it33- __________________V Iillaja tritrat na teden, in sicer v torek, četrtek1 • $oboto ol) 4- uri P°Poldne ter ::tanfi P° Po5t in ;,,,„ana ali v Gorici na dom poSiljana: pn' ' 'vse leto *........in K *?a...........to » PosamiCne Številke stanojo. }0 vin. „SttCA" i««a naslednjo i»i«4M>,P^^i^^no-v/ia^^™^,,,^^, , el„ letu ..Kažipot po Goriškem in GradišCanskem" in" •*T^aww"*"*% K^ipot po IJub^jani in kranjskih mestih", dalje dva-Lt v \m »Vozni red železnic, parnikov in poStnifc «,« ter mesečno prilogo „Slovenski Tehnik". \*aročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulic l,ev. 7 I- nadstr. v »Goriški; Tiskarni^ A^GabršSek U naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo? (talasi in poslanice se raSunijo po Petit-vrstab Pet ožive, oni srečni čas se lahko povrne! Dobil sem nalogo, da poiščem svoje tovariše, in hotel sem začeti pri vas, ki ste bili duša naši zvezi. Aramis se je poklonil, bolj uljudno nego prijateljsko. — Da bi se zopet spustil v politiko! pravi z mrtvim glasom ter se obrne v svojem naslonjaču. Ah, dragi d' Artagnan, glejte, kako redno in udobno živim tu. Poskusila sva že nehvaležno^ velikašev, saj veste! — Res je, pravi d' Artagnan; toda morda se ve-likaši kesajo, da so bili nehvaležni. — To bi bilo nekaj drugega, pravi Aramis. Vsaka pregreha zasluži usmiljenje! Sicer pa imate v jednem oziru prav: ko bi naju še Kedaj prijela želja, da se mešava v državne zadeve, potem mislim, da je sedaj za to najugodnejši trenutek. — Kako veste to vi, ki se vendar ne bavite s politiko? — E, moj bog! čeprav se ne bavim z njo osebno, pa živim vendar med ljudmi, ki se bavijo z njo. Goječ poezijo in živeč ljubezni sem se seznanil z gospodom Sarazinora, ki se prišteva Conti-jevi stranki; z gospodom Voiture, ki irži s koadjutorjem, in z gospodom Bois-Robert-om, ki po smrti kardinala Riche-lieu-ja ne drži z nikomer ali pa z vsemi, kakor že hočete; in tako mi politično gibanje ni do cela tuje. — Slutil sem to, pravi d' Artagnan. — Sicer pa, dragi moj, smatrajte vse, kar vam še povem, samo za besede meniha, Človeka, ki govori kot odmev, ponavljaje samo jednostavno to, kar je slišal od drugih, nadaljuje Aramis. Slišal sem praviti, da ie kardinal Mazarin v tem trenutku zelo vznemirjen I vsled dnevnih dogodkov. Zdi se, da ljudje nimajo do njegovih povelj več tistega spoštovanja, ki so ga imeli za povelja našega starega strašila, pokojnega kardinala, čegar sliko vidite tu; zakaj, naj govore, kar hočejo, priznati moramo, prijatelj, da je bil velik mož. — V tem vam ne bom ugovarjal, dragi Aramis; on me je naredil za poročnika. — Izprva sem bil ves vnet za kardinala: rekel sem sam sebi, da minister nikdar ne uživa ljubezni, da pa bo ta z nadarjenostjo, ki mu jo pripoznavajo, slednjič triumfiral nad svojimi sovražniki ter da se ga zsčno bati, kar je po mojem mnenju še bolje nego ko bi ga ljubili. D' Artagnan je pokimal z glavo, v znamenje, da popolnoma odobrava to dvomljivo naziranje. — Tako je bilo torej moje prvotno mnenje, nadaljuje Aramis; toda ker se v takih stvareh jako malo spoznam in ker mi veleva ponižnost, katero sem obljubil, da se naj ne zanašam na lastno sodbo, sem se informiral. Torej, moj prijatelj... Aramis je prekinil pričeti stavek. — No, torej! Kaj ? vpraša d' Artagnan. — No, torej! nadaljuje Aramis, upogniti moram svoj ponos, priznati moram, da sem se varal. — Res? — Da; informiral sem se, kot sem vam rekel, in čujte, kaj so mi odgovorili različni ljudje, ki imajo različne ukuse in goje najrazličnejše želje: Mazarin ni nikak ženij, kot sem mislil, da je. — Bah! pravi d' Artagnan. (Dalje pride.) Oseh kandidaten) za državnozborske volitve v naši mali deželi bo torej 20, ako ne prileze še kateri na dan. Izbere dovolj!! DOPISI. Sedaj še veča aoie fionaflje v občini dekinskl! — Ko je prišel sedanji občinski tajnik g. Kle-meučič, si je počel prizadevati, da se občinski urad premesti v Dekani z glavne ceste, ki vodi | v Trst in v Koper, kjer se steka nič manje nego 27 občinskih poti od 9 katastralnih občin, katere se nahajajo ob izhodu od kata-stralne občine Dekani, in to prizadevanje obstoji iz prečudnega vzroka, da ne more slišati bučenja prekrasae reke Rižanke, katera mimo občinskega urada teče, in tudi da ne more biti pri miru, napraviti zastarane račune, ki se jih je zavezal narediti za znesek kron 700 vrh svoje stalne letne plače od 2000 kron, j In to, ker je nadlegovan vsaki bip od mimo hodečih občinarjev po omenjeni glavni cesti itd., ali žalibog še do danes niso zgotovljeni rečeni zastarani računi, dasi je deželni odbor odloČil s svojim odlokom dne 22. aprila 1904. štv. 2477. kot ultimatum županu, da morajo biti obč. računi predloženi istemu do zadnjega meseca junija 1904. Dne 17. aprila 1904. je omenjeni tajnik vpisal V. točko dnevnega reda za premestitev občinskega urada radi navedenega vzroka in za komoditeto županovo. Ko je počel tajnik razpravljati o rečeni točki, so občinski zastopniki zapustili zborovalno dvorano, za kar je bil zbor nesklepčen, kakor je to bilo v »Edinosti" z dne 11. maja 1904. štv. 131. objavljeno. Ni miroval, in zopet je bilo na dnevnem redu v glasoviti tridnevni obč. seji dne 17., 18. in 19. maja 1904. razpravljanje o premestitvi občinskega