizi ajo po prih >du Izdeluje se ai-aliticm inventar, ki je ahko v obliki k-rtoteke aii knjige. Vsaka fotografija dobi redno številke inventarja, ki ie istočasne srstavni del signature Pri nas tak ¿ga nacma urejanja ne prakticir mo, ve udar v lnventarno knjigo vključuj smo. vse elemente inventarnega opi a kot so. - 11 dna Številka inventarja - datum prihod? v arhiv - vsebina, motiv dogodek - vrsta (negativ, po~itiv fotokopija) - zunanja znJa. (material, format) - avter fotografije • daroval e, prodajalec - oznaki serije oz. skupine glede na motiv - števile posnetkov - opombe. Pr tematskem načinu urejanja m obdela/e se frtngrafije dele na štiri skupina 1. objekti m stvori - fotografij :, urejene pc objektih, predmetih, stvareh 2. ^ogedk- - fotografije, ur ¡jene kronološke pc augodkih in zne tvaj Jogodkov urejene kronološko 3. osebnosti - fotografije, urejene po abecednem redu priimka v;č fotografij ene osebnosti pa kronološko 4. mesta - fotografije.. urejene po driavah, ob-lastvib- mestih itd. in urejene po abecedi. Pri tej vrsti ureditve, ki jo ima ZAL še mnogo bolj razgrajeno, se uporablja kartotečni račin obdelave, ki vsebuje nadednje opisne elemente in reprodukcijo originala (18x13): - invuntiirna *tevilka - številka negativa - zveza z drugimi evidencam. - vsebinr - vrsta, format - avtor fotografije - cas snemanja, nastanek fotografije - darovalec, prodajalec - posredo zalet, lastnik fotografije - datum posredovanja - opombe. Za zbirko fciogrifii, ki je urejena ni. tematski način, se izdela analitični inventar, za katerega se uporabljajo podatki iz k-rtotefriih listov. Vsaka ten atska skupma se začne z redro Številko ena Signatura vsebuje (primer: POZ F'A 1, 36): - vrste fotografije (POZ I, DOZ H- NEG % NEG n, NEG HI) oz. oznako zbirke - oznnko skupine, serije (a, B. C, D, E, F, G, H, Al, A? A?, A4, A* ...) - redno številko fotografije v okviru »kupLie jigratui i se beleži na hrbtni strani fotografije onginila v gormem l?vem kotu. Albumi fotugra fij, ki vsebujejo tematsko celoto, se vključujejo v odgovarjajočo skupino (v ZAI je to skupina B), a če so različne vsebine, se lahko organizira posebna skupina albumov. Vsaka fo igra b iz album" se obdeluje poramezno in nosi svojo tekočo itevilke, v^ak album pa ima svojo inven-tarno številko. Novopn >pe? fotografije se vnašaj v odgovarjajoče skupine zbirke pc redu orihoda. tako da tekoča št :vilka raste. Kot pomemben informacijski pripomoček z? orientacijo pc gradivu in vsebini fototečnih zbirk služi uporabnikom Vodnik Zgodovin ikega arhiva Ljub'jana (Gradivo m razprave, Št. 11, 1992, str 216-21"*). Vpogled v vsebino arhivskih enot dajo bolj ali mani natančr' arhivski popisi, ki so uporabnikom temeljna vsebinska informacija, arhivom pa osnovna evidenca nad sradrvom Z nekaterimi izjemami (pos mezne serije fotografi' razgledni^, filmov in plošč) imajo pomanjkljiv starejši popis skoraj vse fotografske seme, nekatere pa im^jo Že popolnejšega novege. (albumi, negativi). Začeli bomo z tematske obdelavo fotografij' na kar to tečnih listih z reprodukcijami, ki jih bomc dali uporabnikom za raziskave, original' fotografije pa primerno zaščitili in arhiviral' v skiar iščnih omarah- Arhivskega, ¡nv nI tja kot najvišje oblike strokovna obdelave (vsebuje historat ustvarialca in gradiva fonda, sistemat. ino oblikov En p jpis 80 Iz rihivskih fondov m zbirk ARHiVi XV 1902 ¿kadiva m Kazala K popisu) fototeka ZAL 5e njna. To delo nas Se iaka, pri Čemer se zave-dauo, d? ne bo lahko napisal' historiata ustvai jalrev, ker jih je veliko in so po veČini nsraz skani oziroma anonimni. Lilctatura: S, Vlliim, J. Žontar: Arhivi, Od ->isame do ¿amdnice zgodovir Ljubliana 196? MDrnovf k: Ljubljena na starih fotogr ifijah, Raz ava fotografij iz fb.it.Jce ZgodoviirJMg'-. arhiv" Ljubljana, L/ublianf 1185 J. Huro :r Kurama in kulturni dediščini t ter njeno varovanji v Sloveniji, Ljubliuia _989 M Drnovšek (in druf /torji); PoztL iz Lubljanc, Mesto na starih razgti 'nicah, I.jubtj^a 19li5 MDrnwak (vi avtorjev): Pozdravi iz slov insldh ki ¡jev, Dežel- ir ljudje ni starh razglednicah, Liibljanu 1987 J. Sumratf l¥i Skrabe M Slabe Cetkriea, SO Cerknica 1989 J. šunrad l in M Skrabe-: Vrhnika pr&udcn kraj, SU Vrh lika 1990 Foto?ntiki (revij'») M K" mbič ( ' vtoijev): 150 let fotografija ni Slovenskem, 1839-1919, Ljubljana 1989 S. r,n.i (vči jrvtoriev/ 150 let fotografije na Stovenskm, 1 H9 mS, Ljubljana 19« B. Ktv:<" (vftč a- ir hI 150 let fotogi ifije na Slovens-em, 1945-1990, Lufc l 199' S. Ben. dik t ¿c av^ijev): 150 m, fotografije m>. Sto- vetu :m, 19"9-i945j Ljublj na 1990 B. Ko*. avtorvv): 150 let fotografij na Slor> 'nskem, 1945-1990, Ljubijar* ;99" 4 ARHIVI XV 1592 81 Poročila o delu društva in zborovanjih Xn Mednarodne kongres arhivov, Montreal 6,-11. reptembra 1992 Genuralra tema XII m-dnarudn ;ga kongresa arhivov, t je potekal od 6. do 11. septembra v Montrralu v kongresni palači ter se ga je udeležila preko 2 70C udeieŽen^ev, jt b'Ja Arhivski pokuc v informad sk. dobi, Vzporedno so potekale Številne seje razn;h teles Mednarodnega arhivskega sveta ter okrogli mize m predstavitve publika^ ter ^aznih aktualnih vpraianj. Cmerimo naj Se veliko razs:avo tehničnih sredstev ter strokovne literature, vse v istrm posiopju, Generama tema je bila obravnavana v Štirih vsebinskih sklopih na Stuih plenarnih sejab. Prva plenarna seja Glavni rrferpt z naslovom Od zaposlitve ^oziroma opravljanja nekega dela) do poklica s podnaslovom Določitev položajr- arhivis ta (oz. arhivarji;) je imela Liv Myk!and z NorveSke, 1. Avtorica je najprej izpeljala naloge ir? s tem pomen arhivarjev iz arhivov ki jih imenuje spomin skupnosti oz. kolektivna identiteta sveta oz, družb šil spom i- Naloga irhivista je omogočiti priitop k arhivom, za kar nosi veli ko odgovornost. V okv^r te odgovomesti spadajo cdločitve: katere dokumente hrmiti, kako jih urediti, da bodo dajal' pravilna informacije in kake jih popisati, da bo pristop do njih 'Hmbolj olajSan, Avtonea opozana, da se je v zadnjih desetletjih poj:m arhiv raziiril s papiria na nove informacijske medije in na probleme, ki nastajajo v zvezi s tem, namreč, kakšna naj bo strategija irhivaritv, da bodo tudi v novih raze eruh lahko odgovarjali zt ohranjenost m pravilne uporaho ari ivov. Pro blem pravilne uporabe j pov ,zan z uporabo novt informacijske tehnologi'n, ki omogoča uporabe informadj na dalj-1™, s tem pa nastaja nevarnost z s nepravdno uporabo, za trguje informiLcij iz kontekstov. Zato je na-Icga arhivarjev razviti take m:tode popisov na novih nosilcih, ki bod" vsebovali podatke o »odvisnosti dokumentov n njiho proven, enci. Nalcge arhivistov de,; avtonea na 3 faze. V 1. fizi, do 19. stoletja, je bil ¡nhivar pc močni!: administrarije pri preskrbi potrebnega dokaznega gradiva, v 2. fazi, v 19. stoletju, je postal pome enik zgodovinar} v pri njihovih n, iskavah, v novejšem casn pa spada v irhi-vistove delovno področje tudi tkanje podatkov, dejstev in informadj o preteklosti za iiajrazL inejše namene Arhivist opravlja danes vse te naloge, kar e pomembno pri nje- 1 gcvem izobraževanju. 2, Problemi izobrai evan«a. Glede na to, ali delajo arin/ist v upr vnih, javnih, privatnih, spe ainih arhivih, se njihove naloge deloma razlikujejo (s tem pa tudi potrebe po razMčni spedrlni izobrazbi), ' vendar pa so osnovne naloge povrod enake, to je odgovornost za izbor,- ohranitev m omogočanje uporabe arhivov, ' kar ie osnova za izobra- :valne pro gr-ime. V svetu se šc danes razhaiaio v tem, ali se arhivist formira le s spoznanji pri prak Učnem delu ah se mora opirati na samostojno znanost Ali se zaht;va od arhivista speri-ficna strnkovna izobrazba je odvisno od tega, koliko jr raz, ita arhivistika ko samostojna GLSCip ? ki naj Di pc definiciji oblegala analizo bistva m funkcij arhivov in osnove upravljanja in uporabe arhivov, izhajajoče iz tr aM&lize Avtonea opozarja ua pomanjkanje učbeniki v in prirojiikov ki bi nrstali v okviru nekega splošnega teoretičnega procesa ter na dejstvo, aa je danaSnja arhivska teorija predvsem delo zgodovinarjev, ki vidijo v arhivistiki le svojo pometo vedo. Danes pa obstaja Judi teorija, do kateri arhivistu ni potrebno biti zgodovinar, jai je zgodoviaa le ena od števih ih znanosti, katerim »služi«, Po 82 Poročila o jjelu društva in zoorovanjili ARHIVI XV 1992 mne iiju avtorice je prihodnost arhivistike v tej teoriji. Take bi moral samostojni aihivistični učni program (le tak namreč lahko tormira samestojen poklic) vsebovati: teonjo, metodologijo in praks d z vidika pomena arhivov, osnove urejanja in popisovanja, valorizacijo in prevzemanju arhivskegr gradiva zgodovine in organizacijo arhivov in arhivske službe raziskovanje in uporabe ter dostopnost, poieg tega pa Se poglavja s področja prava. Jiplo-matike, informatike m novih tehnologij. Takt pnjyame imajo danes le klasi m: evropske arhVskt Šole v Franciji, Nemčiji," Italiji in na Nizozemskem povod drugod pa' skoraj ni možnosti za "samostojno izobraževanje v arh' vistiki. 3. Arhivift m njegov poklic Speeialna troKovna izobrazbaj ki temelji-na samostojL znanstven disciplini, je eden' izmed osnovnih kmerijev, ki določijo nek poslic po socioloških vidikih Drrgi kriteriji so Še: - vjak pmvi poklic se ukvarja s področjem dela, ki je korstno za družbo sploh; - pripadniki nekegf pokl'ea se poveujejc za dosego skupnih ci'jev v poklicne zvezo m - vr;ak poklic obvezuje svoje člane. da se ravnajc po enakih pravilih. Polug samostojnega strokovnega 'zobrazevanja, kateroga ureditev je vsekakor naša prva nalogi, je posebno pomembna druga točka, ki ji brez potrebnega izobraŽevanja v prihodnje nt bomo kos, saj 1. tehnični napredek Tahteva nove pristop*, ¿a ohranjanje arhivskegtr gradiva pred poškod bami in uničenjem ter za ohranitev integritete informacij, k: jih arhivi vsebujejo* 2. zaradi pojava vedno novih nosilcev zapisov bo potrebno ponovno dofinirati, kaj st smatra za arigmalne dokumente, da ne bo priilo do njihovega uničevanja in 3. pri današnji poplrvi najrazličnejših informacij bo potrebno posvetiti več sil njihovi valorizaciji z različnih vidikov, saj ne bo mogoč dostop do vseh nastalih informa aj. 1. koreferal: César Gutierrez Muñozt Peru: Arhivisti na znani.tvenih visokih šolah Avtor podaja oris poklica univerzitetnega arhivara in njegove posebnosti. Najprej podaja definicijo arhivira pc Dictionary of Archival Terminology, München 1984, 1988 (2. iidaja): oseba, poklimo zaposlena v administraciji ali upravljanju arhivov. Nato to definicijo komentira Sledi opis pcmena univor7, pri čemer cilira Magno Charto evropskih univerz iz leta 1988 in Apostolsko konstitucijo papeža Janeza Pavla II. o katoliških urivoizah, k. govorita o vlogi univerz v družbi. Pod tretjo točko gevon o arbrvu univerze, pri Čemur raz1ikujw prvotne univonitetne arhive in prevzel e uuive motne arhive (to so predvsem razn^ zh irke). tmiv< ratetni arlrvaiji se uk arjajo predv;,em s problemom, da se arhivu ne podeča zadostnega pomena. Pod 4. točko našteva splošne poklicne -ahteve za univerzitetnega arhivaija gjode izobrazbe (študij, praks- ali oboje) ir. glede delovnega področja (posebnost je to, d& mora obvladati vse faze arhiv ¡kegr dela v eni osebi od prevzi manja, urejanja, in popirovanja, preko znanstvenega izbora do objavljanja arhivskega gradiva). 2. korefarat: Marcel Van Campen, Belgija Arhiv sti v gospodarskih arhiv h Podjetje- potrebujejo arhivi--te novega tipa. Ne more;^ ostati le čuvarji končnega produk*a in-formaeijskt reke, pac pa morajo aktivno sodelovati Dri njenem urejanju. Njihov? drjavnost se mora začet- že ob nastanki- dokumenta. Čeprav so naloge arhrmtov v gospodarskih organizacijah v bistvu enake kot pn arhivarjih, zaposlenih v javnih zavodih, imajo tudi dosti spi cifičnosti, opraviti imajo z bolj raznovi :tn;m gradivom, Zanimivi je navt dba. da je kljub velikim n ipo-rem v smeri avtomatizacije neposredno z delovnega mesta dosegljivih le do 10% veh informa cii medtem ko jih je na p.ipirju (vključno z rE čun al ruskimi izpiski) še vedno 90-95%, zanje pa je potreb.jo izdeiat sistem njihovega upravljanj® io mora biti tak, da omoguča čim hitrejše dizitalizac ¡o dokum :ntov po njihove: n nastanku oziroma prLpetju v »rganizacijo, kar N^do omogočil' preth s -m optiini diski. Šele potem bodo dosegi. ' neposredno na delovnem mestu, kai naj bi bil končni cilj. 3. koreferat: Lawr ;nce Ichagi-.hu Mwungi, K:nija: Arhivarji v državni službi Avtor je razdnil referat na 3 poplavja: v prv.m navaja glavne probleme v državnih arhivin (nezar manje za njihovo Ubodo, ko nimajo vec praktične vrednosti, pomanjkanje denarja, n :pri mera ssUm- odlaganja spis-v in neprimerna izobrazba arhivarjev), v drugem probleme arhivskega dela v držf.vnih arhivih in v tretjem govori o zahtevah po arhivski izobrazbi. 2. plenarna seja, 1. paral-sina seja, 1. referat: Ifopold Auer, Avflnjn: Normiranje arhivske terminologije. Csnovni namen normiranja arhiv ske terminologije je zagotoviti skupno delovanje po ameznih dolov celotnega sistema Za v »ko vrsto komun:kacije so potrebne d Joče ne jezikovno r orme. Brez pre iziranja strokovnega jezika se nobena stroka nt moro razvjatL saj pri-hija do nesporazumov, pri komuniciranju s kom-pjuterji je to Še posebej pomembno, Avtor razlikuje 3 vrste jezikov lih oznak, besedo, ime ARHIVI XV 1992 Poročila o delu društva in zboiovanjih 83 (poimenovanj;) in geslo ^Thesauru: tvori), vsakii ima svojo funkcijo. Beseda ima na splošno različen nedefiniran pomen, Ki dobi svoj smisel le v določenem kontekstu. Ime '(poimenovanje) je nekemu pojmu pripadajoča jezikovno znamenje z d .111 ranim pom< nom, ki zav_Ji od položaja pojma znotraj nekega pojmovnega sistema. Geslo pa je beseda, ponavadi ime. ki služf v informacijskih sistsmih za indeksiranje in katere pomen je odvisen od informacijska sistema. Pri normiranju terminologije razlikujemo med dv?ma področjema: normiranje terminoloških .načel m normiranje strokovnih slovarjev oz. terminologije posameznih pedročij znanosti. Normiranje terminologije poteka v več tazah zbiranje poimenovanj (Benennung) določenega strokovnega področja, preverianje Ir-teh v skjadu s terminološkimi načeli, izbor natančno definiranih imen za oznako po,ma in tvorjen;e novih imen. Imena z definicijami so v slovarju lahko razvršč;na sistematično ali abecedno. Če so razvrščena sistematsko, mora biti zraven tudi abecsdno kazalo Nato podaja artor kratko zgodovino normiranja tihnologjje na splošno Prvf zaČ*itk so bili med obema svetovnima vojnama. Leta 1947 je b!Ja jstanovljena Mednarodna organizacij g za standardizacijo (ISO), ki povezuje okrog 17,0 tehničnih komitejev in okrog 16C pod k J mitjev Leta 1971 je bil na Dunaju ustanovljen Mednarodni informacijski center za terminologijo, ki je zbrzl veliko standardov in literature, ki ham je lahke v pomoč pri terminoloških raziskavah. Podobnih organizacij našteva še več. Naj tu omenim le Furodicautom, banke terminolcSkih podatkov, ki jo razvila Terminološki bao Komisije Evropskr skupnosti / Luksemburgu, Arhhnka stroka je šele na začitku faze zbiranja lir en ^Benennungenl. Celo na nacionalnih ravneh še ne obstajajo neke obvezne norme za imena ter za enotnost pravop-sa, defi uran.a in govorni; rabe, Prcblem je v tem, da cilotni arhivska dejavnost ni florAiirana, zato seveda ne more biti nonrirane termin olopijr. Arhiv ska strok* Št ni "spela pni i taku dalet da bi imeli za določena imena natančno disfini rane kvivahnte v drupih jeziitih, kar je pr?d pog^- za ustvaritev mednarbdn;h terminoloških norm. Mednarodni terminološki slovarji dajejo vtifj da smo pnšli pri tem dlje, kot je res. Dozdevni ekvivalenti imen v tujih 'krikih so tonogokiat netočni in nt opisujejo natanČnr istega poima oz, oprrvila. Avtor podaja nikaj primerov, kjer ekvivalenti ne pomenijo stega pq,.na ali pa jih v nekat :rih jezikih sploh ni. Ti problemi so sesfvljalcm slovaij v znani. Pri predelani isdaji S'ovarja arhivske termi lologije (Dictioi.ary of Archtval Terminolog/) MAS, ki naj bi izšel 1995, bodo tsmu problemu posvetili posebno pozornost, posebno na podrotj:h arhiv- ske dejavnosti kot sc vrednotenje (valorizacija), odbiranje (izločanje) ipd. Potreba po normiranju je posebno pereča pri novo nastalih mrdijih, posebno pri elektronskih zap-sih, in sicer iz več vidikov; namestitev računalnikov v arhivih izmenjava podotkov in povezava arhivnkih informacij v nacionalne in mednarodne mreže. Pri zgodovin,idh arhivih je potreba - pc normir c u marjSa in ga je tudi lažje izpeljati, kar pa ne pomeni, da se tem arhivom ne bi wlo potrebno trudit v trj smeri. Avtor navaja na konair da so računalniki Še zelo rfdko vklopljen1 v delovne procese v aihi-vihj Čt izvzamemo računalnike, ki se uporabljajo le za pisarne m obdelavo teksta. Francoski sistem C'AR AN v francoskem nac.or.alr.m ahivu, ki raziskcvaleem omogoea pristop do arhiv >k;ga gradiva z el:ktronukim posedovanjem podatkov je še ena redkih izjem in tu je pred nrmi še dolga pot V dolgem i»su je potrebno art^nste bolj lktivno vključiti v proces normiranja. To pom eni močnejše sodelovanje z nacionalnim, in mednarodnimi zdruzenji za normiranj e. ter vključitev vprašanj nurmi>anja v arhKske izobra ■ zevalne p-ograme Člani fr ninoloskega odbora Društva ameriških arhivistov pravijo: Profesionalizum »ahteva natančnost, natančnost zahteva normiranje (—standar d ¡¿arijo). Vladimir Kološa Dkuta plenarna seja Druge plenarna seja bja po skupnrm uvodnem referatu Rjcharda J. Coxa i» Zdrui. nih drŽav Amerike z naslovom Razi oj in uporaba normativov v arhivih: Normativi kot orodje v informacijski dobi razdeljena na dve v/poredni zasedami, kj-r »o bui prebr?ni naslednj referati. 1, Vzporedno zasedanje - Ncmiranje arhivske terminologije (Leopold Auer, Avstriia) - Razvoj in uporaba normativov pri strokovn: obd Javi (Kent Hawortb Kanida) - Modeli za 'notne postopke v regionalnih in nacionalnih arliivih (Maria Guereio, Italija) 2 Vzporedno zasedanie; - Razvoj in uporaba normativov pn valor zaciji (Herve Basti, n, Fran ca) - R \MP štud-e kot sredstvo po/notenja arhivskih delovnih postopkov (P, Manan- ■peri, Sri Lmka) - I iporaha račun ?lrr*ke tehnologije v arhivih (Sue Gnvrel, Kanada) Glavni oziroma uvodni referent Ricbard J. 84 Poroük o delu društva in zborovarnh ARHIVI XV 1992 Cox pcudaija pomen tako tehmčmii kot strokovnih arhivskih standrrdov, ki so čiroma bodo najpomembnejše orodje v rokah arhivov v informacijski dobi. Tehnični standardi kot so npr. C SI standardi (Open System interconnection) Mednarodne organizacije za standardizacijo (IsO - International Organizat on tor Standardization), ANSI standardi, uporaba US MARC - formata za standardne datoteke ter ft evil ni drigi mednarodni in nacionalni tehnični standardi na področju informatike so za arhive pomembni, ker precizno določajo uporabo in kompat'bilnost strojne ter programske računalnike oriroma in formacijske tehnologije. Brez tehničnih informacijskih standardov uporaba in izm-njava arhivskih podatkov in informacij mi mogoča. Krhivitrti poudarja avtor, pa so v večji meri zainteresirani za strokovne standarde, s katerim st urejajo metode in postopki strokovnega dela v arhivih Proces strokovnega normiranja oziroma standardizacije pa se je v arh:vih šele dobro začel, v primerjavi s tehnično standardizacijo, ki ima svoje začetke že p-ed dvesto leti. Arh ivska zakonodaja, strokovni predpisi, navodila, i nštrukcije, konvevicije, priporočila in drus»o predsiavlj-jo šele polovico prizadevanj na pen k standardizacija je pa seveda njen pomemben del. Poudariti moramo, da se je problematike teh nijnih standardov s področja informatizaeije ozi roma računalr -ške tehnologije dotikajo prav vsi navedeni referentje, še ppsenej poglobljeno pa Sut Oavrel iz Kanade v referatu. Uporaba računalniške tehnologije v arhivih Tu naj opozori no le na njegov nasvet arhivom glede strokovnih ¿ahtev, k: jih imajo glede strokovne obdelave in dolgoročnega hranjenja elektronskih zapisov oziroma nosilcev računalniških informacij. Arhivom v zvezi s tem svetuje firmaliranj -strokovnih zahtev, njihovo mednarodno uskladitev in predložitev zahtev inStitucjam za standardizacijo (nacionalnim in mednarodnim). Kent Hl-worth iz K; made v tivujem referaiu Razvoj in uporaba normativov pn strokovni obdelav arhivskega gradiva opoz_rja na dejstvo; da v več državah ravnokar poxka več projektov za standardizacijo postopk w popisovanja arhivskega grsdiva na nacionalni ravni in pri tem v opombah našteva ZDA (Steven L. Hensen, Komp?a-ton Archival Personal Papers ar.d Mrnuscripts, Chicago Jociety of \merican Archivists 1989), Veliko Britanijo (Michael t^ook - Margareth Proeter, A Manual of Archival Description firookfit;d. i Vermont. Oower Publishing Corn-par y, 198b*) m Kanade (Rules for Archival Description, Ottawa, bureau of Canadian Archivists, 1990), Vzporedno pa seveda citira mednarodna prizadevanja ad hoc komisije MAo za stan dar d'zacijo popsovanja, ki pa se naslanja skoraj izključno na navedene nacionalne projekte v Kr- nad,, ZDA m Veliki Britaniji. Na začetku re ferata nakazuje za dosego arhivskih standarden' na.lednjo pot: »Arhiv; ¡ti morajo razumeti in osvojiti arhivske zakonodaj, s katero se določajo postopki popisovala arhivr kih fondov m kak3nemu namenu ti pop si služijo. Tilkoj, ko je o tem doseženo soglasje, se lahko na csnovi splošno sprejetega in priznanega začnemo ikvaijati z obliko in vsebino standardov sistema strokovne obdelave Šele med razvojem standardov se arhmsti smejo začeti pogovarjati z informatik« in v pogovorit z njimi doseč:_ da bodo njihove strokovne zahteve upoštevane v informa ri>ski teoriji in praksi.* Mana Gu -rc.o iz Italije v referatu Modeli za enotne postopke v regionalnih in nacionalnih arhivih prav tnko omenja že nekateri modele za popisrvanji; v ZD/v Kanadi, Velik' E taniji in MAS ter jih prim.ija z italijanskim, normaihr za izdajanje inventarjev iz leta 1%6 (Norme per la pubulieazione degli inventan, Cir-colare Nr. 39/1966) ter nas seznanja s SIAN (Sistema informativo arebivistico naz'onale italiano). Predlaga, da b; se morala standardizacija nanašati na: - modele za arhivsko popisovanje s posebnim ozi-om na strukture in vsebino podatkov - noimahve za pisarniško poslovanje s pomdarkom na sistemih klasificiranja, hranjenja in odbiranja, - modele za organizacijo arnivskih informacijskih sir te i nov. To so torej tn področja standardizacije: pop ■ iOvanje. pf,arniško poslo/anje oziroma upravljanje z dokiimentarnin ga divo m ob nastanku in arhivski infi. rmac.jski sistem. Slednji bi st pc njenem mnenju lahko zgitdoval po izkušnjah kanadskih (CHIN - Canadien Reritagt Information Network) in italijanski muzejev JCCD -Instituto centrale per il catalogo e la documer-tazinne). Zadnji referat tega sklopa j<_ bil Prc-niadasa Manampcri iz Šri Lanke: jlAMP študije kol pripomočki z? poenotenje arhivskih delovnih postopkov. FAMP program (Records and Aiehives Management Procram) oziroma Program za arhivistike in pisarniško poslovanje poteka pri UNF-SCU od leta 1979 v ikvirv programa PGI (Programme generale d'information - Splušn informacijski program^, k: se nanaša na arhive, biblioteke in dokumentacijske centre. V referatu so na zgoščen način prika zanc in citirane vse FAMP študije, ki so bile objavljene in se nanašajo na: - valorizacijo dokumentarnega gradiva, - izobraževanje arhivskih delavcev, - hi an,enje arhivski ga gradiva in arhivsko organizacijo, - kons irvacijo arhivskega gradiva in - jporaba gr~ diva. ARHIVI XV 199? Poročila o deiu društva in zboro varnih 85 Tu naj opozorim na Studijt, ki se nanašajo zlasti na valorizacijo novih vrsl dokumentarnega gradiva in sicer: - racunali.iških '¿apisov (Harold Npuglor, The Archival Aprrriial of Machine-Readable Records, Part;: POI/84/W27), - filmskega gradiva (Sam Kulas, brez citata t), - fotografij (William Lenry, The Ai-hivai Aprraisal of Photographs, Paris, 1989, PGI/Bff'W.SlI) in - zvočnih, zapisov (Helun P. Hrmson, TTie Ar-dlivar Aprrais ll of Sound Recordings and Related Materials, Paris, 19b3, PUI/STAV/l). Standardizacijo na področju valorizacij': dokumentarnega grsdiva je obravnaval le Herve Baitien v referatu: Razvoj in uporaba normativov ori valorizaciji z opombe, da se na tem področju zdi na prvi pogled standardizacija nemogoča, Arhivih i se od mednarodnega kongresa arhVov v Washingtonu 1976 na tem področju »vse manj ukvarj ljo s t on, kaj se mora uničiti, ampak vse bclj s tem, kaj je potrebno ohranjati^. Od izločanja nepotrebnega dokumentarnega grr diva, ki v »svojem bistvu nima namera ločevati zrna od plev*, temveč odpihniti le nepotrebno navlako, prehajajo v arhivistiki v ospredje kriteriji valorizacije in odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva Pri nmih vrstah gradiva to prihaja še toliko bolj v pos tev. Si .veda pa bo postopek izločanja pri ust /aijalcih tekel naprej in prav , na tem področju je mogoče metede in postopke standarJizLati, zlasti z listami gradiva z roki hranjenja. Standar-njo na področju valorizacije m cdbiranja pa je smiselno uvesti za duplirano gradivo (v zadevi, v fondu, med fondi, med arh*vi), za gradivo s ponavljajočimi oziroma k< -n centriraj očimi se informacijam' (na podlagi takoimerovaneg^ »Paretoševega* zakona) ter pri rupr :zentativnem odbiranju takoimenovanih »anonimnih« ("stvarnih) in »osebnih- zadev. VI \dimir Žumrr Tretja plenarna seja Tema tretje plenarne seje jo bila sola za arhivski poklic, ki naj se prilagodi zahtevam 21. stoletja. O arhivskem šolanju potekajo intenzivne razprave že od začetka sedemdesetih let, tako na mednarodnih kongresih arhivov kot ia mednarodnih konferen'jah Okrogle mizi. arhivov Mednarodni arhivski svet je ustanovil komite za šolanie, ki se je na kongresu v Mon*realu reorganiziral v sekcijo. Kako obsežna je biblhgrafija na to temo. so pokazali :azmnož sni referati. Razumljivo je. do se vprašaniem. pcvvzamm s Šolanjem, niso mogli izogniti tudi na drdgih kon-gr snih plenarnih sejah ozirt ma pri drugih temah. Ob vsem bogastvu podatkov in idej, ki so jih vsebovali referati, pa je vedno ostalo n -doreiSeno vprašanje, za kakšne šo' sko stopnjo je izu-b-aževaiijw, o katerem so referenti govorili, pravzaprav mišljeno. Do takih situacij prihaja vedno tedaj, k?.dar se želi na enotni imenovalec spiaviti «tanje po vs 'm svetu. Posebno triko je to na primeru šolskih sistemov. Temu vprašanju se je ALgelika Menne-HeritZ; vodja arhivske šole v Marburgu/t ihn, v uvodnem referatu peskuSala zmed vieh referatov šc najbolj približati. Zelo nazoren zgodovinski pregled arhivskega šolanja je vzporediia z razvojnimi fazami arhivov O vprašanju, ki si ga je zastavila, ali opiavljajo delo v arhivih dovolj strokovno usposobljeni delavci, je prišla do zaključka, da sedanje stanje ni zadovoljivo, saj je lanKO na številnih prime rih pokazala, kako majhna strokovna znanja zadoščajo ponekod za sprejem na delo v arhivih. Naslednje vprašanje se je nanašalo na položaj posameznih pndmetev v r.rhivskem izobraževanju, bgjtoviia je namreč, da nima v arhivskem šo-Janju arhivistika povsod centralnega musta, oziro-m:; da ni obravnavana kot avtonomna dbcipl:na. Tak položaj iir.a po njenem mnenju vedno tedaj, če se jo želi zreducirati na uvajanje v jraktičn" vprašanja dela z arhivrkim grg 1ivom Razumljivo je, Ha p-edstavlfa potem arhivistika v zavesti arhivaijjv zanemarljivi del poklicne identitete. Da pa bi dejansko mogla izpolniti centralno vlogo, ki ji gre v šolanju, je potrebno dati arhivistiki večjo znanstveno težo na podlag intenzivnejših znanstvenih raziskav V razvoju arhivistike je An gelite. M?nne-Haritz navedla tri stopnje, slopnjo praktične arhivistike, stopnjo o p'? ne arhrvske znanosti in kot stvar perspektive, stepnjo funkcionalne arhivistike. Poudari1« je, da opisna arhivistika s svojim1' metodami popisovrnjn in urejanja ter izdelave pripomočkov za raziskave pri sedanjih zahtevah, k, se postavljajo arhivom, na zadošča več. Orrednji problem se ji zdi vrednotenje dokumentam :ga grs Jiva. Prove^ienčno na&elo bo moralo pe stati tudi osnova za vrednotenje Funkcionalna arhivistika naj bi pc n:enem mnenju predstavljala tudi giavni argument za enotnost poklica. Zgodovinski predmeti, predv.em ujtrvna zgr,dovina, dobivajo po mnenju referentke vlogo pomoine vede arhivistike. Zgodovine se je Angelika Menne-Haritz dotaknila zopet v nadalj jvanju, kjer je navajala, naj se kandidate za strokovno posebno pomembne m vodstvene funkcije v arhivih pripravka v okwu visokošolskega izoKrazevnja na drugi stopnji. To naj temelji na znanstveni kvalifikaciji v neki dnigi stroki, predvsem zgodovini ter naj z 86 Poročila o jjelu društva in zoorovanjili ARHIVI XV 1992 visokim teoretičnim nivojem pa. tudi s praktičnimi izkušnjami posreduje razum vanje za vpr: Sanja prakse Obe ravni dejavnos« se namreč dopolnjujeta pn dnevnem delu. V mdaljevi ,'iju je go vorila o zahtevah; ki se postavljajo glede brga nrcacije Šolarja, Ri zprava ) referatu se je v giavnem mukala okoli Domena zgodovine v iolaniu arhVstov. Pouda eno je bilo, d? je razi ¡kovalno delo na področju zgodovinopisja sestavni dei njihovih nalog ter da morajo biti tudi za to uiposoblj ;ni. Še posebej je Kcjchari G, Fmnz poudarjal, da moru obdržati zgrdovina avoje mesto v izobrazbi arhiviitiv m da od tega v veliki meri odvW n i-bov strokovni nivo. Zato ne smemo zgodovin „ zapostavljati pri arh-vistiČnem šolanju. Gabriel O. Aiegbeleye iz Nigerije si v ko-referatu zaitavil vprašanje, kuj se lahko pn arbTfskem šolanju učimo od drugih disc,pl:n. izhajal je iz predpostavke, da so v arhivsk;,i šolah potrebne spremembe učnih načrtov, ki so pogojene s tehničnim napredkom 'n s stalno naraščajočimi zahtevam1, ki se stavljajo arhivom Ker je guvoril zelo na splošno, s. moram; postaviti vprašanje, na katt-,re Šole je mislil; izgleda, da je ;mel v mislih soie v anglosaJk-m svetu, kot je to razvidno iz znanj, k; jih je navajal kot potrebna .za delo v arhivih. Znanja je razdelil v dve skupim: v eno je uvrstil tista, ki so skupna vsem informacijskim poklicem, kot metode raziskovalnega dela, preučevanja uporabnikov, management, vzdržf vanje gradiv, informacijska tehnika, v drugo pa tista, ki so '"pc sojena iz drugih disciplin, kot pravo in jeziki. Že i? tega naitevania 'ahito spoznamo nekatere bistvene razlike med učnimi predmeti v tradicionalnih evropskih arhivskih šolah ter šolah v anglosaškem svetu, ki jih je v nadaljevanju navajal, vendar precej pomanjkljivo. Kot gbvnn pa si je zastavil vprašanje, Kaj naj vpliva na nastanek učnih programov, V tradirionrlnih sisteuiih na bi bile to izkušnje predavateljev, nzpoiožljiva literatura- vrrta zaključka učnega procesa, v omejenem obsegu želje študentov ter na ■ radnjem mostu poklicne zahteve V bodoče pa bi bilo treba pc referentovem mnenju upoiitevati pil oblikovanju učnih programov spiememoe ir. zahteve v poklicu, analizo nalog, *a katere se uspo ab jajfj kan iidati ter analizo šolskega sis -tema, Pedro L )pes j iz Španije je govoril o snotnen. šolanju ali specializaciji po vrstah arlrivov. Podobno kot Angelika Menne-Harit. je navedel faze v razvoju arhivi"tike. Pr glud Sol, (d g? je poual, je pcnanjkljiv.' Praktična in teoretična znanja, ki jih pc trebuje arhVist, je ■ razdeL'1 na znanstvena in tebr:čna. Poudaril j;, da različni vrste, arhivskega . izobraževanja, ki ga daiej. j -te £ole, skoro ni mogoče spraviti na skupni imeno- valec Pred leti je bilo mnogo govora o perspektiv" arhivskega šolanja 73 bodočnost, ki naj bi. temeljilo na skupnem šolai.ju za tri pok^ce, ki imajo opravka z informacijami, namreč za arhive, biblioteke in dokumentaliste. Sedaj p? so se prizadevanja zelo upoč< sniia Menil je, da bi bilo bolje, ko bi napore usmeril v "škanje ¡kupnih 05ncv arhivskega šolanja po razlL-nih delih sveta, kot pa da se na silo prilagajamo bibliot;karjem -.i dokumentalistom. Spraševal se je tudi glede možnost) diferenciacije arhivskega izobraževanja. Po tem je točno ugotavljal, da si je treba postaviti vpraJanje v tem smislu kak&n so nam reč irožno:ti za specializacijo v poklicu- ki je že jam po sebi specializacija. rite se vrnemo n?» \ngeliko Menne-Haritz, moramo omenili, da je ¿udi ona v svojem referatu zagovanala enotnost poklica, o specializaciji pa je treba po njenem govoriti npr pri usposabljanju za delo s filmskim gradivom, gradivom RTV m podobno, ne pa za dele po vtitab arhivskih fondov, \nn F,. Pederson iz Avtralije je p ipravila referat o iazvoju arhivski!: raziskovalcih programov. Pri tem je apcštevala strokovno' literaturo pisano v angleščini, lastne izkušnje in raziskave. Razposlala je anketo o strokovni literaturi, ki je potrebna za arhh^ko Šolanje ter o programi! arhivskega izobraževzja, k, pa je naletela na slab jdziv arhivov Govorila je o pomenu arhivskega zobraŽ ".vanja zz akademsko priznanje -in poklicno nrednoteme našega poklica, o vlogi raziskovalne n publicistične dejavnosti v akadi .irskem pokhcu ter o akcijskem načrtu za bodoče raziskave in objave Zelo dragoceni so seznami, ki jih je zdelala in se nana£ajo na znanja, potreba za • delo v arhivih, na arhivske informacijske centre n financiranje projektov iz arhivistike. Zanimiva je bila na vsak način Okrsgia «niza študentov arhivistike z udeleženci iz Brazilije, Kaiade, Nizozemske, Senegala ter Čtškc ki io bili vsi po vrsti zelo Kritični tako do programe v kot izvajanja arhivskega šolanja Koristno dopolnilo k referatu Ann E Peder-son predstavlja pi blikacija z naslovom Imenik Šol in tečajev za pokli^to izobraževanje arbrvistov, ki je izšla v času kongresa m je b«la na njem tudi predilavljena (Ri;pč.rto're de? ccoles et des courr de formation piofessionalle d'arch_Vists,. International council on archives, Studies 6, Koblenz 1992). Zajema vse države sveta, med drugim tudi Slovenijo. Omenimo naj še Komisijo, ki je bila imenovana ca Skupščini Mednarodnega arhivekega sveta z nalogo, da uskhidi izdelavo mednarodnih arhivskih bibliografij. . Po končanem kongresu je bil na Muntrealsk uriveizi še ■ xidnevn« sernmar z uasiedm m temami: Mesto šolanja v razvoju stroke (Paoia farucci, Italija). Nadaljevain? .poklicno Šolanje ter arhtvki poklic (Theo Thomasen Nizozem- ARHiVl XV 1992 Poročila o aeiu arustva in zborovanjih 87 ska), ter PoJožaj arhivističnih raziskav v svetu leta 1992 (Dav d P. Grucy), Seminar je priredila sekcija za poklicno izobraževanje. Ta bo imela v ji sem 1994 seminar v Ljubljani, na temo Poli* tične spremembe v vzhodni Evropi ter posledice arhivsko izobraževanje. Jože Žontaj 4. plenarna seja Četrta plenarna seja je imela namen predstaviti možnosti in potrebe po sodelovanju arhivi-stov v nekaterih vršilcih mterdisciplii a_Tiih mednarodnih projektih Glavni referat, Sodelovanje arhivov v služb' družbe, je imel Gret a Vasco de Es M-dnro iz Ekvadorja V začetku avta opc?aija na velikrnsKi napredek vseh znanstvenih disciplin v zadnjem času, na s tem povjzan vedno večji pomen informatike in posredno arhivov ■ kot varuhov podatkov Da bi arhivi lahko opravljali vlogo, ki jo družba od njih pričakuje, bi morali imeti dovolj kvalitetnih kadrov, sredstev, opreme in prostore*', vsega trga pa posebno latinsko-arr. r »iam arhivom primanjkuje, Kar je posledic razm sr v preteklost^ saj se je arhivistika tam pričela hitreje razvijati šele v 50. letih z ustanovitvijo komunalnih provinci al r.ih in nacionalnih arhivov. Nekoliko so na bol;šem knjižnice, ki so bile, vsaj nacionalne, ustanovljene že v 19. stoletju, zato so tudi prej razvile svoje delovne metode. Dokumentac.;ski m informacijski centri za posam ,zna področja znanosti m tehnike pr so pričeli delovati šele v zadnjih letih. V začetku so se ob podpori vlade, industrije in priviitnih inve^iterjev hitro razvijali. Njihovo delo so spodbujale fudi mednarodne organizacije kot npr. Združeni narodi. UNESCO, Organizacija ameriških držav m druge. Sprvf so - bili glede na metode svojega dela boij povezani z bibliotekami Z odpiranjem arhivov za javnost pa je vtdno bclj prihajalo do tega, da so zgodovinarji,' pravniki sociologi, genealogi n dru^ znan stveriki želeli dobiti podatke o dejstvih in dogodkih neposredno iz dokrmditov. Vendar arhiv) (avtor ima v mislih pred^em latimkoameriške arhive) njihovi »radovednosti* le t_žko zadostijo, ker imajo premalo finančnih sredstev, zato tudi premalo dobrih kadrov u. potrebne tehnične opreme Zato je dodelitev večjih sredstev za nadaljnji razvoj arhivuv ključnega pomena, nič manj pa ni po mt mbno iinan nranje i izobraževalnih programov. Pomemben konk naprej pr' zobra-ževanju je štipeacira^e arhivisiov s po nočjo OAD ter argentinske in španske vlade, ki jim omogoča udeležbo na strokovnih tečajih Naj po membnejsa izobraževalna centra za latinsko-ameriške arhiviste sta Center za bibliotečne znanosti in dokumentacijo v Madridu in Mtdanuri-ški center za arhivsko izobraževanje v Cordobi (Argentina), ki ga je dolga leta vodil dr. Aur?lio Tanodi, profesor m pisec arhi"ske m paleo-grafske strokovne literature, po rodu Hrvat. Leta 19S9 sta nastala še dva mednarodna arhivska izobraž vali a centra, v Limi (Peni) za JuZno Ameriko 'n San Josčju (Kostarika) za Srednjo Am'riko. Z neknterinr arhivi'.tirnimi vprašanji se ukvarja tudi Mednarodni muzejski svet, ki ga je ustanovil LTNESCO, zlasti njegova Organizacija za latinskrameriške in karibske, države s sedežem v Cuenti (Ekvador), od srede 70. let pa zlasti Mednarodni arhi/ski svet (predvsem varstvo arhivski ga gradiva, mikrofilmske tehnologija, konservaoia in reprodukcija arhivsk-ga gradiva). Pomembno ffcnjčmg pomoč dc bivajo arhivi tucii cd Mednarodne organizacije za normiranje z me.: ,im. standardi in priporočili s področja tenrinologije, obdelave podatkov m reprcduciran-ja doKumentov pa tudi od drugih mednarodnih državnih in privatnih jrganizacij. Pomembno vlogo v prizadevanjih za nadaljnji razvoj arhivsk d javnosti ir. tehniice pripisuje avtor tudi pokli^ nim združ. injem Zaključek svojih izvajanj je strnil v treh točkah. V prihodnosti bo potrebno: L zigot iviti optimalno sodelovanje pri vzposta-itvi potrebne infrastiukture 2. postaviti informac.jsko politiko, planiranje in dejavnost za zakonske osnove 3. lazviti izobraž ;valne programe za tehnike m specialiste na vseh področjih arhiiisiike, 1. fcoreferat. James G. Parker, Ve1Jka Br -tanija Kopirni projekt Commonwealtha Avtor predstavlja projekte dežel Common-we!tba izi našega stoletja, kr' so imel namen, da b'. posamezne dežele dobile kopije arhivskega gradiva iz časa britanske kolonialne uprave, ki se nahaja v britanskih arhivih Avtor meni, da so kupim projikti dežel v razvoju zaenkrat izvid-Ijivi le s pomočjo mikrofilmanja, saj se nove tehnologije (elektronske) celo v Fvropi in Severni Ameiiki znrad velikih s tem pov zanih stroškov le počasi uveljavijo. 