urada; ali vzlic vsemu neumornemu prizadevanju od strani navedenega tajnika, da bi prepričal 28 odbornikov in 15 namestnikov, je sklenila večina, da ostane obč. urad, kjer je bil do m. decembra, kakor priobčeno v »Edinosti" dne 17. junija 1904. štv. 167 in meseca oktobra istega leta iz svečeniških krogov. — Leta 1905. tudi je bilo razpravljanje za premestitev občinskega urada. Ker pa ni bilo mogoče izvesti potom občinskega sklepa premeščenje obč. urada, so pa prišli v noči 13. oktobra 1906., kakor si sploh občinarji tolmačijo, neki nepoznati simulirani tatovi, da napravijo malo luknjo v zidu pod 3knom občinskega urada za uhod v istega in tamkaj preobrnili občinsko blagajno; ali občinarji govoričijo, da za uhod po omenjeni luknji so morali biti otroci in ne od-raščeni patentirani tatovi; a otroci pa blagajne okoli 500 kg težke preobrniti in odnesti ne morejo! . Če tudi smo po navedenem simuliranem činu nekateri občinski odborniki navedeno osebno tolmačili, toliko deželnemu odboru v Poreču in okrajnemu glavarstvu v Kopru, vse-jedno je deželni odbor vstregel želji omenjenega tajnika, ko je šel osebno v Poreč, da se prenese občinski urad v Dekani brez dovoljenja občinskega zastopa. Koj, ko so občinski urad premestili v Dekani, smo pismeno, brzojavno in po depu-taciji protestirali toliko na deželni odbor, kot, na c. kr. okrajno glavarstvo, a deželni odbor nam je brzojavno odgovoril, da pri prvi občinski seji naj odloči v omenjenem oziru večina zastopnikov. Dne 10. decembra lanskega leta so bili vabljeni obč. zastopniki > seji in smo se zbrali dvajset odbornikov v poslopju, kjer je bil občinski urad popred 16 let v zadovoljstvo v vsakem pogledu vseh deset naših katastralnih občin in smo sklenili vsled omenjenega brzojavnega odloka deželnega odbora, pismeno naprositi kot večina župana Picega, da glede na najvažnejšo točko dnevnega reda o premestitvi občinskega urada, da bi se razpravljalo kot nujni predlog kot prvo, a ne zadnjo. Župan oziroma omenjeni tajnik nam ni dal niti odgovora. Vsled tega je bila omenjeni dan seja zaključena in župan je vse-jedno plačal osmim zastopnikom pet kron za dnino, in to onim, ki so bili za premestitev uiada, a ostalim pa nič; akoravno je župana vprašal Andrej Švab, obč. svetovalec iz Za-zidu, ki je prišel 3 ure daleč sem ob slabem vremenu, da vsaj tem plača dnino, kakor omfr-njenim; odgovoril mu je, da ne plača nič, ker ne drži ž njim za premestitev urada! — Dne 18. in 19. m. decembra je zopet I sklican bil obč. zbor na našo zahtevo z dnev- I nim redom, kot nujni predlog o premestitvi I obč. urada. Udeležilo se je seje, da ve jav- I nost, 28 zastopnikov in devet namestnikov, I ali tajnik ni hotel nikako, da se obravnava I točka stavbena na dnevni red, nego le, da se mora samo vzeti na znanje deželnega odbora I odlok. Jedrnato so nastopili naši obč. zastopniki oziroma županov namestnik gosp. Antona Skergati, kateremu je tajnik žugal s stolom v roki, ko je predlagal, da naj se glasuje za I nujni predlog o premeščenju urada. Kadar se I je glasovalo za nujni predlog, tajnik ni hotel zapisati glasu zastopnika Antona Bordona z namenom, da ne zadobi nujnost večina. Ko I je bila sprejeta nujnost, dasiravno je bila na I dnevnem redu točka o sklepanju premestitve urada, se je potem glasovalo za premestitev J urada z 21 navzočimi zastopniki, in to k Josipu I TBertoku,Tki"le nela^ 1^omenjeaTJ glavni cesti v katastralni občini dekanski. I Vse točke dnevnega r*du, predlagane od I tajnika in podpisane od župana za razprav-1| ljanje, niso bile sprejete od večine! — Zaradi tega je tajnik, župan in kompanija bela ulo- I žila utok na deželni odbor in na c. kr. okrajno I glavarstvo oziroma radi sklepa večine o premestitvi občinskega urada k sv. Nedelji k omenjenemu Bertoku, proti volitvi volilne ko- j misije in udov krajnega šolskega sveta in to, radi tega, ker niso voljeni oni zastopniki, ki J jih je odločila kamora. Tukajšnjega rodoljuba Siškoviča so pa tožili na c. kr. državno prav- j ništvo, c. kr. okrajno glavarstvo in deželni odbor, češ, da je na« večino obč. zastopnikov podkupil s pijačo in denarjem, ker smo glasovali za splošni naš občinski interes, ali taktično dejstvo je, da smo naprosili, omenjenega Siškoviča, da bi nam s svojo navzočnostjo bil v pripomoč dobrih nasvetov v interese naše I sestaviti kojisibodi morebitni potrebni zapis- j nik, ker naš tajnik Klemenčič nam noče pisariti, dasi ga plačamo, kakor je sam za- j hteval, iz ozira., ker nas večina zastopnikov i se ne strinjamo z njegovo muziko. Če tudi \ ga plačamo, je imel pogum tirjati gosp. obč. svetovalca Antona Jakončina dve kroni za po-j trdilo prošnje nekega očeta od sv. Antona, da bi imel sina prostega od vojaščine, in to za Klemenčiča edno krono in za podpis županov edno krono. Ko smo dozvedeli, da je kamora napra- j vila navedene utoke proti absolutni dvotretjinski večini, oziroma radi premestitve urada, istodobno smo tudi mi vložili prošnjo na deželni odbor, da ne ustreže želji manjšine, temuč da blagovoli pripoznati pravoveljavni sklep veČine. Na podlagi omemenega je prišel na lice mesta poznati deželnega odbora revizor Bradicich in je brez seje deželnega odbora obljubil kamori piede stante, da ostane urad, j kakor želi tajnik in tovariši in ne oziraje se na splošni interes večine prebivalstva devet katastralnih, občin nahajajoče se nekatere celo 3 ure daleč od dekanske. Omenjeni Brodicich ali bolje Brodičič je zaslišal radi kvestije samo kamoro in ne nas večino interesentov. Toliko radi omenjenega, | kot radi sedanje občinske uprave se nahaja I vse prebivalstvo občine dekanske globoko užaljeno in jako razburjeno! Barburjenje je tem večje, ker se zavedamo, da sklepi večine morajo biti pravove-ljavni, ker občina je avtonomna; a ne pa, da I župan na škodo davkoplačevalcev devet svojih I I podrejenih katastralnih občin protestuje na I višje instance za svoj osebni interes in taj- j j nikov. Če temu poslednjemu ni, ugajalo pre- i bivati, kjer je bil obč. urad iz navedenih j vzrokov, naj bi se odpovedal službe tajništva, J ker bi moral pač vedeti, da mi občinarji nismo tukaj radi njega, nego le on radi nas 1 I Tajniku in kamori ni moči priti do ži- I vega, ker imajo za seboj tisto glasovito gospodo-I valno stranko v deželi, kateri je geslo: „osar tuttou! j Tajnik tirja iz sej krajnega šolskega j sveta učitelje izgojitelje naše mladine in jih I s pestjo po glavi tolč> cl> krvi, kakor je bilo I to bolj natanko prioUeno. Navedenega županovega namestnika v javni občinski seji žuga I s stolom v roki. Občinske volitve nikako ne I nameravajo izvesti, akoprav je že edno leto I minilo, od kar bi morale biti. Tožili in prosili t smo toliko c. kr. namestništvo, kot okrajno I glavarstvo v Kopru, da se izvršijo volitve, ali j žali bog vse zaman! I Naš župan Picega naj se ne udaja ni- I kakim iluzijam! Vsi obrambeni nasveti taj-I nika Klemenčiča in vse obljube Brodicich-eve I in tovarišev ne preprečijo tega, kar mora priti! Prej, ali slej pravica nad krivico mora j zmagati, ker to narava sama tirja! I (Sledijo podpisi.) Z Vipavskega. — Dne 1. t. m. je priredilo mlado društvo »Bodočnost" v Velikih Žabljah lepo veselico z bogatim vsporedom, ki je privabil dokaj občinstva v tem zimskem vremenu. Narodno izobraževalno društvo »Bodočnost" more biti ponosno na prvi svoj nastop. Le tako naprej po začrtani poti; zavest naj teši voditelje, da stori za naš narod mnogo lepa veselica s takim programom. Gospica Lavoslava Palek jo deklamirala Gregorčičevo „Velikonočno".. Vlila je lepim verzom z imenitnim izvajenjem one občutke, ki so potrebni pri deklamacijah. Besede so | nam segle globoko v srce. Vrla gospica zasluži I vse prizvanje. Gosp. kand. jur. Rado Hrobat je v svojem Izvrstnem govoru poVdarjaV da v skupnem delovanju vsega naroda našega je naša bodočnost. Bratstvo, enakost in r^boda naj nam bodo vedno pred očmi. Narod smo mal; in le v slogi je moč. Pustimo strankarsko polje v naših društvih; vsaj tam naj nam bode hram miru, vsaj tam pustimo strankarsko strast in le izobrazujmo se. Porabimo vsak prost časek v samoizobrazbo in tudi v izobrazbo drugih. Ravnajmo se po besedah nepozabnega S. Gregorčiča: Ne plaši se znoja, ne straši se boja, saj možko dejanje krepčuje moža, a pokoj mu zdravje in moč pokonča. De- j janje ti ljubi, a boj se pokoja! Ne živimo v j letargiji, temveč dvigajmo mračne neomikane k solncu prave izobrazbe. Omika je moč, ki vse premaga. Le vstani, vstani narod moj, do danes v prah teptan; pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan. Dijaški pevski zbor iz Gorice je pel tri točke skladbe z ono dovršenostjo, ki smo jo slišali le pri dobro izvežbanih in izobraženih pevcih. Pač lepa pesem prav peta z občutkom sega globoko v srce. Bili so za izborno izvajanje srčno pozdravljeni in aplavdirani. Vsa | čast jim, ta dan nam ostane v prijaznem spominu. Želeti bi bilo, da pridejo večkrat k | nam, da pomorejo čistiti blato raz naš narod, j Bog živi vrle fante! Pevski zbor iz Brji je proizvajal lepo pesem „Oj slovenska žemljica" z dobrim vspe-hom. Vrli fantje iz Brji umejo pomen društev. Menda ni vasi, kjer bi bilo toliko dobro vspe-vajočih društev kakor na Brjah. In kdo vse to vodi? Učitelj Možina. Domači pevski zbor je zapel Volaričevo „Zvečera z dovršenostjo. Mladi zbor je v društvu prvič nastopil. V kratkem času se je v vstrajnosti dobro izvežbaL Najprej po tej poti. Lepa pesem blaži srce. Tamburaši iz Dobravelj so pod vodstvom učitelja Mermolje vdarjali par komadov s preciznostjo. Sami kmetski fantje s tako dovršenostjo, vso čast jim. Težko je delo na deželi, a tem večje veselje, ko se pomiče voz izobrazbe. J I Nazadnje so zapeli vsi zbori še „Adri- | i jansko morje". Krasna pesem je bučala, kazala, da vstaja naš rod. Vse je šlo dobro, samo županstvo v Sv. Križu hotelo je delati oviro, podkurjeno po strankarski strasti klerikalizma iz Vel. Žabelj. Škoda za županstvo, ki se Šteje k najomika-nejšim na Vipavskem, ko hoče vedeti več eden list kakor je v knjigi. Res škoda, da ne t rečem kaj drugega. Hotelo je vstaviti veselico, čeravno jo je glavarstvo dovolilo. Saj žu- j panstvo nima nič pri veselicah, tedaj je seglo v delokrog politične oblasti prve in druge instance. Slavnemu županstvu bi priporočal, da se v drugič varuje blamaže. j Domače in razne nouice. Smrtni kOS8, — V mestni bolnišnici v Trstu je umrl 75-let stari Ivan Petelin, krčmar v Tomaževici pri Komnu. V sredo popoldne ob 5. uri so