2. koreferat: Jac Lemcine, Odbor za koordiniranje informacijski sistemov pri OZN-Koordiniranje mfcrmatijslrih sistemov Združenih narodov Avtor govor o novih idejnih pristopih k splošni uporabi računahiiikih možnosti ter opisuje, kako se je zanimanje za rezultate odbora z internih organov OZN razširi'o tudi na 88 Poročila o jjelu društva in zoorovanjili ARHIVI XV 1992 države datuce m kakim fikupri prjgrami so bili vzporedno razviti. V drugem delu pa razhga, po kakž.iih pravilih je odbor zr koordiniranje :nfor-macijskih sistemov olajšal pristop k inlorm^djski bazi Združeni*1 narodov ir izbo Hal njeno informacijsko infrastrukturo. V zadnjem delu ocenjuje raroke za uspehe in neuspehe pri koordiniranju infnrmacijjkih sistemov Zlruženih narodov 'n ndoira vprašanje, če so skušnji odbora kunstne tudi za podobna prizadevanja na drugih področjih. 3. knreferat: Vicente Paraj on Collada, Komisija Evropske slcupnor;ti Aknjcki program zf £ijji2*iice Evropske skupnosti Sklep n sodelovanju knjižni; Evropske smip-nosti na področju obdelave podatkov j; bij spre jet na ministrski ^vni v leta 1985, Ta Mdep je bd tudi podlaga zs izdelavo akcijskega programa, ki je bil ponovno potrjen v letu 1991. Urejal naj bi de,avnost na štirih področjih. Ta so" 1, vnos osnovnih bibliot':Čnih podatkov v računalniško čitljive, kataloge 2 mednaro^aa povezava sistemov, ki vsebujejo osnovne bibliotečne podatke 3. uvajanj: inovativne, t: hnoloiko podprte bibliotečne službe 4. izdelava pripomočkov za bibliotekarrtvo • V uvodu avtor navaja kvantitativne oodatke o knjižnicah, knjigah, financiranju, biblioteka/h i jporab::ikih Nato govori o .snovnih poudarkih puigrama, ki naj bi omogočal pristop k bibiio-t čnim službam v vs ;b dežrlah ES, generdno izgrrdnjo izposoj iva'Tie službe. bitr< j Se uvajanje novih informaiijjkih tehnologij ter normativno uredil medsebojno "menjavo ¡nfonntcij Za vsakega od teb smotrov navaja izhodišča, ciije, tehnične aspekte in biutvene izsledke, na koncu pa še termirski plan piojekta. 4, knreferat, Peter Hosiuloe, Kanada bcimo se iz izkušenj muzej sv Avtor govori o pr. gramu It format jjske mreže kanadske kulturne dediščine, ki ima cilj olajšati izmenjavo informaci med muze., v Kanadi in inozemstvu, o napaka! ji potitivnih izkušnjah pri izvajanju progrrma, pri Čemer zlasti poudara nujnost sodi le vanja muzejev, arhivov, knjižnic in drugih sorodnih inStitucij pri tovr tnih projektih. Vladimir Kcloša Pripomnila in zaklijčla XTI mednarodnega arhivskega kongr esa, Montre J 199?. Na XU mednarodnem arhivskem kongresu, ki potekal od 6,-11 septembra 1992 v Montreaiu / Kanada, se je izoblikovalo spoznanje, da je vloga a:hKrstov in juhivo" v tej novi t.i, »mi irmacijski dobi* odločilna predvsem fia podre čju vzpostavljanja in varava'ija integritete infor-mac j. p: ¡anih na el=ktror.skih medijih in jporabe obstoječih arhivskih principov in metodologij. Da pa bi prilagodit arhivske principe in metodologijo zahtevam ir. izzivom »informacijske debe*, bo potrebne upoštevati nekaj bistvenih dujstev. Arhivisi.i brdo svoje ¿aJmanje moridi preusmerit iz končne oblike dokumertov na celotno življenjsko dobo inf jrmaaje; določati bodo mcrali dokumentacijo, ki je bistvenega pomena za zaščito dravljar ¡lah pravic m zagotavljati, da se ta dnkumeutacija ne bc spremenila aii uničila; djgrajevati bodo morali nove informacijske tehnologije, da se bodo lahke spoprijeli s poplavo nformauj ■ in ugotavljali itegriteto dokumentarn e dediSčin' i . Izkristalizirali se je tudi sptznanje, da je arhivistika eniua disciplina, kj polaga pozornost pisanemu oz, tekstualnemu delu aibivalij in ki zagotavlja sredstva za njihovo raznmevanie. Kot v zaključek vsem tem spe manjem je XU. mednarndn: arhivsfc k -ngres izdelal in sprejel na generalni skupščini 11, septembra 1992 naslednja priporočila Izobraževanje in strokovna identiteta XII. mednarodni arhivski kongres pnporoea Mednarodnemu arhiv >kemi. sv ¿tu: 1 da izdela in razdeli med svoje Članstvo - smernice za izobraževalne programe, ki bi jih biio mogeče aplicirrti v vseh deželah v kombinaci" z osnovnimi raziskavam. na pod-ročiu arhivske teoriie 'a praksr To izobraževanje mora dati poudarek dnairnra ju m riLZumevanju kont. ksta v katerem nastajajo in se razporejajo dnkumenti, Še posebej (isti, ki so mutali z moderno tehnologijo; - sp!o!ne in upodalne bibliografije, ki bi jih pripravila mreža dokumentacijskih centrov in k' bi vsebovale literaturo, ki se nihaja v kcjižnici MAS, da bi s tem pomagal, arhivski stroki na vseh nivojih; , ■ 2. da vzpodl uja člane k organizaciji redne. z-menjave strokevniakov med različnim državami in ustanovitvi tečajev usposabljanja na različnih področjih, k so skupnega pomena in ki bi bili dostopni tudi za tuje slušatelje; 3 da vzpodbuja specialne arbive in arhrviste k sodelovanju v okvin. MAa in vzpodbuja1 ustanavljanje novih sekcij in htarti p zagotavlja koordinacijo in integriteto njihovih programov ARHIVI XV 1992 Poroda o delu društva in zbomvanfh 89 in dejavnosti; 4. da nadaljuje delo na projektu mednarodnega etničnega kodeksa arhivu, tov v smislu pove; čanja strokovne identitete arhivistov, neghde na njihovo spcria'izadjo in pripadnost in pn ti ¡m vključit' v pr ijekt celotno Članstvo MAj; 5. da sodeluje in pomaga tistim, ki so odgcvoroi za rtrokovn' izobraževanj r pn ohranjanju osnovne izoorazbe v arhivistiki, dopolnjene s ;poznavanr_m novih i ifonnaeijskih medijev in potrubnih normativnih predpisov; 6. da vzpodbuja univerze in strokovne šole, da razvijejo paralelno s teoretično izobrazbo tudi prakse, ki naj bo vključena v priče« izc braŽievania, Standardizacija 7. da sti alnimi ter medna-rodiiimi teles- v ir, Iji po rekonstrukciji umčanJh rrhiv'V;h informacij. Posebne zahvale XII. mednarodni arhivski kungre; izraža svojo zahvalo vsem nacionalnim in mednarodnim, javnim ter privatnim orgauizajijam, ki so s svojim sotelovanjem piidpjale prograr™ M\S v letih iy884992. XIj mednarodni arhivski kongres izraža zal. valo vsem referentom in ostalim kolegom, ki so prispev.li k temu, da ¡¿o bile plenaroe seje izzi valne in so prispevale k njvemt razvoju arhivske teorije in prakte. 90 Poročila o jjelu društva in zoorovanjili ARHIVI XV 1992 XTi medrarjdni arhivski kongres izraza svojo posebno zahvale vladi Komade in Ciuebeca. Nad-inulnemu arhivu Rinade, direktoiju kongrca ir predsedniku MAS a g Jean-Pi -rre Wallota in nj govim sodelavcem tsr vsem tistim, k: so poskrbeli za dobro organizacije ir_ izvedbo XIi, mudnarodn^ga arhivskega kongresa v Montrealu. Ziznka Rajh 23. avstrijsko arhivsko zborovanje, Gradzc, 8. maja 1992 Zveza avstrijskih arhivaijev je za svOjč 23. zborovanje izbrila teme s tehničnega področja. Edino uvodni referat predsednika Zv»-ze dr Oerharda Pfercchyia je bil - kot že sam nasiov Arhivi danr-s po»e - bolj splošnega značaj». Nanašal se je na probleme, s ki.teniii se srečujejo arhivi v Avstriji v novejšem času, kot varstvo osebnosti, kriteriji za vrednotenj, ki se spri¡minjajo zaradi silnega porasta dokumentarnega gr-diva, ohianjanje računalniških zapisov, i^praianla sodnih arhivov, poškodbe na gradivu zaradi pogeste uporabe in podobno. Nekater arhiv» naj bi imeli tudi nezadostno število dclav-cev (tako v graškrm arhivu ne pndeta 2 zaposlen na 10.00C tckooih metrov gradiva). V načrtu imajo uredit-v šolanja delavcev s srednjo izobrazbo, medtem ko je za šolanje delavcev z visoko izobrazbo poskrbljeno na Institutu za proučevanje avstr. ¡ke zgodovine na Dunaju Ni potrebno posiboj poudaijati, da so navedeni problemi enako aktualni tudi pri nas. Pri temah zoorovanja je bil prvi na vrsti dr. Hermann Kumsehottel u Miinchna, KI ie govoril o izkušnjah pri arhivrkih novogradmah na Bavarskem v Zvezni republiki Nemčiji. Analiziral je pogoje, ki so prispevali k napredku na področju arhivskih novogradenj; težišč. referata pa je bi'o ha elementih načrtovanja ter opremi, Dr. Lorenz Mikofotzkj z Dunaja je Opisal, kako so reSevati probleme, ki sc se ptjaviii, pot^m ko e bil nov objekt Avstrijskega državneg? arh:va na Dunaju leta 1988 odprt. Deželni arhivi v Salzburgu, Lh-zu in Tnn sbrucku so dobili v zadnjih 25 letih nove zgradbe. D«rektoiji teh arhivov so porrčali o njihovih dobrih" in slabih strar.eh. Dr. Gerald Ganser iz Gradca jc izbral za temo Ukrepe požarne, varncsti v arhivih, pri Čemer je izhajal iz avtrij:kih gradbenih in dnif"" predpisov, Tudi na kotiservacijo m restavracijo arhivskega ¿radia niso po*aHJi. Ingrid Hčdel iz Gradca je govorili o [flcŽnortlh, k' so danes za to na razpolago, pn čimer se je predvsem osredotočila na akta- aln proHem razpadania papnja, ki ga povzročaj«: kisline. Posebno zanimiva pa sta dvu prispevki, ' ki sta se nanašala na selitve arhivskega gradiva v nove prostore Dr. Rainer Egg'r z Dunaja je govaril o izku šnjah, ki so jih pn-dobi'i pn preselitvi gradiva Vojnega arhiva v novo poslopje Avstrijskega državnega arhiva na Ounaj u, dr. Rain :r Witt iz Deželnega arhiva Schleswig-Holstein pa o izkušnjah pn selitvi v novo poslopje. Gradivo so preselili po treh l-,tih po končani gra ¿nji (ta Čas je bil potreben, da se zaključijo kemični procesi v gradhenem material"), Z dohro orgLiiizacijo in sodobno tehniko so prenelj^li na dan 1 4 tekočega kiloiri tra. grauiva, Zbuavanje je ponudilo dober pregled arhivske problematike na tehmčuem področju. Upn-mo, da bodo referenti v časopiiu Zveze avstrijskih arhivaijev tudi objavljeni m s tem vsakomur dostopni. Jrže Žonlar 63. nicdncmško arb:vsko zborovanje, Berlin, 5. do 8. oktobia 19y2 Letoänje nemiko arhivsko zborovanje je bilo v znamenji- zdruzene Nemčije, kar se je odrazilo tud v udeležbi (preko 1000 udelež. ncev poleg tega pa še okoli 50 iz tujine). Simbolično je bil kot krrj ?bo:ovanju izbran Ber'in, zato se je na «k-jpnih. zasedanjih največ govorilo o arhivska situaciji v novit deželah Zvezne republke' Nemčije. Uvodni govor dr. Hermana Runu ch ottla, predsednika Društva nemških arhivarjev, je izzvenel v skladu z gislom zborovanja Arhivi in ni_mSka enotnost ter ni prikir 'al slab -ga stnnja arhivov v bivSi Nemški'demokratični republiki, ne le glede depoiev iri op.eme, marveč v piv vrsti glode učinkovitosti strokovnega dela Kat po membno krivoo za slabe stanji, je posebej izpostavil pomanjka »je vtgudovinskega znanstvi nega dela v arhivih Profesor 'dr Hermann Weber z Univerze v Mauiheimu je guvorii o pomenu arhivov za razi'kovanje zgodrvin'. N( mSkL di mokratične republike Zgodovinopisje v Nemški demokratični republik; je označil z »deklo diktature«. kar je ponazarjal s prim-ri »partijsko pnekvašene interpretacije« zgodovinskih dogajanj. Glede gradiva iz Časa Nemške demokratične republike pa je izrazil oojazen, da je v Času pc zdruz.tvi zginilo največ grad-vr, nastalega na regionalni ravni. Poudarjal je mednarodni interes za arhive v Morkvi, Evropski svet naj bi finančno podprl ureditev arhiva Komunistične inter ARHiVl XV 1992 Poročila o aeiu arustva in zborovanjih 91 nadonal=. Veliko se pričakuje tudi od arhiva v Krenilju, lü jt it. 7aprt Najveiji primanikijai n? podmčju historicgrafije o Nemški d-mokratični republiki pa vidi pn temah* socialna zgodovina Nemške d' imokiatične republike, politične struk ture na vodstvenem nivoju, posledic? politike Nemške demokratične rep'iblike na po-itiko Zvezne rep ub1ike Nemčije ter proce°i na regionalni in komunalni ravni. Referati, ki so se nan? ali na arhivsku s: tuacijo v n"vih deželah Zvezne republika Nemčije, so govoTili o težpvab pri uveljavljanju nove arhivski' zakonodaje, rrorganiz. d" arhivov, velikih kadrov lah reformah, varovanju dokumentäre ¡ga gradiva in ustanavljanju občin1 üoh arhivov V strokovnem izi-u se pojavljajo velike težave pri oblikovrnju arhivskih fondov. V razpravi je biia »anim' w opomba dr. Gerhards Pfer-e^yja češ da bodo morali :premen'li kritcrííe za vrednotenje dokum ntrtnega gradiva, ker da je treba upoštevati, da je bil v Nemški demokratični republiki stoodstotno zbirokratziran sistem. Hermann Schreycr je v jdgjvoru m snil,1 de dvostopenjski sistem valorizacije (ustvaijalci, samo gradiv >), ki ga :porabi'a¡o. zadovoljive re-5uje to vprašrnje, tako da metodologij: ne bo treba spreminjati, Ca se društvo nemških arhivaijev hitro udz-va na ak;urlna vpraianj;i, i s pokazaic- tud: z uvrstitvijo teme Možnosti m tveganja opti inih in elektronskih nosilcev zapisov na eno i:med'plenarnih sej zborovanja. Dr. Hartmud Weber iz Deželne arhivski. Jirekdje Baden -Württemberg v Stuttgartu je naprpvil primeriavo lastne sti treh najpom. ml ne" ih nosilcev zapisov: optično elektronskih nosileev, mikrofilma in pupiria m sicer giede na zahteve, ki so za arh t< specifični (možnosti uporabe, 5e po^ebe kot siitema hrambe, kvali:eta reprodukcij, kapadtjta nosilca, obstojnost nosfea, hiter dostop do podatkov ipd), Pnmiijava je pokazrJa 5e največ prednosti pri mikrofilmu. Dr -Angelika Menn^-Hari)' iz Arhiv ke šole v Marbunw/Lahn ;e govorila o optičnih ir dektronsk h nosucih v upravi ter o posledicah za arhivsko teorijo in prakso. Uporabnik ne išče več znanega dokumenta, marveč išče po podatkih v neznanem; izgubAa se namreč pover ave po nr Stanku, Akiualna okrogla miza jc bila porvefona oiisir poklic? »višja arhivska služba« (Gehobener Ar. ch*vdienst), za katerega usposabljajo tri poklicne višje šole, v Mirburgu/Lah'j Münchnu in Potsdam'• (zitdnia je nova šela, k. so jo odprl' leta 1992, medtem ko prejšnja višja arhivska Šola v Potsdai u ne sme sprejemati več ne'vih kandidatov in bo torej v naslednjih letih préndala z delom. Njenr diplome tudi ne priznavajo kot kvalifiki aje za zaposlitev v državnih arhivih). Poved za jkroglo mizo so bili predvsem novi učni načrti za navedene šole Zborovanje je obsegalo tudi seje stroki »vnih skupin, ki delujejo v okvir« dn-itva s 5t :vilnimi referati. Strokovnih skupi i je 8 in jih sestavil at o arhVaiji v državnih arh vih, mestnih arhivih ter rirhivih ostalih območnih kerporadj. cerkv ;nih arhivih, gospoščir"kih, družin ikih in hiSr:h arhivih, gospodarskih arhhih, arhivih par.ameni ov, političnih strank ustaneiv in društev, iasopisnih arhivih.. RTV in filmskih arhivih ter arhivih viso k'h šol in arhivi^ Tnansrv ,nih institucij. Na seji prve ski :pine so obravnavah izkuinje, probleme ter nasprotja, ki so povezan z določbami zThivskih zakonov glede upoidbe arhivskega gra diva. O teh ^raiianjih poročamf na dn-gem mestu, prav tako v tej šti ¡vilki ¿vrhiviv Prv dan zbore vanja e b'l na spor ,du tudi razgovor z gesti iz tujme, ki je na nemških aihivskih ?bore varnih Že tradidonal m. Doslej gn je vedi! dr. Ec':hard G. Franz na tem sbo-~*ovanju pa zrradi njegove odsotnosti dr, Rumsc hottel. Poleg mene so bi-i tudi udeleženci s Češke, Slovaške m Madžarske naprošeni, da do-roeajo o arhivskih situacijah v naših državah. Ker sem bil prvi na vrsti, snm jahke dovo , podrobno opisal razvoj v zadnjem Času pri nas. Omenil sem ukmitev posebnih arhiv iv, prevzem gnvi iva Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih jrganizad< v arhive, kal je bi'o rečeno /prašanje vrac-inja arhivskega gradiv? po zakonu o denac onalLiai ;iji vprašanja, ki se pojavljajo pri pripravi novega arhivkega zakona kot r.pr. pl iralizacija arhi/ske d';javno«ti, arhivska dejavnost Cerkev vpnšanj;, povezana z upo.a^o arht kegi gradiva, zlasti v zvezi z dostopnostjo arhivskega gradiv? k vsebuje podatke o osebah ter vprašanja, povezana z varstvom z?sebnega arhivskega gradivj. Nadalje sem omenjal probleme arhivskega šolanja ter probleme v zvezi z varstvom dokumentarnega gradi 'a ob Številnih stečajih, reorg; mzacijah h. lastninjenju podietij. . V razp-avi sta dr. Alfred Ggrii ter dr Gerbard Pfe-:schy poudarjala, da nas ne sme mouti mori ¡bitna razlidia lastnina arhivski ga graniv? v arhivih. Deželni arhivi v Avstnji hranijo npr arbivsko gradivo, ki je last dežele, države, mest oz. občin, kar v ničemer ne vpliva na posluvanje arhivov. Zavedati se je treba da arhiv v nnbenerr. pr"ieru ni 1; stnik arhiv ikega gra diva. Eno izmed vprašanj se je nanašalo tudi na vračanje arhivskega gradiva iz Arhivu Jugoslavije v Beogradu Dr. Rums iottel je poudari1, da je sedaj v dr^av-.b vzhodne in -ugovzhc dri Evrope priložnost, da se v arbiv kih zakonih uredi tudi varstvo zasebnega art^ikega gradiv? V zahodnoevropskih državah arhivski zakoii varujejo le arhivsko gradivo, ki je javna lar.t. Zato se mon-j o pn varstvi* zasebnega arhivskega gradiva poluŽevati z"kona o var.tvn kutumih „pomeni- 92 Poročila o delu društva in zDorovanjih ARHIVI XV i992 kov. Dr. Pferschy je menil, da bi se kazalo zgledovati pc avstrijskem zakonu o var;,*vu kulturnih spomenikov- ki da je dober. Kadir se zatakne -ni raz'og v zakonu, marveč v dejstvu, da Arhivski uiad na Dunaju nima pr?vnika. Z istimi vprašanji kot pn nas se ukvanajo tudi na Č-.škem, Slovaškem in Madžarsk m. Na Češkem so v okviru regionalrih arhivov organizi rani gospodarski arhivi, ki dobro delujejo. Priza devaio si, da bi našli način, kako bi ti arhivi tudi v bodoče prevzemali arhivsko eradivo podjetij, ne glede na lastniro. Na Slovaiikem postav Ijajo zahteve oo vrnitvi gradiva centralnih organov slovaške republike iz časa druge svetovre vojne. Nekdo je v razp avi omeni!, da bedo naj b ci enake. z?hteve postavili na Hrvatskem - glede fondov Nezavisne države Hrvatske. Na MadŽur skem pričakujejo reorgaL.izae.jo območij državnih arhivov, ker bo prišlo do t eritcria!nih sprememb pri komitatih ki naj bi se nrsloni'i na historične osnove. Ni težko najti stične točke med arhivsko situacijo v vzhodni in jugovzhodn F.vropi ter pn nas. Zato je vsaka ideja in pobuda koristna tudi za naSa priz: id 'Vanja, da bi se približali stanju v razvitejših deželah. Jožt Žontur Konferenca mednarodnega arhivskega sveta. Krakov, 14.-15. november 199? V Krakovu je bila letos že tretja konf-renca (prvn je bila v Pragi 1990 druga v Budimpešti 1991) o spremembah na arhivskem področju in aktivne itih arhivov v nekdanjih socialističnih drŽavah, ki so posodica Širfiih družbenih sprememb. Udeležilo se j'o je 14 predstavnikov iz Poljske, Madiarske, Slovaškel iz Ruskt federacije, Nemčije m Bolgarije ter prvič tudi iz Slovenije. Konferenco je odprl £dward Fracki, namestnik generalnega direktorja poljskih državnih arhivov predsedoval pa ji je dr. Frik Norberg, generalni direktor švedskega državnega arhiva. Na nrio smo dobili 6 prispevkov (leferatov), medtem ko sta prof dr. Fri dri,,h P. Kf hlen-berg, predsednik nemškega Zveznega arhiva, in Viad;mir Petrovič Kv-zlov, podpredsednik Komiteja za arhiv r pri Vladi Ruske federacije podala o najštevilnejših arhiv; kih • problemih' v novih državah le ustni informaciji. Prvi daji smo slišali pet referatov. Dr. Peter Kartom., direktor Arhiva Republike Slovaške, je pieds*avi] novo zakonodajo v arh-vih in arhvski upravi v Repub'iki SlovrŠki ki nastaja pc priho- du Havela na čelo Č sŠko-sIovaške federacije. Klara Doka iz Madžarskega državnega arhiva v Budimpešt-' j'e v referatu pod naslovim Vodstveni sistemi madžarske arhivske službe razložila povezave med arhivsko uprave na eni ter □ržavni ruj kemitatskimi in mestnim1 arhVi na drugi stran:- Lajos Kormendy pa j'e demonstriral računalniki projekt, ki ga razvija v okviru posebne komisije pn Mednarodnem arhivskem svetu in bo "sebo^al podatke o arhivski oziroma zm arhive pomembni zakonodaji v vseh evropskih državah Kcncni rezultat projekta naj bi bil nekak splošen evropski arhivski 7akon, ki pa je po mnenju nekaterih dirkusantov, zlasti profesorja Kahlenberga, vprašljiv zaradi terminoloških P" prevajanju pa tudi zaradi različne tradicije pc posameznih državah. Naslov Kahlenbergovega ustnega prispevka je bil Uredba samostojne arhivske ustanove strank in množičnih organizacij n ,k» anie Nemške de-mokrrtiine republike v Zveznem arhivu. Pod tem precej kompliciranim naslovom se «kriva problem, kako zagotoviti varstvo, ohranjenost tn dostopnost arhivov nekdamih državne političnih organizacij v bivši Vrhodni Nemčiji. Njihovi nekdanji vodi'telj'i so namreč smatrali, da so po (zahe dnojnemski zakonodaji to privztni arhivi (ki pa nij jih država same finansira) zahe dne-nemški arhivr.ki strokovnjaki, pa tudi nemSki parlament, pa so se postavili na stališče, da spadajo državne poetične organizacije v državne arhive, torej' v Zveni arhiv Bili sc celo predlogi o dejitv arhivov. Nazadnje so se odloČili za kem-promimo rešitev, arhivi teh organizacij so (ali še bodol vkjučeni v Zvezni arhiv, -dhranili pa bode določeno »avtonomijo«, zato je bila formi »a na »nesamostojna ustanova strank in masovnih organizacij nekdanje NDR«, lastništvo teh arhivov je postalo odprto, takoj pa morajo biti vsi ti arhi"i. ki so nastali do leta 1989, odprti za raziskovanje. Največ pczomostt pa je bile na konferenci posvet'no arhivskim problemom po velikih družbenih spremembah v Ruski "federaciji. V.' P. Kodov je razdelil svoja izvajanja v tri vsebinske sklope. V prvt-m je predstavi' splošne probleme hrambe arhivov v Rujk; federaciji, ki so morali po avgustu lani prevzeti od nekdanjih centralnih drzavnin arhivov 200 milijonov zadev, medtem ko jih po minististvih čaka na prevzem 3e 100 milijonov P-ej je imelf Ruskt federacija le d^a iranjsa jržuvna arhiva, sedaj pa jih ima 17. Za normalne pejlovanje bi poleg prostorov, ki jih že. imajo, potreboval še 200.000 m* skladišč. Poleg prostorskih problemov so zelo pereči tudi kadrovski. Število !*000 arhivskih delavcev se je v 9 mesecih zr tanjšalo za 1100 in se še naprej zi lanjšuje zaradi težkega ekonomskega pc ložaja arhivov (odšli so veČhoma najboljši kadri), *pri ARHiVl XV 1992 Poročila o aeiu arustva in zborovanjih 93 tem pa uporaba arhiv: ¡kuga gradi/a skokovito naraiča. Sarro v 9 mesecih je biio rtienih 40 000 vlog strank (oseb, podjntj* .), predvsem v zvezi z lastnino m vojnim ujetništvom Česar prej niso poznali V tem času je bilo v 17 dižrvnih arh-vih ^000 razjskovale-m (od tega 40% inozen^ev) izdanih 26C.000 zadev in 600.000 listov fotokopij, kar je pomenilo za arhive velixo finančne breme, saj m drfava za »tehnično funkcioniranje* ne dodeljuje pikakišnih sredstev. V drigi:m sklopu je Kozle; govcril o novi orga nizanj i strankinih arhivov. V Rnski federaciji, za raz,'ikr od Nim6je, ni ^ilo d^eme o vprašanju, ali sodijo strankini arhVi v državne arhive, saj so bil. preveč ozko poveznni z drfavnim aparatom Na najvišji ravir so pred avguitom 1991 obstajali trije arhivi komunistične partije. Prv*, Centralni državni arhiv Komunistične pirtije ZSSR, ki je mel srde*. v Moskvi, Pu i krnska ulica, je bjuo iz diskusije, ne i azadnje pa tudi povabila V. P Kozlova, naj se avtor udehži po tematik podobnega posv ,tuvanja, kr bc v leto 1993 v Moskvi (o arhivskih oroblennh v Ruski federaciji). Posebno veliko odmevov je bilo glede sukcestje, saj se je V. Žumcr edini dotaknil t' ga problema. Mnenje večine d:skutan-tov, med niimi tudi F Kihlenberga je bilo strokovno načelno* sukcesoiji so upravičeni (če abstr; hiramo dokumente, potrebne za njihovo ni ritmi no poslovanje) do gladiva po prave-nienČn^m prin^pu, za vse ostalo gradivo pa do soupravljanja. V zaključni diskusij ni bilu kakiriih posebnih 94 Porodi a o deiu društva in zoorcvanjih ARKIVT XV 1992 sklepov. Ugotovljeno je oilo le to, da so Številni problemi v državah udeleženkah podobni nekateri Da so tudi sp.dfični Vsi so se strinjali, da so taka medsebojna inf^rmi -anja korstna, zato kaže s konferi :neami nadaljevati. Pogovor^ no je bilo, da bo naslednja leta 1993 na ozemlju nekdanje Vzhodne Nemčije. Ker je bilo na letošnji konferenci nekaj manjših težav s sporazumevanjem (govorilo se je n smško, angleško, rusko ui francosko), je bil sprejet predtog L. Krrmenajja, naj bi bila v prihodnje uradna jezika konference le nemščina a angleščina. Vladimir Kološa Poročilo o delu Arhivukjga društva Slovenije v letu 1992 Arhivsko društvo Slovenije je začrtan program dela za leto 1992 z dragu", enodnevnim posvetovanjem 2. decembra že v eeloti realiziralo. Dc občnega zbora je še predsednikov?!? Lili-p ona Vidrh Lavrenčič. Na občnem zboru dr štva ki je bil ? aprila 1992, so bile volitve in izvoljen so bili nekateri novi vodstveni člam. Predsednica je postala Maijeta Matijevič in podpredsednika dr 'ione Fereric (se od prejj m Peter Ribnikrr. Tajnik m bhgajničark* sta ostaia 5e iz prejj'i;ega mandata: Gašper Šmd 'n Miha ela Knez. Član. 10 so: Hedvika Zdovc, Maruša Zagradnik, Miroslav Novak, Lučka Maček Ber-nik. Pavla M-djenovic, mag. Bogdan Kolar s po-novlj enim mandatom m-z nuvim: Marija Hernja Maslen, Alekrandra Pavjič Milost, dr Janez Per-šic n Maketa Ladi i kot predseJnik Sekajf delavcev, k delajo z dokumetarrim gradiv jn. V nadzorn5 odbor so bile izvoljene: Aleksandra Serše (Še od prejj, Maida Srabotnik Kovar ;c in Kristina Koglot. Fden izmed sklopov ohčnega zbora je bil. da se nariestc disdplirske komisije imenuie Častno razsodišče v sestavi: Metka GomtaČ, Anton O^inge. n Mari ma Križaj. Uredniški odbor za društveno publikacijo VIRI ie ostai skoraj j isti sestavi: France M Dnlinur, Marija Oblak (*!arni, Janez Kopač m dr Jože Mlinaric z izjemo Maijete Matiji svič, ki je avtomatsko elan kot predsednica društva. Ur< dnišk odbor za društveno glasiln ARHlvH je ostat v sestavi: Marjeta Adamič, Ivarka Cizelj Zaje, Dai-uca Drnovšek, dr. Peter Pave'' Kfc^inc, Gašprr Šnrd kot tt.jnik društva. Jurij Rosa, Bori* Rozmar, Manja Hernja Masten ic Mamic ^-aeradnik. Nov mardat sta nastopila dr lože Žonfar ir Nma Zupančič. Skl ip občnega zbora je oil tudi, da Komisija za Šolanje m strokovne izobraževanje arhivskih delavcev nima ¡tahiih članov, nmp.k le-te pc potn ;menuje IO, kakor tudi razn, dm^e komi ije (npr. v drugi poluvid leta 1992 sta z lo ispešno delovali Komisija za društvena plavila, Ki ja Jelo prekiiuia, ker Še m sprejet Zakor o društvih n Komisija za posvetovanja, m Da je že izp^ljaia dv„ enodnevni posvetovanji na strokovno ugLani ravni) Arhivsko društvo Slovenije je v letu 1992 izpeljalo našli (dnj; akcije; - sprejeto je bilo v Mi,drarodni arhivsk. svet (ICA), kategorija B - s predst vnikom d1*. Francetom M Dolinarem sodeluje v Nadonaln m komiteju za zgodovino - JotskaHj, m razpošiljanje društven i ga glasila ArLM, št. XTV m izplačilo avtorskih honorarjev - t skanje m izdaia društvene publikacije Viri, št. 5 n izplačilo avtorskih honcjraijev - udeležba na XIV posvetovanju arhivsk ,ga centra pri Pokrajinskem arhivu Maribor Sodobni arhivi v Fadencih 27. 3. 1992 - or^aniziranie rednega letnega občnega zbo.-a članov, vidjučno s Sekcijo delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom 8. 4. 1992 - "rganizirai e tiskovn„ konference za predstavitev publikacije Viri, Št. 5, V>. 6. 199f - organi7"anje članski ga sestanka društva 21 m na katerem so dani društva poročali o "ukcei,iji ir o 12. mednarodnem arb.vsksm kongresu ki je bil od 6.-11. septembra v Montiealu - orgarizir?nje enodnevnega posvetovaiija o arhivsk zakonodaji, o uporabi arhivskega gradiva, šolanju in izobraževanju arhivskih de-avcev in ctrokovm obdelavi novih vrst arhivskega gradiva 2. 12. 1992 - v okvo' mednarodnega sodelovanja je bila rganizirana strokovna eksk irzija na Dunaj, kjer sc se člani dr?'Štva seznanil« z arhivom Nf mŠKega viteškega reda in z Avstrijskim državn:-n arhivom, kjer sc bili Člani seznanjeni s kompletnim delovanjem, arhiva (od kontrolne sobe do zaklonišča), 5. 11. 1992 - priprave na 'čaju društvenega glasila Arnivi, 5t. XV - pnprave na izcajo dr.ištvene publikacije Viri, št 6. .. V zadnjem času se je izkazalo, da je Arhivsko društvo -dino, ki še povezrje slovenske arhive ;n arhvske delavce, kar odraža tudi večjo dejavnost nekaterih članov. To je turh dober pokazatelj, da deluje društvo v pravi smeri ozirom' tudi obveza člrnov (ne samo vodstvenih^ k še veC|i'delavnosti. Gašper Šm d ARHTVi XV 1992 PoroCiJa o delu druitva in zborovanjih <35 Obuik arhiv j v v Kölnu in Bonnu v Nemčiji V dneh od 22 do 26 aprila 1992 sc arhivisti Arhivr R publikr Slovenije, Zg, dovinskeg? irirva v Celju, Pokrajinskega arhiva Koper, ZgoSovin skega arhiva v Ptuju, Nadškofijskega arhiv? v Ljabli a m in Arhiva RTV Slovenije obiskali Trier, Bonn, Köln ter dolino gri_dov ob reki Ren. Trier V mestu Trier smo se spozna. z zgt-dovino mesta, ki je pred nedavnim praznovalo dvati-sočletmco svojega obstoja, spoznali sme Trier kot rimsko mesto Avgusta Treviorum, kot sede? i iniskih cesarjev, kot Škofijsko mesto, kot nad-Škofijo (815) ter, kot deželo volilnih knezov. Ogledan smo si: stolnico sv. Petra z bližnjo Marijine cerkvijo, k: sta nastali na temelju rimske cesarske palače, ki je bila v 12. stol. prezidr.na v cerkev in je siužila kot sedež m trdnjava volilnih knezov; Porto Nigrc ki je najpomembnejša rimska zgradba iz 2. stol. na nemških tleh in ima najbolj ohranjena mestna vrata; Simeonov samostan, rimski zid, Strebriščni križ na Glavnem trgu, ki je najstarejši ohranjen spo menik na nemiikih tleh; rimsko baziliko iz leta 309; palačo volilnih knezov, amfiteater, zgrajen iz zemlje, ki se je kot taksen ohranil do danes; cesarske terme, ki so najvet^e rimski terme na svetu, saj so obsegale kopel, hladno zračno kopel s kopališčem in telovadnico. Kot zaključek smo si og'edah še Rcr.sko-rin.ski deželni muzej, ki obsegi nazoren zgodovinski pregled od Keltov in Hunov: prikazuje obdobje kamene dobe. sledi reprezentativni prerez skozi zvrsti, kot npr. kamniia plastik?, kamniti reliefi, uvoženo steklo in lončena pose da. Vrhunec predstavljajo orna-mentalno oblikovani mozaiki z arhitekturnimi slikovr'mi medaljoni, renske poti. Zaključek pa predstavljajo rinuki kamniti spomeniki, ki norijo podobe rimskega življenja na aemških tleh. Muzej obsega še drugi del: lagrobnike, keramiko in umetniške predmete krščanske provenicnce ki vsebujejo pomembne elemente poznountične tradicije. Bc.in V Bonnu nas je sprejel ži pnik fianjo Basič, ki je hrvaškega porekla m je glavni iupruk v Stifrskiidit v Bonnu. Najprej nam je predstavil glavno arhVarko privatnega arhiva, k" ga poseduje cerkev m zvonarja, kj ram ie razločil zgodovino cerkve, patrona cerkv., an za. Kr:tnlka in sv Petra, stenske slikarije, oltarje, plastiko, opremo. V privatnem arhivu cerkve smo se spoznali z naistan jšo bonnsko listino, načinom hranjenja listin ter un_ditvijo gradiva. Gospod Basit ris je nato popeljal po meutu, kfer Lmo si ogjeddi rojstno h*'šo Ludwig; van Beethovna. Sledil je sprehod po mestu do stare mestne hiše, kjer je bila takiat razstava slik tJamilla Fischeija z najavo m Dr. KonraJ Adenauer, častni član mesta Btnna- Sprejem na 'Vmbaradi Republik:; Slovenije v Bonnu je bil zelo prisrčen. Sprejela sta nas dr Frlec in dr. Nabre'nik, ki sta nam razkazala nove prostore slovenske ambasade, način dela, položaj ambasade. Spoznali smo se tudi s težavami, ki" ipremljajo delo slovenske ambasade. Zgodovinski arhiv mzsta Kolna ^Historisches Archi", Postfach 10 80 20, 5000 Kóln 1, Severin.trasse 22?-2?-8, tel. (0221) 221 4456, tax 1480). Sledil je ogled Zgodovinskega arhiva mesta Kólna. Spn jel nas je direktor arhiva dr. Higc Stehkampcr. Po arhivu nas je vod'la dr. Letha Bohringer Najprej smo biL seznanjeni z dejstvom, da je imelo nKSto Koln LjVOj lastni mestn. arhiv in bibhotečno zgradbe že 1897. Stavha je bila prvotne reprezantativno neogntska. Med vojno je bila porušena, zato so leta 197] zgradili arhiv na njvo. Mesto Kóln ni največj,: nsmlko mesto m tudi nima največje državne uprave, zato p? ima največji občinski upravni arhiv v Nemčiji. V njem se zrcal" zgodovina mesta Kolna. Poleg Kolna v Nemčiji ni mesta, ki bi hranil toliko podatkov o Rimljanih. Največja vr-dnost arhiva so listine iz osem* stoletnega obdobja mestnega življenja. Poleg zapisov zemljiških posestev mesia Kolna hranijo listine kraljev, nadškofov in papežev, k: so mestu, ki se je stalno povečevalo, podarjal' razne koncesije in to tudi pismeno potrdili. Mestni računi so ohrani eni že od let? 1370, leta 1367 se prične vrsta 231 knjig pi¿em, ki vsebujejo dopisovanje mesta z drugimi mesti, knezi in gospodi Leta 1320 se je pričela vrsta sklepov me.tnegc. sveta, najprej samo pomembnejši, od 1513 pa so ohranjeni in popolnoma protokolirani vsi; skipno je 347 zvezkov. V 400 letih so v mestu Kolnu shranili 10 000 testamentov, da bi mesto vestno z igotovilt izvršitev vseh oporok. Poročila državnega zbora, preiskav, vizit&cij državnega zborni mega sodišča -kažejo udeležbo mesta Kolna v usedi Sv ¡tega rimskega cesarstva nemške narodnosti Še starejši kot mestni pisan! dokummli so cerkveni dokumenti, ki sc prišli leta 1802 v lest mesta. Pergamentnih listin ie okoli íy.OOO. V 19 stoletju je Kóln pierastel obzidje, ki ga je obdajalo Že od leta li80. Vključil j'e sostdnje cbčine ir predmestja, tako da so arhivi nekdanjih mest in meščanov, Kot npr B. Deutz. Ehr ;nfeld, Kalk, Mulheim in Mehreim v kdlnskem mestnem arhivu. Na 25 km polic ležijo uradpiške knjige, v 310 omarah visi okoli 60.000 listin; 75 omar za načrte vsebuje 20,000 kart planov m načt.ov. Po vsebini ima arhiv preko 700 področij 96 Poročila o delu društva in_ zborovat ih ARHIVI XV 1992 ^listine, akt , uradr;jKt knjige ud.). Za vsako po droge obstaja kazal* (Ftndbuch). Ta kazala so tudi glavna naloga ari ivstcv. Vsi d okumenti so zdaj sb-anien« v leta 1971 ograjeni arhivski zgrrdbi. Pri ogledu arhiva je bil poudarek na predstavitvi tehnične ureditve arhiva. Stavba je postala zgled za vse drugr novejše arhivske zgradbe po vsem svetu, predwem z vidika varčnosti energije v skladiščih. Tu ui klirra-tizaeijikih naprav. So It d .beli zidov, a, opeke, k: jo prekriva fasada iz gran:*a. ltar omogoča dihanje Zidovi tudi vzdržujejo ustrezno temperaturo. Vse to ustvari a iCravnavo med zu nanjo in notranjo klimo samo v najh ljsem mrazu p07tmi je potrebne maio dog^evaU Skladišča imajo majhna okna. V kleti zgradbi je trezor ki je zgrajen v ob'iki protijedrsk ;ga in protikemienega zaklonišča, take da varuji. najbolj dragocene listine in dekumente pred vsakovrstnimi poškodbami. Omenjeno skladišče ima klinu-tizrcijske raprave, ki pa žal ne delujejo tako kot bi morale, kar smo lahko opazili tudi sami, saj je bila temperatura višja v tem delu skladišča kot pa bi morala biti nasplob. Ziiradi povišane tempi rature -n s tem tudi vlage imajo zato tudi oHasne težava z mikrofilmi. V kdlnskem mustn m arhmi smo si ogledali tudi konservatorsko delavr.:oo. Vodja delavnice nam ,e razknzal p restore in opremo. Posebej nas je zanimal stroj za dolivanje s piipo. k g? uporabljajo pri sestavljanju pečatov in razru materiali ki h upi rahljajo pri svojem delu. Ogleda vredna je tudi čitalnica arluva. Je v isti osi kot glavni vhod, kar je seveda logično, saj je bila stavba grajena namenske in ne take kot pri nas, k, se stiskamo v nefunk -ionaln' adaptiranih spomeniško zaščitenih stavbah V čitalnici ie 32 sedežev in tri kaboie z? uporabo računalnika, diktafona oziroma pisalnega stroja. Dežurni delavec v čitalnic, je ravno take v zastrkljem kabini in ima telefonske zv zo z depoji, take- da se naroč ;no gradivo brez omejitev tehničnih enot dobi v uporabo zelo hitro (v 15 mm L ¿ah) kai pa je tudi 1 ogično, saj je bila stavba graena ramenske. Povrzava med iklad:šči in čitalnico je torej vzurna in ravne tako tudi red v skladiščih Skladišča so nicer mr.lce zaprašena kar povzroča gest premet, saj je arhiv ociran v strogi m c intri mesta, Arhrvske škatle, a riso pl stificir nso položi ne ena na drugo - in sicer tri medtem kc so listine obtŠene. Vse listine so najp.ej reprodueiraM, nato pa shranili v folijo, ravno tako tudi pečate m nrto z medeni-nastirr i vijak' pritrd'Ji na »obešalnike k in le-te obesili v kovitijke omare Najdragocenejše listL e in redke tisk« imajc shranjene v trezorju. Načrte plakate in zemljevide hranijo podobno kut pri nas, v kovinrldh predalčnikih - z izjemo večjih formatov- ki jih hrarijo v rolah. V skladiščih je na vsaki polici possben žepek, kjer to numeruane naročilnice v dveh izvodih. Na nje, so podatki o uporabniku, signatura drhivdkega gradiva in podatek kaj se bo z gradivom dogajalo, npr, uporaba v čitalrici, v delovni robi, v fotolaboratoriju, v konservaciii ali restav-raiaji, v razjtavne namrne oziioma Kam je bilo graoivo poslano. Nadškofijski arhiv v Kolnu (HiitorLiches Arcbiv des Erzbktumi Koln, Gereonstrasse 2/4, iOOO Koln 1, tel 0221 '1642(0) Obseg ji poslovanje nadškofijskega arbiva nam je predstavu direktor dr. Toni Diedericb Arh^ se nahaja v prostorih, ki &c bili nameni ko grajen1. v začetku osemdesetih let pa je dobil skladUče tudi v stavbi n:kdanje nadškofijske knj-žnice ter v semenišču. Skrbi ¿a arhivrko gradivo nadškofijskih ustanov ter prek 800 žup-iij T»a urejena sklad^ča, čita]nJco s posebnimi kabinami za uporabo mikrofilmov, pisalnih strojev n drugih pripomočkov ier priročno km iznii x) z nekaj več kot 50 tisoč naslovi. Nima delavnice za konjervacijo ozircna mikrofilmanje Na tem področju zelo dobro sodeluje z mestnim zgodovinskih arhivem, kjer je bil dr Diederich prej zaposlen. V arhivu je zaposlenih 11 arhivar jev, od te^a jih >ma pet doktorate zgodovine, filozofije oziroma tcokgije. Več praktika ntev in prostovoljcev si tu nabira arhivsko znanje honorarno. Arhiv je odprt od ponrdeljka de petka od 9. do 13. ter od 14 do 16.'ure. Sistem urejanja arhivskega gradiva je v veiiki meri podoben sistemu v mestnem arhivu, saj se arhrari šolajo v »tih ustanovah. Največ iThhakega gradiva prihnja iz naslednjih ustanov: nadfkofije oziroma poslovanja nadškofov in generalnega vJcarja (nedostopno je gradivo ki se nai.asa aa proč "e kmomza ij), mi stropolitan sker;a kapulja ir nadšk-ifijskih ustanov, dekar.ij ■n župnij (dve tretjini župnijskih m dekanijskih arhi.ov je deponiranih v nadškofijskem arhi,u, druge k' ostajaje pri deka-iih oiiroma na župnijah, le nadzo Proffiltš: Et*di T*» Hi Do m C Jrf^OC/fttJ. Jaflt> tfi Siti/OZiOn* Sca/g j*400. \ Situacijski ničrt elektrarne na rek« Vipavi pr> Gradišču nad Prvafmo iz leta 1931, lastnik. nAzienda Elettrica del Vipacco di Comemco ToneattiC (elektriko podjetje D. Ton^atti) (Fond Tehnični ur^d Gorica, a.s. 5, t.e. 1, PANG) ■lRHIVI XV 1592 95 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah Vodniki Vodnik Zgodovinskega ari iva Ljuhljsna, Ljubljana 1992 Arhivski vodniki omogočajo razi ikovaleem orientacijo po gradivu arhivov li večina slove nekih arhiviv je izdala vodnike pr svojih fordih in zbirkah.. Pred nami je Vodnik Zgodovinskega arhVa Ljubljana, ki nadaljuje vrsto vodnikov teg? arhiva. Prvi objavljeni prrgLu arhivski iga gradiva Mestnega arhiva ljubljanskega, ki je pr.tdhodrik današnjega Zgodovinskega arhiva, je izšel v letu 1556 Kot prilogi jugc-lovansktga arhiv-ktga strokovnega glasila Arhivista Ob 60 letnici Mestnega arhiva ljubljarskega je izšla posebna publikacija v letu 1959, ki obsega poleg izčrpnega prikaz» rrzvoja n dela Mestnega arhiva tud: popis fondov in ztirk z ljubljanskega območja. V letu 1965 so izšla v publikaciji Vodnik po arhnnh Slovenije, ki jc ie izdala Skupnost arhivov Slovenije, dopolni1 a k pop ;u, S širjenjem obrr očja arhVa na osrednjo Slov enijo je bilo potrebno predstaviti tudi gradivo, ki je nastalo zunaj Ljubljane in ga ne hrani ari rv na svojem sedežu v Ljubljani, ampak na sedefth organizacijskih enot v Kranju, Idriji, Novem mestu in Škofji Loki Tako je v leoi 198U izšel nov Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Gradivo arhiva je bile predstavljeno tudi v vodnJku Arhivski for.di in zbirke v prilivih in arhivskih oddelkih SFRJ v zvezku za Slovenijo, ki ga je izdala Zveza arhivskih delavcev Jugoslavije (Bt-ograd 1534) V arhivih se gradivo, urejenost fondov in zbirk, priprava inventarjev in vodr-ikov stalno spreminja in d opolnjuje. Nal oga arhiv j\ pa je, da dajejo cunhiirejso in . imp^po^ejSo intormaci-jo o stanju arhivskih fondov in zbirk in s tein .mogočajo delo raziskovalcem, Tej nalori jo sledil Zgodovinski arhiv Ljubljana, kjer so v zadnjih desetih letih zelo napredovala urejevalna deia in se je pokazala potreba po njvem vodniku Vodnik je izšel kot 11. zvszek serije Gradivo n razprave, ki jo iiduja Zgodovin ¡ki arhiv. Obsega 662 strani formata A4; žal je izšel le v 100 izvodih Avtorji vodnika so arhivisti arhwa, dela je vodil m opravil redakujo Jar.^z Kopat. Vodnik obsega poleg uvodna besede dr. Jožeta Zontarja poglavja: Povzetek zgodovine arhiva, Spbšni pregled us^arjalrrv arhivskega gn dira po dejavnostih Navod;la za jpornbo vod nika, Priporočila za c'tiranje arhivskega gradiva, Statistika, Pregled ustvariaicev arhivskega gradiva po orpaniza lijskih enotah arhiva, ICatiee in okiajSave, Abecedn, ¡rdele? ustvaijilcev Krajevni indeks ter povzetke v nemŠkem. angleški m in italijanskem jeziku Nekatera pjgjavjr se sestavni deli vodnikov, novo pog:ayje pa je statistika, ki izstopa iz okv.r ra vodnika. Splo»ni pregled ustvarialt ev arhivskega godiva opozarja raz;skovnl£.ca na zgodo-vinsk razvoj ustvariaicev na obmoeju Kranjske, slovenskega ozemlja v jugoslovanski držai-i med obema vo'tiama in po letu 1545 in bo dragocena orientacija ne le raz: skovaleem, ampak tudi arhivistoni pri njihovem strokovnem delu Pri nekaterih ustvarjalcih se hL>»or.at razbili tud' na sistem razvrščanja njihovega arhivskega gradiva, kar j« primer pi grad'ti pravosodja. S podajanjem splošnega razsoja ustvarjalce! sc se avtorji ^ognili ponavljanju podatkov pri historilitih po ameznih U3tvarialcev. V p^glaiju Pregled pesameznih ustvarjalcev in fondov so ti razvrščeni po organizacijskih enotah arhiva in po shemi, ki je običajna v vodniki! in sicer: drLavni in avtonomn. organi do maja 1545, orgpn družbenopolitičnih skupnosti po maiu 1545, samoupravne Ima rasne skupnosti, zanosi ovanje in socialno zavarovanjkrajevne skupnosti, pravosodj gospod rstvo, Šoistvo in znanost, kultura in telesna kuituia, zdravstvo m soaala dn,?tva. vojaškt. enote in ustanove politične organiza. .je, druibenopolitičnt organizanje, verske skupnos in ustanove, gospoštine ir zbirke. Iz sh^me irst jpa skupin*, naslovljena nakupi m darila različnega izvora, ki obsega predvsem druzii.ski, h ■''ne in osebne fonde. Podatki o posam :znih fondih vsebujejo poleg uigmturc in naziva fonoa 100 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah YRHTVI XV 1992 tudi najpomembnejše historične podatke o njegovem ustvarjalni, časovni .azpon gradiva, obseg fonde v Številu tehničnih enot ui v tekočih metrih, navrdbo vrste pripomočka za uporabo gra dm. in o/Hi *bo vsebine gradiva, k: sloni na predstavitvi snovmn skupin gradiv?. Opisi po.>a-m znih fondov nam posr;dno odražajo tudi stopnje niihove urejenosti in intenziteto pripomočkov za upor "bo. Vodnik ponuja posrečeno rešitev pepisa grrdiva k: je nastalo pri različnih rstvar-jatfh, pa je danes pridruženo enemu fondu, Fiegled vstvanalccv in fondov je predstavlj-n za posame7XG organizacijsko enoto tur1' v tabelarični ob)iki z nimerienimi podatki. Poglavje Priporočila za citiranje do olajšalo citiranji pa trdi pripc moglo k poenotenju citiranja uporabljenega gradiva Poglavje Statisuka obseg? dva sklopa: numericni pregled Števili: ustvarjalcev m fondov, tehničnih enot in obsega v teko^ metrih po dejavnostih za vse gradho Zgodovinskega arhiva Ljubljana po stanju oktobra 1991 in seznam fondov in zbirk pc občinah, k sloni na registru fondov zbirk. Omeni rno naj da tako splošni pre.gled ustvarjalcev kakor tudi posamični pregled usb aijalcev spremlj i navedba ustrezne literature, k_ b1 jo kazalo Se dopolniti, a kijub tema prispeva h kvaliteti vodnika Novi vednik bo nepogreSljiva orientacija vsakemu raziskovalcu pri delu na arhivskem gradivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V nj;m zasledimo tudi nove metodoloSke reSitve, odpira pa nova vprašanja in diieme pri strokov» m arhivskem delu glede ni: nove mužnosti, ki jih nudi računalniški prenos informacij. Ema Umck Vodnik po informacij stih poiragabh Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu Führer zu ti en Findbuehem dos Stciurmärlojch^n Landcsarch vs u> Graz, Maribor, Graae&Graz, 1991 P ukrajinski arhr v Mariboru je v sodelovanju s ŠDA iz Gradca izda! navd ini inventar Avtoma sta' arhivistri dr. Gerald Ganser iii dr. Pef.er Pavel Klasinr Prav gotovo sta oba avtorja jpravila ogromno drlo, saj pregledati arhivska inventarje in ostala pomagala za 42.000 tm arhivskega gradiva ni majhno delo, kar dokazuje tudi obsežnost vodni ka, ki >ma s kazil. in ok 'ajiavrmi ter nadvse 'kopirni navedbami kar 232 strani Zarad_ majhne naklade, le 150 izvodov so ga računalniško postavili in obKkovali 'Miran Novak) kar v Pokrajinskem arhivu v Mariboru, kar ie gLde na visoke cent tiska prav gotovo pametna odločitev. Vendar bi se pri reprodukcijah, pa f-sprav so le ilustia+ivni dodatek, želeh boljšo kvalitete kopij. Se posebej velja to za pregledno karte gosposcin, mest »n trgov, občin samostanov m Župnijskih arhivov, ki jih, n-jmauj 1 fascikel, hrani Joaneumski arhiv. Karta je kop:ja tisU v Cesamtini-entniju iz leta 1959, str, 80. in je že tam zaradi pomanjšavt slabo v.dna. Dr. Peter ICasinc v kratkem uvodu razloži namen in način nastajanja vodnika Mo~da bi moral hit. v tem delu obširnejši in natančnejši, predvsem z obrazložitvijo, po kakšnem vrstnem redu si navedbe fondov sledijo glede na Gesamtinventar. Ko avtor govori o kratki intorma ciji v »oddelku arbivu, v katerem se fondi nahajajo«, ne misli oba oddelka Štajerskega deželnega arhiva, marveč govori o ustvarjalcih fondov in zbirk. Informa „jjo, lqe se nahaja nrhrsko giadivo, v zgornjem ah spodnjem oddelku Hamer (hng-gassej ali Burger (gasse), označi z neko'jko ne-posreeeno izbrano kiatico Mater za material al: arhfsko gradivo. Uporabniki bi si želeli, da bi bJo ob navedbi informativnega pomagaia s kra tico oznarbe, ^a katero pomagalo grt. vodnik, popis, katalog, kartoteko ipd. Še boli bi bil /a uporabnik'' v tem vodniku ko*isten u1 dobrodošel podatek za vse tiste fonde n zbirk; k! so bile oddane v Štaj-rski deželni arhiv s pridržkom lastninske pravice, kjer je potrebno za uporabo pridobiti posebno dovoljenje, kot je to primer za arhiv družine Att':ms in Herberstein, kjt mora uporabnik preko direkcije arhiva pn lastniku pridobiti posebne dovoljenje za uporabo fonda. Vodnik? smo veseli, saj je obogatil nase arhi vistične knjižne police, Se bolj ga bodo najbrž raziskovalci, ki so včasih biez taksnih pablika^j v arhivskih, čitalnicah povsem izgubljeni. Se, bolj vedeli bi bili,,če bi nastan podobni vodniki kot rezultat mnogoletnih popisovanj tistih, ki evidentirajo že leta gradivo v arlivih na Dunaju, v Celovcu, Londonu, R'mu, itd. • t Minja Heroja Masten ARHIVI XV 1992 Ocene m poročila o publikacijah in razstavah 101 Vodnik po arhivskem gradivu za zgodovuij Slovcnccv m drugih narodov nekdanje Jugoslavije v Centralnem dqwv£em arhivi" v Rimu (Publikacijo Arhiva Republike Slovenije, Vcdniki 2), Ljubljana 1992, 56o str 1. Namesto uvoda mi dovolite najprej kratko pojasnilo Vodnik po Centralne m državnem arhivi v Rirrn (CDA) bi morala pra-zaprav predstaviti gespa Ema Umek Ona je namreč dala pobudo za evidentiranje g^ idiva za zgodovino nekdanjih jugo:!ovanskih narodov m narodnosti v CD A v Rvalci zg ^ovine kakjr Anton Tcmiiž Linhart, Jernej Kopitar, Ja nez Anton Supantschitsch, Tomaž Dolinar in drugi Razumljivo je, da se je avtorica TJmekova leta ly58 s posebno ljubezniiu lotila urejanja in popisovanja fonda dofske graščine, ki je eden naiobsL žnejših gralčir ikih for dov v Arhivu Ri ¡publike Slovenije, suj obsegr 2? knjig in 220 fa-sciklov za čas od 1477 do 1855 in s prepisi listin od 13. stoletja dalje. V nekaj letih je fond uredila in ga podrobno popisala, sedaj pa je redigirari popis z vrsto dodatkov v obliki inventarja pripravka za objavo, Katerega prvi del je izšel v seriji publikacij Arhiva Republike SIo-v inije. V uvodu inventarja bi želel opo"oriti zlast na tebtne prispevke avtorice o imetnikih graščin Osterberg m Dol, o genealogiji in posesti plemiške družine Eroerg, o df ju na fc du, gradivu ■z dolske grai^tne v dri gjh arhivih in objavah grHrvs Tako kot v svoji prvi objavi inventarjev (Samostani Kostanjevica, Plsterie in Stična, Ljubljana 1974) je Umekcva tudi na tem fondu pn kazal« prvotne ureditve- xar omogoča preu- x-evanje razjoja sistemov razvrščanja dokumentär nega grad:' 'a v graščinskih pisarnah. Popisi fonda, ki sta ga izdelala Kari Dežman in dr Josip Mal, pa dajejo vpogled v tedanje načine strokovnega dela. Prvi že objavljeni del inventarja obsega Knjige in 118 fasc Jdov sp sovn« ga gradiva Zajema dolski graščinski arhiv v ožjem smislu ter zbirki Nenhauf m Strassoldo. V drugem delu üwentaria bodo zaiete Breekerfi ildova, Gal'enbergova m R.igersfeldova zbirka kar predstavlja 102 fcscilda spisovnega gradiva, nadalje bc vsebovano imensko in krajevno kazalo ter rekonstrukcija listin ske in rokopisne zbirke Jožefa Kilacanca barona Erberga Po svoji vsebini predstavlja objavljeni inventar ne le pomemben prispevek zgodovinski znanosti marveč tuc.i obogatitev arhivske vede, saj nedvomno pomni zgleden primer, kako je treba ol javljati tovrstne inventarji Joži Žcntar \andff Bezuk s sod.: Arhivski vin o razvoju šolstva v Slovenski Istri od razpada Beneške republike do 1945, I. del. 1797-1918,, Ljubljana 19^0 2% str. Kot rezultat raziskave v okvru Znanstvenega inštituta FilozofsKe takultete je do konea k;a 1?90 v obliki v izmnoienega tipk spisa na voijo pregled arhivskih virov o ŠoLtvu v Slovsnski Istri, ki jih hranijo v Sloveniji (Pokrajinski arhiv Koper, \rbiv Republike Slovenije, Slovenski šolski muzej), na HrvaJkem (arhiva v Pazinu in na R;ki) m v Italiji (Državni arniv v Trstu). Delo ima namen olajšati razskovnlcem pot do arhivskega gradiva, pri tem pa upošteva vodnike arhivov in inventarje fondov ali zbirk. Nosilec raziskave je Vanda Bnzek. arhivistka Pokrajin skega arhiva Koper - sicer poznana po svojem inventarju fonda občne Izola, objavljenega v več delil, ki je raziskavo izpeljala ob sodelovanju svoje kolegice Maruše Zagradnik. Uvodni intormadji (tudi o obsegu Slovenske Istre) sledi študijrki prikaz »Šolskih« inštitiicij in posebno šol v letu 1912/13, nato pa sledi pre- ARHIVI XV 1992 Oceoe n poročiia o p iblikacijah in razstavah 105 glea fonaov v slovenskih arhiih. Prosvetnim us tanovam (si ;m so prišteti tudi krajevni Solsk. sveti) ,slede navedbe delov upravnih fondov s Šolsko tematiko. V koprskem arhivu jr posebno podrobno navedeno gradivo obalmh občin Arhi vu Republike Slovenije Glavni intendant Ilirski} provinc, v Slove-iSkem Šolskem m:izeju pa gradivo o Jelšanah, Premu in Pnvuj i ter letoa poročila Sol. Temu slede župnijski arhiv, ter gn.jivo v arhivih Reka in Pazir K^r temelj, ta pregl (d na inventarjih pOjam*znih fondov, je kdaj bolj skromen, kdaj pa preveč obs^žeo: se?,tava na Šolstvo nanašajočih se zadev se namreč iz leta v leto pooavl;a. Prikaz gradiva (str. 208-Z'94) predstavlja na SolFtvo nanašajoče se spist, Gubernija za avstnj-sko Primorje v Trsai 1814-1850. Najprej nas seznanja s pisarniškim poslovanjem ustvarjalca, nato pa predstavlja gradivo, ki je v obliki fotokopij dostopno tudi v koprske m arhivu in se nanaša na slovenske kraje pa tudi »na šolstvo v današnjem jugoslovanskem prostoru* (str. 309). Konkordančna lista k temu gradivu pa posreduje poleg ustreznih oznak gradiva v Trstu ir. kop:j gradiva v Kopru še leto. jezik m pa kraj, oa katerega se nanašajo spisi: od Doline in Kati-nare (pri Trstu) do Osorja, Pična m ModruSe itd. Publikacijo zaključuje bibliografij;' Čeravno tipkopis v nekaj izvodih, pa je vendar namenjen v pomoč razisk ivalcem, zato naj bo aap« tudi v mformadjo tem Drug del, ki ga želi avtorica dopolniti še s podatki iz rimi ki1- arhivov, pa bo dopolnil informacijo o gradivu za Litrsko Šolstvo do lista 1945. Kljub temu, da bi si kdaj Želeli pnglednejšt informacije o ^radr/u, večkrat pa prav pogrešamo kazalo kiajev in eseb, pa je vodnik dobrodošla pomoč, ki je na voljo razlike vaicem v Ljubljani v Arhivu Slovenij i, Slovenskem 5olr,kcm muzeju in na Filozofska fakulteti, v Kopru pa v pokrajinskem arhivu. Bianko Šuštar Frane Rozman: Koicsroiidunca Albn.a PrcpduhaAbditusa, Vin 4, Ljubljana 199l, 86 str Franc Rozmrn je v četrtim zvezku Virov, torej v seriji, ki objavlja arhivske vire pripravil za tisk korespondenco Albina Prepcluha - Abdi-tu!,a. Publikadjo, ki je izSla na 86 straneh, je leta 1991 izdalo in založilo Arhivsko dništvo Slovenije, Publikacija je sestavljena iz dveh delov. V strokovno utemeljeocm u\ odu nas dr Frani, Rozman uv^de v razvejani svist slov ;n-skega strankarske,^ iivljenja de leta 1918. V njem ms seznani s cilji te rezonirane korespoo-aen^e ter s smislom izdajanja tovrstnih virov, Zneno je, da sta se prav v akvLu socialdeme-kra*ske stranke ohranila dva bogata fundusa korespondence Prv1, 'zrazito bogat fond, predstavlja korespondenca di Henriki, Tum.1., ki je bil dolgo viito let zaradi najrazličnejših razlogov nedostopen tako strokovni kot dragi javnosti. Izdajo teb virov pripravlja redakcijski, komisija, ki jo vodi dr. Branko MaruSič v okviru Zgodovinskega instituta M-ika K isa pri ZRC S AZ-TT Dn :gi bogat fond virov za študije slovensKe socialne demskradje je bila korespondenca Albina Prepe-luh? - Abditusa. Dr. Franc Rozman je kot iz redno m nuciozm ra?iskov lee t_iga obdobja sodeloval pn ponovni izdaji Prepeluhovega dela :»Pri pombe k nasi prevratni dobi* in bil zato in tudi zaradi drugih razlogov poklican, da opravi Se s publiciranjem njegove korespondence. Kct ugo-tav):a avtor te jsmišljene izdaje virov, pomeni izda-anje korespondence sloveo. kih pciitikov velik dolg naših zgodovinarjev. Takih ir podobnih izdaj virov je siner v našem zgodovi mpisju nekaj, vendar to izdajanje ni bilo ne sistematično ne kontinuirano. V tem smislu zgodovinska znanosi na nek natiin zaostaja za literarnimi zgodovinarji m njim mnogokrat prepušča stroko, ki nt bila le njihova. Neka splošna ugotovitev bi lahko bila, da je bilo prav področja sodalne demokradje pri n?s najbolj zaoc:marj< oo ir v tem smislu sc bili tudi vin za odkrivanje ozadij in pc!iLčn v referatu Materialno varstvo arhivskega in aokumen tarnegi g'radiva v'Šoli (str 127-132) ugo avlja, da gre v Šolah za iste problem; materialnega Varovanja arhivskega in dokumentarnega gradiva kut pn drugih arhivih, vendar pa ¡e tu potrebno izpostaviti predvs ;m probleme ■ izbire skladiSČ. tehnične opreme gradiva in varovanja informacij. O razvoju visokokvalitetnih ognjevarmh omar, ki so namenjene shianjevanju rWgocerih arhivskih dokumentov ah . ibčutljivih ncsilcev ar hivskih informacij, njih razvoju, testiranju in o izd:-lavi piše Erih Štefanec fMtribor) v referatu ViFokokvplitetre ogninvarne omare, testiranje in [zdelava (str. 132-136) Zadnjih osem referatov je izšlo tudi v posebni publikaciji Sodobni arbivi XIV - Arhivi in šola. k' je namenjena reševanju problemov varovanja in hranjenja arhivskega in dokumentarnega gradiva v šolah. . Avtor dr. Peter Pavel Klasine (Maribor) v referatu Oprema arhivskega gradiva (str 137142) podaja pregled opreme arhivskega gradiva, pri tem pa .ugotavlja, da je najpogostejši oblika zavarovanja arhivskega gn diva arhvska škatla. V nadaljevanju opozaija na kvaliteto lepenke arhivskih Ikatel ter ocenjuje njihove ustreznost glede na medeme standarde pravilnega varovanja in vzdrževanja arhivskega gradiva. V prispevku z naslovom Zaščitna embalaža za pnbmnjivanjc arhivske grade (str. 142-146) daje Tatjana Mušnjak (Zagrabi povzetek tistega dela Pro-jrama zaščite arhivskega gradiva Republike Hrvaške, ki se ukvaija s standardizacije materiala za izdelavo opreme, namenjene za dolgoročno shranjevanje arhivskega gradivi Dr. H- -rman P urr.shöttel fMündien) je oriprvil' referat z naslovom BehHier fu* Archivgut in System der Lagerunsbedingungen (str. 147-152). V njem opozarja, da je pri skladiščenju arhivski pa gradiva nujno pctr' bno upcštevr.ti vplive zunanjih faktoijev, podrobneje pa je obdelal »notranje škcdljive« dejavnike arhivskega gradiva. Ugotavlja, da je labku dobre zračena oprema tudi problem, kar zadeva zaščito pred onesnaževanjem zraica in prod negativnimi dejavriki svetlobe. Na konai pa so omenjene značilnosti tehnike skladiščenja pipimih in per-gamentnih arhivaiij. O pozitivnih iti negativnih dejavnikih predvsem pa e pomanjkljivostih arhivskih škatel s po.iebr;m okih arhivw p Je Grazia Ta to (Trst) v pr ipevku Content ton per il condizionaiii^nto d jg'i a Ma darrhivio itr 160168). Posebej obravnava hrambo mikrc-filmikega gradiva v trpečim kartonu. Podobne tematik« se loteva tudi Ingi.d Be;k (RjV de Janeiro). V referatu z naslovom Equip ncnt for safeguarding in Brazilian Archives govori o opremi za hrimbo arhivskega gradiva v brazilskih arb vih. S znanja nas s program im za zaščito zmanjšanja Škodljivih vpi:vov tropske kii-m j in z napori za pride bivanje kakov"stnih snovi za izd lavo papirja Pr tem pa Mihova prizadevanja niro omejena, saj skuhaj o zagotoviti ustrezno kakovost papirja, tako nosilca intomiacij krt surovine, iz katere izdelujejo opreme arhivskega grauiva Skupaj se je nabralo kar 33 prispevkov, k. so jih delavci Pokrajinskega arhiva Maribor oblikovali v publikacijo, razmi ožili pa so jo v tiskarni Čemel - Rngina v Raiizelu. Objavljeni referati 14. posvetovanja Sodobni arbivi pomenijo d ■agoceno pr.doHtev za sloven sko arhivsko javnost in to ne samo z vidika iZ-mrnjave množice teoretičnih izkuiei mednarodna arhivske teorije, ampak predvsem z vidika podanih bogrtih izkušenj arhivske prakse. Miroslav Novak Atlanti, Štev. 1, Maribor J 991, str 10.30, 250 izvodov izr]al in založil Arhivski center za strDkjvno tehnična vpraSai.ja Maribor Publika Tja je bila oblikovana v Pojcrajirskem arhru Maribor, rarmnožena v tiskan- Čemel -Rogiiia v Radizelu. Osnovna dejavnost mednarodnega \rh.vskega centra za strokovno tehnična vprašanja, t deluje pri Pokrajinskem arhivu Miribor, je zbiranje it. discmmaeija tazlicnih informa&j s polroija arhivske tehnike, arhivskih zgiadb in potrebne opreme. Zbiranje omenjenih informacij je organi žira. preko korespondentov, ki pa. niso san:o zbira* ;lji informacij, ampak tuJi renomirajii raziskovale' s tega podrc-čfs Potreba _pc djjmi uaaji zbranih informacij je bila že z,elo zgjdr.ja, vendar so protagorush tega projekta naleteli predvsem na jezikovni prepreke, saj so želer upof ivati tako uradne jezike svetovne arhivistike kot tudi splosno razumljivost m destopno-it informacij. lake sc določili za osnjvni jezik an gleščino, nemščino ali francoščine. Disetninacijo infjmuctj so izvedli na klasični n ičin z objavo v sp~. .almram publikaciji. Temeljno izhodišči- oblikovanja ptbdkaciji je ^ilo torej upoštevanje tako originalnosti kot unr ;rzalnosti, ki se jc prepletala z dostopnostjo, V uvodnem dem (str. 3-14) dr. Peter Pavel Kiasinc ugotavlja po*rebe pc izmenjavi inlbrmacij s podreija arhivske tehnike m utemeljuje pom;n nove mednarodne publikacij:. Predsednica sveta Arb 'skega centra dr Sunonida M" rjanovič raz'aga pomen Dojma AIlANTI in ugotavlja razrreij'. med Komitejem Ta zgr dbe in opr imo, k. deluje pri Mednaridn:im arhivskem svetu s sedežem v Parizu (If A/CBQ) in Arhivskim centrom za strakovno tehnična vpraianja iz M"ribe ra. Uvodnim misum sledi predstavitev Centra s podrebno razčlenjenimi cilji, mloganu in organizacijo. Preditavittv centra je zaključena z listo dvanajstih uradno .menovanih korespondentov centra Ijvodn. del publikacije pa končuje dr. Mich :1 Duch .in, predsednik Komiteja za zgradbe ji opremi^ Mt-dnarodrega arhivskega sveta s predstavitvi io, nastankom, razvojem in cilji tega kemiteja Drugo zaokroženo cel sto (str. 15-50) začenja dr Peter Pavel Klaiinc (Maribor) s prispel ■ kem o temeljnih vprašanjih adaptacije obstoječih zgradb za potrebe arhivov. Tsmu sledi puspevek dr. l/ga Cova (Trst) o stanju adaptiranih arhivskih zgradb v Italiji. S konkretnimi piobUmi m nekatirimi rešitvami adaptacija dveh zgridb -tpomemkov iz prve pobvice 18, stol. za potrebe arhiva v Tomiu, nas seznai.jata Mara» Caracsi m Maisaho Ricci (Torino). O adaptacijah starih zgi db za arhivska namene v Avstnji piše dr. Gerald Ganser (Graz). Long Y.'chuen (Chengdu) razpravlja o temeljni filozofiji izgradnje arhivskih zgradb v LR Kitajski. Stanje na področju arhivske prostorske problematike na Poljskem pa opiše Edvaid Fracki (Varšava). Zelo sp ^cifično podrete predstavi dr- Josef Maršal (Praga), ko se dotakne problemov izgradnje m adaptacije, arhivskih zgradb m prostorov v posameznih podjetjih O adaptacijah starih zgradb za potrebe arhivov v Franciji piše Daniele NeirmcK (Paiiz). Druge zaokroženo celoto publikacij: zaključuje AntoŠa Leskove«. (Maribor) s povzetkom pnspevkov, ki sc bili podari na sicup^čini Korespondentov Arhivskega centra za stroko™o tehnična vprasanja hita 1990. V sintezi izpostavlja temeljne strokovno-arhr/ske zahteve pr adaptacijah obstoječih zgradb .za po trebe- arhivov. V tretjem deju (str. 51-127). je zbranih ¿26 infnrmacjskiii enot, ki jo ražd .ljene na Stin glavne skupine ' knjige, poglavfa-prispevlri, brcŠure in načrti'. Vsaka informacijska enota se začn- z navedbo .n npr a in dekanija Hoče, 1146-1945 (Maribor 1982. 58 strani), ki sta ga pripravila dr. Jože Mlinark in Anton Ožinger. Naslednje leto je Slavila Toviak pnp~avil? drug zvezek z naslovom Okiajni idbor Socialistične zveze delovnega ljudstvu Murska Sobota, 1945-1963 Maribor 1983, 120 strani). Tietji zvezek pa nosi naslov Zemljiške knjige go spošein ter magic'ratov mest in trgov v Pokrajinskem arhi,ru Maribor (Maribor 1989, 48 strani). Pripravili so ga Antoša Leskovec, Emin OgriieK in Min .slav Novaic. V uvodu 4 zvezk- je avtor zapisal, da je fond Mestne občiile Maribor najib »ežnejii fono ARHIVI XV 1992 Ot-.ni in por a o publikacijah in razstavah 113 starih, do okupacije leta 1941 obstoječih občin v Pokrajinskem arhivu Maribor Obsega 550 knjig m .560 Škatel spisovnega grabiva in meri skoraj 100 tekočih metrov. Najstarejša arhivalija je iz leta 1532. 3 temi osnovn*mi, zz mnoge tudi suhoparnimi podatki^ je utemeljen pomen objave inventarja Mtstne obline Maribor, Vsebino pu-blikai .