pokopali v Logu na Bovškem 28 let staro gospo Leopoldino Černuta, trgovko in učiteljico ročnih del. Umrla je po dolgem bo-lehanju za jetiko, za katero je umrl predlanskim tudi njen mož. Udeležba pri pogrebu je bila velika, Kako se |e godili na Rumunskem ob kmečki VStlj), o tem smo dobili iz Vaduri v Rumimiji od delavca-rojaka pismo, katero tu priobču-jemo: „Pred vsem v pomirjenje naših starišev in sorodnikov v domovini zavoljo vstaje romunskih kmetov. Ni treba se bati za nas, ker • kmetje . nas puste v miru; ni.uajo nobenega vzroka, da bi nas napadli; do j zdaj se ni zgodilo, kolikor vera, še mbenecm ptujcu (podjetniku ali delavcu) nič. Knetjege puntajo zoper grajščake in erarske zakujnike ker leti jemljejo previsoko zakupnino t0» I so povabljeni vsi člani, da se malo ra«vedr I na prostem. I (Dol)e u prilogi.) Slovensko gledališče. —7 10. in H. predstava. Gostovanje članov deželnega gledališča v Ljubljani. V nedeljo dne 7. aprila 1907. v »Trgovcem Domu" otvoritvena predstava: »Po-topljeni.zv.on" dramatska bajka vpetih dejanjih- — Spisal Gerhart Hauptmann. — preložil Anton Funtek. ~ Režiser Viljem Tal Osebe: Henrik, zvonar. njegova žena, Koaovska..]^,unftjOtrolca^^n-.v tova. Župnik, Kinsky. Kantor, Habič. Brivec, jlolek. Soseda, Šubertova. Stara Jagababa, Danilova. Rutica, vilinsko bitje, Taborska. Po-« vodnjak, Danilo. Čatež, Nučič. Prva rusalka, fionovska. Druga rusalka, Košakova^ Tretja rusalka, Kržišnikova. Četrta rusalkaTm.' DaP~| nilova. Gozdni škratje. Sosedi in sosede. Godi se v gorovju in v vasi ob njegovem vznožju. Začetek ob 87» zvečer. V torek -'dne 9. aprila 1907. zadnja predstava »N a letovišču" veseloigra v treh dejanjih, — Češki spisal Josip Štolba. .- Preložil Ivan Podgornik. — Režiser Viljem Taborski. — Osebe: Marija Lavričeva, hišna posestnica, Danilova. Tinka, njena hči, Šubertova. Zinka, njena hči, Košakova. Izidor ^rič, njen mož, Danilo. Davori Radej, poštni irttnik, Verovšek. Stanko Hostnik, profesor, Taborski. Zora, njegova žena, Taborska. Gospa Mrakova, vdova po preds, okrož. sod., Ro-novska. Dr. Mrak, ministerialni tajnik, njen sin, Nučič. Devetak, gostilničar, Molek. Franc, hlapec. Habič. Hišna gospe Mrakove, Danilova. - Godi se v samotni restavraciji s poletnimi stanovanji in kopelmi blizu malega mesta, čas: sedanjost; Začetek ob 8 7, zvečer. €ene~ sedežev : Pritličje: Fotelji 3 K 50 vin. Sedeži I-IV. vrste 2 K, sedeži V.—VIH. vrste | 1 K. 50 vin. Balkon : I. vrsta 2 K, II. vrsta | 1 K 50 vin. Stojišča 80 vin. Dijaki in vojaki do narednika 40 vin. Dame naj blagovolijo odložiti klobuke v garderobi. Predpro-daja vstopnic v trgovini gosp. A GabrSčeka v Jrgovskem Domu" in A. Jeretiča. „ Narodna prosveta" v Gorici. K uprizoritvi »Potopljenega Zvona«. - (Ponatis iz »Slov. Naroda"). — Hauptmann je cela literatura in njegov »Potopljeni zvon" je njegov umetniški kontiteor! — Hrepenenje, to je beseda vseh besed. »Kam naj pristanemo, kam plovenio?.. Mi malici, v .grozotnem vesoljstvu zapuščeni V .. . Nebesa farju to niso! Posvetna naslade še manj I To ni„. ono ni... Kaj neki... ka; neki bo na kora,.. ?B (Milka Kramer.) Kam hrepenimo? Tje gor, v sinje, jasne višave proč, proč iz gnjusobe sveta — »Mi, pol doma na zemlji in pol — kje V" — Hrepenenje, blagoslov in prekletstvo za človelsa, hrepenenje, edina uteha in najkrutejši dokument našega ničevstva. Hrepenimo, proč od tod, kam? V svitlo, bogvedi kam, željni lepote, želji brezmejne ljubezni. Tu doli je tema, tu doli je gorjč in zlo; proč, kvišku, na solnce, v svobodo... Kam ? Kje je dežela naših sanj ? Henrik, mojster zvonarjev, je ustanovil zvon, kakor ga ni culo človeško uho peti. Ali njegova duša ga je cula peti vse popolneje: drgetati mora duša tistemu, ki ga čuje v radosti, v bridkosti. Mojster ni dosegel tistega, kar je bil hotel, njegov tvor je daleč zaostal za idealom, ki ga je slutila le njegova blagoslovljena duša. To ve in čuti samo on. Pa vlečejo njegov zvon visoko na goro, da bi z njih doli pel črez hrib in plan svoja radostna in zla oznanila. Ali že blizu cilja ep upropastijo zli gorski duhovi, boječi se njegovega blagoslov nosečega zvonenja, da zdrkne z voza in se strmoglavi crez breg tjedoli v brezdno jezersko. 1'fličen je zvon, uničen je njegov stvarnik, mojster Henrik: nikdar več v svojem življenju ne bo mogel ustvariti zvona, ki bi bil tako Wfcu ideala, ki ga je videla njegova duša: terpal je svoje sile, kaj bi mu še življenje, ^mu, ki mu je umetnost življenje. Vse je toafcno, da bi mogel umreti! Ali usoda še ae{e njegovega konca. Tavajoč po gori zaide 7 kočo vile Rutice, ki ga vzljubi z vso brezno silo prve ljubezni. Rutica (RautenUelein) lma nadnaravne moči: poljub njenih usten vzbudi onemoglega Henrika v novo življenje, nJen poljub mu odpre oči, da vidi svet in vso Ygovo neskončno lepoto tako jasno, kakor Jo vidijo le vile in kakor jo je mogel človek toarik doslej le slutiti. Nova, toplejša kri zaP<% po njegovih žilah, zdaj čuti v sebi silo resnično ustvariti tisto, česar preje ni zmogel. «s nJen> ostane Henrik pri Rutici in plam-f6 edinole za svojo umetnost in Rutico, &i I* je dala, pozabi na svojo dobro, pa preveč LOv:ško» premalo hrepenečo ženo Magdo in svojih dvoje otrok in vstvarja. Hrepenenje po