¡je lahko raze :limo na štiri 7 »krožene enote. Prvo zaokroženo celoto predstavljajo tn poglavja: Uvod (str. 1-9), Osnovni podatki o rrzvoju mestne občine v okviru zgodovine Man-bora (str. 10-12) in HLitoriat grdiva (str. 13-16). Drugo zaokroženo celoto predstavlja popis arhr.skega gradiva. Avtor je v posebnih poglavjih predstavi) grudivc do leta 185C (str. 17-26), gradivo od 1850 do 1919 (str 27-72) ter gradivo jd 1919 do 1941 (str. 73-200). V to celoto sp;-da tudi posebej postavljeno gradivo knjižne ob:ike 1850-1941 (str. 201-212). Tretjo rrao-krozeno «loto predstavlja objavljen inventar fonda Arhiv mesta Maribor, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv v Gradru. Gradivo obs-ga tisti del mariborskega mestnega arhiva, ki je bil leta 1863 p.edar v last Joanej^kemu arhivu v Gradcu Popis tega gradiva je izdelal dvom« svetnik dr. Rranz Pichler in je objavljen v slovenskem in nemškem jeziku (str. 213-247). Zadnjo, četrto celoto pa predstavljata dva obsedna indeksa. Prvi, izčrpni dvonivojrki preimetno-krajuvni indeks (str. 261-2"'2) harmonično dopolnjuje osebnega (str 2'73-285) v izjemno koristno pomagalo slehernemu raziskovalcu. Publikacija je opremljena s skrbno izbranim slikovnim materialom, ki ji daje dodatno vred noit, Nekaj deset obširnih opomb razlaga morebitne nedorečenosti ah vzpostavlja logične povezave med arhivskim gradivom in takratno pozitivno zakonodajo. Tehnična oprema publikacije je v omovi standardizirana, vendar se bistveno raziikuje od predhodnih publikacij ta, serije. Oblikovana je bifa v Pokraj irskem arhivi1 M;iribor. natisnjena pa v Mariborskem tisku Maribor Inventarji 4. drlo zaslužnega delavca slovenskt arhivske stroke Antoša Leskovca, pomenijo bc jate pridobitev ne Liamo v Pokrajinskem arhivu Maribor koi založniku publikadje in varuhi ve-Jike večine arhivskega grao iva občine Maribor, ampak tudi ceiotni slovenski arhivski praksi, saj je s tem pedan zeln podroben pregled relativno velike količine prvovrstnega starejšega arhivskega gradiva. Le-te nima samo lokalnega pomena, V njem naidemo med drugim' 'udi geografske pojme Bavarska Fvanciia Italija, Madžarska, Maroko, Poljska. "Rusija, Švica, Turingija, itd. Brez dvoma so Inventarji 4 postal: tako n pogtešljiv pripcmocek vsem raziskov lu?m arbvskcga gradiva mariborske mestne občine kakur tudi koristen ripomoeek raziskovalcem preteklosti Slaven >ke tajerske in Še širše. Mirosiav Novak Zbornik Informática, Sistemi za arhiviranje dokumentov, njihovo ponovno uporabo .n discminacijo, 224 strani oziroma 3 mikrofisi, ;zdal in založil pripravljalni odbor posvetovanja DOK_SIS 92, Ljubljana i99'¿ Slovensko drušivo Informatika je po treb letih prekinitve srečanj slovenskih informatikov na L,em'narjih Infc rm<.tica v Novi Gorici ponovno obudilo to aktivnost pod novim imenom DOK_SIS m z razširjenim programom. Na po svetovanju od 20. do 22 maja 199? v Portorožu je sodelovalo 29 avtorjev, ki so pripravili 27 prispevkov m so objavljeni na dveb medijih, v knjigi in n? mikroEsu. Nenad Hodniki vič (Zagreb) je v prvem prispevku z naslovom L vod u elektronskn arhiviranje dnkumenata - Documeet Image Frn-ces-nng (DIP) (str. 9 16) opozori' na pereče probleme, kf so pov zani z varovanjem m hranjenjem arhivskega m dokumentarnega gra o rva predvsem na t.i. kratko obdobje ter nakaza) nekatere rešitve v smeri uporabe elektronskih medijev- Smeri razvoja sodobne informacijske tehnologije m pricak ovanja ameriškega triiŠ^a na tem področju razgrinja Frank Lezaja (L S A) v pn „pevku z naslovom Documcnt imagiig processing. Market and tocbnology trends in the L, .S. (str. 17-23). Miroslav Ncvak (Miribor) v referatu Pngled na arhivsko tsnrifn in prakso skozi prizmo sneobne mformarijske tehnnlogije (str. 25-33) opozAtjr1 na osnovne arhivske probleme pri upo iabi in hramenju produktov sodobne informacijske tehnologij: v arhivskih institucijah. Marija Mlssoni (Zagrjb) je v prispevku Mi-kr j furniran dokumentacija - tc.tnnlog.ja bu-dučnn-iti (str 55-41) predstavila tudi v zrKvih preizkuŠ n mtdij - mikrofilm v pov ,zavi z drugimi komponentami Jiformaajske tehnologije kot uspesno rešitev izgradnje informacijskih sistemov. Metka Rot (Ljubljana) je v prispevku Kodak - »Imngins Comnany«, Od mikrofilmske tc-bnnlngij^ k digitalni obdelavi dnkum-ntov (str. 42-47) opo orila na novi prL.op k arhivi nnju dokumentov z ozirom na njihov čivJjenjski 114 Ocene. in jjoročila o publikuciiah in razstavah "lRHIVI XV 1992 cikhis. Pri tem pa predstavila t.i. Koda« imagelink koncept ir. njegovo realizrcijo. Prispevek z naslovom Tebničnr in poslovna dokumentacija v arhivu, na mikrofi'mu in v praksi (str. 49-54) avtorja Vinke Ušeničnika 'Kranj) nas seznanja s praktičnimi rešitvami u: ejanja dokumentacije v delovni organizaciji Sava Kranj. Štefan Fajmut (Novo mesto) v referatu SudoDni sistemi za arhiviranje in uporabo tehnične dokumentacije (str 55-63) v krftkem obdela osnovne karakteristike . nosucev graPčnih informacij ter oceni njihovo uporabnost. Ugotavlja, da so se za najuspešnejše sisteme p ikazali tisti integrirani infcrmaujiki sistemi k. so im-ïli v -Tvoji osnovi dobro računaln Ikc podprt iraikro-film. Dušan Žbogur (Ljubljana) se v prispevku Informacijski sistemi za tebnicno dokumentacijo (str. 65-74) dotakne razvojne poti in združevanja intorma„jjskih eistemev za tehnično dokumentac. jO, pri tem pa izpostavi novejše mikroiilmske sisteme s C1M m COM napravami. O prednestih in o probl îmih dictai lega optičnega zajemanja podatkov na primeru Ljubljanske banke razpravlja Igor GregoriČ (LjubljinaJ v referatu Sistemi za obdelavo optično Čitljivih dokumentov in shranjevanje digitainib posnetkov na optično magnetne medije (sir. 7i-19). Mrg. Milan Mekjida (Ljubljana) se v pri-îpevku z naslovom Avtomatizacija dela v pi-sarnrskin okoljih (str. 81-86) lu'eva nekLterih prednosti avtomatizacije pisarniškega po slovar-a, pri tem pa predstavi projekt ameriSke finre WANG z naslovom Office 200C. O značilnostih informacijskega s itema Skupščine Republike Slovenije, njih stardardih n postopkih ter o idejni r:Šitvi obvladovanja velke količine podatkov, o njihovem varosm shranjevanju in posredovanju uporabnikom razpravlja Erih Skoeir (Ljubljana) v referatu Razvoj informacijskega sistema Skupščine R:pjblike Slovenije s poudarkom na shranjevanju n obdelavi neformhtiziranib dokumentov (str. 87-y4). Ivar. Bohnec (Ljubljana) v članku Tekstualne bazi: ooda'ikov (str. 95-98) opiše značilnosti, 'tnikturo in uporabo ter stanje nekaterih orodij za obvladovanie tekstualnih podatkov z^irk, ki jih uporabljamo v Republiki Sloveniji. Dr. Arne Mavčič (Ljubljana) v referatu Javna dostopnost baz podatkov Ustavnega sodifča Republike Slovenije: realnost ali želja? (str. 99-10'') opozarja na probleme izgradnje velikih podatkovnih' zbirk predv em v sm-slu dostopnosti, standardizacije, njih p instalacij, premagovanja jezikvvnih ovir in lazkcirakL med zastavljenimi cilji in možnostmi za njihove realizacijo Miiar. Selan (Ljubljana) opisuje različne upo rabljene rešitve izgradnje knjižn-čnega informa ij-škrga sistema organov za notranje zadeve v referatu z naslovom Knjižnični inform-cijsk, sis-ti;m - m uiti me di ska baz" "manj:1. organov za notranje zideve (str. 109-118). O izhodiščih in ^asnovah skupnega mformarij sk ;ga sistema na področju vlog in pritožb občanov, k. je v realiza-iji v Informacijskem centru Skupsč ne Republike Slovenije piše Peter Jermol (Ljubljana) v referatu z naslovom Infjrraac.jski sutem na področju vlog in pritožb občanov - zasnov? in realizacija (str. 119-124). Polona Petelin (Ljubljana) v prispevku Uva-ianj,; mikrofilma pri davčni dokumentaciji (str. 125-129) opisuje uporabljene rešitve izgradnje informâtijskega sistema Republiške uprave za jiivne prihodke na izpostavi Ljubljana - Šiška ki temelji na računalniške podprtem mikrofilmu. Zgom a rešitev pa ni zadostov la potrebnm Službe družbenega knjigovodstva - centrale v ljuoljan' zato so uvedli računalniško konfiguracijo z WOPM diski O rešitvah predvsem pa o prednostih te^a načina poslovanja pa razpravljata Danilo Marinšek in Mkdep Trobec (Liubljana) v referatu z naslovom Optični disk in reklamacije (str 131 -136). ■ Tom Eriavec (Ljubljana) je predstavil pisar-n.ikt informac ski sistem, ki ga poznamo pod Imenom NoTes. Opisane so njegove glavne značilnost. >n možne iti uporabe. Ne slov prfcoevka ie NoTes, Ar. Offiee Information System (str. 1?7-143). V prispevku z naslovom Dokumentarno grad-vo ob norganizrciji podjetij oziroma družb - arhivske službe kot profitai center znotraj n"vih podjetij (str. 145-149) avtjrja Fran 'a Brzlaja (Maribor) najdemo na primeru Tovrme avtomobilov Maribor izvrno rešitev varovanja in hranjenja arhivskega in dokumentarnega gradiva propadlih velikih industrijskih k ineemov. Bo^an Kos (Ljubljana) v referatu Geograflci nfoitnaujsk. sistemi - obvladovanje poaatkov (str. 151-163) predstavi potrebno strojno in programsko opremo za uspešno obvladtjvanje velikih količin tako rastenkih kot vektoiskih podatkov o pro >ton, k jt simuliran v različnih plasteh. O rtanj popularni desiminaciji informacij preko teleinformatskih storitev - vldeoteksui raz-prai 1 la Tomaž Trampuï (Ljubljana). Referat z naslovom Računalniške komunikacije - video-tekst v Sloveniji danes in jutri (str. 165-170.) na« seznan1 z osnovnimi značilnostmi *egi» v tujini razširj1 nega sistema ia komuniciranje med ljudmi. O možnostih konkretne uporabe videot¿ksta pn nas pa nas seznani Boris ValenČic (Lju- ARHIVI XV 1992 Occne in poročiho publikacijah in razstavah 115 bljana) v prispevku Videotekst bo spremi ail nseo mfoimirjnost (str, 173-175). Sašo Finzgar in Tone Kovač (Ljubljana) v članku Komunikacijski sistem messenger (dostop do podatkov kjerkoli, kadarkoli in koderkoli) (str. 177-179) predstavljata zanimivo možnost komuniciranja med računalniki na daljave in to takrat, ko predvid evamo, da so vzpo stavljeni opl malni pogoji. Marjan Antončič (Ljubljana) se v referatu z naslovom Varstvo zaupnih podatkov (str Ifjl-187) dotakne nadvse občutljive teme varovanja zaupnih podatkov. Na primeru Ministrstvo za notranje zrdeve predstavi nekatere konkretne rešitve tega problema. O drugi dimenziji varnosti podatkov pa razpravlja Vladimir Sokolov v ref-ratu Varnost ter zanesljivost postopkov elektronskega arhivi ran ia dokumentov (DIPj (str 189-204). Pii tem pp ugotavlja, da je varnost in zanesljivost teh sistemov enaka podobn:m, npr mikrofilmu, ponekod pa jo celo prekaša. Problemi zaščite intelektualne i&itnine produktov razvoja mfcnmtilce (str. 205-210) je naslov prispevki dr Dušana Verbiča (Ljubljana). Avtor je izpostavil predvsem probleme avtorskih pravic, njih strukture, obseg m eas trajana. Zadnji referat avtorja mag. Vsnče*lava Šnona (I-j ubij o na) nosi naslov Varen prenos sporočil (integriteta sporočila, eiektrr.njk; podpis) (str. 211-221). V Slanku ^o izpostavljeni postopki za zagotavljanje oziroma preverjanje .ntogritete poslanih ali sprtjetih «poročil preko razJičnih telekomunikacijskih servisov. IG juh temu, da je zbonrk namenjen v prvi vrsti informitikom; lahko tudi arhivski strokovni delavci najdejo v njem zanimive bra.ije. Ob tnm pa se bralcu nehote utrne misel o kompleksnosti varovanja in hranjenja produktov sodobne nfor-maeijske tehnologije, ki jo v ttm trenutku le delno obvlf dujujo nekateri ozko specializirani strokuvnjiki. Interdisciplinarni pristopi finforma tika, arhivistika, fizika, kemija, ) dajejo realno možnost reševanja tovrstnih problrmov. Po drugi strani pa se iz tega zb jmika vidi, kako slabo sta arhivska teorija m praksa pov zani z drugimi vedami Pojmcv kot so »arhiva* namesto »arhiv* likali ne smemo pripisovati pomanjkanju znanja mformatikov s podrcuja arhnsKe terminu logije, prej premajhni angažiranosti arhivskih strokovnih delavenv na tem področju, ali celo preslabe, oblikovanim arhivskim strokovnim izhodiščem pn reševanju tovrstnih problemov. Miroslav Nuvak Via dr mir Sun ič, Komisije za agrarnr. operacije 1X85-1945 2. dol: L-S. Ljubljana, 1992 Arhiv Republike Hlcvenije je v ogviru serije inventarjev izdal dr je del i ventarja Komisije za agrarne operacije, ki ga je za obiavc pripravil Vladimir Sunčič. Druga knjiga se narialtuje s pagiracijo iz prve knjige in obsega r-tra..i 495910. V knjigi je objavljen popis arhivskega gradiva, ?bran?ga v 698 dosjejih, oštevilčenih od številk '796-14iM, to je od črke L (Iačja vaf) do črke So (Soviče H). Arhivsko gradivo navedenih dosjejev je shranjeno v 78 arhivskih Jkatlah Knjigo sestavlajta dva dela in ficer stran. 4y5 dr 501 vsebujejo seznam sodnih okrajev z agrarnimi opieaeijami, strani 503 do 910 pa obsegajo popis dosjejev z opisom naslovov igramih operacij m popisom ohranjenega arhivskega gradiva obravnavane agrarne operacije. Pri pregledu popisov gradiva posameznih dosjejev moremo ugotoviti, da ne grt- le zu 698 dosjejev, temveč zr n'jkaj več dosjejev, ker je v nekaj dosjejih zbrano gradivo dveh dosjejev, kar je tudi lazvidno iz samega opisa. Taki primeri so npr. pri dosjeju pod zaporedno Številke 839 Ijpniške plar.inc, v okviri katerega se nahajajo spisi dosjeja F,TJ 293/15 m spisi dosjeja NU 19/1915; ali dosje številka 895 Mala Ligojna I, II s spisi RU 368/1921 in spisi RU 369/21; dosje Štivilka 1098 P-trovče II s spisi RU 176/28 in episi dosjeja Kpl 139,09. V zvezi s sez-amom sodnih okrajev z agrarr:mi operacijam je treba posebej opjzoriti na sodne okraje Čabar in Jastr "barskr, Oba sodna okraja se nahajata v republik Hrvatski. Kir zadeva sodni okr=j Čabar je ireba poudariti, da je sodni okraj Čabar do leta 1931 spadal ped tedanjo Dravsko banovino. Sodni okra_ je bil z razmejitvijo po. reki Kolpi luzdelien na dva dela; ozemlje na levem bregu Kdpe je ostalo v okvira Dravske banovine, ozemlje na desnem bregu pa je bilo leia 1931 vključeno v Savsko banovino, \grame operaeje, ki so navedene v okviru sodnega )kn.ja Čabar. se nahajaio na levom bregu Kolpe in so vseskozi spadale ped Dravsko banovine oziroma ped republike Slovenijo Tu gre za agrarne operacije, navedene pod zaporednimi številkunu od 1042 do 1045 in se nanašajo na Osilnico I H. RTJ 174/08, RU 682,31; Oiilnico - Sela RU 683/31; Osilnico -Sela - Prdvrh - Strojiči - Krizmani RU 405/22. V okviri* sodn :ga okra;a Jastrebarsko, ki je tudi v okviru n ¡publike Hrvatske, se nahaja igrama operacija ped zaporedno številko 928 Maluur -Sekulič s spisi RU 775,34 ir. se po vsebini nanaša na generalno n nadrobno delitev skupnih zemlJSč. Spisi te agrarne operacije so prišli ad 116 Ocene. in jjoročila o publikuciiah in razstavah "lRHIVI XV 1992 Ministrstva za gozdarstvo na Bar.sko upravo Dravske banovine, le-ta pa jih je odstjpila Komiiiji za agrarne operacije. Agrarna operacija Malir.ci - Siekulič zadeva ze.nljišea, ki so danes v republiki Hrvatski spisi pa se nanašajo tudi na lastnike in udeležence iz republike Slovenije, konkretno iz Me.like, Drage, Brezovi pn Me-tlik: in Malega Lješea pri Metliki V drugi k j ig. je največ arhivskega gradiva v dosjejih, ki imajo abecedno in Številčno registra-1umc oznake, zlasti abecedno cmako RU (razdelba, ureditev); več dorjejev ma še abecedno oznako NU (naiurni už *ki) PL (pianite), nekaj pa jih ima oznako ZL (zložb'-komasacije) m MEL (melioracije). V drogi knjigi naletino še na oznako L (nanaša se na odkup rozervatnih lovišč v Savnici) pod zaporedno številko 1412 Nadalje so Še spisi dosjeja zaporedna Številka 1098 pod abecedno oznako Kpl Petrovce II. Omako Kpl je treba še razre; iti. Dosjejev, ki imajo samo numeneno registraturno oznako n brez registraturne oznake je okoli tretjina. Arhivski fond Kom sije za agra.ne operacije v Ljubljani vsebuje najpomembnejše arhivsko grr-divo - zgodovinski vir za proučevanje zgodovine urejanja strukture zemljišč in agrerno-premo-ženj„kih razmerij. Dokumentira nam postopno razkrojevanje srenj, skupne VLŠke lemljiilke iastnine ji prehajanje »kupne zemij'Ske lastnine taxe 'iri ;novanih »gmajn« in srenjeskih pašnikov ter tudi planin v last posameznih posestnikov. Popis vsebuje dragocene pedatke o udeležencih p, pc .ameznih agrarnih operacijah Ti podatki so še posebej dragoceni z vidika sedanjega uveljavljanja zahtevkov po denacionalizaciji 'eta 1947 razlaščenih zemljišč agrarnih skupnosti, s orner je bila takrat si over skemu kmetijstvu, zlasti pa še udeležencem - solastnikom m jprav'jalcem zemljišč agrarnih skupnosti priza deiina nepopravljiva škoda. Danes ,so zemljišča agrarn'h skupnosti zlasti iista v nižinskih pre-del'h, v glavnem že pozidana, v težje dostopr:h predi 'lih in v planirah pa zanemarjena in ne-oskrbovar.a, ponekod pa tudi že pc zidana ter so pnš'a v last novih lastnikov. Ko se sedaj vrši b j za denacionalizacijo zemljišč agrarnih skupnosti, postaja arhivsko gradivo Komisije za agrarne operacije še posebej aktualno in se bo na osnovi arhivskega grabiva navedenega fonda pomagalo pn uveljavljanju denacionalizacije zem Ijisč agrarnih skupnosti; možr pa: bo tudi rekonstrukciji1 posestnega stanja nekdanjih agrarr-h skupnosti. Z oztrom na sedanje aktualne gospodarsko in drjžbene rarmere se Arhivu Republike Slovnije priporoča, da čimprej objavi še tretjo knjigo pop-sa arhivsk ga gradiva KomHje za agrarne opera jije in bo s tem približal dragocene zgodovinske vire uporabnikom, zlasti tistim, ki uveljav- ljajo svoje Tahteve po denacionalizaciji leta 1947 razlaščenih zemljišč agrarnih skjpnosti. Z objavo cclotnega popisa gradiva Komijije za Agrarne operaeje bc zak'juČeno večletno strokovno delo Vladiiriija Sunciča na tem obseiinem fondu. Peter Ribiiikaj Občii"ka srcdišda v obdobju 18X4-1961 na območju sedanjih občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, Pokrajinski arhiv v Novi Gonci, Nov? Gorica 19*1, 61 strani Poictu inski arhiv v Novi Gorici je pomladi 1991 leta izdal 61 strani obsegajoeo publikacijo z naslovom Občinska središča v obdobju 18141961, katere avtorji so Metka Nu sdorfer-Vuksa novie, Jurij Ro la in Lilijana Vidrit -La /renčič. Ideja za njeno izdajo se je porodila ob pobudah za novo oragnizacijo lokalne uprave. Pregled preteklih dogajam na tem območju bi utegnu biti vsem ,dgovom?Ti in za nteresirunim koristen pripomoček. Publikacija na kratko pokaže razvoj lokalnih Up/avno-teriton ilr.ih enot (občin) na območju, ki jih danes pokrivr Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (jbčine Ajdovščina. Nova Gorica in Tolmin) od lets 1814, ko je bila pc francoski zasedbi naših krajev ponovne vzpostavljena av strijska uprava, pa do leta 1961, ko je bila tu izvršena zadnja upravno-teritoiialna sprumemba. V pristojnosti občin ir. njenih organov se avtorji ne spuščajo. Osrednji n najobsežnejši del publikacije predstavlja semam vseh kraj -.v, ki so se v obravnavanem časovnem obdobju poiavili kot občinska sodišča. Sedeži' občin so razvrčeni po ab ¡čednem redu in sicer za vsako od sedanjih občin posebej. Podatki o vsakem občinskem sre dišcu so razd;ljeni v tri ločena obdobja: od 1814 do 1850, od 1850 do 1947 in od 1947 dalje Tako lahko o kr iju izvemo kdaj je bil središče občine ter kdaf -i v katero jbčino je kiaj sodil, ko sam ni bi! sedež občine Podatki so sicer na videz suhoparni a pregledni. Do njih je avtorje vodilo večletne delo pri obdelavi arhivskih fondov upravnih organ jv, zakonodaje in literature. Bralcu, ki bi želel več podatkov, je na voijo seznam zakonodaje in literature. Kdor pa bi želel proučevati tud grad. številke, ko je Pedagoški muzej Beognda zaradi finančnih težav prekinil codelovr.nje in izstopil iz projekta. Štiriindvajseto številko sta nate izdaJa Hrvaški šolski muzej in Slovenski šolski muzej, z osamosvojitvijo Hrvaške pa je pri sosedih prevladala ideja, da samostojna drčava potrebuje samostojno tovn-tno puhlikatijc m so tako tudi oni prekinili sodelovanje pn izdaji Zbornika, kljub te mi t, da očitno neke obli ke sc delovanja med mrzejema še obstajajo in osebno upam, da bodo tudi ostale In sedaj smo pri posebnosti - Slovenski šolski muzej se je odločil nadaljevati z izdajo strokovne slovenske revije za zgodovino Šolstva in pedagog ke. n pa se ustrašil kontinuitete s prej skupno jugoslovansko revijo (k 3t se je rado dogajalo ob zgodovinskih prelomih z bivšimi skupnim državami in družbenopolitičnimi sistemi) taico, da imamo sedaj pred nami ne 1. temveč 25. številko Zbornika. Torej, če končamo z preteklostjo m pogledamo, kaj nam prinaša revija, lahko ugotovinfo. da je razdeljena na 8 oziroma 7 vsebinskih, sklopov, če sieer dobrodošlih Navodil sodelavcem ne Štejemo. To so: - Članki in razprave - Prispevki in gradivo - Šolski' zapisi - In memeriam - Iz dela ŠoUko-pedagc.ikih muzejev - Poročila in ocene - Bibliografija in že omenjena Navodila sodelavcem Glede na to, da nas kot arhivih te med množico prispevkov seveda, zanimajo predvs :m tisti, ki imajo stične točke z arhivh.iko. se bom omejil nanje. Ž-hivisi izdelati nova sredstvi., med katerimi so nove smernice odredb. Prav tako morajo afriške strokovne Šole predložiti nove temeljne konceptualne rtšitve To naj bi bil njihov prispevek k svetovni arhivski praksi in znanosti. V d. ugi razpravi Arhivi spbovnega gladiva 'n elektronski arhivi avtorja L'Huillier (Hervé) m Lisette (M'Baïreh) razlikujeta postopek pri obdelavi m sestavljanju podatkov s pom( Sjo eektron-skega arhmrai.ja sp'soviv ¡ga gradiva. Pri tem izhajLta iz konkretnega primera (direkcija velikega pisrjn:iko-avto ma t igranega fianeo.kega koncema;. Nemara, da bi lahko v celoti tradi cionairo pisarniško arhiviranji zamenjali z elektronskim si5temom; po mer-, znatne pridobitev na produktivn sti, času in prostoru. Upoštevati pa mrtamo vse delovne pos1 opke pri arh v^'anju, trko pri nastanku kot pri uporabi dokumentov. Sestavljala študije predlagajo, da informacije v spstt. in prilogah obdelamo, pri čemer mora biti daia motnost, du gradivo iredimo po gesiih. Študija raziskuje tudi vse portopkt tega sistema V nadaljevanju sledi n-iirika Zapisi, infonna~i-je, razmiSnanje. V njej François Bnrgcka'd piše o mikrof* Imanju načrtov v departmajskem arhvu Seine Maritime. Zan: iiiva je primerjava na tem podro-ju z rezultati v drugih d :partmajskih arhivih. Gradivo mikr. ifilno ajo na 16 mm Uak Pc verifikaLiji mikrofilmov izvirno gradivo uničijo. Nato avtor sporoča o obsegu vsakodnevnega sne-mtnja. Pierrt Fuznau predstavlja Center ¿a izobraževanje pri Društvu francoskih arh;vis*ov m njegove naloge zlasti pri stroke vnem usposabljanju arhivHov, ki roso imeli možnosti poprej, da bi se usposobit za delo na arhivskem gradivu. Center je v bistvu instrument za pridobitev tehničnega in praktičnega znanja iz arhivistike. Pc-leg tega vključuje službo za imormiranje z bibliografijo, ki se nanaiia na področje arhvske znanosti. Guy Thuillier piše v delu Zgedovn a žena v j?vnih službah in o varstvu arhivskih viiov za to vprašanje. Odkar so začeli v Franciji raziskovati »femimstično revolucijo« in uveljavljanje žena v adnvnistrariji, so spe mah', da so mnogi viri za to vprašanje uničeni ali pi zelo pomanjkljivi. V administraciji so pogesto uničili osebne dosjeje uslužbencev in med njuni tudi dosjeje žena Konino bi se morali spomniti arhivov p: sam v letih 1950-1980, ki pojasnj'ujejo »feministično revolucijo«: arhiv minisirstva za zdravstvo, arhiv Centra 7a izobraževanje, sindikata ^pogosto se nanaSa na vprašanje enakopravnosti žena), arhiv skupin, ki so raziskovale ženska vprašanja. Vrzel pri ibiranju dokumentov naj bi zapolnili z zbiranjem podatkov na osnov ustmh virov, vendar moramr biti pri tem zelo previdni. Gotovo ¡e, da je večina dosjejev nastala v davn. preteklosti in nam niso dostopni. Prizadevati si moramo, da jih ne bode v pLamah uničevan, ko jim zmanjka prostora in jim manjka poJuh za zgodovino. V rrbriki V kratkem sta prikazani delo m življenje posameznih arhivov v Frandji, npr. o selitvah, strokovrih posv.tovanjih in organizacijah, o sodelovanju med arhivi, o vpraiariu s področja zakoni daje, predpisov, upoštevanja uradre tajnosti, izob-aževanju, mikrofibianju itd. V ru Diüd Kronilia je podrob^ ;je predstavljena dejavnost arhiv v Ministrstva za oinanje zad-ve, kopenske vojske, mornaric- m letalstva in Nacionalnega arhiva v naslednjih vprašanjih - prevzem graiiva, izdajanje publikacij, sestava publi-krrij, sestava 'nvem ariev, izposoja gradiva in komuniciranje z _,avnjstjo, mikrofilm in avdio-vizuelno gradivc, muzej in razotave, poučevanje, biblioteka, r( sUvraeija tn kmigov znica, služba ze informatike, fotografski laboratorij in drugo. Kro- 120 Ocene ji poročila o pubjikacijah ui razstavah VRHTVI XV 1992 nika poroča tudi o personalnih spremembah v posameznih arhivih. V »aključnr-m delu revije sledi preds.avitev strokovnih publikacij. Michi 1 Merechal je oceni' publikacijo avtorjev Compere M. in Julija D. Francoske gi nnazije od 16-1S. stoletja v južni Franciji. V njej je avtor sestavil pregled gimnazij v starem režimu in navedel bibliojiTafijo in vire za to vprašanje. Bruno Delmas je predsiavil knjige Miehaela D»cheina Oviri pri doSLopu, uporabi in prenosu informacij iz arhivov 19fH (v okviru UNES< !a). Namen študije je bil prioraviti praktični vodnik 7a organizacijo in komunikacije arhivsk; službe. Upošteva zakonske predpise, ki omogočajo uporabo gradiva Posebno poglavje je posvetil avdio-vizuelnemu gradivu. V svoji'm dnlu je avtor podčrtal vse pravne, pDlitični. in materialne aspîkte dejavnosti arhivske službe. Nato je Bruno De'mas oceni! tudi delo avtorjev Fran^oha FHderja in Michela Ducheina Arhivike knjige in dokumenti - varstvo in konse-rvadja, Knjiga bralcu razodene bistvene piobleme hrumbe in konzervdcijL grafičnih doku mentov. Pri tem upošteva tehnologijo materiala, onravnava negativne vplive na gradivo, arhivske prostore in principe restavracije. Na koncu r_ava ja bibliografijo za to področje. Georges Wïill je pripravil oceno Knjige avtorice Françoise KildeUieimer Arhivi, zakaj, kako? s predgovorom Jeana Favii.rja, 19Ê4. V njej avtorica odgovaija na zastavljena vprašani a, ?akaj arhivi hrarijo svoje gradivo Uporabnikom svetuje, kaKo bodo dobili podatke o arhivskem gradivu. Nato opredeljuje pom:mbr.a vprašanja o ločevanju dokum ;ntarnega in arhivsKe^a gradiva, oblikovanju fondov, izločanju, o uporabi mikrofilma, organizaciji depojuv, urejanju in sredstvih za razskovanje. Georges Weill nas je seznanil tudi z delom Fraiçoiaa Jasquesa Hiiiilj a Stari alzasko-francoski slovar, 19S3 V njem je avtor selekcioniral okrog 12.000 starih alza^kih besed iz ča?a francoske revolucije. Po metodologiji bi moral biti vzor vsem, ki raziskujejo dialekte v romarskih pokrajinah. In končno sledi Catherine Mehaud Bib'iogra flja literature za zgodovinr pomorstva, ki je bila objavljena v Franciji v letih 1962-1975. V zaključnem delu povzema Gazette des Ar chves kratko vsebino nekaterih tujih arhivski! revij Ar bivana (Kanada), Archives (Britanija), Arhivski Časopis (Velika Britanija), Der Archivai in Arjb r.niit t u il u-ige n. Rafsegna degli archu. ai Stato, Roma Rassigna degli aichivi di Stato (Pregled dr-iavmh prhivov) je štinmir.ečna publikacija Odseka za Stud in pub'ikacije Centralnega urada za arhivskn dejavnost pn Ministrstvu za kulturno in naravno dediščino v Rimu fMinistero per i beni culturali e ambi-ntali. Ufficio centrale Fer i beni arch„istici Divishne studi e pubblicaziom Ro-ma'v Prodaja in aoonmaji so pri Instituto poli-graheo e Zec~a dello Stato, na Piazza Vrrd; 10 v Rimn. Odgovorni urednik je generalni direktor za arhivsko dejavnost Renato Crispo ftrJ ivski časo"is je začel izhajati v Italiji že leta 1941 pod nasiovjm Notizie degli archivi di Stato (Obvestila državnih arhwovV Od 1955 izhaja kot Ras-egna degli archivi d: Stato. Obdeluje arhivske razprave, razprave o metodologij1' konserviranja arhivskega gradiva, o urejanju arhiv ¡kih doKumentov, zgodovinsk. razprave razvija institucij in domač; ter tuje zakonodaje. Objavlja manjše inventarje, regeste, izdaje virov dokumentov, zgodovinske prispevke, ki temeljijo na iirhivskem gradi/u. Vsak zvezek je opremljen z obsežnim bibliografskim krzalom in informacijami o aktivnosti arhivov v Italiji. (^asnJc je koncipran tako, da za giavni. tu prispevk: sledijo sialne rubnke: Cronache, note e coimueni i (Kronike, zapiski in komentarji), Documentazione (Dokumentacija), L'Attivita de^i Archrr iniziativl in Italia, rapporti intemazio-nali, rurioni degli organismi intemaiionali (Arhiv^Ka dL_,avncst; doma ui v tujini, zborovanja mednarodnih organizacij, kulturne izmenjave). Rasscgna degli archivi di Stato kot štiri mesečna publkacija izhaja trikrat r.a leto, vendar je to idrisno tudi od količine zbranega gradiva za posamezno številko. Tako zasledimo dvojne številke če je prispelo manj gLadiva, včasih tudi s časovno zamudo. Leta 1951 je začela izhajati v Italiji tudi seri-ia Puoiicazioni degli Archivi di Stato (Objave državnih arhivov;. V njej italijanski in tuji raz-skovalci objavljajo rezultate svojih raziskav. Leta i960 so zaceli izhajati še Ouaderni della Rassegna degli archivi di Stato itaiiani (Zvrzki pregli da državn:h arh vov), za manj zahtevne ob jave, ki so večkrat atipične. Od leta 1966 se uprava arhivska dejavnosti ukvarja z izdajo vodnika po ariiiviii Italije (Guida generale dr^gli Ar:hivi di Stato itaiiani). Trije deli so izšli, četrti je v tiuku, Ivan Nemaniis rf\RHTVI XV 1992 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 121 Rass-gna degli ercbivi di strto, letnik'LJ, Rim. januar,april 19yi. zveaek 1, 262 strani itirje gia" arhivski prisp.vki -ibravnavajo obdobje prve polovic« 19. stol. M.'RJNA LAGUZZI, ARi IHIVI DELL'AMMIN CTRAZIONE FRANCESE CONSERVATI NELLJAR(JHIVO Di 3T\TO Dl PISTOA 1808-1814 fArhivi francoska uprave v Državnem arhivu v Pistoji 18u8-18l4) Avtorica v uve du obsežn ga inventarja pod-prefekture Pistoie v depnrmaju \rno ipozarja, da sc to Se neraziskani viri, ki bi bili labko uporabljeni pri načrtovanju in izdaji monografij o departmajih, ki jih je pred časom predlagal B. F roln: L'Italia nell':t^ napoleonica, v Studi stcrici, VI (19.56), str. 356 in nato G. Catoni: Archi A del gcvemo francese nel dipart;mentc dcll'Ombmne, Roma 1971, sir. 20. To bi prispevalo k boljšemu in naiančne'šemu pcTnavanju zgodovin ¡kih lastnosti tega obdobja. Ideja taksnih monografij je zelo prisotna v raziskavah, ki sc nastajale v zadnjih 15 letih na teme francoske dominacije v Italiji. Te so pokazale, da dosežene zgodovinske utemeljitve niso dokončne. Gre predvsem iz razmerje, ki je nastale do razpudu starege ravnotežja v aristokratski družbi pc prihodu Fr.-rcozov, ki so prinesli intenzivne zakonodajne aktivnost in reforme, padec fevdalizma in ustanavljanja nrvih meščan-kih stani,v To je imelo za posledico velike pretrese v deželi s spedtii^o ureditvijo, ki je slonela na starih predpisih. FRAW(JESCA CAVAZZANA ROMANEU T ARCHIVIJTICA GIACOBINA; L\ MUNI(,IPAOrA VENEZIANA E OU ARCHTVI (Jakobiiarka arhivistika; Mrstna oblast m arh^n) obra\Tiava dogodke- ki se nanašajo na beneški arh«v pri prihodu Francozov v Beneike maja 179*1 Govori o zaTiganju dokumi !n*.ov iz dritav1" palače (del serije zlatih knjig beneških patricijev) na trgu . sv. Mi 'rka kot ritualu osvoboditve izped podložniitva prejšnjega rež;ma ter ropan,'u m uniČ vanju dokumentov osovraženega policijskega tajnega tribunala in drugih dokumentov m dragoc :nosti. Potem so Francozi prevzeli nadzor nad bi ¡neukim arhVom. Zavedal: so se dragocenih političnih informacij, k sc jib imeli na razpolage v beneškem arbivu. Sledil je prenos nj .govih najpomembnejših serij v Piriz, V novoustanovljeni francoski mestni. mun:ci-palni upravi se je nadaljevala kontinuiteta dela arbra Beneške rtpu^ike in- oblikovanja novih dokumentov francoske uprave. Spremembe, k: jih je prinesla franeo^ka oblast m njem zakcnii pod gesli >svoboda in enakost«, »pravica in dolžnost ČIovi :ka m meščana* kot tudi mp< :isonalnost novih javnih dokumentov, so bile velike. Veličastne listine doževega dvora so zamenjali navadni uradni spisi kot manif sti ali odloki vladn. Perßami-nt je zamenjal papir- Francoz sc pri novi upravi postrvih tudi arhiv ija, arhiv nove municipalue uprave pa so imenovali Na-koralni arhiv v Benetkah; vendar, ni bil nikoli ustanovljen, Kasneje, 1B15-1822. je Gbcomo ustanovi1 Beneški državni "rrhiv, take da je združil vse fonde bivše. Beneške republike in njemh naslednikov pri Splošnem beneškem arhiv11 Frarov. Od francoski kratke zgodovine v Benetkah pa je ostal arhiv Demokracija Začasna mu-r:cipalna uprava. Prispevku je avtoriea Driavnega arhivu v Trbižu dodaia 5e seznam fondov začasne francoske mestne uprave v Benetkah: Fondi arehrvistiei della Munieipalitä prowisoria (1797-1798) cunser-vati presse 1'Archivo di Stato di Venezia. Ostala dva prisp< vka se nanašata na Kraljestvo dveh Sici'ij. To sc referati z zborovanja Pravn. in upravni trik v južni Ttaliji v 19. stol. (Neapclj, 26.-27. 10. 1988), ki ga je organiziral italijanski institut za ftloz fske študije in Institut Ki-mpanije za zgodovino *urnalistike, V prispevku TMMA ASCIONE, LATTTvITA G1LRIDICO AMMTNISTRATTVA . DELL\ CONlIULIA GFNERALF DEL REoNO DELLE DUE SICILIE DAL DiBATTTTO Al L A PUBPLKjVZIONH | DEI P/iRERT (l'pravn~ -pravna aktivnost Generalnega sosveta Kraljestva dveh fcicilij od razp: ave do objave mnenj) avtorica ugotavlja, da je bila konzul t ^ v življenju Dveh Sicilij do leta 184Ö žarišče v katerem so sodelovali nekateri' glavni teor> tilri ■ m t V liki pravne znanosti. Njihove opredelitve u mnenja so se večkrat pokazala kot pravilne politične opcije. Rekon trukcija n Die rega de.ovar.ja in razntav bi osvetlila eno od obdobij neap :ljske poMtične zßrdovine, k: Še vedno ni analizirala v vseh pogledih. V drugem prispevki- FELICJTA DE NEGRI LA I EGGE ¿U1L \ STVMPA VEL DIBAT TITO Df LLA CONSULTA GENERALE DEI REC-NO DELLE DUF Sir OJE, 1838-1848 (Zakon o tisku v upravi v Generalnem sosvetu Kraljestva dveh SicüijY 18^8-1848) obravnava Jva glavna odloka z dne 28. 11. 1815. ir 8. 11.' 1816, ki sta z mrnjŠim* spremembam obravnava la celotno problematiko cenzur^ v južni Italiji do 18-18. ko je izšel nov zakjn o tisk-j. V rubriki CRONACHE, NOTF E . COM MENTi je fcest krijŠfh' prispevkov. GLI AC-CORDi TN MA.ERIA CARCHTVI CON PAE.il DPJX'EUROPA ORIENTALE (Arhivski dogovori v deželah vzhodne Evrope). Avtor Enrico Serra iz službe za zgodovino in dokumenta cijc pri Miiistiitvu za zunarje zadeve ßove-n o vse večjem po'ojnem odotranju arbivcv na zoho-du in o zaprtosti arhhvv za raziskovalce na 122 Ocene. in jjoročila o publikuciiah in razstavah "lRHIVI XV 1992 vzhodu Evrope. Oh takem stanju je predstavljala pozitiven premik Helsinška konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi leta 1975 Pr ih Sadov te konference je bila deležna Italija, ki je s Poljske leta 1981 podpisala protokol o medsebojnem kulturnim sodelovanju na prhcipu recipročnosti. Dostopm naj bi bili arhivi do letn 1939. Z Rusijo je bil podpisan delovr' protokol leta 1083. Ta je predvideval tudi izid publikacije z dodatkom italijanskih m ruskih arhivskih virov Italia - URSS, Pagine di štora 1917-1984, ki je bila objavljena dvojezično leta 1985 Protokol o medsi sbojnem kulturnem sod;Iovanm pa je bil podpisan leta lf»ö4. Dostopni so postali arhivi do leta 1917 Leta 1984 so bili pc perostrojki poglobljeni medsebojni stik tedaj so se di govorili za dostopnost arhrtov do leta 1939. Z Madžaisko je bil podpisan protokoi 1985. leta v Eudimpe^ti. Odpri je državne arhive ir arhne Miniitrstva za zunanje zadeve do konca leta 1944, mndt ;m kc je bil protokol z Romunijo podpisan šele po padcu Caucercuja leta 1>90 z dosfopnostjo arhivov do leta 194^ Avtor Dri-spevk; i A PROPOSITO DELL A TRAD1 -ZIONF IN ITALIA NO DI A^UNI TERMINi \R-CfflVIoTICI TLdSCM (O prevodu nekaterih rem,kil arhivskih izraznv v '»alijanščino) je Mauro Tosti-Croce iz Centralnega urada za arhivistiko. Na zborovanju, ki je bilo organizirano v Matati (3 -8. 9. 1990) na temo \rchnrst:ca alle soglie del 2000: bilanci e purspettive (Arhivstika na p.apu leta °000: zaključki in perspektive) je prof Herman» Rum,chottel, predstavni* Generalne direkcije državnih arhivov Bavaiske, semantično obdelal arhi"ske izraz.; Arch./kunde, \rehiviehre, Archivistik, Areh:vwis<-enschart T0 so termini, ki jih je v italijanščino mogoCe prevesti samo z »arehiv itica«. V nemi in;, ki ma l;k-sikalno razčlenjene pojme, -ma vsak od predstavljenih izrazov svoj pomenski odtenek. Prof. Wolfgi ng Brachmann s Humbo.dtove univerze v Potsdamu je obravnaval izraze, ki v nemškem , arhivsk. m izrazoslovju pogosto označujejo združevanje v vsebinske sklope, za katere pa je težko najti odgovarjajoči ita'ijansk prevod, kot npr.; Eršchliessunglehrc (kompleks pripomoe-kov ua pregled - fonda, inventar), Bewertung (vrednotenje) (vse bolj v uporabi namesto zraza .kart), ziv- razliko od pojnov Aussonderung n Ausscheidung (selekcija, odtirarae). V Italiji se še vedno uporablja stari izraz - serate (Skart). V Nemčiji so. korak naprej, popolnoma so opustili besedi Vernichtung in Kassation (škart), ki imata negativn pom :n, tudi ni več toliko pomembno konkretno dJsbo sehkeije (Aussonderung. Ausscheidung) kot s an. a presoja o pomembnosti dokumentov za zgodovino. Take se beseda Bewertung (vrednotenje) zdniuje z besedo Erfassung (tolmačenje). To sta >zraza, ki najizraziteje poudarjata odgovorros» arhivu tov pn cdbuanju arhivskega grabiva. Pnmer izrazov Sicharung in ErhMtung je mogoče prevesti v italijanščino samo s - konrervaeija, medtem ko sta to v r^mŠČini dv? zelo kompleksna izraz:, m pomenita vantvo arhivskega pradiva. Avtor zaključuje, da ima nemško arhivi.tiíno izrazcJovje večjo semantično raznolikost izrazov, kar omogoča niansiranje izražanja po|mov, k jih nt mogoče prevesti v itrlijanšeino. Taksna Š:rina je izraz sistema kjer se teoriji ji praksa združujeta z namenom, da bi se ízloijsalo in pogiobilo dele arhivistov, V daigem prispevku CONFERFNZA INFERNA ZlONAI E- L j^RCHIVl ¿TI( :A ALLE SOOLIF DEL 2000 BILANCI E PROSPKT-TIVT (M;^erata, 3.-8. 9. 1990) avtor Pierlu'gi Canali iz Centralnega uraaa za arhivsko dejavnost v izčrpnem poročilu predstavljata referate na kongresu v Macerati, in sicer Arhivistika v sodobnem času, Varstvo arhivov v sklopu razvaja kulturne politik e p< ■ jameznib drSav, Vpra5anje informatike v arh vih, Razvij in pravni problemi infurimtike v arhivih. V prispevku XVT CONVECNO DEGU ar ;hivisti eccleslastici GLI vr-jhivi DIOCESANI PER LA RICERCA STORICA (17 zborovanje cerkvenih arhivistov Zgodovinske raziskave v škofijskih arhivih [Rim, 16.-19. 10. 1^90) avtoriia Francecca Cavazzana Romaneili poroča o podatku kongrasa, ki ga je odprl predsednik pater Vincenzo Mona:;hino z u£otovitv,o, da so dobili dolgo pr.eakovam 1. del Guie i de-g!i arch vi diocesini d'Italia (Vodnik pc cerkvenih arhivih Italije). Po splošni oceni je to enkratna 'n edini publikacija tega žanra o varstvu in dostopnosti cerkvenih arhivov. M ed ostal.riii je posebno pozornost zbudil jezuit Gia-como Martna, raz:jkovalee cerkvene zgodovne, k; ;; pred kratkim izdal knjigo v tieh delih o papežu Piju IX. in o dostopnosti gradiva in arhivskih pripomočkov v cerkvenih arhmii z naslovom Arcnm e ricerea, La demamda degli stori J (Arhivi in raziskovalna dejavnost, Vpra-šanie zgodovinaijev). Posebno pozornost je pr" tegnila tudi okrogla miza Arhivi in informatiki hipot sze, iz'aišnje in problemi. Tudi preestala prispevka rubrike se nanašata na poročila z zborov anj. CONVEGNO LE PARTFCIPANZE AGRARIA, FMILIANF: LA STURIA, LE FONTI, IL RAP^PORTO CON IL TF,RRiTORIO avtorire Paole Foschi (zborovanje Zemljiške udeležbe v Emiliji: zgodovina, viri, odnos s kraljem), [Nonaniola, 16.-18. 11. 1999) »Partic .panze« izhajajo pret ;žno iz fevdal nih konresij, ki jih je pridobila posamezna skupnost na neobdela 'h hi močvim!h zemlji ičih s klavzulo, da jih izboljša, to je izaiiši, oplemeniti in zasadi. Pogoj je bil. da to delajo samo staini prebivala skjpnosti. Organizacija koncesij rf\RHTVI XV 1992 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 123 je bila dokončno izoblikovana v 15. stol. V pnspevk-j CONVEtNO DI SiTJDl E MOSTPA BAlrAlShARRb LABANCA NELLA CULTURA ITALIANA EP FTIROPFA TB\ '800 E '900 (Zborovanje o raziskavah in razstave E. Labanra v italijanski in evropski kulturi 19. in 20, stol.) ^Agnone, 14,-i5. 12, 1990) avtorica \ntonella Folrh. pavz-ma, kake je zborovanje orisalo Človeka, zgodovinarja in filozofa B. La-banca. ki mu gre mesto pionirja v ::godo-vnopisju kr^lanstva. Rojen je bil leta 1853 v Neaplju. Študiral je v Triventu in Neaplju. Lita 1879 je postaj duhovnik. Kasneje je pustil duh jvniStvo in leta 1879 pričel z univ^rzilotno kariero v Padovi, Pisi in Rimu, kjer je umrl leta 1913. S: opic zakhučuje stakne rubrike LVlTTiVITA DEOIT AR^HTVT SEPTEMBRE - DICFMBRF-1990 (Aktivnosti itailjarskih arhivov c-oma in v tujim*) VERi,-\MENTI, TR \SFtRIMENTI. DE-Pfjsm, DONI E ACOU-STI: 1990 (Pridobitve arhivskega gradna državnih arhivov v Italiji) NOTIZTARTO BIBIIOGFAFiro m ITBRI RI L-EVUTI (Bibliografsko poročilo in pridobljene knjige) L'ORUANlZZAZlONE DEGLI ARUHI-VT DI STATO Al- i. A. 1991 f Organizacija državnih arbivov 1: 1. 1991) ter D1SPOS1ZIONT NORMATIVE (Zakoni, odloki, obvestila, regionalna zakonodaja). Vin da B~zek Mitteilungen des Stciermärlciachcn Landesarehivs Folge 40, Graz 1990 Vsebin?' Gerhard Pfnrschy, Delovna pore čilo Štajerskega deželnega arhiva z?. leto 1989 Heinrich Purkarth lfer. Dodatek: V letu 1989' podeljeni štajerski občinski grbi Gerhard Pfersdiy, Reinholdu Agi.erju ob 70 letnici Gernot F o urni er, Bibliografija Reinholda Aig-ne"a Ingnj Hodi, Varnostni ukrepi za arhivske so delavce Fungi are. not fungible Josef Riegler, Uradna statistika na štajerskem. Statistični deželni urrd WiJmL Elsbatb Schmidt, Katalog knjižnice nekdanjega frančiškanskega samostan", v Muiz-zu.chlagu (med 1546 ji 1o49) Oglas: Objave Štajerskega deželnega irhiva Dii skter G. Pfer?chy je v 19 poglavjih opisal delo Štajersk :gi deželnega arhiva v letu 1989. Dr. PiirkartLofer je v dodatku k porrčilu predstavil in opLal občinske grbe, ki so bili podeljeni v l itu 1989. Dr. Purkartbofer naredi na podiagi zgodovinskih vu*ov osnutek za grh in napil:-obrazložitev. Ob ^0 letmci Reinholda Aigcsija, dolgoletnega arhivskega delavca, je direktor dr. Pferschy na kotko opisal življenjsko in s t. oknvno pot jubilanta Gernot Foumier je pnpravii Aigneijevo bibliografijo od 1953 do 1983. V nasLdnjem prispevku je vodja restavratorske d klavnice Ingnd Hodi pori naslovom Var nostni ukrepi Ta arhivske sodelavce rapisaja osnovne podatke o giMeab m baktenjah. Da cd se prepr Čilo nj'ihovo Širjenje, predlaga upoi ibo dezinfckcijskega m'I a, papirnih brisač, maske za obraz pri delu z zelo ogroženim gradivom ter dezinfekcijo pav? sin z dezirfekcijskim sredstvom vsaj dvakrat tedensko Da je tc jspešno, dokazujejo rezultati graškega Higienskega inštituta. Po enem mejecu takinega čilčenja povnSin sc od prej dokazanih 24 kolonij glivic našli amo se eno samo1 Najob nežnejši prispevek je de'o dr. Josefa Rieglrija Uradna statistika na štajerskem od parnega 19. do zgodnjega 20. stoletja Najprej pove kaj je predmet uradne statistike. Izraz statistika sc je uporabljal že v 18. stoletj*u. medtem ko jc bito 19. stcletie čas statistično topografskil del. Tu omenja za Štajersko predvsem ichmuiza, Gdtha, Hlubeka in Janischar Zudnji pridevek je napsala W E. Schmdt in sicer o katalogu knjižnic nekdanjega frar-čiškanskjga samostana v Murrzuschlagu, k< j*e bil najden n? Dunaju. Hišo so kot bospic postavili ietp, 1641 ob vz.ioŽju Semireringa na pol poti iz Dunaja do Grada. Pozneje so jo razširili v samostan, ki je delovat vse do reform Jožefa F Ohranjen je katalog s 35 nepopolnimi na? lovi, ki iega v 17. stol. Avior.ca je dopolnila naslove s podatki o avtorjih letnico in krajem izida, za kar je 'iporabila poleg bioliotjčnih =eznamov tudi spenalne samostanske knjižmčn,. kataloge frančiškanskih konventov, kot na primer graJkega iz let lu!6, 1667, H50 in poznejSc. Na koncu so, kot obojno, objave Štajerskega deželnega arhiva o knjigah in publikacijah, la jih je arhiv založil. Folge 41, Graz 1991 Vsebina: Gerbard Pi_.rschy, Drlovno poročilo Štajerskega dei^lnjga arhiva za leto 1990 124 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHlVl XV 1992 Hernnch Pnrkarthi fer. Dodatek. V letu 1990 podeljeni štajersk" obeinski grb Ingrid Hodi, Poškodbe trhivalij zara> akti-nomicet R„inhnld Aigrer, K vračanju v drug: svetovi vojni preseljenih fondov Štajerskega deželnega arhiva v Gradec 1945 do 1946. I? mojega dnevnika Gerald Giirser, Začasna preselitev oddelkov >Arhiv zveznih dežel« in »Sodobna zgodovina* Vsebinsko kazal; za zvezki 31 do 40 Oglas; Objave Štajerskega deželnega arhiva Direktor dr. Pferschy je v 19 poglavjih podal porodilo o delu Štajerskega deželnega arhiva v letu 1990. Sledi prispevek dr Purka: "thoferja, kjer ooravnLva štajerske deželne grbe, Tehten prispevek je napisala Ingrid Hodi o poškodbah arhivalij zandi akti lomicet, nato -jpiše ukrepe, ki ¿o jih storili v restavratorski delavnici arhiva. Najučinkovitejši nkrep; Ta preprečevanje glivi- in bakterij na arhiv; ;kem gradr/u pa so zmanjšanje toplote, vlage, svetlobe, prahu in z&plinjevanje gradiva, Ri-inhold Aigner objavlja zapiske iz svojega dnevnika in sicer o vračanju gradiva, ki je bilo v drugi sveti ivni vojni preseljeno na osemnajst različnih lokacij. Takoj po vojni so bile razmere težke Ni bilo prevoza primanjkoval: je hrane, ceste so bile slabe, Tovornjaki," s katerim so prevažali gradivo, so bili povečini angleški in vozniki prav tako. Kljub vsem tem obj ektivnim težavam je arhr^kim ddavcem uspelo prepeljati gradivo naiaj v arhiv. Na koncu sestavka je avtor pripravil kronološki piegled vračanja grau -va- iz katerega 'e razvidno kda. od k„e in kolike gradiva je bilo prepeljano nazaj v ?rhiv. Zadnji prupevek je izped peresa Geraldc. Ganseija in sieer nam predstavlja selitev skladišč v Biirgi ,rgasse v nove prostore na Karmeliterplatz ter probleme, ki so nastali s tdama. Senjo referatov prve splošne delovne seje zaključi dr Wolfram Werner, direktor zv-znega arhiva v Koblenzu. z referatom Kvaliteta in kvantiteta modernih st/arnih aktiv, Izkušnje iz zveznega arhiva. Kvaliteta in k/antiteta sta očitno dva pojma, ki si v sistemu vrednot naše ktilture v dialektičnem ožin. stojita nasproti. Sledil je tudi vprašanju, katere možnosti ¿mi arhivist, da lahko smotrno in učinkovito reagira. Sledijo referati, prebrani na diugi splošni delovni seji, ki j/ obravnavala dokumentacijo c manjšinah v Tretjem rajhu Direktor mestnega arhiva v Stuttgartu prof. dr Taul Sauer poroča v svojem referatu o dokumentaciji glede usode ¿idov v pokrt jini Baden-Württemberg. Naslov dragega refeiata je Od emancipacije do ho lokav sta 1801-1942. Avtor referata dr Hebert Leppi-r, direktor mestnega arhiva v Aa:hnu, poroča o doknmcntanjskem prejektu mestnega AR SIVI XV 1992 Orene in poročila o pubuxacijah in razstavah 125 arhiva v Vach iu o izraolitskih splošnih sinagogah mrd 1.801 in 1942. Delo je bilo opravljane v Štirih stopnjah glede na kronološko razvrščene zgodovinske tockc. Dr. Josef Hcnke, . višji arhivski svetnik v zveznem arhivu v Koblenzu, objavlja referat z naslovom Preganjanje Sintov in Romov, popis vi-ov z oz«ra zveznega arhiva. Naslednji referat v sklopu te teme govori o virih za prisilno delo med ■ drugo svetovno vojno. Avtoric .referata Beate Bruninghaus se je lotila konkretnega raziskovalnega projekta prisilno delo pri' Daimlor-Bcnzu in je na vprašanje, ali gre tudi tu v bistvi za neko vrsto preganjan*1, mani Sine, odgovorila pritrdilno, pa čeprav v prrvnem pomenu n:so bi'i preganjane. Prisi'ne delavce je lazdelfla v tri Gkupine: 1) tuji *wilni delavci, 2) vojni ujetniki in 3) jetniki v koncen-traeijskili taborišČ-*h. Dr. Wolfgcng Werner za-ključuie temo z referatom, k sieer popo!™oma ne ustreza okvirom delovne seje, o renski zgo doviri psihiatrije deželne zvrze Pore nie. Sledijo referati, ki so se zvrstili na tretji splošni delovni seji, katere tema se je glasila Pokl-cna. slika m izobrazba arhivMov v Zvezn-republiki Nemčiji, Mestni arhivski svetnik HansGeorg Ruppel, Mestni arhiv Ottenbach, poda analizo poklicne slike dosežene arhivske sluibe z vmesnim poročilom de)o\ne skupine iz društva nemških arhivskih di lave v. Cilj j. bil, da se pre dvsem opiše (popiše) poklicna izobrazba, da se primeija z situacijo izouraževanja in vsebino izobraŽevanja m na teh temeljih' razvije pred'oge za bodočo obliko izobraževanja. \nneliese Schmidt, Saiki glavni dt¿avm arhiv Draedeh, v svojem referatu govori o akteilnih probhmih izobraževanja in nadaljnjega izobraževanja s pogleda »oovih« dežel. Hans-Georg Vorholt, mestni arhiv Wunsdorf, pa se v svojem referatu posveti problemom in željam arhivistov brez strokovne izohrazbe, Za objavljenimi referati sledijo poročila strokovnih skupin o njihovih delovnih, sejah na 62. zborovanju. Delovelo je 7 strokovnih skupin v katere so bili združi ni arhivi.*ti- glede na to, v katerem arhivu delajo (državnem, mestnem, cerkven1 m, privatnem, gospodaiskem, pohricnih strark. ustanov in zvez In radioteievizijskem oz., v arhHru visokih šol in znanstvenih institulov). Preostali del časopisa je namenjen arhivskim poročilom in zasedanjem (zbor ivanjem) • najprej mednarodnim Sekcija za arhivsko izobraževarje pri mednarodnem arhivskim svetu (Eckhnrt G. Franz); Zasedanje pečatnega odbora mednarodnega arhivskega sveta v Bo'ogni (Toni Diede rieh,; 7. m.dnurodm grafični dan rentavr?toijev v Uppsali / Švedski: (Ingrid Joestrr). Z nemškega področja: Karlsruhe in Freiburg sta zamenjala gradivo (Jürgen Treffeisen), Posebna izdaja: 50 let wostfulskega gospodu sk :ga arhiva (Ottfried Pascher), Nov arhiv Pc sarske univerze v Sair-brückr i (Wolfgang Müller), Prvo zasedanje odbor? za fototehniko z udeleženci »novih« dežel v Wurzburgu (Be do Uhl), 22. seja de'ovn-; ikupno-sti komimainih arhivov v zborov mestnih poflan cev Baden-Württemberg v Fried irichshafnn (Karin Häring). Objavljena so še poročila, ki se nanašajo na naslednje dreave: Nizozemsko, Rusijo in Češkoslovaško. Sledi poročilo o literaturi, kjer je predstavljenih 12 del; peisonalna obvestila, kjer izvemo o imenovanjih oseb v. različnih arhivih novice o raznih učnih tečajih ter prireditvah v arhivskih ustarovah oziroma institutih; . posmrtnici mestnemu arhivskemu svetniku dr. Hermannu Kownatzkemu in dir -ktoiju biblioteke in arhiva za zgodovino družbe Maks-Planek Rolfu Neuhau-su; ter razna obvestila od objav novih naslovov in telefonskih številk do raznih mnenj in objav. Na koncu pa so objavljena Še sporočila. (naznanila1 društva nemških arhiw'ov. Der Arrhivar, letnik 45, zvezek 2 Najprej nam Jan Folknrti poroča z zasedanja evropskega arhivskega kongresa v Muastn :htu, k je potekal od 2. dc 5. oktobra 1991, in sicer na temo Arhiv in Evropa brez meja. Udeležilo se ga je več sto udeležencev, in sicer ne samo iz vseh evropsk:h držav, ampak tudi iz ZDA, Kanr de, Nigerije, Indonezije idr. Udeleženci iz tolikih držav so ob 100-letnici nizozemskega arhivi kega društva naredili pravi mrdnarodn* dogodek Kongres je potekal v obliki plenarnih sej in v obliki sekcij. Vsega skupaj se je zvrstilo 5 plenarnih sej, ki so nosile naslednje naslove Mefčan (državljan) in oblast. Navaden arhiv ali modena informativna služba"?, Ugled arhivistov, uskladitev izobrazbe in mednarc dna mobilnost, Arhivist in Evropa o arhivih in Evrope in svet o arhivistib Fran? Josef Jakjbi objavlja prirpevek, ki se navezuje na 62. zoo rova nje nemških aihivistav, ki je potekalr / Aachru, in sicer na temo Poklicna slika in izobrazbeni profil arhivistov. Ottiried Dascher objavlja prispevek 50 lei westtalsk.ga gospo dr, i skega arhiva v Dort.nundu - stanje in perspektive. Stanje raziskav pri zgodovini državno zborničnega sodišča v mestu Wetzlar je prispevek Ingrid Scheurmann. Prisp _vk »m sledi objava zakorsk'h določb'i" upravnih! predp-sov za državne arhivsko vedo (ntioko) m za arhivsko varstvo v Zvrnzni republiki Nem?ijn Arhivska poročila z mednarodnega področja so zapisali Kennann Kühr: 6 mednrrodni dan cerkvenih arhivom v Rimu, Ottfried Dachen Prvi mednarodni kolokvij regionalnih ' gospodarskih arhivov Evop' v Dortmundu, Angelik Menne- 126 Ocene, ia poročila o publikacijah in razstavah ARHl-a XV 1992 Haritz: Zasedanje odbora (sekcije) EDV mednarodnega arhivskega sveta na Dunaju Sledijo še poročila, b se nanašajo na druge države. Nemčija (Elke Imberger. Otvoritev nov::ga po slopj a za dieŽelm arhiv Schleswig Holstein, Pristojnost državnega arhiva v Thüringenur Khus Peter Decken Sto let znanstveni oskrbe irhiva knezov Lenmgenskih v Amorbachu 1891-1991, He rmanr Josef Braun: 54. strokovna seja rheinhnd-pfalziikih in »arKLndskih arhivr.tov v Mainzu Emst Otto Briiunrhe: Potek nadaljnje izobrazbe delovne skupnosti arhivistov v ?boru mestnih poslancev Baden-^Viirtcmber&, Achim Fenner. 22. in 23. srečanji baden-württembeiSkih arhivistov okrožnih arhivov, Ingelorc Buchbolz* Zasedanje arhivistov komunalnih arhivov dežele Sachsen - Anhali v Haldenslebnu, Carsten Miil-ler-Boycen: 19. in 20 strokovno zasedanje scles-wig-liolsteinskih komunalnih arhivov v Schi;s-wigu). Sledi poročilo o literaturi- ki zajema predstavitev oziroma oceno 15 del. Kot žc ustaljeno, je na koncu še zapis osebnih poročil, pc saut nie- v čast 6r. Wolfu-Huino Stmcku (bil je arhivist in znanstvenik hessenßki .ga glavnega državnega arhivaj ter poglavje Razno. Sonja. Anžfc Arhivski vjesnik, XXX-V Arhiv Hrvatske, Zagreb 1990 Pričujoča Številka Arhivskega vjrsnika, ki ga izdaja .Arhiv Hrvatske, se odlikuje po vrsti zani-miviv in akt ialnih člankov, tako s pjdročja arhi vistiku kot zgodovine / npr. o dokumentacijsken sistemu v Kinoteki Hrvatske, zunanji služb na HrvaŠkem, strojno čitljivem arhivskem gradivu oz. zgodovin" naseljevanja Hrvatov v Banatu itd V. V nbriki Razprave m članki je Diagutin Pavličevič objavil razpravo o elaboratu Mojsija Baltica iz leta 1852 o hišnih zadrugah na Hr 'aSkem Leta 1852 je bil namreč izdan Splošni državljanski zakon, ki ne zajema hišnih zadrug n zadružnega lastništva in jih tako postavlja prak tično runaj zakona. Zato je Banrka viada v Zagrebu po skušala odložiti veljavnost tega zakona m dokazati, da za hišne zadnge veljajo posebne, tradicionalne norme. S tem vprašanjem se je ukvarjal Mojsije Baltič. eden najpomembnejših * poznavalcev zadružnega Življenja in gospodarski strokovnjak Nap-sal je elaborat, ki se deli na dvn dela. V prvem dnlu je zgodovinski prika? patriarhalnega življenja od rodovne skupnosti, preko fevdalne skupnosti do kapitalistične oz. meščanske družbe. V drugem delu pa je načrt zakona o hišnih zadrugah. Ružica Kolarevii -Kovačič in Petai Strcič objavljata Pred'og Ivana BojniČiiia o imenu in statutu deži Inega arhiva iz leta -1921. Z nastankom Kraljevin: SHS 1918. leta se je postavilo tudi vprašanje položaja m imena Kraljevega hrvaškc-slavonskr-dalmatirskega deželnega arhi,'a v Zagn bu. O tem ter o hitrejše ti razvoju aihrvskr: službi, nasp^h je idzmišlial ravnatelj tega arhiva dr. Ivan Bojničid Pr. idseastvu Kr hrvatsko-slavonske deželne-vlade v Zagr, bu je leta 1921 poslal efcborat o Imenu m položaju deželnega arhiva. V tem elaboratu ne anatizim samo položaja deželnega arhiva v Zagiebu temveč tudi Kr, srbskega dižavnega arhiva v Beogradu, Guhernijskega arhivi v Zidru, Ariiiva Dubrovniške republike v Dubrovniku in Deželnega arhi/a Vojvodine Kranjske* v Ljubljan*' ter nekaterih cerkvenih, mestnih m drvgih arhivov O vsakem arhivu poda nekaj inlormacij m predloge za njihov" rešitev. Mnenja je, da bi bilo potrebno o. vseh arhivov narediti štiri arhive m sicer državne arhive v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Dubrovniku. Vsi bi morali biti v piistcjnosti centralne uprave v Beogradu, na čeli' katere bi bil arhivski svet, ki bi bi) v sestav. Ministrstva za zunanje zadeve. Dokler pa se vse to ne bi uredilo, predlaga, da se deželni arhiv v Zagrebu preimunuje v Državni arhiv SHS v Zagreou. Na svoj predlog dr. Bojnicič ni dobil odgovora, pač pa so »dobili dovoljenje« za spr~menbo imena, ko so leta 1972 prosili za zdajo novega Žiga z novim imenom. Takrat je bila ta sprememba piavzaprav avtomatična, ker je bila Že v veljavi Vido t danske ustava, ki nc uporablja izraz? »deželni». Vjekoslav Majcen nas seznani z dokumentacijskim sistemom Kinoteke Hrvatske pri \rhivu Hrvatske. Kinoteka Hrvatske je izdelala svoj dokumentacijski sistem, ki je prilagojen posebnostim posameznih zvrsti gradiva v khotečnem fondu. Stoem je nastajal, se spreminjal in dopolnjeval vrsto let in kot rezultai tega je nastal projekt Sistem vodenja evidence in obdelave grad:ra v Kinoteki Hrvatske, ki ga je sprejel Arhivski svet Hrvatska in tako postal obvezno navodilo za delo. Projekt valorizira in klasificira gradivo, ki ga sprejemajo. Vse gradivo je lazde-ljeno v dve skupini: filmsko gradivo m spremljajoče filmski i gradivo /filmska d jkumentacija^ zbirka plakatov in prospektov, fntoteka. zbirka filmskr opreme, zbirki, diplom in drugil ii!mskih nagrad ter knjižnG gradivo/. V razpravi je v nadaljevanju opisana obdelava grjdiva: standardi, evidentiranje giadiva ob prevzemu akcesijska knjiga .podatki o lastništvi) /poreklu, ter klnsifi-kacija, matična obdeiava gradVa /matični iist, ki je standardiziran in vsebuje podatke c odgovornosti, tehnične podatke, nahajališča in geslovnik - zaenkrat le osebna m krajevna imena/. rf\RHTVI XV 1992 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 127 Kot eviaenee t; delujejo inventarn: knjiee ter razna informativna pomagala. Pri prv izdelavi teh pa je izrednega pomena avtomatska obdulava podatkov /računalnik, optični disk/, ki omogoča, da se naenkrat izdela več vrst pomagal. Objavljenih je tudi nekaj dokumenta ijrkih kartic. Duvor EržiSnik iz Arhiva Hrvatske v preglednem Članku predstavlja nov koncept zaščite arhivskega gradiva zunaj arhiva, k; sloni na novosprejetih predpisih Sedaj se ne varuje več vse gradivo na terenu, temveč se valorizira ustvarjalce in gradivo /pozitivTi p is top/ Avtor v članku analizira: a/ slabosti dotedanjega s:stema zunanje službe ter njihove posledice- b/ raz'ogt m način za uvedbo pozitivnega pristopa /vaio-nzacija ustvariale^v in arhivskega gradiva pri ustvarjalcih/, c/ novo metodologijo dela. Z novim načinom dela bi dobila zunanja služba tudi ustrezen status. Izkušnje ZDA, Francije, Kanade in ZSSR na področju zaščite nekcnvenci~nalnega arhivskega gradiva /zlasti Moj no Čitljivega gradiva/ je zbral Dubravko K. ali ,. Obdelal je predvsem tenniKO prevzemanja in valorizacijo .strojno čitljivih dokumentov Prikaži tudi organizacijo oddelkov, ki se ukvarjajo s prevzemanjem in obdeiavo tega gradiva ter izobraževanje kadrov za uspešno zavarovanje novih zvrnti arhivskega gradiva, Celoten p.ikaz .sloni na tovrstni dejavnosti zlas'' vladnih arhivov, in sicer Nacionalnega arhiva v ZDA, arhivskega centra v Fontainebleauju v FranJji, Nacionalnega arhiva v Ottavv v Kanidi ter posameznih arhivov v ZSSR Alek>ander Matkovrki, akademik iz Skopja, je popravi' razpravo o fiiuriii - davku k; sc ga plačevali ovčarji, in sicer z ovcami ter vojaškimi in dmgimi uslugami. Imel pa je 5e nekaj dmt^Ji značilnosti m o tem govori omenjeni prispevek V luči aktualnih dogodkov na področju nekdanje Jugoslavije je zanimiv prippevek Stj;pana Krpana, ki piše o Hrvatih v Eanatu. To je zgodovinski oris o tem, od kod in zakaj se deseljujejo Hrvatje v Banat, o kraj h, kjer jih največ živi, o njihovih zvezah z matičnim narodom na Hrvaškem ter o njihovih šolskih in cekvenih razmerah. VeČina je s lokavo: v in kaj-kaveev, masuje pa se v hrvaškem jeziku v Z'e-njaninu, Boki, Neuzini, Opovu, Ptrlezu, Beli Crkvi. Ivanovu, Pantrvu in Starcevu. Ivo Ficcvič je raziskal delovanje dubrov-niskega gledališča v času francosk: okupacije Francoske okupacijske oblasti so ustanovile gkdaliiče v dvorani Velikega sveta duhr vniške republike. Poimenovali so ga Vojvrdsko gledališče m sicer po maršalu Marmontu. ki mu e Napoleon podelil naslov Vojvoda Cunrovniški. Maršal je bil vzgojen v tradieiu francosk-ga pro-svetljenstva in revoluciji; ;n. je nosil v sebi lastnosti vojaka in ljubitelja kulture. V času svo- jega delovanja na tem področju je vzpocoudil vrste kulturnih dejanj, med drugim so tedaj prvie v zgodovini začeli učiti v Soli hrvaški jezik ŽVijeaje in delo enega najpomembnejših hrvaških zgodovinarjev Miha Barada (1889-1957) opisuje Stjepan Antoljak- Miha Barada je preučeval predvsem srednjeveško zgodovino hrvai kega nareda in se pri tem pesluževal tudi rezultatov drugih strok /arheologije, toponomastike./. Bogata je tudi rubrika Recenzije in poročila, kjer najprej Petar StrciČ zelo nadrobno prikaže bogato arhivsko delo Franja Biljanu. Tz Pordeno-na poroča o Dnevi1", nemega fdma Vjekoslav Maicen, rereni_o knjige Boža Otoiepca Srednjeveški pečati m grbi mest in trgov na Slovenskem /Lj. 198& pa je pripravil Marijan GrakaliČ. Vsebino La Gazctte des Archives, 141/19K& je pregledal Andrej ¿Sbotarev. Posvetovanja o virih za zgodovino otoka Krka, ki je bilo leta 1990 na Reki, se je udeležil tud: Petar Strčič in o tem napisal poroeilo. Informativno službo v Nacionalnem arhivu v Panzti predstavlja M ¡'j en ko Pan-dž:Č. V rubriki Vesti luhko preberemo o nekaterih knjigah s področja arhivistike, ki so izšle v Zadnjem iasu edi ija Hrvatske kraljev inske konference, ki jo je izdal Arhiv Hrvatske v letih 1958-1980 /12 zvezkov/, Vizitacije zagrebške /nad/škofije 1615-1913 /Arl.iv Hrvit.sKc, Zc. 1989/, Zapisnik: Pogiavairtva svobodnega in kraljevega mesta Varužoin /Zgodovinski arhiv VarrŽdin, Varaždin 1990/, Spi li pisarne šibeniškega kneza Faniina de Cha de Pe.^aro 1441-144? /Mestni muzet Šibenik Šibenik 1989/, Štiri knjige o pomorstvu LjŠinja, b jih je napisal Albert Cosu-licha /izšlo v Benetkah', Zgodovina in-stitldj v Margetii-Sirotkovicevi Zgodovini držav in narodov SKR Jugcslavije 'Zg. Iy88/ in Socialno raz bojništvo v Istri v XVTL in XVITt st avtorja Miroslava Bertosa /Pul< 1989/, Poroeilo s šestega mednarudneca tečaja ink? Dmovšjk Vjesnik istarskog arhiva 1 (32), Pazin 1991, 322 str. Izšla je prva ali dvaintrideseta številka do sedaj skupnega glarila arhivov Pazrn in Ri:ka, po nov ;tn pa samostojna publikacija pazic ;kca arhiva. Urednik Drnžen Vlahov nas v uvodnikr sezoanjp z vzroki spremembe. Dosedanu, cd leta 1953. leta skupni časopis dven arhivov je prenehal izhajati s sklepom zbora delavcev zgodovinskega arhiva na Reki, s katerim so se odboji za rezvcljav^tev samoupravnega sporazi1-ma, ki je urejal ¡,kupno izdajateljsko polit'ko. Delavd arhiva v Pazrnj in svet arhiva so se od' ločili nadaljevati s samostojnim izdajanj :m glasila, katerega namen bo še naprej objavljati arhivsko gradivo in znanstvene prispevke iz zgodovine Istre. Uredništvo bo skrbelo tudi za tematsko notranjo povezanost prispevkov. V vsebinski celoti, kjer so objavljene RAZ-PRAVF IN ČLANKI, najprej preberemo puispe vek Hod'~nira Sirotkoviča, ki nam daje preghd pravosodnih organov na Hrvaškem od 1918. do 1945 leta, razdeljen v tri obdobja; do prve svetovne vojne, v star Jugoslaviji ter med narodnoosvobodilno vojno. Ljubo Dr.idič objavlja prispevek o razvoju in pomenu sklepov okrožnega NOO za litra 13. septembra 1943. Poudarja samostojnost in iniciativnost vodstva NOB v Istri pri sprtjrmanju sklupov Polemizira z nekaterimi dotedanjimi interpretacijami zgodovinarjev, ki -z odločitev okrožnega odbora NOO za Istro niso dovolj prepoznali specifičnosti NOB v Istri. Vsebino članka (\ntuna Girona nam razkri \ a sam naslov Razvoj ljudske oblasti na reškem območju od 1941. do 1945. leta, Proces razveja ljudske oblasti, zopi Tstavljene sočasnim, uradnim upravnim organom italijanskih^ ustaškil in nerrških struktur, je zaradi njihov- različne intenzivnosti razvoja po področjih in obdobjih, razdidil v pet faz. Kot vir dogajanj so avtorju služili različni fondi v arhivih v Beogradu, Zagrebuf PaziiiU, na Reki in v Rimu Na koncu prispevka je objavljen tudi obsežen seznam uporabljene literature S temo, ki je še posebej zanimiva tudi za slovenske bralce, se ukvarja Slobodan Nešo^ vič Avtor v prispevku razmiSija o vlogi zavez- nikov: Velike Britanije, ZDA m Sovjetske zveze pvi razreševanju vprašanja priključitve Istre in Sloversktga priir.oija od 1941 leta pa vse do sklenitve sporazuma o Julijski krajini v "Beogradu 9 j oniia 1045. Sporazum je na koncu članka tudi objavljen. Prispevek Nade Jaman se prav tako nanaša tudi na slovensko oznmlj^, saj govori o me" med državam? ki sloni na načelih narodnostne meje in jo zagovarja jugoslovanska stran ter meje na osnovi etničnega ravnotežja, ki jo j t zagovaijala italijanska stran pri določevanju meje med Italijo in Jugoslavijo v obdobju od 1945. do 1947 leta. Dotakne pa se tudi pro Murnov okrog Svobodnega tržaškegr ozemlja, kj se zakljuujo z London skim sporazurom 1954 leta in dokončno s sporazumi med sosednjima državama, sklenjenim v Oiimr 1977. leta. Miroslav BertcŠa v svoji, kot opozarja, še nepopolni šianji uporablja vizitaeijske zapisnike iz Arhiva škofijskega ordinariata v Poreču kot vir za proučevanje družbene zgodovini- na območju Poreča v 17. stoL Vprašanja, ki so jih ob vizHacijab škof ali njegovi pomočniki zastavljali župniku, županom, gastaldom, sodnikom in posameznikom, so se v večini primerov nan;-šala na najin timnejše življenje ljudi, Način in vsebina vprašanj in odgovorov nanje nam razki va duhovno življenje dobe in prostora, način Življenja, vsakodnevne skrbi, osebne konflikte in travme- Avtor se ustavlja predvsem pr problemu čarovništva, saj so bik osebe obsojene le-tega poleg heretikov v n j" »olj bednem položaju tzkratneg^ čaua. Vjekcslav Štokovič posk oša s svojim čiankom obogatit: vedenje c za zdaj še ni celostno obdelani temi o istrskih hratovsčinah. Kot vi«* uporablja v gla"nem poslovne knjige istrkih bratovščin, ki predvem ponujajo raz:skuvalcu možnost spoznati njihovo gospodarsko in druž beno dejavnost. Ar.dilko Baouriua nam v Janku 0 hajpotopografij- na obmoiju Pereča niza vrsto podatkov o cerkvnh na tem abmocju. Naveden je kraj m čas postavitve cerkve, področje za-ščitništva in provenienca čaščenja. V prispevku je tako omenj,..iih sto sed :minpetdeset znanib cr.r-Kva in kapi-l na poreškem področju, ki se skozi zgodovino iz najrazMčnejših raz'ogov menjale svoje patrone. V poglavju C-RAD/VO, ki je ramenjeno objav? m arhivskega gradiva med Štirimi beremo najprej članek Josipa Kolanoviča z naslovom Terkve m posestva M jranske opatije sv. Ciprija-na na otoku Krka. Avtor objavlja trideset listin iz Dizavnega arhiva v Benetkah, ki se nanašujo na posesti otoka Krka in cerkve opatije sv. Ciprijana na M iranu v obdtbju od 1153. do 1 437. leta. Za vsakr listino je objavljen tudi kraiek re^est, signitura. podatki c morebitnih pruplsih in o dosedanjih objavah Ivan Pederin obravnava in objavija tekst hr/aškega bana Josi- -vRHIVi XV 1992 Ocene in poročila o nublikacijah in razstavah 129 pa JelaČiča Strokovno m;iljenje o uporabi hrvaškega jpzikp kot uradnega zika na reških sodB !h. Osnovni argument, na Katerega sc je ob tem oprl, je bila etnična pripadnost prei ivalcev na območju, za katero sc bila sodišča pristojna Iz obsežnega teksta izvemo veliko tudi o iazvoju in položaju sodišč na območju Rike ter o takratnih gospodarskih razmerah! Avtor objavija hrvpŠki prevod originalno v nemščini p: lanega dokumenta, ki ga hrani Znanstvena knjižnica v Zadru. Draz^n Vlahov v naslednjem prispevku objavlja Štiri pjsma, b jih je dr. Ante Manilič kdt jugoslovanski usmerjen politik in dober pozravalee istrskih razmer, član ZAVNOHA in AVNOJA v obdobju od junija dc oktobra ly44 poslal Pokrajinskemu NOO 7a Istro. Pisma govorijo tudi o problemih razmejitve med Itahjo m Jugoslavijo. Božo Jakovljevit v ilanku objavlja vojni dnevnik preprostega istrana Marjanr Grb-ca, Člana Okrožnega komiteja SKOJ ?a Euzet. Dnevnik je pi san v več beležkah in zvezki)* Pisati ga je začel konec decembra 1943 m ga končal 13. septembra iy44 Dni vniški ¿apis je avtentično pričevanje soudeleženca dogodkov med vojno v Istri V pogkvju INVENiARJi IN REGESTl je objavljeno arhiv-ko gradivc rovinjskega kapitlja, ki sega od 16. stol. do 1945. leta. Pc .amezni prepisi dokumentov pa so še iz starejsega Časa. Pn oceni liana Graha ki je eradivc obdelal m inventar pripravil za objavo, je poleg gradi /a £kotijskega arhiva' v Poreču to najdragocenejši cerkveni arhiv v Istri. Predvsem za arhivske delavce je -u nimiv sidop ČL.\NKi IN RAZFRAVE IZ ARHIVSKE TEORIJE IN PF AKSE. V prirpevku Petra Strčiča se s^znanimr* z razvojem ahivske slu2.be od odredb v statutih istrskih mist dc istanovitve regionalnih arhivov v Kopru, na Rek' v Paz'iu in v Zadru. V drugim čhnku kiite-ega ivtor je Mariin Mcdrušan. dobimo strokovne napotke, kake prpravimo arhiveko gradivo ea mikr' liilman-je, da bc le-to smiselno in pravilne. Tretji prispevek se ukvarja z razrešitvijo problema lazme-jitve arhivskega gradiva med ari irskimi ustanovami ter med arhivi in dn gimi institucijami, ki gradivi zbirajo x hranijo. Med POROČAJ, PREDSTAVITVAMI iN NOVI( AMI je vei krajcih pnsp vkov o deiova-nju rajnih arhivskih zdruŽ nj in organov, posvetovanj, o obiskih v drugih arhivih ter nekaj oc^n publikacij. Kiub starih goriških jtuaentov, v sredini je Ludvik Zoizut (frond: Ludvik Zorzut, PANG)_ Vist? Trn 130 Ocene m poročila o puMikat ah in razstavah ARHIVI XV 1992 Razstave Razstava Življenje na listkih 1945-1990, Ljubljana 1<*92 Če se dobršen del slovenskih arhr istov ukvarja pretesno z gndivom, na-tal'tn po letu 194f (ali celo 196j) - v 10 jih (K do sedaj?) sili(ia) zahteva zakona o prevzemanju gradiva pn preteku 15 ali celo 5 let in pa ustvarjalci, ki so se hoteli s predajo gradiva čimprj c tresti skrbi zanj - pa ugotavljajo muzeahi, da je »obravnavanje in proučevanje sedanjosti. , razmeroma ml^da dejavne st.« Vsaj tu pa je arniviftika kakSen korak pred zgodovinopisjem! SKUpoia kustosov za povojno obdobje (nekdanjih) muzejev revolucije in pokrajinskih muzejev je povizakr svoje delo s predstavihijo »teh naših 45 let« socialističnega oMobja s pomočjo drobnih listkov. Primeri bankovcev, "stopnic, vabil m dokumentov sc predstavljeni kot »drobna ogl-dal a eelotne družbene biti lr. njsne nadstavbec, kakor v uvodu kataloga razstave pse Janez Kos. Omenja tudi; da so želeli z razftavo opoLDri i predvsem na vprašanje »valorizacije gradiv za obdobje po 1. 