lepoti. ljubezni. Po solncu, je bilo večje od njegove ni usojeno, dvigniti se nad svet v jasne višave. Samo hrepeneti sme, mora po njih. Magdi je skoprnelo srce, v brezkončnem obupu varane ljubezni se je strmoglavila v jezero — baš ,v tisto, ki je pogoltnilo zvon in ž njim ji vropalo moža. Umirajoči na njegovem dnu ji je roka zgrabila za vrv potopljenega zvona in njegovo srce pretresujoče zvonenje se je razleglo črez' plan in tje v %pff8*m3ti^]8Gtff~V& poTrtr^njegov glas, njemu govori določno, or ve, kaj mu oznanjajo ti tužni zvoki.' Pretresejo ga v dno duše: umrla mu je Magda, ona, ki mu je bila dala svojo ljubezen, ljubezen, ki se je iz nje rodilo njegovo mojstrstvo. Kajti le iz ljubezni do ženske more vzkliti tista nepoznana sila, ki stvarja. Zdaj je Magda mrtva, umrla je njena ljubezen — in ž njo je umrla ona nepoznana sila: Henrik je svojo umetniško pot skončal, Mngdfoa smrt ga je strmoglavila s tistih višav, na katere ga je bilo povzdignilo hrepeneje, porojeno iz ljubezni. Zato se okrene od Rutice, kolne jo, njo, ki mu je bila utešila hrepenenje in ga ravno s tem upropastila. Hrepenenje je blagoslov, spolnjeno hrepenenje prokletstvo. Henrik se vrne nazaj v svet — pa ljudje, ne umevajoči globine njegove usode, ga zapode nazaj v gore, nazaj v višave: Henrik je doigral. Nikjer doma, ne med ljudmi ne v solnčnih višavah umre in Rutica sama mu poda čašo, ki mu donaša smrt: njegovo srce je nehalo hrepeneti, zato mora strohneti. Politično SlsparStfO in nič drugega ni početje klerikalcev glede novega volilnega reda za deželni zbor. — Gregorčič je pričel sedaj obsojati, kar je skuhal sam z Lahi v deželni hiši. Obsoja pa, ker mu tako kaže. Danes je Gregorčičevega »Gorica" v velikih škripcih. Prinaša protest proti volilnemu redu, potem pa p ;hvalo tega reda iz Bovca. Tako so konfuzni ti matadorji, da niti ne čutijo več, kako se bijejo po zobeh s takimi objavami. — Na tretji strani »Gorice" pa tolažijo »vrle Bovčane", češ, da je vendar nekaj nedostat-kov, radi katerih se ne sme potrditi volilni red. S tako pisavo »Gorica" najhujše obsoja Gregorčiča samega. Ali ta mož misli, da sme delati z našim ljudstvom prav kar hoče; zato ima ljudstvo le za norca tudi s protesti; radi tega pa naj mu ljudstvo to povrne pošteno 14. maja t. 1. V županstvu »rtOjbskem pri Gorici je upi-sanih v volilni imenik za državnozborske volitve 570 volilcev. Ekskuriranje V Krmln. — .Naznanja se, da bo.počenši z 10. aprilom 1907 t. j. s prihodnjo sredo g. dr. Henrik Turna, odvetnik v Gorici, imel vsako sredo in petek v Krminu, kamor do danes ekskurirajo samo italijanski odvetniki, svoje uradne dneve. Pisarna v hiši gostilničarja g. Karola Sgu-bina. Uradne ure od S1/. — 12 predp. in od 2 — 51/« pop. Po potrebi se uradni dnevi spremene oz. pomnože. S tem se nudi našim, posebno zapadnim Bricem prilika, posluževati se v svojih pravnih zadevah pravnika-SIovenca, domačina, ne pa tujcev. Protest preti deželnozborskemu volilnemu redu. — Nabrežinsko starešinstvo se je v seji dne 4. t. m. pridružilo protestom drugih občin proti krivičnemu volilnemu redu za deželni zbor. Protest se je odposlal na pristojno mesto. — Naprej! Protest proti novemu volilnemu redu za deželni zbor je odposlalo na deželno vlado potom županstva vseh deset podžupanov in ne-odstopivši starešine občine Cerkoo, Ta protest se glasi: Neodstopivši podžupani in starešini ob&ne cerkljanske protestiramo proti krivičnemu razširjenju volilne pravice v deželni, zbor-goriško-gradiščanski, kakoršno je bilo sprejeto v letošnjem zasedanju deželnega zbora. Načelno nismo proti razširjenju volilne pravice na podlagi enakosti in splo-šnosti, vendar zahtevamo, da se da Slovencem, ki tvorimo dve tretjini prebivalstva v deželi, temu številu primerno zastopstvo v deželni zbor, čemur pa v zadnjem zasedanju sprejeto razširjenje volilne pravice nikakor ne odgovarja. Vsled tega poživljamo visoko vlado, da to, od deželnega zbora sprejeto razširjenje volilne pravice ne predloži sankcijo na Najvišje mesto. V občini Cerkno je vseh volilcev v državni zbor vpisanih v imeniku 1507. Volilno gibanje na Cerkljanskem je že precej živahno in se veča dan za dnem. na Bukovem sta se te dni Toda Henrik je človek, in človeku stranke in tudi po drugih vaseh se že pridno debatira in pripravlja na pfedstoječe volitve. Poročil Se Je v Trstu gospod Angelj Dekle v a, rodom Vipavec, z g.čnb Ivanko Urbančieevo. —- (G. Dekleva prevzame s 1. majem t. 1. v najem hotel pri zlatem jelenu v Goričh) Čestitamo! Štanjelskl grad je prodal baron Sossler neki tržaški družbi. .*.....