1945« seveda z v dika muzeafcke usmeritve k široki vrsti sodobnega groziva. Misel o valorizaciji (gradiva po letu 1945) m ari "vistom orav nič tuja in morda tud ni naključje, da jo je zapisal nekdanji arhivih. Bolj kot to pa -e vredna pozornosti zanimiva urmeijenost muzealcev sodobne zgodovine tudi k drohnemu, "sakdani emu gracvi in »življenju na listkih* Razstava pre dstavlja obdobje 45 let v štirih sklupih prva povojna leta (kmečka in delavska družina, mladina), petde^ta leta (mlada družina, osnovna Šola), šestdeseta leta (d"ig družinrkega standarda, srednja šola 19(^2-1966. študij 1966 1971, vojaščina) ter sedemdeseta in osemdeseta leta (prva zaposlitev ir mlada družina). Kot razberem iz h^sedila v katalogu je pkvir teh pc glavij zgodba o kmečkem Janezu in delavski Mariji, ki se po vojni poročita, nato pa sledimo njima in njunima otrokoma skozi šolanje do sinove poroke V ta okvir pa so postavljeni posamezni1 listki, osebne izkazn ee, potrošniške nakaznice, račun za štedihik. vstopnice za kino, potne dovoljenja, potrdila o udarniškem delu, štafetno pismo »Našemu ljubemu voditelju«, mesečne izkaznice, razli čn< i etikete ir kreditne kartice ter vse kar sodi zraven. Muzealije, irh-valije in drobni tiski. Del razstave pa je pred- stavil še nekatere zbirke »listkov razglednice, znanke, denar ipd. Raz ¡tavni krtalog z 28 (neoštevilčenimi) stranmi je poleg uvodnih tekstov (Nataša Urbane, ki je tudi vodila postavitev razstave, Janez Koo, Rolar.Ja Fugger-Germadnik) prinesel tudi seznam razstavljenega gradiva pretežno iz zbirk osro;h muzejev, v zanimivem, mapi podobnem o itku pa tudi nekaj tipičnih listkov s Kratkimi komentarji o posebnih vrstah »listkov« (znamke rargledniee, etikete pivovarne Laško voščilnice) in o Primorski v tem času. Zamisel, dati obiskovalcu v roke take listke kot prave (ne le kuverto, razgledr._eo, temveč tudi pismo s stenčasa, živilskr nakaznico m spričevalo) pa je mikavnosti razstave dodala še svo; čar. Kaj ni prijetno odnesti z razrtave s seboj kar razstavni eksponat (čeprav le pr merno razmnožen)? Razstava, ki je gostovala v v č slovenskih krajih, je v L:ubljani dajala vtis povojnih sten-čarov, k |ih je k sreči dopolnjevalo nekaj zanimanja vrednih predmetov, k' smo jih imeli »še včeraj« domi Prav škoda je, da si je razstava prvi" , oborila zgolj poletni termin (1992) v sicer gosti serij! raz.itav v muzeju, kk deluje v Ceki-njvem gradu v Šiški, saj je dovolj zanimiva in tudi pedagoško pestro postavljena, da bi tudi šolnikom lahKo DOmagaia pri predstavitvi problemov zadnjih 45 let z vidika vsakdanjega življenja. Drupc je (bila) na ogled od konea 1992 do aprila 1993. Arhivi sto m pa bi (ali je bilo) tako skoraj vse znano: Histkc, ki jih je vse polno v upravnih, gospodarskih in privatnih fondih, so muzealci uvrstili v svoje zbirke z zbiranjem gradiva od pnvatnikov. K sreči so jih manj skrbele razmejitve med muzejskim m arhivskim gradivom kukor i;podbujalna vnema, ohraniti kot sledi preteklosti tudi drobne zapise vsakdanjega življenja. Razstava je lahke na eni stran- spodbuda z» široko-grjdnejšo valorizacijo arhivskega gradiva na drugi pa pomislek p.' razstavljanju sodobnega ari v-skega (predvsem enod:tnenzkrbel za Kulturne dejavnost, javni tožiLc za sodstvo itd. PNOO, ki je torej bil vrhuvn. organ oblasl v Slover.skcm prime tju n Trstu m so mu to NO odbori in odbori OF tuoi priznali, je poleti ly45 (ko prevzame za njim v coni A oolast ZVU) prilagodil svoje delo novim razmeram Dejstvo pa je, da je imel PNOO preko svojih od".ekov in oddelkov tako močan vpJiv, da lahko trdimo, da je v določenih področjih core A (npr. v okrajih Sežana. Nabreftna, Brd^) obstajale dvovladie, saj ZVU ni mogia uveljaviti svoje oblasti tako, kot je želela. Če so na pano"h predstavljeni osvobodilni svet za Trst, Narodna zaščita, akcije, ki jih je vodil študijski od: jk PNOO za sprejem Mednarodne razmejitvene komisije, potem bi bilo potrebno povedaf; da so delovali v okviru PNOO tudi ohranjeni fond FNOO, ki obsega preko 550 faidklov, nas potijuje v tem. Toliko le v podkr-pitev trditve, da bi ?NOO moral najti svoje mesto na enem od panoiev razstav- Drugj vsebinski sk'op je namenjen osvetlitvi vloge in dedovanja političnih strank. Osnovna zasnova je bila prav predstavitev piogramnv in delovanja političnih strank in organizacij, zato je ta del najobširreje zastopan. Po panujih in vitrinah sledimo Slovarske-italijanski antifašistični uniji (SIAU) kot nai močnejši orgar raciji, b je na tej razstavi res dobro predstavljena Sledijo KP Julijske krajine, Enotn' sindikati, Slovansko-■ talij ar ska antifasistična žerisku zveza, Zveza primorskih partizanov mladinska organizacija, slovenska organizacije, k: so deloval : zun ; SIAU, slovenska politična migrac ja (predvs m v zv;zi s šolstvom), italijanska stranke in organizacije, delovanje begunskih organizacij, Fionta za ne-odvisi lost Svobodne Julijske H-žave, skratka res zelo širok irbor, zar 'mivo dokum ntiraL in predstavljen 132 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI XV 19J2 Dogajnnje v coni A Julijske kra/tne v letu 1946 in sklepi mirovne konference pa sestavljajo tretji vsebinski sklop predstavitve. Dokumenti, fotografije, resolucije, letaki, stenča^i, Časop:si v obeh jiizikih govore o raznih predlogih ene m dni s strani, o protestih in sporih ter nam pr_-dočijo razpoloženje, kakršno ¡e bilo na tem nemirnem ozemlju do podpisa mirivne pogodbe v Parizu. Na razstavi je bilo predstavljeno gradivo, ki ga hranita Arhiv Republike Sloveniji; - referat za dislocirano gradivo in Goriški muzej. Razstavo Trst med Vzhodom in Nahodom spremlja katalog z istim naslovom (85 str), ki ga je pripiavila Nrvenka Troha. Metka Gotnbat Razstava Konstantin Wur7baeh (18181893), avstrijski b.opraf in leksikograf V kuf turno -informacijskim centru Križanke je 11 junija 1992 potekala otvoritev razstave, ki ji bila posvučena pomembnemu avstrijskemu biogra- fu in leksikografu Konstantinu Wurzbacnu. Razstavo je pripravil Dunajski mestni in deželni arhiv skupaj z Avstrijsko akademijo znanosti, in si-cir ob stoletnici izida zadnjega (60.) i rezka Wur'bachovega biografskega leksikona. Najprej je bila postavljena na ogled na Dunaju, zatem v Bf rchttsgadru ir. r.ato s posredovanj sm Zgodovinskega arhiva Ljubljana prenešena v Ljubhano in tu gostovala do 27- junija 1992. Avtor razstave, ki je bil tudi gost na otvoritv v Ljubljani, je bil univ prof dr. Petr.r Tsendts. Zgodovinski arhiv Ljubljana je na razstav^ sodeloval z viri, ki jih hrani in se nanašajo, oziroma govorijo o Konstantinu Wurzbaehu To so dokumenti o njegovem šolanju v Ljubljani, ko je obiskoval ljubljansko mrmalkc, gimnazijo v Ljubljani ter licej Dokumenti so se lepo vključili v obstoječi potek -azstave V te m pnspevku je moj namen podati poročilo o razstavi, in sicer z vidika oblikovalca, ki so ga razstavljeni dokumenti popeliali skozi življenje Konstantina Wurz^acha, ga seznanili z njegovo osebnostjo in delom ter posredno predstavili tudi značilnosti časa, v katerem je živel. Dokumenti so najpiej izpn Sevali rojstvo Konstantina Wunrbacha 11. apiila 1818 v Ljubljani, kjer je bil tudi vpisan v rojstno in krstno knjigo župnije sv. Nikolaja z imeni Edvard Konstantin Mihael, Nadalje sc nas popeljali v leto 1825, ko je začel obiskovati osnovno šolo v Ljubljani in bil leta 1827 tudi vpisai v častro (»zlato«) knjigo vzornih učencev glavne šoie v Ljubljani. Svoje šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani, kier ga je z letom 1833 tudi zaključil z uspešno opravljenim drupim humanističnim razredom V letih 1834-183* je ooiskoval filozofski študij na liceju v Ljubljani. Potem se je njegova neposredna vez z Ljubljano pretrgala, saj je odšel v Gradec študirat pravo, iudij prava pa je kmalu opustil m je 1837. leta vstopil v vojaško službo (30, polk v Krakovu). Februarja 1841 je postal podporočnik, kmalu zatem pa je bil premešč-.n v Lvov m je na tamkijšnji unive2i leta 1842 in 1843 opravil n^oreze in bil 6. juliia 1843 pro-mrviran za doktorja filozofije. Takrai se je tudi poslovil od vojaške službe in dohil zaposlitev kot skript or v tamkaišnji univ ;rzitetni knjižnici. Septembra 184« je bil premeščen na Dunaj kot sknptor dvorne knjizn.ee, dccembra istega leta imenovan za arh/atja v notianjem minististvn in aprila 18^9 za bibllioiekarja m vodjo novo ustanovljene administrativne knjižnice, ki je bila ustanovljena na pobudo groia Frar»*a Stadiona in naj hi služila kot pomoč pri delu vseh centralnih uradov. Wurzbuch je bil predstojnik kniižnice vse do upokojitve 1874. leta Pred tem je 1, 1859. postal ministrski tajnik in 18^9. leta vladni svetnik. Leta 1874 pa povoval tudi še ARHIVI XV 1992 Ocene in oorc -la o Dublik&ujah in iazstavah 133 v tistem času žreče usebe, Kmalu je prišlo do spora s Tipografskim literarno-art*stičnim zavodom, ki je bil pravni naslednik založbe Zimar-ski. Zatem si je priskrbel finančno podporo cd Akademije znanosti (19. oktobra 1857}, kasneje pa presedlaj k Dvorni in državn tiskarni, kjer so izčli vsi naslednji zvezki lek,ikona. Na razstavi je bu prikazan tudi vpogled v eno iz.ned tehmk, ki jih je Wurzbrch uporabljal pr svojem delu za «zdelavo leki ikona Zt njegovi sr.dobniKi so se namreč pritoževali nad vsebino in zanesljivostjt leksikona Tudi Avstrijska akademija znanosti in umetnosti, ki je od tretjega do Šestega zvezka delo subvencionirala, je za Wurzhacha uporabljala označbo komp-lator. Tako se mera vsak V/jrzbachuv biograf na novo soočati z vprašanjem o njegovi tehniki dela. o vrsti ui obsegi; kritičnosti do vrov. Toda kljub temu za leksikon velja, da je sad velikega znanja, otjaske delavnosti in d scipvne. Na korcu dokumenti izpričujejo tudi občutje zj grenjerosti, ki je pri Wurzhachu postalo skoraj vsakdanje v njegovih starejših letih, m Mcer zaradi domnevnega nepnznavanja njegovih zasiug. Umrl je 19. avgusta 1893 v B^rchtesgadr.u. Razstava je petrdiia ugetovuev, k. ji je zapisala Nada Gspan-Praselj, da je bil Konstantin Wurzbnch pesnik, pi:;ateljf ljubitelj umetnesti, bibliograf, poznavalec jezikov, skratka mnobo-stransk? osebnost, ki je tudi nam S)ovenc~m prinesla prvo veijo dokuj popolno in objektivno enciklopedično predstavitev, ne samr liitenmih ustvarjalcev, marveč vseh poklicev od sredine 18. do sredine ly stoletja, seveda v duhu avstrijskega patriotizma in privrženosti nemštvu Z gosto vanjem razitave v Ljubljani pa je bil dosežen njen namen: opozoriti na osebo, iti i.:haja j. Lj ubij ar» in je prispevala pomemben delež v avstrijsko kulturno zaklidnico. Sonja Anžič Šola za sestre: zdravstvene solstvo na Slovenskem, ob razstav Slcvjiiskega Šolskega muzeja V prostorih Slovenskega Šolskega muzeja smo si v mesecih od aprila do novcimbrt. Iy92 lahko ogledali raztiavo So!a za sestre - zdravstveno Šolstvo na Slovenskem, s katero nam je njen avtor, kustos Branko Šuštar-prikaza) rr_zvoj sestrskih Sol cd leta l^SS do 1992. Razstava je b«la razd-ljena na več vsfebinskih sklopov. Pričela se |e s kratkim uvodnim p uca-zom razvoja zdravstvene nege in skrbi za bolne m onemogle skozi igoaovir.o evropske civilizacije. Nadaljevala se je z babiikim šolam5 nato nas e poučila o negi bolnikov in kaiitativnih redovih, "poznali smo strežniške in bolničarske Šole v Ljiibljam in Mariboru, prikazala e strežniške tečaje v organizaciji Rdečega križa, predstavna je šoio za zaščitne sestre in v zvezi z njemm delovanjem tudi življenje naše prvt medirinske sestre Angele Brškrn. Kot posebr sklop je bilo prikazano partizansko zdravstveno solstve in na koncu nas. je popeljala skozi obstoječe srednje šole in višjo solo za zdravstvene delavce, Posameznih vsebinskih sklopov ne Želim razk-gati, ker bi s tem pričujoči zapis dohil nepotreben obseg, omenil pa hi, da smo lahko po avto j je vi zaslugi spoznali, da razvoj zdravstvenega šolstva pn nas ni mnogo zaostajal za njegovim razvojem v Evropi, oziroma ga je v primeru babiske Šole dohitel. Posebej sem vesel, da nas je opozoril na veliko vlogo kantnfivn:h redov pn razv iju sestrskih Šol ter pri negi bolnikov (tu je morda del razsijve, ki je govu ril zkJjuino o negi bolnikov in karitntivniti redovih nekoliko izpadal iz koncepta teme, ker nega bolnika ni nujno povezani i s Šolaninr nege valcem), saj ne smemo pozaba, da so bile tudi pi nas sestre in strežnice v bolnišnicah vsa; tja do konra druge .svetovne vojne v veliki meri nune, ki so se Šolale m skrbele za bcinike skupaj s svojim" laičnimi kolegicami. Ob sprehodu skozi razstavo, ki je s pismo besedo v ohliki take fotokopi arhivskih dokumentov kot tudi z fotografijami, muzeaiijami in dokumentarnimi tilmi ter diapozitivi dobre in pregledno predstavila razvoj zdravstvenega Sohtva (z izjemo visokošolskega študija, ki ni bil tema predstavitve) na Slovi ¡tiske m kot tudi na našem širšem, etničnem ozemlju, pc nam je koristen in predvi.-m zelo uporaben vodnik služil lepe obli kovan m vsebin ikc popoln razstavni katalog za katerega je avtorju razstave uspelo pridobiti velika število zunanjih sodelavcev in ga pn poročam vsem ki jih zanima zgodovino zdravstvenega 5ol-etva Ob tenr moram poudariti, da kata1og po svoji vsehini in tudi po obsegu nastopa ket popolnoma samostojna publikacija - tu mislim da si za razumevanje njegove vsebine ni potrebno ogledat: razstave, obratno, razumeti razstavo brez njegove uporabe, je bilo nekoliko težje. Kot obiskovalca razstave me je namreč nekoliko motilo, da ob razstavljenih arhivarja h in muze al ij ah. ki so sicer imele označeno vsebino in izvor, ni bilo nekih zgoščenih veznih tekstov, ia bi obiskov'Ica tudi brez uporabe Katfloga vodili skozi p.ikaz razvoja zdravstvenega Šolsiva f [i nas. Vsekakor pr je razstava Slovenskega Šolskega muzeja uspela plastično n vsebinsko bogEto raz-Sirit naše poznavanje zdravstvenega šolstvi in žal 134 Ocsne in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI XV 1992 mi je, da sem mjral pisati o raz>tavr v pre-tekLrn času in si je bralci ne more;j več ogledati, vendar pa Arhrv iziajajo le enkrat na leto Žiga Že'eznik I.udviL Zoizut, 1892-1977, Razstava ob stolotnici rojstva, Nova Goriea, september 1922, Pokraimski arhiv v Novi Gorici katalog, 21 str. Septembra 1992 so v Pokrajinskem arhivi1 v Novi Gorici odprii priložnostno razstavo ob 10C - letnici rojstva Ludvika Zomita, -lovensk..ga pernika, pisatelja, narodopisca, muzejskega ji arhivskega delavca; meža, ki ga je šele današnji čas >izbrsknl« iz pozibe in mu začel dajat' tisto mesto v slovenski družbi, k mu pripada, Končno pa, veliko slovenskih mož smo »čeli ceniti šele takrat, ko jih že zdavnaj hi bilo več mtd nam-(Ludvik Zorzut je umr' leta 1977). Arhivski dokumenti, ki prikazujejo življenje ji delo tega pfmembr-ga m ¿a so razstavljeni na devetih panoiih m v ¿tirih vitrinah. Med 61 dokumenti, lo so jih razen v Pokrajinskem arhi vu Nova Goric? (tu v glavnem hranijo gradivu, ki se nanaša na 'iorrutovo službeno obdobje od leta 1944 do upokojit« leta 1953) po:skali tudi v Go~iški knjižnici, G onškem muzeju, Inštitutu za novejšo zgodevino v Ljubljani, pn sorodnikih, prijateljih in sodelsvcih, je veliko zanimivih fotografij, dokumentov, ki obravnavajo njegovo delo, različnih objav v časopisih revijah. kol lariih ji samostojnih publikacijah. Ob tej priložncrfi so izdali tudi katal Jg, ki ga je ravno tako kot razsravo pripravila m uredila Ivanka Uršič, profesorica zgodovine m arh< visrka Pokrajinskega urhrvL v Nov Gorr Gre za nekakšen skromen (po obsegu ^amo 22 stranr) vodič po razstavi in Življenju Ludvikn Zcizuta, ki nam hkrati pokaže pot, po kateri bo maral iti raz'".koval ec, kr se bo lotil preučevanja njegovega Življenja in dela. Katalog se začenja s pesmijo Ludvika Zorzuta Mladih let glarniea. Pesem je izbrana iz njegove pesniške zb:rke Ptička bn. garea, ki jo je v počastitev pesnikove 80 - letnice izdala Mohorjeva Hruzba v Celju, Sled' kratek uvod, v Katerim nam Ivanka Uršič prikaž probleme v Tvezi z gredivim, Y\ so nastajali ob po-itrvljanju razstave m nam d? hknti že vedeti, kakšen Človek je Zorzut bil. Škoda, da nam m ponudila malo več podatkov o gradivu, ki ga hrani Pokrajinski arh-f v Novi Gorici, ostale institucije m razni privatniki. Zammivc bi bilo namreč vedeti, koliko in kakšno gradivo je zapustil za seboj Ludvik Zorzut. Osr^dnju tema kataloga je predstavitev življenja in dela Ljdvika Zorzuta. Na osmih straneh nam ga predstavi v celotnr podobi od njegovega rojstva 24. avgusta 1892 do smrti leta 1977. Zorzuta spoznamo kot vsestrar skega Človeka, mmo katerega ne smemo iti. S svojim delom se ie globoko vkopal v zgodovino Pri morke. Ko beste prebral1 tek«t, boste to sami ipoznali E iin« stvar, k; me moti pr tekstu, je ta, da avtorica ni bila dosledna pri navajanju opemb. Medtem, ko pn nekaterih delih teksta tečno navaja \ire m literaturo, ki jih je uporabljala, pri drugih to spregleda. Prave doslednosti ni tud pn seznamu razstavljenega gradiva, ki sledi. Avtorica razstave je namrjč obdržala označbe, kakišne imajo v posameznih inšti-tuciiah Ni jih poenotila. Na ta naein bi bil narejen nekakš-n red. Tako pa točno vrnimo, na k kšen narm »citirajo« gradivo v arhivu Instituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, arhivu Goriškega muzeja in Pokrajinskem arhivu v Novi Gorid. In medtem ko za nekatere razstavljene dokumeRte takoj vidimo, kje se nahajajo, za dmge lahko samo ugibamo (npi zapuščina Lud •oka Zorzut; t). BLitveni namen avtorice razstave in kataloga je bil seveda predstaviti /sebino raz itavljemh dokumentov kar ji je vsekakor uspelo. Vseh 74 dokumentov je predstavila res zelo temeljito. Na konru kataloga so navedem še viri in literatura, kt jih jc uporabila pri svojem delu, sledi jrm Se razlaga kratic, uporabljenih pn raz stavi in katalogu. Katalog je svoje poslanstvo dobro opravil. Prikazal nam je življenje in delo Lurhrjca Zorzuta. del njegove ".apušcine in nam da! vedeti, da st v b'ižnji pri V dnjosti ta človek za svoje delo zasluži še kaj več kot samo priložnostno razstavo in katalog pri katerem j. treba pazitr na finance veliko bolj koi na njegovo vsebino in kvaliteto. Boris Rozmaii \RHTVi XV 1992 Ocene m poročila o publikacijah m iazstavah L35 flkrojcj mu] li irti» t.Iui i: m, ■ . is".-ju J" ^ i .■.",.»,,-- Pnimlt• iferinitiT u i rlr TI |Y. um r »oUiini, lutol '»rt. "štor ton c*"lf- fiku .. . , _ lotuujjr . ir iti iia .-'o*l s^rlol t Jall iru"-Vtior a ime mriti jjuitltl oiiro.a i'0»rat: 3irkiT t» ti, i loki ur «oU. j ckoj»ll, Corlflib. i i 1 ]i -«»1 c t l^l' y TO Jl.ill 'flo^ijtl^. Oltr.Jol-Viti; In «-hi* t "jrloli. aidilog t SiM ui olili uHet) «I il.^J« ojoiarl-ti ,tu. □j t* D1 «or ) i ritTv kulturnih »roi. GlL »vi Cr»flr* li • t lS3-10C-I94;).lu.lo:rr. .. . . . . • - ..: «■"tliu ] sil tioa.,Ji *tl>jo n r'llr- i'«":»}^-itjin tudi uij riT jol j.-.antliot JrttiMl o» »i s 1o»lorto votml, Ij fi. il ■ iT»" t ot titi f fo tali a; ,.oi Ueot Itrija "EtTol'i -ajda« 11*0 »i^ati aadalai 't To»UKrr u_lc i tai ,1; ' '»a Blau J li tla jridlo* tiaTalaoiga Žito Ji o<£lo;* alulitratro 1 «a »it. tu J3 hI .] iT 11 ti uiasit 1 Ir .lin ] 3, Jlii n ■I TaBIM ai uriru* il yn ti* aakotrj) bi clia i i* j o, >r*a > projjbji^ doiroiiioji l»vo«.* m ■viajo raiLori.l «.i joSriti. rtflOljlti*i Jir.IT :oi. .litit Ji lt loti Idij. tr ililoo ■iaflajie«, j-tctlj;, kultirno r^odoTlo,»! oipOi.anlk,ot k-tiru it ai nit Tiijail toi*lniltl -,Vaji -lnikt lb IrJp tuu-tirjl- t>01 t "1 (U.III11 rib ' 11 ¡ni t 1 Bi SorLOO. 1 10 tljl «Cfliu; rit-1. t "OT? I .0 Tlllk.r, ¿UOtl ' «OTllkn, ]• tnn] J]'0iiL , —1 lijrljuii "ifiujl bjJ t. al to jio-rio. Iclat Ttjf t« "V;, Solk; n i ,t ,itar° Jptrrjt jfn krlno _m'i kikir JI". Ji bdo£o Lpo*sloTooskrt. Cirkiv Ji dalna ratnllBi'toA* r.*M vit taki j»ditiTlj0 tfsAnloiko toainbnoit il- T 1 mil] f A 0«Mil tiJ U-VuDOkltl UOval in .jglilu. llMtili- „rr 1. Ai I iT* Al i u*ar MHlJ Opuitl otLr a,da jtadlOll ii40T0 *«o4u u arntTo - ijui ji-1- T »»nji. S. 1, - 3.N.; ' t Si f Ti4oj.tr i^^lul xr .tfti ?ot Oorltii .uprllBkiuM Wtn. lor^Sliitf r ' te*- ir Luchik Zoriui se zav7tmi za ohranitev cerkve sv. R jkl v Solkanu (Fond: CtbLO Nova Gorici, 1952, ¡ip.si 1-100, PANG) lirami ni en m posojilnica v ^empstru 1896 t94b • razstava Pokrajinskega arhiva v Nnvi Gorici Že nekaj let jc ustaljena prataa Pokrajinskega ^irhiva v Novi Gorici, da vsak< leto postav! dve prLOŽnortni razstnvi v preddveiju arhivske stavbe. Razstave imenujemo priložnestne, ker jih postavljamo ob posebnih priložnostih, obenem pa želimo poudariti, 1a gre za maniSe, Čeprav ne vedno i.kromne razstave. Skozi prostor, ki ga napolnjujemo z razs.avamv grr vr.ta obiskovalcev arhiva, ki se lahke tudi nenamensko rezna" z arhivskim gradivom ali viaj z eno cd njegovih dej'avnosti. Vodilo razstav je pri dvsem predstavitev godiva iz našega arhiva Xljub temu, da so razstave manjše, jih vedno spremliajo katalogL s tekstom oziroma z razp.avo o terru in s kar- seda natančnim Jeznamom jksponatov. Katalogov ne dajemo tiskati, temveč jih s pomoči o računalnikih programov naredimo kar v arhivi1. Tudi razslava. ki je februarja 1992 zimenjala razstavo o arhVsk^-m gradivu društvenih fondov v nršem irhivu, je sledila opijanim namenom. Razitavn in katahjg je pripravila Alekj indra PavfiČ-Milosl. Odločila se je predstaviti arhivsko gradivo enegs izrr d fondov gospodarskih organi zarij v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici - fonda Hranilnic- in pouijilnic»! v Šemp' itru pri Gorici ob 95- obletnici ustanovitve, Omenjeni fond je po starosti ir ohranjenosti redkost-m:d gospodaiskim: fond našegt arhVa. Gradivo in seveda njegov ustvarjalec pa je zanimiv, ker se je hranilnica kot ena redkih slovenskih, ustaniv znala p;ilagoditi m ;e preživela tudi t^Žko fašist:čno obdobje. Iz ohranjenega gradiva je razvidno, da je uspela vse do 1P35. leta po:lovati v 13 b Ocene in po.L 'ia o publikacijah in razstavah ARHIVI XV i99/ sloverskem jeziku. V razpravi ki jo preberemo v katalogu, nas avtorica sistematične m jed-nato seznani z delovanjem hranilnice z njenim trajanjem in nam-;nom; z organ- zadruge in njenim članstvom, s hranilnim vlogam., ki so jih sprejemali in posojili, ki so jih izdajali, Hranilnica je začela poslovati 1897 leta, če v času avstrijske uprave, z denarno enoto krono, nato je v obdobju italijanske uprave poslovala z liro in nazadnje pc priključitvi k Jugoslaviji Še dve leti z dinarji Avtonca nam poruja tudi tabelarični prikaz poslovanja ¡kozi vsa obdobja, fibsehio razpravo o hranilnici je avtorica objavila v reviji Srečanja, St. 13C<92. V kj talogu je objavljen tudi nepogrešljivi del - seznam razf tav»je nih dokumentov. Razstava je bila, z izjemo m.kaj fotograitj iz fo'ografskc zbirke našega arhiva, postavljena skorai izključno z dokumenti fonda Hra nilnic^ in posojilnice v Šempetru. Plastična in nazorna predstavitev hranilnice s pomočjo cele palete njenih dokumentov (od računov, zapisnikov do plakatov in hraniln;h knjižir), obiskovalca m mogla razočarati Vlasta Tul Elektrarne, mlini. Žage, vodovodi ... v porečju Soče 1918 1943 - predstavitev dokumentov Tehničn.ga urada Goncar razstava Pokrajinskega arhiva v Ncvi Gorici Novembra 1991 je bila v gal riji Pokrajin skega arh*va v Novi Gorici poLtavJjena raz tav? o ehktramah, mlinih, žagah, vodovodih in diu^ih podobnih napravah v porečju Soče v obdobju od 19l8 do l943, te je v Času itahjansKe uprave pii nas. Razstava je opremljal katalog. Namen avtoric razstave m katnloga Ki tke Nusdorfer-V uk .anovič in Lilijanc Vidrih Lavrcnčič je bil predstavitev manj znanega, a izredno za nimivjga gradiva fonda Tehnični urad Gorica, ki ga hrani Fokrajirski arhiv v Novi Gorici. Gradnjo je bilo po drugi svetjvni vejni zavedeno med seznami dokumentacije, ki ga je jugoslovanska stian v Ki misiji za vračanje arhivov iz Italiie teijala od nasprotne ^tiam. Sedež Tehničncgn jrada je bil namr-i v Goriu, ki je po vojni pripadla Italiji, gradivo pa se je nanašalo predvsem na ozemlje, ki je v območju republike Slovenije. Del gradr/a je bil prevzet 1954. leta, del pa nekolike i kasneje Kako malo je bilo gradivo poznano, niso izpričevali Je obiskovalci razstave (Čudili so se npr. nenavadnim nafrtum o izkoriščanju Krnskega jezerc za pioizvodnjo elekjične energije, številnim malim vodnim napravam ki so do dane" v glavnem propadle), marveč tudi rami uprav-■alci s Se sedaj deluje iimi, a tedaj zgraj mirni vodn-mi napravami. Zanje je bila predstavitev dokumentacije, predvsem o električni ah pravo odki je, saj so v veliko prini.rih mislili, da je ■'zgubljena, ali pa kje onstran državne meje. L.čno izde Jan katalog nas tudi na kr^ko seznan z razvejem in delom T,liričnega uraoa, nato pa nam nekoliko natančneje predstavi različn< vodne napiave, Razstava je bila razde Ijena v ava deia. Enako zasnovo razberemo tudi iz kataloga. Prvi del poskuša s števfnimi malinr objekti (vodovodi, mlin:, žage, kuvaenice ...) enakom< mo pokriti vse porečje Soče. Drugi del pa prikazuj« splošne projekte italijar skih elek-triških družb o gradnji hidroelektrcrn pc 192i. letu, na*rte nertai:ziraiiih projektov m na koncu zgrajene hidroelektrarne v porečju Soče v obdobju med obema vojnama. V katalogu je zJo podroben in natančen ¿eznam .azstavljenih eksponatov Čeravno razstava zajema cas od 1918. do 1943. leta, pa so nekateri -ksponati tudi starejšega nrStanka saj jih je urad potre loval pp svojem delu. R izstave, ki so zasnovane na arhivskem gradi 'U, so navadno 7a oko manj zanimive. Omenjena razstava p» je bila va^ijiva tudi za oko, saj so bili na njej razgrajeni načrti, jkice in tudi fotografije pri dstavljenih objektov. Vlasta Tul ARHIVI XV 1992 Ocen.. in poročili, o publikacijah in razstavah 137 „Goriška :!veza** gospoT■ li iadn_q i- . ilittv fr£llV (u 11 llruf' a (Hj.i .dO 111 r m v Aorf.1i Zapisnik ~ rednega-pregleda zadruge: Hr*ntltitt* in pdafjnnlM v Si j,r\ CaiIcI I. Splolna rumtn. Frivlla. ♦ 1. Ali k hrani Uvirrik pravil I a odlok p vjlju v +/c ~ aadnd* ref^iteT? V 2. AH %t irvodt pnvll, kolikor |iti Ima udinui. Url-n|i|o r Irvfrnlkom pravil? (5 35 «dr. aak). &J/C,* ' 3, Ali MI K pni iti kako tprtifliniu? Kalire vtt- ^ V s*M ^ W« Ja apremambi? (I>"j|>e*niii nlno 1 premami*- fat+Jd* iLivttkri Ji i pri Lir jih ttniinilih.) Ati »C hiHliIrt ifolifnl i f f ' f iLivttirri h ■ | 1aj. ti v ? Ali Ima aadru^a pfavko, da anrc plafavall prkmj-bini n cdd Itto w)|? 5. AU ja tedanji okia| jadru^* prlirrfnu AU ipmd» del Ic^a nkiaj* I udi ■ tJrlofcrog kaka druga «uka udsuja? II. CluialvO, * *V Ali k je v i«h rfufa|ih ravnalo pri iprajtinan|i iiinov po dnVjfilDl pravil (§ V >? * 7. Ali m k 1 pr^dl eititf, kalnih ipra|im |i M jKdopuaten? ' I, AH k jc dmfta ara dno dnvotjanja aa aprjara Jur*tiinlh ko plošče, ki jO je izdelal kipar Viktor Gojkovic. Žar 'miva je bila pevorka konjev m Puebovih vozil po mestu. Sodelova1-' so tudi člani Kolesarskega kl^ba Pemtmna Pluj, ki so bili pravzaprav pobudniki obeležitve obletnice Puchovega rojstvr.. Raz tava v Srednješolskem centru je bila odprta en teden. ivako industrijo. Pomemben je tudi njegov kratek oris splošnih značilnosti industrijskega razvoja v obdobju med obema svetovnima vojnama, k« je bil v meslu v mn )gih prm erih težj. in manj za nesijiv kot v prejšnjih časih. Zak:.j sem v uvodu poudaril, oa je to arhivska raz-tava? Zato, ser jo je potrebno, kljub zanimivi postavit/i ne eamo gledati, pač pa tudi brati. Lujz 7iáan ARHIVI XV 1992 Oc^iie in porocilii o publikacijah in ra^stavan 139 I" r i) vila ■ t k ^ " XIl hranilnico in posojilnico v Šempetru pri Gorici, regij t rov itn o i-fidrn^n x neomejeno zavezo. - I. Tvrdka. sedež in namen društva g 1. TvrdI a zadrugo sc glasi: hranilnica in posojilnim « Scnq>eh-n pri Gorici, rcr/islrova>i(t sadmrja z neomejeno zaveso Zadruga ima tivoj s.-dcž v Šempetru pri Gorici. § 2. Zadruga unn naimm razmere svojih članov v nravnem in gmotnem oziru zboljšati, v to svrho a) prejemati donfir (hranilne vloge) na obresti; h) dobivati si denarna jrcdntva s svejim zadružnim kreditom, in c) dajati posojila. II. Zadružna denarna sredstva. § 3. Denarna sredstva so: a) zadružni delcii; h) hranilno vl^go; c) denarji, katero zadruga na posodo ali v zajem jcmile; d) ro7.(.Tvni zaklad; e) vpisnine. Prva p/avila Hranilnice in posojilnice v ŠempeU pri Gorici, avgust 189^ (Fond Hranilnica in posojilnica v Šempetru pn Gorici, PANu) 140 \RHIVI XV 1992 Osebne vesti Ob šestdestletn-i Mariji Oblak - Carni Dne 20. decembra 1992 je praznovala šest-defetletmeo Tvojega življenja Marija Obl&k-Čirni, direktorica Arhiva Republike Slovenije, Rodila se je v Krmjlju na Dolenjskem kot drugi otrok v delavski družini Antena Oblaka in Roze, rojene Pšenica. Utro*ka leta je preživela v Krmelju in Mokronogu, odraščala na Verau pi Vrhriki, življenjsko ustvaijaina pa v Ljubljan. Syoje znanje je pride bivala najprej v »učilni t dani« v Mokro-njgu; zaradi vojnih razmer je nrvjpre tam ob. skovala »partizansko* g'mnazije, zatem pa gim nazijo v Novem mestu, po prešel m na Verd pa beugrajsko gimnazijo v Ljubljani, kjer je matu-nrala leta 1951. Po maturi je Študirala zgodovino na Filozof: »ki fakalteti v Lj ubij ar in je dipbrrirala 3. oktobra 1957. Že v ikvin Studi; >kih obveznosti je obiskovala tedanji DriUvr arhiv LRS ob tem pa je spcznavala mikavnosti arhivskega deia Zate m naključje, da se ie po uspešno končanem študiju zaposlila v arhivskem oddelku Muzeja nanj dne osvoboditve, Leta ly5y se je z reorganizacijo Muzej? narodne osvoboditve arhivski oddelek odcepil iz muzeja m e prešel v sestav Instituta za zgodovino delavskega ^jtav a. Manja Oblak-Čarni pa i; podíala arhivar v arhivskem oddelku omenjenega Inštituta, Maja ly60 je uspešno opravila arhivski strokovni izpit. Urejanje in strokovna obdelava arhivskega gradiva s področja narodnoosvobodilnega bc'a je zaradi svoje strukture zahtevalo poseben pn¿.op, ki ga je j ubi'an tka uspjšno uveljavila, in prav ta uspešnost je pripomogla, da se je sorizmerno hitro vkliueila v krug najvidnejših slovenskih arhivskih strokovniakov. Junija 1973 je položila specialistični izpii kot arhmst svetovalec za arhivske gradivo, nastalo pc letu 1848 in za gra divc arhivskih provenienc s področja narodno-o svobod i1 nega 'aoja. Maja 1974 je b'la prevedena v naziv višji arhmst, 11 decembra WS pa je pndob "a nai'rv arh -sk svetnik. Po upokojim Jožeta Mačka, dolgoletnega ravnatelja Arhiva Slovenije, jo je leta 1974 na nie-govo mesto na predlog dJovnega kolektiva Ar hi va Slovenije Skupščina SR Slovenije imenovala za direktorico Arniva SI oven' To delovno mej- to ¡e Marija Oblak-Čarni zasedala od julija 1974 dalje, s presledkom 19S4-ly8« m ga zaseda še danes. V ietih 1984-1988 je bila republika svetovalka m namestniea direktorice Arhiva SR Slovenije F,me T 'mek. Delo Marij ; Oblak-Čarni moramo razdeliti na dre obdobji, m sicer na obdobje med letoma 1957 m 1974 in na obdobje po letu 1974. Skozi obe obdobji pa je veiiko dela posvetila Arhivskemu društvu Slovenije, Zvozi društev arhivskih delavcev Jugoslavije in Skupnosti arhivov Slovenije. Z nastopom službe kot arhivar pripravnik v arhrskem oddelku Muzeja narodne osvoboditve v L jubi ar . leta 1957 m kasneje v Arhivi i Instituta z' zgodi jvino delavskega gibanja, je Marija Ob'ak-Čarni strokovno obdelovala arhivsko gradivu partizanskih prov.nienc, ga urejala, popisovala m izdelovala pripomočke ra uporabo. G ohranjenesti tega grndiva i"1 njegovi ureditvi je na arhSfskib posvetovanjih z referati in koreferati seznani J a slovenske in jugoslovansko arhivsko javnost Z izborom dokumentov je sodelovala na arhivskih razstava1" Sodelovala je pn izdelavi kronologij dogodkov NOB m pri objavljanju dokumentov o ljuaski revoluciji v Slov en. ., kjer je bila sodelavec pri knjigah 14, kot soavtor pri knjigah 5-7. V easu 17-1etnega dela v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega g1 banj a je po-staia eden izmed boijšfh poznavalcev arhivskega gradiva za oodobje 1941-1945. Z nantopom službe v arhivskem oddelku Muzeja narodne osvoboditve je pestaia Član Arhivskega društva Slovenije. Že leta 195y je bila kooptiraca v društveni odbor, leta 1968 pa e bila izvoljena za predsednico društva predredo-- ala mu je du leta 1976. V letih 1965-1959 je bila član uredniškega odbora ArhivJta, časopisa Zveze društsv arhivskih dilavcev Jugoslavije, v letih 196M976 pa je hila kot predsednica Arhivskega društva Slovenije član udbon Zveze društev arhivskih delavrev Jugosla* je. V Arhivsk m drrStvu Slovenije je sodelovala sprva v društvenih akcijah ob arhivskih tednih, sodelovrla je na pisvetovan !h arhivskih d< lavcev Siovenije m na zveznih posvetevaniih, kjer je z ARHTVi XV 1992 Osebne vesti 141 referati in d^kusijam tudi prispevala k napredku arhivski stroke in arhivsko službe Sodelovala je pri pripravljanju priložnostnih razstav kot na pn mer ob kc ngresu Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije na Bledu leta 1961, s prisp'vk,, ob-javljen-mi v časopisu, pa je prisp vala k popularizaciji, in osvešcanju o pomenu arhivska službe v Sloveniji. V času njentga predsedovanja Arhivskemu diuiitvu Slovenije so b-la speljana skupaj s Sekujc za narodno in občo zgo Jovino pr SAZL zelo odmevna po-vetovania c objavljanju virov za zgodovino Slovencev; rezultat teb posve tovanj je bila objava publikacije z raslovom Pro-^ram edicij virov za slovensko zgodovine (Ljubljana, 1972) V času predsedovanja Marije Ob-lak-ČaTii je Arhivsko društvo Slovenije izdalo nasi dme publikacije. Arhivi v Sloveniji (Ljubljana, 1970), Program edicij viro" za ilovensko zgodovine (Ljubljana, 1972), serija učbenikov Ar hhska t ihnika (Ljubljana, 1972), Arhivistiki- (Ljubljana, 1973), Zgrdovina arhivistike in arhivske službe (Ljubljana, 1976). Leta 1974 je društvo zariavilo izdajo serije Virov, za katero je prof. dr. Janko Pleterski pripravil Poročilo avrtrijske vladne komisije o političnem preganjanju Slovencev v letih 1914-1917 (Ljubljana, 1980 in ly82). Arh.vsko druitvo je ob 50 letnici neizpolnjenega Arhivskega sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo junija 1973 Dripravilo posvet n objavilo Odprto pismo o tem vprašanju. Odprto pismo je bilo natisnjeno v štirih sv ;t jvnih jezikih in bile poslane na razne naslove doma in v tujini, med drugim tudi veleposlaniku Republike Avstrije v Jugoslaviji, generalremu sekietariu Organizacije združenih narodov, Mednarodnemu arhivskemu sveiu v Parizu, Zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve Juge slav je, mr ogim Časopisnim uredništvom ter posameznikom Odprto pism" je bilo objavljeno v več caropisih m je bilo deležno velike pozornosti Ta fJccija Arhiv -skega društva Slovenije ji; tudi pripomogla, da je Republika Av«tnja leta 1975 sporočila, da je pripravljena obnoviti leta I960 prekmienr arhivskega pogajanja, na osnovi kat irih je bila vrnjena Slo/eniji in Jugoslaviji v desetih predajah precejšnja količina dragocenega arhivskega gradiva žal pa so pogajanj zaradi sedanjih politLČnih razn:;r ponovnu zastala. Mariia Oblak-^arm :ma tudi pomemben delež za izhajanje slovenskega arhivskega strokovnega časopisa Arhivi. Ideja za izdajanje tega časopLa je bila prisotna že v času njenega predsecovaiija. Na posvetovanju arhivskih ddavcev v Slovenj Gradcu leta 1974 jr bil sprejet sklep, da bo društvo začelo i^dajrti svoje glasilo, pripravilo je zasnovo časopisa in imenovale uredniški odbor, v katerem je b:Ja Marija Oblak-Čarm odgovorna urednica Prva številka Arhivov ie bila posvečena objavi ref :ratov s posvet >vanja v Slovenj Gradcu; zaradi nenavadnih zapetljajev je izšla Šef-, leta 1978. Na posv tovanju v Slovenj Gradcu je bil sprejet tudi sklep, da se pc sveti pozornost sistematičnemu izobraževanju arhivskih delavcev na srednji, višji in visoki stopnji. Razgovori za pouk arhivistiki! na višji in visoki stopnji so potekali na oddukii za zgodjvino Filozofske fakultete v Ljubljani, arhivisU pa sc pr, dt. Žili Študijski program; študij arhivistike na Filozofski fakulteti pa se je začel leta 1978. V čas jubMantkinega preds jdovanja Arhivskemu društvu Slovenije spada tudi začetek praznovanja Dneva arhivov v - Sloveniji. Za Dan arhivov je bil proglašen 20. oktober, Za Dan arhivov sc arhivi v Sloveniji pripravki posebne raz stave in druge prred:tve, širši iavrosti odprli vrata svojih skladišč, ob-skovalrem pa predstavil5 svojo dejavnost. Prihod Manje Obluk-Čami za direktorico Arhiva SR Slovenije leta 1974 pomeni pomembno prelomnico za Arh.v SR Slovenije kot tudi za njeno nadaljnje delo. Ko je prišla v Arhiv SR Slov :nje je bila brez rzkuienj za vodenje tako pomembne k-jlturno-upravne republiške institucije Arhiv SR Slovenije je bil takrat v stagnaciji, izgradnja in sanacija arhivsk;h pre štorov in skladišč je bila ustavljena, arhiv žc več let ni pribobil nobenega novega strokovnega de lavca. Novo arhivsko skladišče ob Rožni ulici je bilo gradbeno dograjeno, ni pa bilo opremljeno, da bi se vanj namestilo arhivsko gradivOj k: je Dilo zloženo na k ip h. Po prihoau v arbiv je v sodelovanju s strokovnimi delavci p opravi1 a dolgoročni načrt o sanaciji Arhiva SR Slovenije za obdobje 1975-1984. s katerim naj bi se doseglo do neke meje normalno delovanje Arhiva SR Slovenije. Z veliko vnemo, s svojim zanimanjem in ugled im in ob pomoči celotnega, sicer maloštevilnega delovn ga kolektiva, je uspela, da se je program sanaeije Arhiva 3R Slovenije m dalj r,val pc dolgoročnem načrtu Republiška skupščina je leta 1977 sprejela sklep o sanaciji arhivskih zgradb, to je Virantove hiše m Gruberjeve palače, v katerih so bila načrtovana arhivsko skladišče, upravni prostori arhiva ter restavratorskj-konrervatoraki laboratorij Tri leta po dograditvi nove skladiščne zgradbe ob RoŽr: ul:ci je bila nadzidana še četrta etaža arhivskih skladišč, s tem se je pridobilo prostor za okoli 1 500 tekočih metrov arhivskega gradiva S sanacijo arhivskih skladišč je arbiv prdobil sodobno tehnično onremo za arhivsko gradivo, arhivska skladišča pa k'imatske naprave. V času sanacije A-hrva SR Slovenije je arhiv pridobil Še skladiščne orostore v obnovljenem gradu Lisičje pn Škcfljici (leta 1984), obnovljeno je bilo tudi dislocirano arhivsko skladišča ra Cankarjevi ulici v Ljubljani; žd pa zaradi stabilizaci skih iazm:r 142 Osebne vesti "\RHTVI XV 1992 celotna sanacija Arhiva SR S loven -e z načrte vano novogradnjo ni M a izpeljana po predvde nem načrtu. Z izvedeno sanacijo je arhiv prida bil za več kot 15.000 tekočih metrov arhivski'-skladišc s sodobn-mi kovinskim policami. Arbiv SR Slovenije se je s sanaiiijo postopno približeval ravni in funkc delovanji arhiv w v Srednji Evropi. Pomembno pozornost je Mer a Oblak-Čarni posvetila povezovanju Krniva SR Slovenije z drugimi kulturnimi. prosvetn mi m znanstvenimi zavedi v Sloveniji kot trdi arhivi v drugih jugoslovanskih republikah in pokra, lah. Omogočala je oglede številnih arhivov po Jugoslaviji, kier so se strokovni delavci seznanjali z arhivska prakso in strokovnim delom v poftsnnefnih obiskanih arhivih. Strokovnim delavcem jc omogočala ude ležbe na arbiv =kiii poi vetovanjih ui Kongresih, ki so jih organizirali Zveza društev arhiv:,Kih de lavcev Jugoslavije in poScjnezra republiška dru štva, na katerih so tuai s'ovenski strokovnjaki aktivro sodelovali pri reševanju obravnavane arhivske problematike Jubilantka si je veliko prizadevala za povečanje kuhurnc-prosvetnega sodelovanja slovenskih arhivskih strokovnjakov z arhivi v inozemstvu, v katerega niso bili vključeni le arhivski delavci Arhiva SR Sloveniie, temveč tndi delavci iz ostalih slcvemkdi arhivov Arhivski delavci Slovenije so se s tem [poznavali s strokovnim delom pomembnejših evropskih arhivov. VJiko skrb je Manj a Oblak-Čarm posvetila mladhi arhivskim kadrom in njihovemu strokovnemu delu. Bila je med Dobudnud za strokovno usposabljanje arhivskih delavcev v arh vih n arhivskih delavcev v regisiraturah ustvarjalcev arhivskega gradiva. V Arhivu SR Slovence so se organizirali arhivski tečaji za arhivi?tc; oripravni-kr, posamezn im pripravnikom se je omogočalo kraj&o prakso s katero so se seznanili z arhivskim gradivom in strokovnim delom v arbhu, Arhivski strokovn: delavci Arhiva SR Slovenije so za arhivske delavce v registraturah ustvarjalcev arhivskega gr„diva pnpravih posebne tečaje, namenjene njihovemu usposabljanju za deiO z dokumentarnim in arhivskim giadrom. Po priliudu Marije Oblak-<*larni v Arhiv SR Slovenije se je okrepila tudi kulturne-prosvetna dejavnost. Ob njenem prihodu je .Arhiv SR Slovenije za 30 letnico svojega delovanja pripravljal arhivsko tematsko razstavo Nacionalni in socialni programi pri Slovenoh od leta 184° dalje. Taki i se je vključila "v pripravljanje razstave. Razstava je bila najprej postavliena v Ajdovščini, nato pa še v drugih krajih po Sloven.ji, V naslednjih letih sta bili pripravljeni še dve i jdmevni tematska razstavi, k. sta bili postavljeni v jte^ilnih krajih po Sloveniji. Vse tri tematske razstave je Ari iv SR Slovenije postavil tudi v razstavnih pro štorih Sroske narodne biblioteke v Beogrado, razitavo Nacionalni programi pa tudi v Prištini. V času jubilantkini;ga vedenja so Wle v ArKvu SR Slovenije postavljene še štiri tematske in tri občasne razstave. Za vse razstave so bili pripravljeni katalogi razstavljenih dokumentov. S posredovanjem Marije Oblak-Čami so bile ljubljanski javnosti na ogled nekateie uspešne arhivske razstave Arhiva j'uguslavije in Srbske narodne biblioteke z Beograda in razstava Pokrajinskega arhiva iz Prištine, ki so imele ugoden odmev v slovenski politični in kulturni javnosti. Po prihodi1 Marije Oblak-fVni v Arhiv SR Sfovenij;: ir po sanaeiii arhivskih skladišč je nas 'alo vprašanje prevzemanja in urejanja filmskega arhivskega gradiva. Jubilantka se je soočala z žgočim vprašanjem dediščine fdmskcga gradiva po Triglav filmu, kasneje p¿ še Viha filmu, ki ni izpolnjeval obveznosti za izročanje filmskega ai hivskega gradiva Arhivu SR Slovenije. Številni razgovori med Arhivom SR Slovenije in predstavnik Viha filma niso uspexno rešili vprašanja izročanja filnskega gradiva; to vprašanje je bilo rešeno šele s posredovanjem Republiškega komiteja za kulturo in Kulturne skupnosti S'o ve rije. ki sta finančno omogočila kopiranje filmov za aihivirnnie v Arhivu SR Slovenije Jubilantka je nrdalje posvetila vetiko skrb zbiranju in hranjenju arhivskega gre liva pomemonejših občan jv, slovanskih kri finih, javnih političnih dejavcev. Z aker, ami ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju je Arhiv SR Sloven je na njeno pobu do pripravil in razposlal najvidnejšim slovenskem političnim, kuiturn;m in javnim dehvcem posebno vab''o. s katerim jih je opozoril na pomen obra-njana ni ihovega osebnega arhiva in jih prosil, naj izročijo svoj osebni arhiv Arhivu SR Slovenije. Odziv na poslano vabilo je bil zelo ugoden, tako da je Arhiv SR Slovenije v zadnjem desetletju postal bofatejši za številne osebne arhivske fonde najpomembnejših slovenskih kulturnih m jvmh delavcev polpretekle dobe. V sestav Arhiva Republike Slovenije je leta 1989 prišel še ZgeJovinsKi arhi" CK ZKS, leta 1992 pa še arhiv Ir.štituta za novejšo zgodovino. Pr irave za zved!"0 prikiiucitve obeh arhivov z vsem arhiv-sk m gre Jivom m njih'jvimi kadn je vodila Ma-nja ONak-Čarni, Pi memhno delo e jubilantka opravila pri založniški dejavnosti v arhivu. Pod njenim vod stvom in uredništvom je arhiv začel izdajati serijo Virov za slovensko zgodovijo v okviru kai.eie so bili objavljeni Dezelr.ozbo~ski spis: kranjskih stanov, knjiga I (1980), knjiga II (1986) ter nadaljeval s seriio katalogov k arhivskim i azsla^am in serijo inveníarjev pomembnejših arhivskih fondov m zbirk. S sve jimi publikacijami je Arhiv SR Slovenije začel arhiv: xv 1992 Osebne vesti 14? izmenjavo publikacij z drugimi arhivi v Jugoslaviji ¿D inozemstvu ter drugimi kulturnimi zavodi. Po obovitvi arhivkih pogajanj z Avstrijo za vračanje arbS^kega gradiva po arhnskem sporazumu iz leta 192^ protokolu iz le*a 1953 je bila Manj a Oblak-(%rni kct direkt-irica ArhS^a SR Slovenije nepogrešljiv član slovenske in iugo-slovanskt delegacije za izvedbo tega sporazuma. S poglobljenim delom v obsežni ir. kumplicirani problematiki arhivskega sporazuma in obsegih juge slovanskih zahtev je v razpravah ekspertrih skuDin in na sejah mešane kormsije pripomogla k prenekaterim rešitvam, ki so bile sprejete po dolgotrajnih pogajanjih, Kot direktorica Arhiva SR Sloveniji je jubi-iantka tudi članica slovenske delegacije za vračanje arhivskega gradiva iz Italije po Osimskih sporazumih S pomočjo arhivskih strokovn akov Arhiva SR Slovenije in pokrajinskih arhivov v Kopru in Novi Gorici je pripravljala podlage za pogajanja. Pc tazpadu Jugoslavije je Manj a Oblak-Carm po tala Članica slovenske delegacije za rešitev vprašanja nashdstva kulturne dediščine po iaz-padli Jugoslaviji. Vodi podskupino za arhive in sodeluje na iazg.ivorih v Biuxelesu v okviru Mirovne konfcrence o Jugoslaviji. Veliko odgovornih nalog je jubilantka opravila v okviru Skupne sti arhivov Slovenije, Kot direktorica Arhiva SR Slovenije, kjer je bil sedež skupnosti, je skrbe'a za izvajanje njenega programa Njena naloga m bila omejena le na .Arhiv SR Slovenije, jaj so bile skupnosti naložene usklajevalne naloge arhivske službe v republiki- Posvetila se je roševanju problematike pokrajinskih arhivov v Kopru in Novi Gorici, ki sta v tem času delovala v najtežjih razmerah brez ustrezmh skladiščnih in delovnih prostorov Z velikimi napori skupnosti arhivov Slovenije in po posredovanju pos-mezn;h delavcev Arhiva SR Slovenije je v K spru in Nov5 Gorici ie prišlo do sprejemljivih rešitev in sanacije v obeh pokrajin skih arhivih Skupnost arhivov Slovenije je pod njenim vodstvom opravila pomembno delo pr izobraževanju strokovnih kadrov v arhivih, obno vilo se je vpr."Sanje financiranja zgodovinskih in pokrr.jinskih arhivov, poenotile se je strokovno delo v arhivih, urejalo se je mednarodno ku'tur-no-prosvetno izmenjavo ;n ev_ dentiranje arhivskega grrdiva v inozemskih arhivih, ki zad;va Slovenijo in Slovence, Izboljšalo se je sodelovanje med slovenskimi arhiv« Zelo pomembno delo je oprainla skjpnost p i pripravljanju Zako na o naravni in kulturn' de ¿'¿čin! ter pri izdelavi podzakonskih aktov. Podlage za zakonske določbe in za podzakonske aKte so pnpmvili slovenski arhivski strokovnjaki, o njih je potem razpnvljala skupnost, 16 jih je nato posrediivala Republiškemu komiteju za kulturo v nadaljnji postop:k. V okviru stcunnosti so bili tudi pripravljeni seznami ustvaijaleev arhivskego ¡rradiva, na osnovi katerih so pc >amezni arhbi v republiki opravlj^i prevzemanje arhivskega gradiva Ko je bila na osnovi Zakona o naravni in kulturni dcdišcini ur dokumi itila o go diinjieama oktobre Insti.ut za izuČavan1; i uir;£kOg pokrt-ta. Beograd 1967 815 stran (slovenske lciake izb.aia skupaj s sodelavk mi) >kmži- Kranj v tfOB, Kranjski dxii.uk, 1970, str. 24-31 ArJ-^vaka Eitalnica in njeni opremil, Arhivski tehnika, Ljubljana Tt72, sir, 195- 98 Nepopra fljivc. 9 .oda - Zgu" tjenega ali uničenega gradivi ni mogeče nadomestiti (Stanje arhhski stutbe v Sloveniji), De.,« 12. 5. 1973, str. 20 Ob'ivjjanje virov iz obdobja narodnoosvobodihi ga boia, Arh.,ist XXI v, it 1, 1974, str 3M2 Dvajset let A'hivFkega drufva Slovenije, Arhivi L, 1, 1978, str. 7-10 Osnovi orgaiuzacij~ si očnog radi u aihivim i SI HJ, Aihi risi XXV ii 1, 1977, str. 153-197 (soaVor) O iskani i in ucorabya^ju i rov m literature o okupai Jri sisbimih in NOB v Sloveniji zp leta 1951 (v tj ;odovinskm krakih na sred) jih ioiab) Mladim 21 oktobu 1976, str. 15 Arhivski, g-adrvo za zgodov_io KormuJ^tifne partij? na Slovenskem, 'jhivist XX- "3, Beegrad 1971, A str. 83- Ob dnevu urhivov, Arhivsko gradivi v Sloveniji po osvo-bodii/i, Lpoijana lv78 (ad. Arhiv ikn druftvc Sioveuije\ str. 11, 11 Vsak nvod ima pnvico do svejih arhivov (o ncizpolnj-rdra Ahivskian sporazt-uu z Avstrijo*, Delo 13. ipnla 1974, sobo' la prilog ', sti 21; Nai t sdnik, Olovec, 16. maja 1974, str 3; »Avstrija je kriva, da pogodbe niso izpolnjene*, Slovenski vestnik, Oelovec- 3. maja 19/4, str. 2 Načrtovanje in gradnja aihivsLe stavbe, L posv -tovîaje, Arhivi 1979, ArhivVo druitve Slovenije in organizacijski odboi Maribo. 1980 'soavtor) Organi ljudske oblasti na Slovanskem med leti 1941 1944 in njihovi arhivski fondi, Arhivi 11. Lmbljna 1979, str. 51-56 K progpmirariu dela v arhivih, Arhiv ist X^X, 1, 198J, str. 25- 26 AitivsL služba do leta 20C], Knituraa sicupnost Sloveniji:, Študije in gradivi, 16/.983 sU, 5558 Pomembne ¿g xiovuiski. obictnice in irhivi, Arh>vi 1985, št 1-2, str. 97 Strokovr, obdelava in poj^sovanic oradr/a druzh ;no-političnih organizaci1 Arbm VI, Ljubljana 1-J83, ft. 1-2, ¡.»j 45-49 Arhhi v Sloveniji v letih 1945-1950, Arhivi XHL Liubljanr 1990, it 1-2, s1' 83-92 Fiimski Luhiv v Prag^ Obvestila Arhiv: Ri VU, iL 4, Ljubljan". 1991, str. 4; 47 O arhivilt Pos ovni dnrvnik »Dizmow kroniki«, založila Mladik-, Ljubljana 1951 OrgînLarija .uhivskt službe v Sloveniji, Arhivi XIV- Ljubljana 1991[ it 1-2 str. 27-31 LjudsL. obiast na Slovmskem 1941-194% Kočevj< 19/3, katalog (¿0( slovi la) Nadonaliu in soeialr1 progrpmi pri Uovencih, Ljubljani» 1975, k?mlog (sodelovala) Kadrovska pibbi ¡matika v irhivih, Sejni upisnild Skupičin'. Socii JistiČne republike Slov .nije, Ljubljani 1974 (57. se a, 15. maja 1973, točk? 16: Osnv'ek zakona o spremer_bah in /jpolnitvah zakon? o arhivskem padivw in arhivih str. 99) 0 na'ogdh in Jdu aihtvov, Sejni upisiuki Skupščine republiki. Slovenije, Ljubljana 19 r8 (55. seja, 14. deembra 1977 toikr 7: Informacija o arhiv Jci služb! SR Slovéni e, ki jo je skupščini predložil v obravn, vo IS, str. 229-^33) \rhivsJ.,") grtjdivf: je temeljna mfortraaja o razvoju r'-ufbe, Obv^ČanjC n od oianje, 4, Fjubliana 198?. Vscz^czni zrrnstveno-raziskov 1&! inštitut za dokumentatisti-kn in arhivistiko VNID/iD) v Moskv^ Raziskovale. , 12, Ljubljana 1982, str,' 4Ü1-402 Temelji tiaie »Keopsovi puratiide«, Govori d'rektorii a Arniva SR Slovenije, spraiei »1 je Suvko Fras, Naši 1 izgledi 1, 38, 6. 10 L98C, it 19, „tr. 564 Zasedi nje jugoslovan^ o-:'.alijansk" arhivistiEm komisije v Rimu junija 1J90, Aihi/i XUI, Ljubljana 19%, it 1-2, str 154-15:5 Lizih Jančar-Majda. Fnciklo* dija Ji goslavije 1960, 4. zv. L^stik Jože, liicik) apc/.ija J-igoslavije 19ö2, 5. zv. Pr-atoni Zdenk*. Tijda, .Vrhivi II, li"9, Et 12, str. 117118 Junko Lista. In me-noriam, Arhiv. Vi, Ljubljana 198?, it 1-2, str. 177-178 Dr. Fran Zwi"cr - osemdeset' Mik, Ar h M 1985 it 1-2, str. 16S-17C Dr. Tone Firenc je i.stdesetletrik, Arhivi XI Ljublana 1988, it 1-2, str. 122-123 Fna' Zwitter (24. 10. 1905 - 14 4. 119PB1 - Arhivi in Paä rojaki na tujem, Arhivi XD ŠL 1-2, 1989, str. i08-109 Maria Vetbii - petlnsedemd^ Jemica, Arhivi XÜ, 198y, St 1-z., str. 112-113 ARHTVi XV 1992 Osebne vesti 145 Ivan Nem imi - f stdesctuitnik, A-'iivi XIV ft, 1-2, iMï, str 123 124 Dr. Vasilij Mclik ■ sed-rmrieset'.cinik, Arhivi XTV it. 12, 1991, str '24 Jože M ik, In uemorùm, Delo, Ljubi m 28. januaija 1997; Obvestil : Arhiva RS Vm,: it 1, 199? str. 4"-49 Knjige (Izdaje vircv) Dokurnti ljudske revoturaje v Sloveniji, krjiga 1, 1962, knjiga 2, 1964, knjiga 3, 1966, knjiga 4, 19o8 (sod« .ovala) Dokument ljudski, i rvohicij'e v Sloveniji knjiga 5. Ljubka-na 1978. stiani £04 (sorrvtor) Dokumenti ljidskc rcvjhiaje v oloveniji, knjig? 6 (marci -i pril 1943), Ljubljani 198] stiani 392 foavtor) DokiimenL ljudske revohleijt v Slovniji, knjiga 7 (maj -junij 1943), LjuMjaua 1989, ¡trani 762 ¿oavor* Occne in poročila PcroČr o dehi Arh-vskega arnitva Slov nije za leto 1971, /-hivist XXK, 11*72, it 3-2: str. 211 Pcrottiu o d Ju iixdni&kcg& odbo, Arh*Ysk~ga druS Sloveniji, na občnem jtoom 18. maja 1979 v Ljubljani Arim* D, 1979J it. 1-2, s'i. 74 Studii Jd arhrsld obe k v Sovj. ski zvezi, Arh^i V, tia-bljana 1J82, it 1-2, utr 85-86 Pcročilo o obisku rhivskih institucij v Minski', Arhivi 1965 it 1-2, itr. 1^7-128 PtroCito o obiski' poljskih -rhivskih Irakovnjakov v Arhiv Republike Slovenije, Arhivi 1985, St 1 2, rtr. 120-121 Poročilo o obisku v praikih arhivih ^soevtor) Arhivi XII, it 1-2, 1989, str. 61- Dokumenti o vstaji v Slove llji leta 1941, Arhivist, Bcogr d 1961, it 2, str. 2 2-213 Pitovi revolucij-, glaeilo Inîtnuta zn hinoriju lucničkog pokre'a, ¿agreb, "etniki 1-V, 1963-1967 Prtpevtf za zgodovi o di ivsk-g; gibanja VHi-DC, {t 1-2, Ljubljana 19fi8, rtr 34?-353 LeocJd LSmovič Štpelov Rabot; issledovatejt t aibivnim doki - m' mi, Modkvj - Lenligrad 1966, Arhivist XiX, it 1, Beogrd 1969, str. 97 98 Branko Kov čei * OmLidio Jugoslavije u 1941. godim, izd. Institut 22 savremtmi isoriju i NiP -sport pites, Beogh d 19^3, strani 42c.. Prispevki za zgodovine delavski, ga gibinja, (9^4, it 1-2. rtr. 318-?19 NacionaW m soetami progr mi pri Slovencih od 1641 do 19 JO (Razstav- Ahiva oR Slov înijj), Kronika, ïasooi; e slov . kra vno zgodovino, I nik 24, 1976, it 1, str. 54-56, str, 4* 48 Raznrava o arhivih v SkiHSSp'* socialistične rt ibuke Slovenije, Art Vi 1., 1, 197« UzLjhlnožč najcowa irc ¡v6w potsb> Vi irSava - LodI 1978, m, Ljubljana 1980, str. 69-70 Politično preganjanj e Slov:ncev v Avsinji 1914-1917, poroèm vojaïki in vladne komisije. Pno vil dr. Janko Plc. sld Ljubljajia 198C, Vhivi IL, Ljubljara 198U, str. /2-73 Dok. imeiiti ljudske revolucije v Sloveniji, kn bAP Vop-odim 194.; i975, Sr<"nski Kfiovci J984 \rhivi 19F5, it 1-2 Dr. Joče Žontar - šestdesctlctn-k L.'tos je p razi.oval še *tdcsetletr,ieo svojega življenja dr. Jož : Žontur, zgodi vinar in arhivist. Rudi! se je 15. man a 19132 "tarŠem dr. Josipu Žontaiju, znanemu pravnemu zgndovinrrju, in učiteljici Anici Fra.kovič, kr je pribeŽala s ?ri morske, in je našla v Kranju svoj novi dom. Naš siavljenec je v Kianju ibiskoval osnovno šolo v htih 1938-1942, med okupacijo se je šolal na meščanski šoli v Krarju 1942 1945, po krmen vojne pa je nadalj val šolanje na gimi aziji v Krai.ju, kjer je 1950 maiuri'al. Tega leta se je vpijal na univerzo, sprva se je odločil za študij tehničnj fHke, a ga je že po prvem semestru pritegnila zgodevina na Priiodoslovr;'maUmat!ini. f>Tozofrki fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1955 tudi diplomiral. V času študija zgodovini- je dobil dvakrat Prešernovo naijradt za s.minar;ki d.;li. Takoj po diplomi se je napodil v tedanjem Državnem arhivu LRS, danes Arhivu Republike S'ovenijc, kjer je ostal do 1972 s kratko pr^lrir1-tvijc enega leta ko je slrifl vojaški rok. Ltta 1972 je postal ravnctelj Zgodovinskega arhiva Ljubljane, kjer je ostal do aprile 1992, ko se je vrnil v repub'iški arhiv in danes je svetovalec vlade Republike Slovenije v Službi za matične arhivska strokovni- naloge pri Arhivu Republike Slovenija Leta 19^7 jt doktorira' iz zgodovine z disertacijo Str kture uprava in. sodstva nc Slovenskem od srede 18, stoletja do leta i848. Ko so se dolgoletra prizadevanja Arhivskega društva l4b Osebne vesti ARHIVI XV 1992 Slovenije m Skupnosti arbivov Slovenije za uv dbo Študija arhivistike na oddelku za zgodovino Filozofcke fakultete v Ljub1 ai uspešno za kij učila, in ■ so se v ¡Šolskem letu 1978/79 začela p re dr vanj a in seminar iz arlirvist.ike, so je 1978 babiii+iral kot docent za arhivi itiko ni oddvlku za igo do vin o Tu je od 1990 dalje rediL profesor. Obdobje petdesetih in šeitdesetih lit je bilo v Oriavnem arhivu LPS zaznamivaro z delom na urejanju arhivskega gradiva kot pripnvi za izdajo vodnika po arhivu. Vzpor dno pa se ;e arhiv spopadal s prevzemi arhivskega gradiva Li-stiturij, fc. so prenehale delovati leta 1945 ah kasneje zaradi nprrvnih n drugih spremenil. To je pred ar h.v postavljalo vprašanje organiziranosti dela pn prevz mu gradiva ir vzpostavljanju čimbolj tvornih stikov arhiva z ustvanalci arhivskega giadiva. S tem je bila povezana tudi prostorska st-ska avhiva. Nas jubilant se je vključil v delo arhiva, sodeloval je predvsem p', pi vzemanju gladiva, pnpravah na njegov prevzem in ustvaraniu stikov arhiva z ustvanalei godiva Ko je v šestdesetih letih arhiv z^Čel dobivati prve organizacijske enote, je postal vodja tako imenovane zunanje službe (1964). Istočasno pa je bila njegova naloga pripraviti strokovne podlage za prostorsko rešitev, katere posledica je leta 1976, pc njegovem odhod i, zgrajeni prizidek arhiva. Opravil je tudi redakcijo pi'Mutacije Vodnik po arhivih Slovenije (1965), kt je prvi pregled ohranj inosti arhivskega gradiva, ne le v arbivh, amonk tudi v muzejih in krjižn.eah, V času svoje zaposlitve v tem arhivu je mnoge Časa posvečal tudi delu spiva v Arbivsk m društvu Slovenije, kateremu je predsedoval v ■letih 1^66-1968, in v Skupnosti arhivov Slovenije, ki je bila ustanovljena v letu 1966 in naj t povezovala arhive pri rel vanju strokovne pro Dlematikn. Pn Skupnosti arhivov Slovenije je opravljal posle, ki fonnalnr niso bih opredeljeni, dejuisko pa jih bi mogli označiti z deli organ zacijskega sekretarja, Vse to delo v arhivu je dr Žoniaija. oblikovale za delo na arhiv kem pod ročju. Velikega do mena za nadalin^o usmerjenost in delo dr Žontarja je imelo njegovj sodelovanje z dr. Sergijem Vilfanom, tedanjim ravnateljem Zgodovinskega arhiva Ljubljana, k: ic tedaj veljal za vodilnega arhivsk ga strokovnjaka pn ras. Z niim začne sodelovati pri pripravi republiškega zakona o arhivskem gradivu in o arhivih 1 1966, prvega repubiiSkega arhh skega zakona v Sloveniji, ki je posvavil temelje organ ziranosti arhivsk' - dejavnosti in arhivske mreZe pn nas. PoLg *akona ¿ta takrat prinravua še dva podzakonska akta Navodilo o načinu izvajanja materialnega varstva arhivskega n registra-turrega gradiva leta 1969 in Navodilo o odbiranju arhivik^ga gradiva iz regiitratun? .ga grad1 /a leta 1970. Od tedaj dalje je dr. Žontai sodelovat pri priprav. rcpubUSkih zakonov in podzakonskih aktov na področju arhivske dejrvnonti, tako pri dopolnitvi zakona iz L 1966 v letu 19^3, pn Zakuuu o naravni in knlturni dediščin, iz I 1981, p^tih podzakonski) aktih k: so izšli v letih 1981 -1983 in 1988; tuai sedaj sod-luje pri pripravi nov .gr 7ikona o arhivskem graoivu in ari ivih. Njegovo delo na področju arhivski zakonodaj c. spremlja vrsta člankov, ki zakonodajo kemeatirai n jt jc aplicirajo na delo v arhivih. Sodelovanj e z dr Vilfanom je prešlo od sodelovanji pn arhivsk» zakonodaji do sod lovanja pr publikacijah Arhivskega druStva Slovenije, in sirer pi informativnih publikacijah o arhivih kot so Arh1 n, Od pisarne do zakladnice zgodovine (1967), Arhivi v Sloveniji (1970) in pri pri-rc^iku Arhivistika (1973), ki je bil namenjen arHvistom n j e prvi tovrstni priročnik pri nas. Prehod v Zgodovinski arhiv Ljubljana na ravnal eljsko mesto je pomenil za dr. Žontarja nov izriv Tedaj so tu razSirili območje arhiva take, da »o nastale poleg delovne enote, k.' ji obsegala območje ljubljanskih občin, se druge delovne enote, ki so pokrivale območje Se drugih občim ustanoviteljic arhiva, s sedež, v Kraniu, Škofji T-oki, Novem mestu in Idnji. Poleg vzpostavitve trdne organizacijske mreže, k: je pokrival? vse delovno območje arhiva. je bilo potrebno poskrbeti tudi za primerne skladiščne pn store po enotah in temu je namerni mrogc svoiih prizad vanj. Na strokovnim področiu se je v Zgodovinskem arhivu sooKl predvsem z arhivskim gradivom, nn sta lun po 1. 1945, pmb-lemom njegove valorizacije, ureditve >n veliko potrebo izobraž ;vaija delavc :v, ki dekjo z dokumentarnim gradivom. Zato sodeluje pri pripravi Priiouiika za d da ver, ki delajo z doku mentarrim gradivom. (1984) Ta se je pridruži Žo ntaijevemu učbeniku Arhivistika (1984), s ka terim je presegel ofevire, ki mu jih je zastavi1 učni n"črt za predmet arhivistika v ok/iru srediiješc'skega iismeijenega zobraievalnega programa Svoje raziskave v arbivr.tiki je jubilant usmerjal na strokovno obdelavo arhivske g? gradiva, kar pričajo tovrstni članki v str likovnim gias;lu Arhivi in delno na prikaz arhivskega graoiva med obema vojn*ma in pc 1. 1945. V zadnj-m Času se posveča predvs :m raziskavam s podro^a zgodovine arhivov in upr?vn;h institucij Tu ie nastavil Že s svo'o diiertaajj, Na tem področju moramr omeniti predvem publikacijo Pnroenikj in k rte o rrganizatfjski stnik uri v deželah Koroški, Kianjiki, Primorski in Štajerski do leta 1918 (1988), "kjer je opravil redakcijska dela in prispeval poglavje TJprava Štrjerske, Koroške Kran-ske in Primerja 174'T/48 do 1848 Publikacija je razultat sod lavama rrhhov Slcveni-e, de- ARHTVi XV 1992 Osebne vesti 147 želnih nrhivov v t Celovcu in (iradcu ter dr zavnega arhive v Trstu. V Času njegovega ravnateljavanja v Zgc kovinskem arhivu Ljubljana je ta izkazo al lepe rezultate pri strokovn_m delu z'asti na področju valorizacije dokumentarnega gr diva v publik~rijski dejavnosti kakor z izlajo vodnike v pc fondih Zgodovinsk, ga arhiva Ljubljana (1^80 in 1992), publikacij, naslovljenih Gradivo in razprave ter n;kuj odmevnimi razstavami, zlasti zadnjo z naslovom Idrijski rudnik skoa stoletja ob 500 Jetrna nidnikr (1990]. Za svoje delo v Zgodovinskem arhivu Ljubljma je bil 1. 1979 nagraier z Župančičevo nagrado, arhw pa je istega leta prejel državno odlikovanje za delo. Dr. Žo itar se je uveljavljal kot priznan stro kovnjuk na arhivskem področju tudi na območju bivše Jugoslavije. Soddoval je pn Rjeeniku ar-hnke termin1" logije (1972) jJ Frirucniku iz arhivistike (1977\ k: ju je izda'a Zveza društev arhivskih delavcev Jugoslavije, V let;h 1968-*9'T2 je bil glavni m odgovr rni urednik jugoslovanskega strokovnega glasila Arhivist in od 198C dc 1988 Član sveta za znanstveno r ziskovalno dejavnost pn Zvezi arhivskih delavcev Jugoslavije. Na mnogih strokovnih posvetovanjih v Sloveniji m Jugoslaviji je mnogokrat nastopal i referati, ki so pomenili nove prisp vke v arhiv stiki Svoje znanje je dr. Žontar dopolnjeval z obiski v tujih arhivih, predvsem v nemških in avstrijskih. Od tam je nrinaša] nove ideje in rešitve, ki jih je uspešno prenršal v naše prakso. Udeležil se je tudi več mednarodnih arhivskih kongresov na katerih je sodrlnval s prispevki in informacijami o arhnski problematik pri nas. Od 19U8-1972 je bil dopisni član mednarodnega arhivskega časopisa Arnhivum, V letu 198b je postal član komiteja za izobraževanje pn Mednarodnem arhivskem svetu in pokrhpri tem komitejj območje vzh?dne Evrope. Objavil je ve? prispevkov v tujih strokovnih publikacijah. Pri dr, Žontariu ne meremo vedno povleči ostre ločnic** med zgodovinskimi in arhivskim1 raziskavami. Na zgodovinskem področju se težišče njegovih razirkav usmerja predvsem na področje upravne, agrarni in kraj vne zgLdovme od srede 18. stol. do srede 19. stoletja. Vidni sc zlasti njegov prispevki s področja Jprrvnt in krajevn.-zsodovini.. Sodeloval je v uredništvu -vrste Kranjskih zbornlccv, kjer je objavljal svoji, prspevke P ipravfl in uredil je ponatis dela svojega očeta dr. Josip? Žontaija Zgodovina mesta Kra^a (1982), ki ga je dopohfl z razpravo NoveiŠa dognanja o zfiodavi]" Kranja in nj-gov^ga ob mcija Pri vsem trm je še našel čas, da je bi1 v I stih 1972-1979 od80Vorm urednik Kronike, časopisa 7£ slovensko krajevno "odovino, pridsednik sekcije za kraj, :vno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo v letih 1976 198z, nekaj časa, 1982-19P4, tudi podpr sdsednik Zveze zgc dovinstih društev Slovenije. Ko pregledujemo dosedanjo delo našega jubilanta, ugotavljamo oa je ves čas živo in tvorno sodeloval, mnogokrat pa je imel pobudo pn pomembnih vprašanjih arhivske dejavne stL Tiko nam je "azumljtvc, da se njegove nove dolžnosti le nadgradnja vsega nje^ovegr dosedanjega dela, lq-r si prizadeva dvijniti raven arhiv ske dejavnosti med drugim tudi z izbrisan ¡m izt ■ braž vanja arhiv^tov in strokovnosti -lrhivskega dela. Žalimo mu tudi, da bi zaokrožil svoje raziskave z uda je preghda razvoja institudj na Slovenskem, njihovega pisarniškega poslovanja m sistrmom razvrščanja gradiva. To delo bo velik_ga pomena ne le za arhiviste, študij arhivistike, a^ipak tud dragocera pomoč pn vsem iaziskovaliem delu. Jubilantu želimo, da bi svoje načrte s tega področja ur-^ničil in obogitil arh-vistikc še z mnogim* svojimi razpravam1, v ker pf> smn prepričani, ker poznamo njegovo dejavnost in sistemati inost pri delu. Lma Umzk Arhivsta bibliu^i afija: Samostojne publik? rije: Arhivi Od pisani ! do „abadnlcc zgodovin^. Arhmkr dniltvo Slovenije, Ljubka« 1967, 56 str (Skupaj s S. Vilfanom) Arhivi v jJweniji. Arbfvskr druitve Slovenije Lfuhiiar 1970, 54 str. (Skup j s S. Vilfanom) Arhivistik Arhiv Jco društvo c'ov_nij \rhivski priročnik zv. 2, Ljubljani 1971, 170 str (Sknpaj s s. Vilfanom, lastni prispevki 31-47. 12^1% ¿tt-typ) /kfhivistilc Dopis- de ¿rvsfc univerza Univerzam, Ljubi .-nz L 984 170 itr. (Ocene Arhivi 8, 1655, 150; Der Archivar 35, 1985. 473, Atetó miUeüungen 34, 1984 218) Razorave in članki: Aihtvi občinski i jdsldh odborov v LR Sloveniji. Arhive.. 9, 1960, 1, 37-44 ArhJvsku gradj/ u komur' i itrezu. Arhivist 10, 1961, 2, 82-101 Perspektiv" ihivske ihiibe v Sloverijl, NiS razgi«?1 13, ÜJ64, 371. (Skupti z J. M ikom h S Vüianom) StuAa doku men icijc i arhivi. Artivist 14, 1965 1-2, 24-3C Deveta koofe ncii ■ Jkruglog stola ufah « u LonHocm. Arhivih 14, 1965, 1-2, 125-129 Diüois.. Inrtrui í ta dc truvaial nouv 'am. Acta dea huitii me conférc^eee m; miuonalr de la Tabli ronde des Archive) Pari; 1965, 217 SpEoft,n negi d íflzvcJa ir -tanja arhfvsk,- i'n&e v Slovemjf. V: Vodr* po arhivih Slovenije Ljubijan- i965, 11-28. 'Skupaj z J. MaEknri In S Vilinom; Novo rihiviko zakr-očffvstvr u Jugoslaviji Arb'vbt 16-17, 1966-1967, 1-2, 58-76 m Osebne vesti ARHIVI XV 1992 DesLlni arhiv v Ljubljani pred iciom 1918 Kroniki. 16, j9b8, 151-160 VL Medjunirodm kongre: arhiva u Madridu. Arhhis' 16, 1968, \-¿, 77-89. Skupaj z M. Miloševem) Diskusiji1 The jypoiogy oí Qassifi atíon systeir* Actes du VIe Congris intemationil des Arch-zci (M~drid 3-7 septembre 1966). Archvum 18, 1968, 187 NaMi za ustanov Lev dižavnigi arhivi v Ljub'V prd pr vo svetove* vtijcio. Krcniku. 17, 19C9, 24-27 Hit sou~ces if g t analógica. rxvardi in thc Yugoslavian archives. WorM ccoTerence ju ■ecords and g:n.tdogi. il setniflir. Thc gencalogical societv of the Chuith oí Jésus Qui?1 üf Lat'írday Siints, Sait Lak' City 5-8 Aug.ist J969; 31 str (Razmnor :no) La Législation An Jirvistiquí - Yugoslavie Archr um 19, 1965, m-224 ftručna spii.ma i radni mesti u arhivima. Arhivis' 19, 1569, 1, 16-20 Nnvi propisi u 1568, godini. Arhivist 15. 1, 74 75 >3tii kongi ïs rvstrijskij "hivaíjcv v Gradcu, Arhivist 15, 1569, 2, Ç"-5S Svetovni" kenfersnea o dokurr ;ntih v Sait Lake Gty-ju. Arbirisf 15, 2, 55-57 Novi zgradb' drž vnih irhívov v Trstv in Gorici Arhivi'1 2U, 1973, 1, 50-51 pisterai pTvobïtiiOg sredjivanja u upravnim registra turam;-, Rrzviuk sisicD ' Slove jja. ArJiivist 20, 1971, 2, 55-105, 141-144 Arhivski viri za zgodovino Slovenc a med bti 1518 in 194 K Pnspevk si zgodov. delavskega giban a 10, 1971, 255-28* B Snik flihlrakc termine'ogije J-igoslavije Savez druïtv' •rbivskih radniku Jugoslaviji:, Zagreb 1972, 77 str (Skupa, z več sodi "ta) Izv Staj o časopis j »ArhiviM«. Arhivis 22, 1*72, J 2, 45-4Ü Arhivske zgradb' V Arhivske tehnikr Arhivsko druStv^. Slovenije, Arhivski rriročriki, zv. 1, LjuMjan® 197!, 39-111 Trinajsta medjunurodna konfcrei idja ■ Okru slog stou arhiv, i* u Bonm.. Arhiv'« 23, 1973, 1-2, 179-181 75 let Zgodovinskega arhiv,. L. ubij ana. V Starcjia Ijub^an-skp indusuija (razstavi Zgodovi-skes* 'rfüva Ljubljana) Ljubgaiii 1973, 9-11 Arhivi v Sloveniji, V; Mali spoina ei.dklopediji 1, LHib-ljanfl 1^73, 79 Diskusija: Som'j questions i bout thc Arehivei of ifchitco-ture, Acter du VII1 Congrès internation 1 des Archiva (Moscou 21-25 août 19T2). Archivi m 24, 1974, 29^-299 Arhivsk gnidnjr u nnstajanju i arhivi. V Priiufnik a arhivis tik_. Savjz druïUvi -rhivskih radnika Jugoslavije, Zagreb 1977, 45-62 Arhivistični robi mi ob errdivu po oc.oboditvi. V \rhivsk;' gtadive v Slavoniji po osi iboditvi, Arhiv to druitv Slove nij'., Ljubljana 1978, 31-36 Nekater vprašanja ihizbc varstva prod previ. mom arhiv sk:ga jhiva v arhiv. V: Okrogle miza o problemih van*va irhivsktgL graditi med prevzi. mom v rrhiv, Arfcvsko druifvo Sk^enije in komisij' za gradrve pred prevrmom v aihiv Sla.-onosti rhrvov Slovenije, Ma "bor 978, 4-13 O delu fitrokovi komisiji za arhivistiko pri Področni raziskova lni sku-^osti za humanisti čr. ir zgo ~vin.sk v*de, Arhiv: 1, 1978, (9-50 XVii MeJjunarodna konfirenaja »Dkrug-og stola aiiuva« u Najrobiju. Arhivi 27, 1976, 1 2, 178-i6"i »Oprostiti nepoučeni mu jbČinsSTi Od pisarne do a k! dr:ce zgodovin, ob 60-leuiiri Zgodovinskega dru£tv. Ljubljana). Nafi razvidi 1979, 23, (1-! 12. 1579), 6/4-675 Ncicatcni vpr^ianja organi; adju driavnt uprav, n? Slover skem od srede 18, j tok tja do najnovejict Čjsa. Arhivi 2, 1979, 13-16 Nastani in Tizvoj upravnih okrajev ne u privremenim org mzadjama, Zigrcb 1968-19C9. ArhVist 19, 19«, 1, 86-88 Mich l Duchiia, Les bâtiments et équipements d'archiver Pari: 1966, Arhivist 19, 1969, 1, 96-9? Majdi Sœofc, GraÎfini Srribaiski mm - inventar m GraiSnt Ribnica - ktvenar, Ljubljana 1980, Arhivi 4, 1981, 186-18? Marjan Drnovfck, Arhfvsk zapuščin Petra Gras! lilija 184? 1944 Ljubljana 1983 Arh-vi 5, 1983, 163 164 Savla Popov Zb'rka propis: iz arhivske d latnosti, Beogr d 1987. Arhiv 11, 1988, 110-112 Uredništvo in dourednistvo: Arhivis* 1962 'zv. 2) - 1964, 1968-19*7 (glrvni in od govorni uradnik) Vodni* po «hivih Slovenije DruStvo arhivarjev Slovenije, Ljubljana 1965 ' \rhivi a ti hajka. \r ivskc društvu Slovenijo, rhrvsid prLočrlk zv. 1, Ljubljani 1972 150 ARHIVI XV 1992 Noyé pridobitve Nove pridobitve Arhiva Rcpuolike Slovenije v Utu 1992 Smpščina Republike Slovenije (19624*81, 52 tml Ministrstva za zakonodajo (196C1986. 15 tm) Zavod 3R Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturne »delovanje (19794991, 8,2 tm) Koinfc>:ja za odnese z verskim skuproitmi (19514991, 14 tuaj Javno tožilstvo I RS (1946, 1 fese.) Trboveljska premogokopna družba (18^4-1947, 36 tm) Republiška uprava za kadre (1960 1 975- 3,5 tm) Slovenska izseljenska matica (1951 1978, 53 map) Muzeisko društvo za Slovenijo (1860 1945, 8 Skatel) Klub koroških Slovencev (1946 1975, 1 mapa) Podporno druitvo za slovenske visokošolce v Prag (19014950, 1 mapa) Zgodovinsko društvo za Slovenijo (1945 1962, 1 Sk.) Osebni fond Vladimir Pogačnik (1959 1974, 3 fasc) Oscbm fond Franc Uriič (19094950, 6 map) Osebni fond Junj Tnink (1920-1970, 1 mapa) Osebni fond dr. \nton Slodnjak (1833-1 y80; 64 Skatel) Osebni fond P-ter Škofič (19i0-1912, 3 kosi) Rodbinsk> fond Kobilioa-Pintar (1813-1970, 2 škatli) Rodbhijki fond Sušteršič-Ticar (1886-1939, 1,40 tm) Zblrkr Marta Vidmar (1572-1890, 16 kesov) Zbirki: Zvunko Drakiler (1888-1990, 1 Šketla) Zbirka študentski!] filmov AGRFT (19684991, 72 filirov) Zbirka diapozitivom (42 k) Zbirka kaset (19904991, 7 k.) Zbirka fotografij (19234945, 6321 k.) Zbirka plakatov (199? 4 k.) Nove pridobitve Zgodovinskega arbivE. Ljubljana v letu 199? Enota v Ljubljani Ccrknica Ivan.. Kra-lovec, Grahove (1915 1948, 0,1 tm) Kamnik Okrajno sodisče Kamnik (1898 1965, 30 tm) Okrajno sodišči Brdo (1896-Ig) 1,4 tm; Notariat Ka-imik (1918-1945, 4/) tm) Notariat Brdc (1898-1945, 0,3 tm) Ljubljana Skupščina mesto Ljubljana, Komisija za odr ose z verskimi skupnostmi (19674990, 4 tm) Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, enota v Ljubljani (19^9-1988 20,2 tm) Okrožno ja'nno tožilstvo v Ljubljani (.■964-i977, 0.7 tm) Občirsk javno tožilstvo Ljuoliana [1965-1978, 0,5 ¿m) Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič Rudnik (19**3-19SH/, 2,2 tm) Občinski sin.likalni svet Ljub'jana Šika (1973-1990, 6,1 tm) Izobražtvr.lni center Iitostroj, FokPcna kovinarska in elektro Sola Ljubljana (1947-1982, 4,8 tm) ARHTVI XV 1992 Nove pridobitve. 151 Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj, Piki: en? kila Elektrotehnike in kovina] ske stroke Ljubljana (1961-IP^. 