* .. . „ ZaBlffllV pečat. — V Cerknem se je dobil občinski pečat cerkljanske občine izza časa, ko so gospodarili v Cerknem Francozi. Našli so ga pr* kopanju temelja za kozolec, ki je oddaljen a Cerkna uro hoda. Ta pečat, ki je popolnoma dobro ohranjen, ima podobo elipse v približni velikosti sedanjega občinskega pečata. V sredi nosi enoglavega orla s krono na glavi, izpod nog pa mu švigajo strele na vse strani. Ob robu nosi napis: »le maire de la commune de Cir-china«, (Jaz sem župan občine Cerkno). Kakšen razloček med tem in med sedanjim občinskim pečatom! Sedanji pečat ima v sredini podobo barake z nekakim zvonike 'sar naj menda predstavlja farno cerkev in — najbrže po exžupan Kosma-čevi domišljiji — tudi cerkljanski grb. Kako je že rekel Jan Hus: O sveta neumnost! K popravku na notico »Tepenl Slovenci". -Na naš poziv sta se odzvala v uredništvu dva mladeniča iz Solkana in nam povedala, da ni res, da jih je odstranil redar vi gostilne v „buži" na Kornu v Gorici, pač pa jim je rekel, da naj plačajo ubito Šipo in potem je vse v redu. Nadalje izjavljata, da niso Slovenci začeli razgrajati, pač pa, da je prišel k mizi neki Lahon in jim rekel: »zakaj pojete slovenske pesmi" 'i Na to so mu odgovorili: „mi pojemo slovensko, ker smo sinovi slovenskih mater." To je zadostovalo in hitro je neki vročekrvnež prevrgel enega s stolice in nek drugi je pa enega udaril. Najbolj vročekrven pa je bil, pravita ta dva mladeniča, krč-marjev sin! Srebrni zaslužni križec je dobil 111. Gorkič, posestnik v Orekovljab, za junaški čin, ko je rešil lani v septembru smrti zidarja Podber-S&a v občinskem vodnjaku, kjer ga je bilo kamenje zasulo. »AbbaSSO II CleroI" je klical, kakor je bil obdolžen, delavec M. Radič v Tržiču povodom neke demonstracije. Orožnik ga je naznanil, in okrožna sodnija v Gorici je obsodila radi tega klica Radiča na 10 duij zapora. Tako v 20. stoletju v Gorici. Orožnikom v Rlhembergu se je priglasil sam Anton Mihelj, 29 let star, iz tamkajšnje občine, kateri je v velikonočnih praznikih v pretepu ranil z nožem sorojaka Fr. Vidmarja, ki leži sedaj v goriški bolnišnici. — Stara pesem, da imajo po praznikih dosti posla orožniki in usmiljeni bratje! . Vinjen Je bil na velikonočni pondeljek 53 letni Jakob Bremic iz Grudence. Ko se je vračal zvečer proti domu, je padel in prišel pod voz, ki mu je polomil levo roko ter g*a poškodoval po glavi. Zdaj se zdravi v goriški bolnišnici. Kandidat klerikalcev tajnik Fon nastopi jutri v goriški okolici. Kjer nastopi, naj vedo, da vzdihuje: »Oh, če bi to vedel, da moram na shode, bi nikdar ne sprejel kandidature". Čez Jarek Je SkOČIJ 53 letni Anton Kogoj; pri tem pa mu je izpodrsnilo in mož se je tako poškodoval, da je moral v Gorico k usmiljenim bratom. Napad na Slovence na Velikonoč. — o tem napadu, ki se je vršil pri Št. Petru na Veliko nedeljo, smo poročali obširnejše v torek. Radi tega napada so aretirali 21 letnega kmetskega mladeniča Fr. Mavra iz Podturna v Gorici. Izpred SOdnIJe. — 48 letni Viljem Petarin iz Krmina si je pridržal svoto 1U kron 28 vin., ko je služil v mesnici Sfrizo v Gorici. Radi tega poneverjenega denarja je dobil 2 meseca ječe. Radi krive izpovedbe in radi napeljevanja h krivi izpovedbi sta bila obsojena A. Vovk in Alojzij Črnigoj, oba iz Dobravelj, prvi na tri, drugi na šest mesecev ječe. ; Med Cigani. — 40 letni cigan Franc Hu- dorovič je ukradel meseca marca letos ciganu v ' Ivanu Levakoviču kobilo, vredno 300 kron, ' katero je potem prodal. Tako namreč se glasi ovadba Levakoviča, na podlagi katere so Hu- doroviča zaprli. Veliki denarni dobitki za naša gospodinje. —. V prihodnjih tednih se bode odločilo, katere izmed naših gospodinj so dobile srečko z pa, da se zaključi le tekmovanje receptov za močnata jedila v znesku K' 10.000. — Na-daljnih K 5000 pa je, zaslužiti do 30. junija t. 1. z recepti za kuhanje, pečenje in praženje. Opozarjamo na oglas domaČe tvrdke J. Drufovka v Gorici. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Tečaj za mizarje V Gorici, katerega je oskrbel zavod za pospeševanje obrti, obiskuje 12 mizarjev in sicer 8 iz Gorice, 3 iz Ronkov in eden iz Solkana. Razstava stavbene stroke. — Meseca maja se otvori v Gorici na prizadevanje zavoda za pospeševanje obrti razstava stavbene stroke. Proti povišanju poštnih in telefonskih pristojbin so zborovale 3. t. m. na. Dunaju irgovske in obrtne zbornice. Bile so zastopane malone vse. Zborovalciso zahtevali, naj umakne vlada odlok o povišanju. Odposlaništvu, ki je vročilo ministrskemu predsedniku in trgovinskemu ministru spomenico, je izjavil trgovinski minister Fort, da je zdaj nemogoče preklicati povišanje. Živinoreja. —- Velikanska vola je zredil govedorejec g. Franc Bojane v Št. Petru pri Novem mestu. Tehtala sta 1475 kg in so ju zaklali za Veliko noč. Sploh se opaža na Kranjskem, da govedoreja zadnji čas jako dobro napreduje, kar je pač v prvi vrBti z a-sluga c. kr. kmetijske družbe, ki vedno skrbi, da dobiva Kranjska lepe ple-menjake. Pmnr f Samo Templjev-vrelec in riKUl J Stvria-vrelec sta — kot nrava rogaška kisla voda — zakonito zava-vana! Vsi drugi izdelki, ki nosijo znamko rleiflpljev-vrelee, ali Stvria-vrelec ter so pod napačnim imenom »Rogaški vrelec" v prometu, naj se zavrnejo. Deželno oskrbništvo rogaških vrelce?. Razgled po sveta. L°!m^ za sC"ereS"-tekmovanje. Opozarjamo V tržaškem deželnem zboru so sprejeli resolucijo glede ustanovitve laškega vseučilišča v Trstu. Obširneje je pri tem govoril dr. Rybar, omenjaje, da je 2000 slov. učencev v Trstu brez ljudske šole v materinem jeziku. — Ko je začel govoriti Rybar slovensko, je nastal krik na galeriji, ko je bila ta izpraznjena, pa je prevzela njeno ulogo zbornica. Potem je dež. glavar naznanil konec zasedanja. Škof Nagi v Rimu zaradi Ricmanjcev. — Laški listi poročajo, da je dospel te dni v Rim tržaško-koperski škof Nagi, katerega je sprejel papež v