0,9 tm) Skupnost strokovnih šol SR Slovenije, Ljubljana (1964-1984, 0,3 tm) LMuIinske šole v Ljubljani (18C4-1945, 3,5 ¡tm) Ljubljanski Sokol (1887-189'', 1 mapa) Mestna zv-za organizacij za ■ tehnično kulture Ljubljana (ly48-1991, 2 tm) Društvo prah ljubljarskih postreSckov Ljubljana (1899-1991, 0,3 tm> . Joži i Kozak, Ljubljana (1912-1920, l.l tm} Marjan Rožane, Ljebljana (1928-1*92 0,9 tm (depozit) Enota v Kranju Kranj Otročki vrtec Tatjane Odrove Kranj (1045-1969, 0,^ tm) Zveza društev prijateljev mladine Knnj (1962-1985 1,7 tm) Srednja tekstilna in obutvena šola Knrnj (1930-1961, 21 tm) Radovljica Vezenine Bled (1923-1979, 1,6 tm) Trlič Planinski, društvo Tržič (1930-1986, 4,1 tm) Oddelek v Idriji Osnovna 5o"a Jožeta M'hev a Idrija Osnovna Šola Idrijn (1932, 194/1-1985, 2 tm) Posebna osnovna šola Idr i (1955-1985, 2,5 »m) Enota v Novcrr mestu Novo mesto Natečaj za znak Novega mesta Hm 2 mapi) Občil ska telesno-kulturna skupnost Novo testo (1967-1975, 0,2 trn) Občinska kulturna skupnort Novo mesto (1978-1989. 0.2 tm) Skupščina občine Novo mesto C1967-1968, 0,1 tm) Občinsk izobraževalna skupno t Novo meito (196M991, 3,6 *mj Skupnost atreškega varstva Novo mesto (1$75'-1999, 0,3 tm) Občinski odbor Zveze prostovoljcev borcev za severno mejo 1918 1919 (1966-1974, 0,7 tm) Črnomelj Obdnsk, ¡¡ii jikalnr svet Črnamelj (1P76-1989, 3 tm) Metlika Skupne službe SIS Meilika (1978 1989; 0;3 tm) ObČirska raziskovalna skupnost Metlika (1979-1989, 0,1 tmj Kmetijska zemljiška skupnost obč Metlika (0rl tm) Občinska pož-raa "kipnost Metlika (19^9-1985, 0,1 tmi Občinska skupnost socialnega skrbstva Metlika (19',9-1989 0.1 tm) Občinska skjpnost otroškega varstva M tlika (1979-1989 0,4 tm) Občinska zdravstvena skupnost Metlika (1979-1989. 0,8 tm) Občirska kiltuma skupnost Mutlika (19^9-1989 0,6 tm) Občinska izob/aževalna skupnost Metlika (1979 1989. 0,6 tm) Samoupravna komunalna interesna skupnost občin- Metlika (1979 1989 0,3 tm) Krajevna -skupnost M:tlika (1973-198S, 0,2 tmj Samoupravna stanovanjska skupnost občine MetHka (19'T6-l989r 0,2 tm) Zveza kulturnih organizacij Metlika (1982 1986, 0,2 tm) Lovska družLia Gradec (1554-1979, -0,1 tm) Občinska telcsnc-kulturna sicupnost Metlika (1976-1989, 0,2 tni) ObČnska skupnost za ccitc Metlika (19854989- 1 mapa) SIS za pospeševanj: Droizvodnje hrane m zagotavljanje osnovne prjskrbe občine Mrtlika (1986-1989, 1 mapa) Zveza združeni borcev NOV Metlika (občin ki odbor) (7953-1988, 2 tm) 152 Nove pridobitve ARHIVI XV 1992 Fnoia v Škofji Loki Diiižina Perkj Foijan-: (k. 19. sto1.-1961, 0,1 tra) Tv iika Primožič trgovka Žrleznik (1920-1946, 1 tra) Družini Ferian,, Gorenja vas (1899-1932, 1 trn) PcdružnLa Kmetijske družbe Ljubljaua v Polianah (194My45, 1 k) Elektramika zadruga Podane (1939-1948, 1 k) Anton Ogrin stavbni podjetiik (1921-T94É (1955), 0,3 traj Matični urad Železniki (1826 19^4, 0,3 tir.) Groharjeva slikarska kolonija (1964-19"9, C,3 tra) Jelovica Škofja Loka (1963 1982. 1,4 tm) Krajevna konferenca SZDL Poljane (1961-1983, 1 tm) Organiza ija Zveze komunistov P( jant (1958-1983. 1 tm) Gradnja zadiužnega doma v Gorenji vasi (19S0-1951, 1 tm) Originalni dokumenti ob posvetitvi sv, Janjza Nepomuka na Kapucinskem mos*u 11892, 1 tm) Nove pridobitve Zgodovinskega aruiva Ptuj v letu 1992 Zgodovin;;ki arhiv Ptui je v l:tu 1992 zaradi adaptacije in pnpravr novih prostorov prevzel le tri fonde Vsi trije spadajo med interventne prevzeme saj je arhiv prostorske povsem zaseden. Csrajna komisija za agrarno reformo, 1945-1955, neurejeno, 6 tn^ indeks in delovednik ohranjena Gradivr je ZAP vrnil Pokrajinski arhiv Maribor Turistično društvo Ptuj, 1952-1991, neurejeno, 4 tm Prevzem brez prevzemnega sezraroa, tTdnjeno Turistično društve Ptuj, Plarraiko društvo Ptuj, 1954-1^89, 5 tm, seznam Nove pridobitve Pokrajin ;kega arhiva Mar "bor v lotu 1992 Zbirka vedut. dopolnitev - darilo Zbirka razglednic ^Maribor z okolico, 316 kom,j, odkup Zb:Tka ¿ramofo iskih plošč (16 kom 1, odkup Zbrka-vari (tisk. mnlib-enik:, d i.lovne knjige ,), odkup 0,2 tm Prekmurske arhivahje TJrbar Stanetmci, 1768), odkup Obč. konferenca ZSMS Ruše (1974-1 y90), 1,5 tra Ob?. konferenca ZKS Lenart (1957-1989), 13 tra Obf sindikalni svet ibČine lenari (1966-1982), 7 tra Občinska konferenca SZDL Lenart (1963-l9'T6), 1,5 tm »Boris Kidrič« t Tvama vozil in toplotne le^nikt M.uibor (1921-1965), 29 tm Dr. Vanek Šiftar - osebni fond, darilo, 10 tm Skupščina obč;ne Lenart (1959-1989), dopolnitev, 17 tra Družina Fon-Klaužar darilo, 0,4 tm Družin- Murko, darilo, 1,4 tm Družin- Vrtčko-Pbhl, darilo, 0,2 tm Židovska občina Lendava (1902\ darilo, 0,1 »m »Iilet«, tavarna obutve Maribor (1957-ly90), 120 *m ObČ odbor Z7B NOV Ruše (198C-1990), 4 tm C bčinski sodnik za prekrške Lendava (1965-1987), 28 tm Samoupravne interesne skupnosti občine Lenart (1970-1990), 8 tm Druži' a Novak, Maribor, odkup, 0t2 tm Franc Vog Inik, Manoor, darilo. 0,5 tm. ' Zv, za prostovnji iev, borcev za severno mejo Maribor ("1918-1919, fotografije, filmi), odkup, 0,5 tm Pokrajinski arhi1 Maribor je s temi prevzemi pndibil dodatnih 247.5 tm graliva. Nove pridobitve Pokrajinskega arhiva v Novi Oonci v letu iy91, 1992 Zdravstvena sola Šempeter pri Gorici (1956-1980, 1,7 tm-Občinski odbor SZDL Most na Soči (1945 1960 0,2 tra) PodruŽn.ca enotnih sindikatov soloin- meilane stroke Sveta Lucija (1946, 1 mapa) ARHTVI XV 1992 Nove pridobitve. 153 Občinska konferenca LMS Must na Soči (1952-1955, 1 mrpa) Podporni zalog *Simor Gregorč.č« za uboge učence c. kr slovenske državne gimnazije v Gorici (1913-1919, 1 mapa) Goriška podružnica Društva slovenskih profesorjev v Ljubljani (1908-1916, 1 mapa) Društvo »Dijaška miza« Gorica (1912-1919, 1 mapa) Karel Pirjevac (1889-1893, 1 mapa) Krajevna skupnost Rjt-urant (1952 1985, 0,1 tm) Dem upokojencev Gradišče (192X1*82, 1,2 tm; Osnovna Šola ^empas (1945-1979, 2 tm) Osnovna Šola Podbrdo (1937-1973, 0,8 tm) Center za glasbene vzgojo Nova Gorica (194S-198*, 1,2 tm) Zb:rka Šol?kih spričeval - „pričevalr Zcga Nade iz Lipe (1936, 1 list) ' Teki,lina Ajdovščina (1943-19V9, 3.8 tm) Košarkarski klub ALT Tolmin (1990, 1 kriiga) ČIB Bovec (1559-1979, 1,7 tm) Krajevna skupnost Most na Soči ;i 967-1980, 0,1 tm) Iskra Avto elektriki Nova Gorica (1959-1972, 3 t m) Bralne in pevsko društvo Volče (1921-?, 1 mapa) Šahovsko društvo Tolmin (1975, 1978, 1 mapa) Šahovsko društvo Nova Gonca (l9b4-l9P6?, 0,1 tm) Okrajna Šahovska zvez» Nova Gonca (19561963, 1 mapa) Dostana Dodič-Mazetič (1943 1945/1976- 0,1 tm) Vodnogospodarsko podjetje Soča Nova Gorica (1953-1980/198?, 1,1 tm) Projekt Nnva Gorica 1955-1980, 0,6 tm) Revija Primorska srečanja (1981 1990, 0,3 tm) Samoupravne interesne skupnosti gospodarski11 dejr vnouti občine Tolmin (1^66-1989, 1,5 tm) Lovska družica Tolii in (1953 1989, 0,6 tm) Fran Žgur (1873 1968, 0,1 tm) Jož"* Srebmič (1919-1991, 2 tm) Čebelarsko dmštvo Tolnrn (1946-1987, 0,2 tm) P/imorsko dramski, gledališče Nova Gonca (1954-1986, 1,2 tm) M1P Nov-* Gonca (1947-1980, 2,5 tm, 5 knjig) Planika Kobarid (1910-1939, 1952-1973, 0,8 im) Zbor rokometnih sodnikov AjdovŠčn i (1J8M-J86, 1 mapa) Primorska lokometna zveza Aid »vščina (197&, 1982-1984, 1 mapa) oportnorekraacijski zavod Police Ajdovščina (1979- 1980, 1 mapa) Samoupravne interesne skupnosti dtužbetih dejavnost: občine Ajdovščina (19707-1988?, 0,2 tm, 104 fotografiji;) Občir ska zveza telesnokultun ih organizacij Ajdovščina (1964-1989. 1 mapa) Združenje p vskih zborov Prunonk-; ■ (V970-19S6, 0,1 tm) Telesnovzgojjo društvi Partizan Ajdovščina (1960-1961, 1 mapa) Zveza kulturnih orguiizacij Ajdovščina (19ti9-1986, 1 mape) Prosvetno društvo Drago Baje Vipava (1971, 1982, 2 lista) Lovski pevski zbor Zlatorog Vipava (1976, 1 mapa) KegljaŠki klub Tekstina Ajdovscma (1980, 19R2, 1986, 1 mapal Kultumoumetmško društvo Studio za iirazri ples Gorica (1980-1985, 1 mnpaj Prometno društvo France Bevk Prva::ina (1971-1986, 0,1 tm> Kulturno društvo Trigiav Bukovica (1973-1986?, 1 list 7 fotografij) Kukume umetniške društvo Svoboda Renče (1977-1987, 1 mapa, 44 fotografij) Mestm o^bor SZDL Tolmin (1953-1979, 0,1 tm) K are na organizacija združenja rezervnih oficirjev in podofieirjev To'Tiin (1959-1967, 0,1 tm) Krajevna organizacij Rdečega kr^a Tilmin (1956-1975, 1 mipa) ObČinki odbor SZDL Mo-t na Soči (1953-1954. 1 mapa) Komunala Nova uoriea (1956-'.989, 2,5 tm) Osnovna šola Tolmj"1 (1945-1980, 2,1 tm) MuŠki p svski zbor T ilmir-(1976, 1 mapa) 154 Nevc pridobitve ARHTV> XV 1992 Krajevna skupnort Tolmin (1963-1980, 0.4 tm) AVtcptomet Gonga (1959-1989, 5 tm) Prosvetno drvštve Vojke Podnanos (1952-1966- 0,0«; tm) Krajevna skupnost Vipava (19601991. 0,1 tm) Vinko Vedopivec (1876'M974?, 0,5 tm) Plebiscit 23 IZ 1990 (1990 41 tm) Zavod za sonalno medicino m b;gieno Gorica (1953-1980, 2,9 tm) Nove pridobitve Pokrajinskega arhiv* Koper v letu 1992 O krtini ljudski odbor Koper (1945196';, 190 tm) Okrajni ljudski odbor Sežanr (1945 1955, 54 tm) Okrajni ljudski adbor Postojna (1945-1955. 63 tm) Okrajm ljudski odbor Ilirska Bistrica (1445 iy52, 21 tm; Okrajni ljt.dski odbor Gorica (1950-1953, 0,4 tm) Oblastni ljudski idbor za Goriško (i 948-1951, 6,7 tm) Mestni IjuJski odbor Tzola (1950-1.952, 0,6 tm) L idski odbor m ustn e občine Izola (1952-1955, 2 tm) Občinski ljudski odbor Izo'a (1955-1959, 7 un) Krajevni ljuddd odbor Gradin (1946-1^52, 0,2 tm) Občinski ljudski odbor Gridin (1952-1955, 0,3 tm) Krajevni liudski odbor RiŽana (ly45 1952, 1,1 tm) Krajevni ljudski odbor Brzovica (1945-1952, 1 tm) Kraji-vni ijudski odbor Čmi Ka1 ""'.945-1952, 0,6 tm) Občinski ljudski odbor Črni Kal (1952-1955 , 2 tm) Krajevni ljudski adbor Di-kam (1945-i952, 0,7 tm) Občinski ljudski cdbor Dekani (1952-1955, 2,3 tm) Krajevni Ijudsia odbor Sv Peter f1945-1952, 1 tm) Krajevni ljudtlu odbor BorSt :|1.945-19<>2, 0,8 tm) Krajevni ljuaski jdbor Marezige (1950-1952, 0,4 tm) ObČirski ljudski odber Man žige (1952-1955r Cm) Krajevni ljudslu odbor Kampel-Šalara (1949-1952, 0,1 tm) Krajevni ljudski odbor Pobegi-Če*aiji (1946-1^52, 0,3 tm> Kmjevm ljudski odbor Vanganel ,1946-1952, 0,5 tm) Krap™i liudski cdbor Bertoki (1946-1952, 0,1 tm) Krajevni ljudski odbor Semedela (194f 1952, 0,3 tm) Občinski ljudski odbor Koper Okolica (1952 1954, 0,7 tm) Mestni ljudski jdbor Koper (19451953, 0,"7 tm) Ljudski odbor mestne občine Koper (1953 1954, 5 tm) Okiajne komisije Ta ugotavljanje vojne škode -Kopsr, Postojna, Sežana, ilirska Bntnca, Rak-k Il945-ly46 35 tm) Okrzjne Komisije za igramo reformo - Koper Postojna, Sežana, Ilirska Bistrica (1947 1955, 6,5 tm) Okrajna komisija za nacionalizacijo najemnih zgradb in stavbnih zemljišč Koper (1959-1966. 0,2 tm, KUNI, Okrajna upram Ilirska Bistrica (1946; 0,3 tm) KI'NI, Okrajna uprava Postojna (ly47-195:, 0,4 tm) Komisija za zaplembe pri OLG Koper (1947-1953, 0,4 tm) Istiski okrožm ljudski odbor Koper (1947-1952, 0,1 tm) Vojaška uprava Jugoslovanske armade v coni B STO (1954, 01 tm) Komisija za cenitve pn OLG Koper (19.^6-1^59, 0,8 tm) Okrajni zemljiški sklad Koper (i9SO-1951, 0,2 tm) Scdnik za prskrške OLO Sežana (,94y-ly51, 0,2 tm) Sodnik Ta prekrška OLO Koper (1953-1965, 0,5 tm) Sodnik za prekršku OLO Postojna (1953-1955, 0,2 tm) Zavod za pospeševanje gospodarstva Koper (1950, ti, 1 *m) Sanitarni inšpektorat pri OLO Koper (1957-196^, 0,5 tm) Zavid za plan pri OLO Koper (1957-1960, 3,7 tm) Okrajna g^pod irska zadruga Koper (1945-1951, 0,1 tm) ARHTVI XV 1992 Nove pridobitve. 155 Okrajni garilski sktad Koper (1957-1964, 0,1 Mi) Primorski prireditve Koper (1963-1*64, 1,1 trn) Turistična zveia Koper (1963-1974, 6,5 im) Tehnična srednja Sola Koper (1947-1948. 0,1 tm) Mlrdinski dom Portorož (1949-J954: 0,4 tm) Dobrodelna ustrn«va Orisom (1874-1933. 0.4 tm] Prostovoljno gasilsko druiltvo Dekan (1980 198? 0,1 tm) Nove pndobitvfc Arhiva inštituta za novejšo zgodovino v letu 199?. Občina Dob CGemcinde Aich) (1944-194% 0,2 tm) Osebna zbirka Albine Lapanja-Ztr agt, P jinkve pn Tolminu (1941-1945, 0,1 *m> Or.ebni fond Manje Vil- in, Ljubljana (1907-1990, 1,5 'm) Tbirka Iv^n Jurčee, Celje (1041-1943, 0,02 tm Zbirka Zvonkc Draksli r, Ljubljana (J.941-1945, 1 mapp) 156 ¿vRHTVi XV 1992 Bibliografija arhivsldh delavcev Marjna ADAMIČ Sfcvki Gorjan, Aihivi XIV Ljuoljann 1991, št. 1-2, str. 127 Žarko BIZJAK Splošni pregled ustvarjalcev arhiv ;kt,ga gradiva: Pravosodje, Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Gradivo in razprave 11, Ljubljana 1992, ¿tr. 29-43 Nataša BUDNA Občinski odbor v Škotji Loki 1918-1941, Loški razgj di 1991, str, 75-95 Murjita ČAMTA Valorizacija drobnega tiska. Prispevek na XIV. zborovanju sloverskih arhivskih delavcev v Škofji Tx>ki 1991. j\rbivi XW; Ljubljana 1091, št. 1-2, str. 65 Reformacija v Radovljici, R; dovijiiki zbornik, Skupščina občine Rrdovijica 1992 str 37-41 Darko DAROVEC Zgodovin iko društvo za jjžno Primorsko je ustanovile zbotnik »Amales«. Kronikr 39, Ljubljana 1991, št 3. str. 95-96 Nova izdaja »Kopra med R"mom in Benetkami«. Primorska srečanja št. 131-132, Nova Gorica 1992, str 256-25'' Koper 7wischrn Rome und Venedig/C^podistri^ tru Ruma e Venera. Zgodovinski časopis 46, Ljubljana ly92, št. 1, str 130-131 Poročilo o tečaju latinske paieografije in diplo-matike oktobra 1090 v Benetkah Arhivi XIV; Ljubljana 1D91, št. 1-2, str. 102 103 Ogleiska cerkcv in naši kraji. Sedmi val - priloga Primorskih novic, 8. maj 199' Pregled zgodovin- Istre, Knjižni a Annales 1, Zgodovinsko druatvo za južno Primouko -Primorski novic :, Koper 1992. 88 strani Tisočletja vin na Kaprskem Priloga Primorskih novic, avgust 1992, str. 3 Oblike zavarovalstva v severni Istri v obdobju ReneJke republiki - H. del. Annales 2/92, Koper 1992. str. 109-118 Mednarodni simpozij zgodovinarjev na temo beneške Istre. Arnales 2/92, Koper 1992. str. 314-315 France M. DOLINAR Vloga ji pi.meii krščanstva v slovenski zgodovin' v: Zgudovina v soli, 1 (1992) str. 12-19 Spremna beseda, v: Zgodovina krščanstva (prevod The History of Christianity, A Lion Handbook), Ljubljana 1992, str. 684-o88 Knjigi. '000 let krščanstva vodi k virom krščanskega sporočila, v: Knjiga, 3/1992. str 31 (ricena) Cerkveni in politični ok\ir delovanja jezuitov na Slovenskem v 17. in 18. stoletju, v: J-zuiti na SIov;nskum (Redovmštvo na Slovenjkem Št. 3), Ljub1jana 1992, str. 36-42 Katoliška prenova m piotireformacija v notranje-avstnjskih deželah (mednarodni inf er-disci-piinanu ,'mpozij v Ljubljani, Gorici, Celovcu in Gradcu, maj-junii 1992) v: Slovenski svet, 4/1992. 19, str 2^0 (poročilo) Gradivo za zg-jd'-vino Slovencev in jugoslovanskih narodov v Centralnem driavn^m arhivu v R-mu, v: Vodnik po arhivskem grudivu za zgu-dLvino Slovencev m jugoslovansltih narodov v Centralnem državnem arhivu v R:mu, L i-bljana 1992, str 1-16 La Chiesa cattoliea m Slovenia, v: La tede »somm ;rsajt nei parsi dell'est. Vi enza 1992 str. 25-31 Novomfcški kole p itn kapitelj (stenski k jled^r za leto 1993, spremna besed?.), Novo mesto 1992 Novomeški koiegiatm kapitelj, v: Mohorjev koledar 1993; Celje 1992 str 35 38 Problem vzgoje d'il ovnikov kot nosilcev cerkvene prenovi, (Zbornik piedavanj Katoliška prenova in protireformacija v notranjervstrijsk:h deželah 1564-1628), v; BV 52 (1992), str. 52-64 Cerkvena organizacija ob današnj' slovensko avstrijski meji od jožefu skih reform do danes, v: Zgodovinski časopis 46r Ljubljana 1992, št 1, str. 35 42. Križniši, v: Enciklopedija Sl ivenije, 6. zvzek, Liubljana 1992, str 25-26 ARHIVI XV 1992 Biblicgrafna arhivskih delr.veev 157 Krivoverstvo, n.d., str. 18 Lamberg Žig?, n.d., str. 95 Lazaristi, n.d., str 112 Lec-pold Edgar.1, n.d.. str. J 32 Ljubljanska nadškofij?, n.d,, str. 257-2JS MariboTsko-lavantinska Škofija, n.d., str 4lJ-4l2 Maksim Emonski n.d., str. 379 Maksimilijan Celjski, n.d., str, 379 Dar nka DRNOVŠEK Kocijančič ,Tanez v Enciklopedija Slovenije št. 5, Ljubljana 1991 Korošec Štefan, v: Enciklopedija Slovenije £t. 5, Ljubljana 1991 Kri^nar Jvan, v: Fn_iklopcdija Slovenije št. 6, Ljubljana 1992 Metk? GOMBAČ- Zgodov^.ski Časopis ■ 45/4, Delo," Ljubljana, Ittnik 33, št. 29fe, str 16- 19. 12. 1991 Zgodovinski časopis 46/1, Delo, Ljubljana, letnik 34, št. 115, str. 16, 21. 5. 1992 Zgodovinski časopis 46/? Delo, Ljubljana, letnik 34, št. 174. sti g. 30. 7. 1992 Zgodovin: ki Časopis 21/1-4, Delo, Ljubljana, letnik 34, Št. 185; str. 8, 12. 8. 1992 Lida Turk Glas v etru, Arhivi XIV Ljubljana 1991, št 1-Vstr. 1?M22 Z,"odovinski časopis 46/3, Delo, Ljubljana, letnik št. 227, si 16, 1. 10. 1992 Vesna GOTOVINA Izobražtvanje arhivskih delavcev v Nemčiji m I talin? Arhiv5 XIV, Ljubljana 1991, št. 1-2, ■ str "^-gl Bojan H^MMFLREICH Prva desetletja avtomobilizma na Celjskem; Celj* ski 7bomik, 1992, sir. 89-99 Št:ri falske ^nžbe za trgovino s hmeljem iz Časa med obema vojnama; Celjski zbornik, 1992, str 217-219 L I Mateja JERAJ Arhivsko gradivo republiške mladinske orguni-zaciie za obdobje 1^45-15/64 s poudarkom na gradivi' mladinskih delovnih brigad, Arhivi XIV, Ljubljana 1991, št. 1-2, str. 84-86 Daniela JURIČIČ ČARGO Enotna in/pli neenotna Is*ra, Primorsica srečanja 17, 131/132 (1992), str. 25U Vid z^ zgodovino p^izinskega območja, Annales 2 (1991), str. 343-345 Nada JURKOVIČ Ifbald Vrabec (11. 12. 1905 - 27. 1. 1992), TedniK, Ptuj, Št. 5, 6, 2 1992, str. 5 ' Manj a KOS Vpliv družbenoekonomskih sprememb na valorizacijo ustvarjalcev arhivskega gradiva v gospodarstvu 1945-1991, Arhivi XIV Ljubljana 1991, št. 1-2, str. 19-22 Matevž KOŠIR ČarovnHki proces proti Jakobu Krasovcu, Kronika 29, Ljubljana 1991, Št. 1-2, sir 2g-32 Duša KRNFL-UMEK j Pokrajinski arhiv Koper, Atlanti 1/1.992, str. 132133 Vodnik po arhivskem gradivu za zgodovino Slovenccv in drugih narodov nekdanje Jugoslavije v Centralnem driavnem arhivu v Rimu, Ljubljana 1992. 565 str. (redakcija skupaj s Francetom Dcl:narjem, Mi le jo Jeraj in JJli-jano Vidrih LavrenČiČ) Alja 1JUPIČ V.dco - novi nosilec informacij, Sodooni arhivi 15 (1991), str 64-69 Jelka MELIK Kazenske m ateralno pravo na Slove' iskem od 18i2 dc Arhi/i XIV Ljubljana 1991, št. 1-2, str. 24-27 Milko MIKULA Zaplembe premoženja v Sloveniji v listih 1945-1^46, Ptispevki za novejšo zgodovino, 1992 12, str. 155-171 Obsojeni in lik/idirani: Nekateri sodni procen prtd vojaŠkum sodišči in likvidacije na Celj- 158 Blbh jgratija arhivskih delavcev ARHIV: XV 1992 skem v letih 1941-1945. Nem tednik (v nadaljevanjih od Št. 14- dalje - 25. 8. 1992 Ivan NEMAN1Č Po sledovih mlsionaija Friderika Barage v filmu, Arhivi XIV, Ljubljana 1991, St. 1-2, str. 84 Gotcnica iz drugega zornega kota, Delo 34, 22F (2. 10. 1992), str- 6 Prejeli smo D ikumentarni fum o Ormožu Delo 34 166 (21 7. 1992), str. S Manja OBLAK ČARNI OrgiiH:zacij£ arhivske služhe v Sloveriji, Arhivi XiV Ljubljana 1991, St. 1-2, str 27-31 Wan Nemarni - šestdesetletnik- Arhivi XIV, Ljubljana 1991, St. 1-2, str. 123-124 Vasilij Melik - sedemdesetletnik, Arhivi XIV, Ljubljana 1991, St. l-2r str. 124 Jože Maček ln memorhm, Delo, Ljubljana 28. januarja 1992; Obvestila Arhiva RS VII št 1, f 992 str. 48-49 Aleksandra PAvSlČ-MlLOST Hranilnica in poiiojilnica v Šempetru 18964948 -razstava, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica 1992, 12 str Hranilnica io pcsojf'nica v Šempetru, Primorskn srečanja St. 130/92, str. 11U-1T5 Varstvo arhivskega gradiva pr. d pr :vz. mom v arhiv, uporaba arhivskega grauiva, Arhivi XIV, Ljubljana 1991, St. 12, str. &0-61 Marko POLENŠEK 200. letnica rojstva Georga Washingtoi:a, Dolenjski razgledi, Novo mesto, 6. 2. 199i, St. 6 Uporaba arhivskega gr£divat Arhivi XTV, Ljubljana 1991, St. 1-2, str. 73-75 SpicSm pregled ustvarjalcev arhivskega gradiva: 2Mravstvo, Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Gradivo in razprave 11, Ljubljana 1992, str. 53 Alh:rto PUCER Raven je bil Sv. Peter!, Primorske novice, 22, L 1991, St: 9?, sir. 9 Še enkiat o piranskem grb", Piimoiske novice, 17. 1. 1992 str. 5. Dvestoletnica s Štiriletno zamudo, Prmorfke novice, 3. 4. 1992. St 26, str. 30 Ob 300 letnici rojstva velikega violinista, Slo- venec, 8. 4 1992. St. 82, str. 12 Pivnica irj krediti (O čem so v Piranu obeinski svetniki sejali pred sto leti?), Primorske no vice, 16. 10. 1992 Peter RiBNIKAF Komisija za agrarn. operacije v Ljubljani in njeno arhivsko gradivo. Arhivi XIV, Ljubljana 1691, St. 1-2, str. 10-16 Prispevek k zgodovini zborničniga sistema v Republiki Sloveniji, v: 100 let zborničnega sistema v Sloveniji! Ljubljana. Gnspodarska zbornica, 1992 (soavtor: Janko Popovie) Jurij ROSA Šembidci ali Pudnanoščani?, Slovenec, 12. 11. 1991, Št. 118; Primorske novice, 26. 11. 1991, st. 94 Shodi pn sv. Hierommu, Drutina, 31. 5. 1992, št. 22 Boris ROZMAN France PemiSek, Zg idovinu slovenskima Orla. Buenos Aires Slovenska kulturna akcija, 1989, 264 strani. (139 izdaje slovenske kulturne akcije), Zgodovinski časopi", 45, Ljubljana 1991t St. 4, str 67S-681 focena in poročilo) ' Zbiranje gradiva društev m stiki z ustvaij'alci tovrstnega gradiva Arhivi XIV, Ljubljana 1991, St. 1-2. str. 63-64 Dr Drago MuSič nam je zapustil svoje arhivsko gradivo, .Arhivi XIV. Ljubljana 1991, St. 1-2, str. 89-90 Arhivska zaduS^na nadučitelja (Šolskega upravitelja) Matije Hitija iz Doba pri Domžalah, Arhivi XiV Ljubljana 1991, št. 1-2, str 90-91 Poročilo o posvetovanju arhivskih delavcev Bosne in Hercegrivine na lpmanu od 20.-21. jjnij;, 1991, Arhiv: XI\, Ljubljana 1991, St. 1-2, str. i00 (soavior: Gašper Šrnid) . Ii naših društvenih arhivov, priložnostne ra2stave Nova Gorica, september 1991, Pokn.jii.ski arhiv v Novi Gorici, katalog. 15. strani, Arhivi XTV, Ljubljana 1991, St. 1-2, str. 107 (ocena m poročilo) Zapuščin« Marjana Rezanca, Slovenec, kulturna pribga, 27. 2. 1991 leto L XXVI, Št. 47. str, ¿3 Manan R ažanc je že sam uredil svojo doku mentacijo Pisateljeva zapuščina, Delo, Ljubljana, književni listi, 5. 3. 1992, leto XXXW, št. 53, str. 13 V^lik pomen zapLŠcine Marjana Rožanca, Niša skupnost, Ljubljana, 24. 3. 1992, leto XXXT*1, ARHIVI XV 1992 Bibhografija arhivskin delavcev 159 št. 2, str, 6 Arhvi XIV, Delo, Ijubljana, Književni listi, Periodika, 28. 5. 1997, leto XXXIV, St. 121, str 16 (porodilo o publikaciji) Zfnimvo je vedeti, Piimarij dr. Drago Musič in njegova zapuščina, Zdravniški vestnik, Ljubljana, Maj-Junij 1992, letnik 61, št 5-6, str 287-288' Splošni pregled ustv^ijalcev lrhivskegu grediva: Društva, Vodnik Zgodovin ^kegr arhiva Ljubljana, Gradivo in razprave, št. II, Ljubjjana 1992, str. 56-57 /apuš£na Edvarda Kocbeka, arbmstovo poročilo, Naši razgledi, leto XLI, št. 13 (972), 3. julija 1992, str. 417-418 Kaj nam je zapustil Vitomil Zupan?, Dnevnik Ljubljana 22. avgusta 1992, št 224, str. 14 Kakšna je zapuščina Vilonvla Zupana, Slovenec, Ljubljana, 26 avgusta 1992, št, 196, str. 7 Pcstrcšček, kje si?, Sto let dela M Življenja ljubljanskih postreščkov, Kronika 40, Ljubljana 1992, št 2, str. 125-126, (ocena ir. poročilo o novi publikaciji), Sa-a SFRŠE Obrtna Šola v Ljubljani 188S-1914, Arhivi XIV, Ljubljana 1991. št. 1-2, str. 3942 Zorka SKRABI PrcSiava 140 obletnice Prešernovega rojstnega dne, Dolenisk« razg'edi, Novo mesto, 6 2. 1992, št. 6 Vladimir SUNČIČ Komisije za agrarre operacije 1886-19^5, 2- del: L-So, Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije 1992, Puolikucije Arhiva Republike Slovenije. Inventaiji, Arhivi državnih in samoupravnih o.ganov in oblastev; 5/2 Gašper ŠM.D Uporaba arhivskega gradiva v arhiv ¡ki čitalnici, Arhivi XIV, Ljubljana 199J, št. 1-2, str. 75-76 Poročilo c delu Arhrvskegr društva m arhivov Slovenije za leto 1991, Arhivi XIV Ljubljana 1991, št. 1-2, str. 99-100 Poročilo o posvetovanju arhivskih delavcev Bosne in Hercegovini na Temami otj 20 do 21. junija 1991, Arhivi XIV Ljubljana 1991, Št. 1-2, str. 100-101 (soavtor: Borii Ro-man) Žarko STRUMBL Uskoki na Slovenskem in v Žumberku, Arhiv. XIV, Ljubljana 1991, št. 1-2, str 42-50 France ŠTUKI Iz preteklosti Škofje Luke in loškega gospostva, Arhivi XIV, Ljubljana 1991, Št. 1-2- str 3339, resume v nemščini Prispevek k zgodovini fotogrifov v Škofji Loki, Loški razgledi 38, 1991, str 119-125, 4 fotografije, resume v nemščini Visoki gostje na Loškem, Loški razgledi ^8, 1991, str. 127-130 Loške lipe, Loški razgledi 38, 1991, str. 245-247 Začetki Komunalne banke v luči občini kil! zapisnikov, Loški razgledi 38, 1991, str 242244 Branko ŠUŠTAR Viri za zgodovino istrskega šolstva v Slovenskem šolskem muzeju, v: Arhivi XIV, Ljubljana 1991, Št. 1-2, str. 1619 O začetkih šolstva v Šiški, v: Kronika 40, Ljubljana 1992, št 1, str. 78-44 Razi;kovan'e zgodovine šol in Slovenski šo'ski muzej, v: Sodobni orhiv '92, XIV. posvetovanje o stiok ovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih. Maribor 1992, str. 115-118 (tudi v: Sodobni arhrvi '92, Arhivi in šole, Maribor 1992 str. 10-13; delno kot kako raziskali zgodovino svoje šole? v: Zbornik za zgodovino šolstva - ¡Šolski" kronika 25/1992 Pogled na razvoj šc"stva na Cerkniškem, v Zbornik za zgodovino šolstva - Šoiska kronika 25/1992 Od strežnikih tečajev dc strežniške in bohii-čarske šole 1908-1945, v: Šola za sestre -zdravs.veno Šolstvo na Slovenskem, Ljubljana 1992, str 35-45 »Učiteljski tovariš« o šolstvu v Bosni in Hercegovini v prvih letih po okupaciji 18^8, v: Zbornik za zgodovino šolstva - šolska kronika 25/1992 Zdravstvena nega m tradicija, v Šola za sestre -zdravstveno šolstvo na Slovenskem, Ljubljana 1992, str. li-13 Iz zapiskov o bab1' Skih Šolab, v: Šola za sestre -zdravstveno Šolstvo na Slovenskem, Ljubljana 1997, str. Id 19 O izobraževanju partizanskih bolničaijev, v: Šola za sestre - zdravstveno šolstvo na Slovenskem, Ljubljana 1992, str. 46-52 Nekaj statističnih podatkov o zdravetvenih Šolah do leta 1959/6U, v; Šola za sestre - zdravstveno Šolstvo na Slovenskem, Ljubljana 1992, 160 Bibliografija atuvskiL delavcev AP^HVI XV 1992 str. 114-115 Šola za sanitarno tehaike, Šola za farmacevtske tehnik", v: Šola za sestre - zdravstveno Šolstvo na Slovenskem, Ljubljana 1992, str. 86 Šola za fizioterapevte, v: Šola za sestre - . Jrav-tvei o Šolstvo na Slovenskem, Ljubljana 1992, str. 109 Šola za sestre: zdravstveno šolstvo na SlovensKem - povzet ek, v: Šola za sestre - zdravstveno io stvo ra Slovenskem, I .ubij.ina 1992, str 123-124 (tudi v: Šola za sestre - zdravstveno šolstvo na Slovm-kem, Liubijam* 1992; zloženka) Škofieloško zborovanje arhivskih delFvcev Slovenije, v Arhivi XTV, Ljubljana 1991, št. 1-2, str. 96 98 (del tudi v: Obv rtila Arhiva R Slovenije ) Iz zgodevine mladosti; Predstav? raziskovanja osnovnošolcev v Velenju, šolski roZgMi 21, 9. 1.992, št. 14, str. 16 Arhivi m šole: s posvetovanja Sodobni arhiv "y2, v: Zbornik za zgodovina iolstva - Šolska krc--uka 25/1992 Vodnik pc fondih in zbirkah, Pokrajinski araiv Maribor, Maribor 1990, 701 str., v Arhiv? XiVr Ljiib ian< 1991, št. 1-2, str. 106-!07 (poročilo) Argo revija muzejska vprašanja, 1990, št, 2930; 1991, št 31 32, v: Arhivi XIV Ijubljana 1991. Št. 1-2V str. 119-120 (poročilo) ^hivi: Od cehov do okrajnih komitejev (Vedr ¡k Zgodovinskega arhiva Ljubljane), v: D :lo, Književni listi, 6. 8 1992, str, 8 (porr&lo) Arhivi in Šole: skrb za kdtumo d' dišfrno m toajevno zgodovino, v; Šolski razgl di, 25. 5. 1992, št. 10, str. 8 (pončilc) Šolsko kronike - razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, v: Kronika 40, Ljubljani 1992, št. 1, str 67 (poročilo) L i 3 Dtdatik \RHTV) XV 1992 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHTVi XV 1992 Dodatek 169 170____Dodatek ARHÍVi XV 1992 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XV 1992 Dodatek 171 172 __Dodatek______ARKTVi XV 1992 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XV 1992 Dodatek 173 UDK 9?0ir3.4:945.31 Ltra Darko Darovec arhmst, Pokrajinski arhii Kope*-, £6000 Koper, Goriška 6, JLO Arhiv; k vin Pokrajinskega arhiva Koper m objavljeni vir za zgodovino E_n bke Istre Arhivi, Ljubljana, XV/1992, št. 1-2, str. i-6 Razprava je nastala kot referat za ir :dnarc dno rrcČanje zpodovinariev iz Italije, Slovenije in Hrvaške na temo Tstre in Benetke rep iblike, ki naj bi postrlo p,dno vsakoletno znan: tveno sn Čanje. Hanek podaia poglavitne objav« arhivskih virov za zgodovine Istro v obdobju Beneške republike. Pokg tega pa je njen namen opozoriti še na nekatere nrizdan- aroivske dre, predvsem vire, ki jih hrani pokrajinski arhV Koper. UDK 343 349(497.12yi874/1930 Jelk» Melik, arhivistka, Arhiv Republike Slovenije, 61000 Ljubljana, Zvezdaiskt 1, SLO Tiskovni diikti 1B74-1930 Arhivi, Ljubljana. XV'1992, 5t. 1-2, str. 11-15 Prispevek obravnava formalno in maf irialnc tiskovno kazensk' pravo, ki je bile nekoliko drugačno od spletnega kazenskega prav? Pomavanie teh prtdp sov je potrebno za pravimo strokovno obdelavo tiskovnih zadev, ki so zelo bogat zgodovinski vir. UDK 347.945(497.12)'16^1 Matevž Košir, arhivist Arhiv Republike Slovenije, 6:000 I j ubijanj Zv zdarska 1, SLO Prisege v slov^ničin1' Arhivi, Lj ubrana, XV/1992 št. 1-2, sir. 6-11 Prir ege predstavljajo slovenska besedila uradni ga značaja. OhiiUJ-cne »o slovenske prisrge vseh slojev, ki so posebne Številčne iz 17. m 18. stoletja. IIDK 930.25(43C)(094.5) Jože ¿ontar, dr,, redni profesor za arhivsk': vede, svetovalec vlade Republike Slovenije, i\rhiv Republike Slovenije, 6100C LjUDliana, Zveziarska 1, SLO Nemški arhivski aakoni ter pravf'.a o uporabi arhivskega gradiva .Arhivi Ljubljana, XV'1992, št. 1-2, str. 16-23 V Nrmčiji so tako pri Zvezi kot v deželah v zadnjih letih sprejeli vmto arhivskn; zakonov ter podzako ¡kih aktov. Pri tem pa so bila v oeptedju prr.v vprašaja uporab' arhivskega gradiva. Ker 30 ta postala aktualna tudi pri nas, jih p_ ikazujemc ua osnovi noveise nemSke literature ter obravnavi problematike na 63. nemški m arhivskem zborovanju v Berlinu, oktobra 1992 UDC 343.?49(497.12) 1874/I930" Jelka Mtlik, Archival, Archive of the Republic of Slovenia, 61000 Ljubljana, Zv zdarska 1, SLO Deliets of Pr:nti"g 1874-1930 Arhivi 'Archives), Ljub^aaa, XV/1992. No. 1-2, p. 11-15 The contribution deals with tht formai and material printing penalty lnw; which differed a h'ttle from the common penalty law, B -nig famiiiar wuh those regulations is nectssaiy for tht right treatment of pricing matters, which arc a very rirh historical scurcc. UDC 930.25? .4:94531 Isia Darko Darovec, Archivist, Rrgionai Archive 66000 Kop'-r, Joriika 6, SLO i » Archive Sourcer of the Regional Aj :hive Kopjr and the Published Sources for the History of Venetian Istria Ajhivi (Archiv.'), Ljubljana, XV/1992, Ne. 1-2, p. 1-6' Tht treaties is the result of the report for the international meeting cf lutorians from Italy Slovnia and CioaLa aealng wi h the them,, of istria and Venetian Rep iblic, which should bccome a n gular yearly science me, ting. The artiele quotes the man; publications of archive sources for thr history of Istria in the time of the Venetian Republic Brides it is it« purpose to draw attention to some unpublished archive sources, mostly the«, kept by the Regie nal Archive Kbp t. UDC 930.55(430)f094.^) Joi^c Zen tar, Dr. Fall Professor of Archive Sciences, Advis x to the GoveroenKut of the Republic of sJovenia, Archiv of the R:public of Slovenia, 6100G Ljubljana, Zv izdarska 1, SLO German Archiv Ac is and Rules for Archive LLage Arhm (Arctir'esj Ljubljana, XV1992, No. 1-2, p, 16-23 It jermany not only the federation but also the province« have passed a series of archiv,, acts and regulnticns in the iast years The questions of ¡uchives usage were given the emphasis. As thr-se qu stions have become ictual w=th us too wc prcsrnt them the basis of newer German literature and discission at the 63rd Gjnnaii Archive Meeting in Berlin, in Octoh :r 199?. UDC 347.945(49T12),'16'ir W atevz Ko.ir Archivât ArchVe of th^ Republic of Siav :nla, 61X0 Ljubljana, Zvizdarska 1, SIO Oaths in Slovene Arhivi (Archive-). LjubVana, XV1992, No 1-2, p. M.l The oaths prest at Slovene texts of offieal character Slovene oaths of ill jtra*a have been kept, especially numerour are thos* of thr 17«1 and 18^ ccntuiy. * UDK 930.25. :069(497,12) Janez Kopat, arhiv, st, Zgc 'ovinsk, arhiv Ljubljana, Mestni trg ■21, 61OOO Ljubljana SLO Razmejitev arhiv ¡k ;ga gradiva med arhivi in muzrji (Korcferat Ta posvetovanje arhivskih dclavcev Jugoslaviji, v Postojni oa 18. Jo 19. oktebra 1989) Arhivi, Ljubljana, XV,1992 ŠL 1-2 str. 23-29 Kor ifnrat obravnava problematiko varstva arhiv ;kega gradiva ld je iz štijvilnih vzrokov shiran, ,no v slovanskih muz jih. Nakaziije na tudi možne rešitve gled: varsiva arhivskega gradiva med irhivskiim uv muzejskimi ur^anovanii v okviri: trr.n"tno veljavna Jovi ¡nske arhivi zakonodaje. Če k r-ševanju tega vprašanja ne Some pustopiii racionalno bodo pastaH n ^potrebni spori med arhivistiki in muz alstv m, ki sta d< ikaj sorodni znanstveni str iki. TJDK 930.251: D61.6(100) Zd,nka Raj h arhivsk, sod iavec, F ukrajinski arbiv Maribor, G.avru tig 1 fOOO Maribor, SLO Nova organizacija Mednarodnega ari iv^kega sveta Arhivi, Ljubljana, XV'1992 št, 1-2 str 33-36 Projekt nove organ zaajskc tim ure Mednarodc ga arhivsk';?a sv ;ta v Pariz1', je potskus pieoblito»vauja M/\S a v aktivnejšo mednairdne irganizacijo, ki naj bi v svoje dele vkljuc:vala večje število pcsameznikov in spiejimala idločitvu, spicjemljive za celitno članstva. I.TDK 930.2 51:06yf497.12) Branko Šuštar. kiiitoi. arhiva S,nvenski Šolski muzej, 6100C Ljubljana, Plečnikov trg 1, SLO Muzeji in irhivi - med konkurenco in sodelovanjem pri var ;tvu rhivskega gradiva Arhivi, Ljubljana, XV1992, št. 1-2 str 29-32 Prisp.^ck s posbdnjega zborovanja jugoslovanskih »rhivistov (Postojna, oktober 1989^ predstavna po^em muzejskega ' 111 arhivskega eradiva v povojni zakonodaji, nnkaj razmišljanj 0 odaouh med muzeji in arhivi v litera uri, posebe, poroča 0 rezultatih anke e med slove nrhiini muzjjL Predstavitev stališč in prakse muzi^lcev dc problemov razmejitve med muzeahjami in ?rhivaliiami ter zbiranja, hramb'1 in obdt'ave arfrvsk :g2 gradi.a v muzejih naj spodbudi n-sitve, ki bodo v korist nasi skapci slabi -kultnrn1* dediščini UDK 930.^53.4^62.191(497.12 ME ribari Slavica Toviak, irhivist, P ikrajunld arhiv Maribor, 6JXX) Maribcr, Glavni trg 7, SLO Razvojna pot Orgamzauje rdečega kriza v Mariboru ob fond:h Pokrajinskega arhiva Mmbor Arhivi, Ljubljana, XV/1W2, St- 1-2 str. J6-43 Prikar razvoj nt pot: P. K v Maribor.- m nekaterih drigih okrajih v času med leti 1945-1966 slom na pmuriivi arhivskega gradiva m fondov, ki st hranijo v tej ustanov. Ta humauitva 5 Tel.: (061) 123-460 Referat za dislocirano arhivs to gradivo II 61000 Ljubljana, Kongresni trg 1 Tel.: (061) 156-152 Služba zr matične arhivske strokovne naloge 61000 Ljubljana, Tomšičeva 5 Tel.: (061) 154-222 ARHIV MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE REPUBLIKI SLOVFNIJF 61000 Ljubljana, Beethovnova 3 Tel.: '061) 217-990 NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA 61000 Ljubljana. Ciril Metodov trg 4 Tel.: (061) 328-895 maticat (061) 310-673 1 OKRAJINSK1 21-887 ARHIVSKO DRUŠTVO SLOVENIJI 61U00 Ljubljana Zvezdarska 1 Tel.; (061 151-227, 151-266