avdijenci. Potoval je v Rim radi „riemanjskega vprašanja". Viharen shod češke duhovščine. — V Pragi se je vršil 2. t. m. shod zveze češke nižje duhovščine. Shod je bil tako viharen, da ga je hotel vladni komisar večkrat razpustiti. Shod je protestiral proti odredbi epi-skopata, ki je zvezo nižje duhovščine razpustil. Udeležilo se je shoda okrog 200 župnikov in kaplanov, ki so zastopali nad 2000 pooblastil. Ko je tajnik nadškofijskega ordinarijata'v Pragi predlagal, naj se društvo podvrže ukazu episkopata, so zadoneli protestni klici: tega ne storimo! Predsednik je dal na glasovanje predlog glede razpusta zveze. Za predlog je glasovalo le malo zbo-rovalcev, ogromna večina ga je odklonila. Zborovalci so se v največji razburjenosti razšli. Ker je predsednik društva odstopil, se skliče nov občni zbor, ki bo volil novi O(jbor. — Kakor poročajo češki listi, so nastopili in protestirali na shodu tudi proti iziavi ljubljanskega škofa Ant. Bonaventure, ki jo je podal o češki nižji duhovščini v ljubljanskem ordinarijatškem glasilu. Predsednik shoda kaplan P. Kojber je imenoval postopanje ljubljanskega škofa častlkrajo za češko duhovščino in izjavil, da bodo, ako treba, svojo čast branili tudi v Rimu. To je pač precej krepka za klcpeta-vega ljubljanskega škofa dr. Ant. Jegliča. Radovedni smo, kaj poreče k temu za »Čast božjo« vneti >Slovenec«! Tatvina v državni banki v Petrogradu. —,i* Petrograda se poroča, da je bila v tiskarni državne banke ukradena večja vsota bankovcev po 100 rabljev, ki niso bili še podpisani od ravnatelja banke. Potem je bil podpis ponarejen in bankovci razdeljeni med privatne banke. Ostaja na Ftastom. — Kakor poročajo iz Petrograda, se na Finskem tajno pripravlja dobro organizirana ustaja, ki da izbruhne sedaj na spomlad. Španski kralj — Zdrav. - O španskem kralju Alfonzu so se zadnje čase razširjale jako vznemirljive vesti glede njega zdravja. Kakor pa poročata rimska »Tribuna" in »Giornale d'Italia", so te vesti popolnoma neosnovane. Španski kralj je popolnoma zdrav ter odpotuje te dni v Kartageno, kjer se sestane z angleškim kraljem. Upor na Rumunskem. — Po vsej deželi vlada zdaj mir. — V Piainescu je oblast zaprla 34 bivših pomorščakov upornega „Potemkina% v Eošteraniju pa 36. PoskllŠfllJ samofflflr. — V Trstu je skočil 16-letni brivec Karol Vilačič v morje, da bi se vtopil, ji so ga še pravočasno rešili. ; Črne koze- -^— V tržaškem predmestju Greta je vsa rodbina postrežčka na Južni železnici, Forstnerja, zbolela na črnih kozah. Zdravniki so stavili koze vsem osebam, ki so zadnji čas na Južni železnici prišle s Forst-nerjem v dotiko. ravno tako so stavili koze vsem prebivavcem v hiši, kjer je stanoval Forstner. Sumijo, daje Forstnerja okužil nek izseljenec. Utopili SB Je v Trstu v vodnjaku 56-letna Antonija Itenigar. Vzrok neozdravljiva bolezen. »Slovensko društvo" i LJubljani sklicuje za nedeljo, dne 7. aprila t. 1. ob 10. uri dop. shod volilcev narodno-napredne stranke. Na shodu se bodo razpravljale jako važne stvari, med drugim pa se bo volilcem predstavil držsvnozborski kandidat Ivan Hribar. IZfinredna operaciji se je izvršila v Fila-deltiji. Neka žena je imela tako malo krvi, da je bila vsled tega v smrtni nevarnosti. Zdravniki so prišli do prepričanja, da jo je mogoče rešiti le, ako ji dodajo človeške krvi. Njen soprog je takoj privolil, da mu odvzamejo nekaj krvi ter jo dajo njegovi ženi. Obema so odprli na rokah žile in jih zvezali tako, da je mogla kri teči iz roke moža v roke soproge. Soproga je bila s tem rešena smrti. Mož je sicer oslabljen, toda ni v smrtni nevarnosti. Gorkl Obolel. — Kakor se poroča iz Rima, je tamkaj ruski pisatelj Maksim Gorki nevarno obolel. BcjžjastL Kdor trpi na boljasti, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in frauko v pri?. Sc&wannen - Apoteke, Frankfnrt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. Mlin na vodo, žaga, ali drugo vodno moč z visokim slapom želi vkupiti proti gotovini ali s 5% obresti. Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na: Ante Pirnat, kanceiist, — TRST — Veliki Trg. - Hotel Garni. Zaščitna znamka: „Sidro" | Linhnent. Ga p si c i oomp. Nadomestek za Anker-Pain-Expeller je splošno priznano kot izvrstno bol bivajoče mazilo in so dobro uporablja pri prehlajenjenih; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „SIDE0" potem se je — gotovo prejelo originalni izdelek. — RICHTERJEVA LEEA RNA k ,. iiatem levo" v Fragt Elisabethgasso St«r. 5 nova Dnevno razpošiljanje. M/m tim dddlk //o. Juvmldkmm.m kauor pit. A. vii. Berini Gorica, Šolska uliea št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja \ prve vrste najboljših lv;dk iz Istre, Dalmacije Molfetie, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Iron 104. 112, 120, 1-36,1-44,160,1-80, 2"-, za luči po 80 vin. -------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------jnjfa in sveč.------------------- Cene zmerne. Kerševani & Čuk : v Gorici Stolni trg it. 9 (piazza Onomo) priporoča svojo jdogo šivalnih strojev uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec „ Raštelja št 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-' koles, pušk in samokresov. Šivalno stroja In po- I jamčiva od 5-10 let. TBST CORSO šiv. GORICA Corso Verdi 45 ¦ M.Cal elastični ovitki rodeči ali ftrni za irtne cepiče za kilogr. I.a vrsta kron 25*50 II.a „ tt 23-50 J Pošilja se tudi na deželo po poštnem povzetju. nar-S-fr^afc; Ekonom, kateri je absolviral kmetijsko šolo z odličnim vspehom, izvežban v vseh kmetijskih strokah, želi iz osebnih vzrokov prememu svojo dosedanjo službo. Najrajši nastopi kot opravnik na kakem veleposestvu na Hrvatskem, v Dalmaciji ali tudi kje drugje. Ponudbe je pošiljati pod šifro »ekonom« na naše upravništvo. Studenec Maršner-jevih šumečih-bonbonov (malinov-, limonin-, jagodov-, češnjev-, in prvencev okus) napravljene šumeče limonade neprekosljive. Pristno samo z našo varstveno znamko. — Razpeča se teh bonbonov nad 40 miljon. na leto. — Edini izdelovatelji: Prva češka akcijska družba orijenf. sladkor, in čokoladnih tovarn, Kraljevi vinogradi, preje A. Maršner. Stanovanje Obstoječe iz 4 velikih sob, 2 malih ia kuhinje v H. in III. nadstropju se odda v najem na Gorsu Franca Josipa št. 2. flouodošlo blago za spomladansko sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini 2 gotovimi oblekami = flnton Kmšič, == krojaški mojster in trgovec v Gorici tek. frana 3osfpa 35 -— lek. Josipa Derdi 33, Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhu telovnika. Pri naročilih za gg, uradnike naj se mi označi službeni stan in činovm razred. N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. raz. itd, Izdelek iz lastnega blaga :...... jamčim. =:: Hotel »Central" vhod Cor^o Josipa V^rdi L*. 32 - Telovadni tr$ Sf. 6 Ob delavnikih rt 5., 6., 7., 8. in 9. uri. Ob nedeljah ob 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri. Od sobote 6. aprila nov program Kinematografa Cdison najboljši stroj, ki se ne trese (zadnji model). — Vsakih 8 dni prihajajo iz Pariza, Londona, Berlina in New- Jorka najzanimivejše, resnične novosti. VSPORBD: Konji v kopelji, po naravi. — Priporočljiva sobarica, prizor. — Gospod Kikibio, smešna. — Nesrečni lov, komično. — Serpentinski ples, kolo-rirana. — Otello, fcenečanski zamorec, žaloigra v 30 slikah. 1. Otello snubi Desdemono. 2. Oče ne privoli. 3. Ugrabljenje Desdemono. 4. Most vzdihljajev. 5. Rio di Ganonica. 6. Rio Sv. Luca. 7. Beg v gondoli. 8. Dar robca. 9. Jago zaljubljen v Desdemono. 10. Ukraden robec. 11. Otellova ljubosumnost. 12. Cassio v posesti robca. 13. Jago oporekovalec. 1*. Iz ljubosumnosti priseže Otello maščevati se. 15. V spalni sobi. 16. Otello zaduši Desdemono. 17. Jagova soproga razkrije nedolžnost Desdemone. 18. Jagova smrt. 19. Kes Otella. 20. Žalosten konec. 21. Samomor Otella. Pariški dijaki, komična, splošno smešno. Vstopnina: I. prostor 50 vin., II- „ 30 „ za otroke 30 vin. m „ in vojake 20 vin. Dsako sredo predstaua za učence po znižani ceni 10 uinarjeu. Vsako soboto nov program. Programi se dele pri vstopu v vseh treh jezikih. Največja zaloga slik o modernih in aniiknih okuirjih, — umetniške »rednosti. — Slike prvih slovanskih slikarje«. — Tlabožne slike slovečih slikarjev. —- ^an" coske, angleške in amerikanske grauure velike umetniške vrednosti v okoirjih po želji odjemnikov. *^r <&¦<&<&¦ ^*<^p Razstava slik v .tRGOUSRem do mu-. i in trgovina z umetninam A. Gabršček V Gorici. Naznanilo tekmovanja— — za nagrade. Komisija~za recepte lriočnatih jedil (znesek K 10.000) se je skoro sešla. Vendar je še nadaljnih K 5000 razpisanih za recepte drugih jedil. Zadnji obrok dopošiljanja za recepte je do 30. junija t, 1. Nataujčiia pojasnila se dobe zastonj pri vseh boljših trgovcih. „Ceres( katera se izdeluje v jedilna mast ni nikak nadomestek: ampak edina jedilna mast, 'astni delavnici naravnost iz sveže posušenih kokosovih orehov. Svoji k svojim! Narodna tvrtka fl. Primožič, priporoča svojo delavnico Gorica—ulica Veiturini gt. 3. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoCe reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na Željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Postavno zavarovano! POTNIKI V AMERIKO Pozor! Kdor hofte dobro In hitro potovati s francoskimi parobrodi Čei Havre t Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnil« na našo zuilj—ir ;. ¦¦ J,,11"." najstarejšo firmo......... ,.„,.¦, Zwllchenbart, Basel (Švica) Centralbalmplmtz 1. Za dobro in hitro ekspedicijo ae garantira. „GRANO HOTEL" V DOTOVLJAH V bližini železniške postaje ButovljeSkopo, oddaljen od Trsta 50 minut z bohinjsko železnico. Edini hotel, zgrajen na novo, obdan s cvetličnimi |~~ ¦ | vrti, gozdiči in kolibami Kras.:o drsališče, elegantno igrališče. ~ LAWN-TENNIS, kegljišče in krogljišče. — Kopelji, velika dvorana in sobe moderno opremljene, napeljava vode, aeetilenska luč. If ahiiija italijanska in nemška. PLZENSKO PIVO prve vrste; tu- in inozemska vina, posebni kraški teran, KAVARNA In MODERNI BILJARD. Gmnibus in kečije za vsaki prihod in odhod vlaka. - Daje se v najem elegan'ne kočijo. Lastnik: iVAN GUSTINČIČ. V i:. ! Učenec s primerno šolske izobrazbo se sprejme takoj v nianufakturni trgovini Antona Dolinski v Gorici Corso G. Verdi. Vsako posnemanje se kaznuje! Celino pristen je samo Thierrv-jev balzam z zeleno nuno, 12 nmlih ali (I (Ivojnatili steklenic nit 1 volika spoeijaltm Ntoklonioa s patonto- vaniin znmnškom K S*—, Th»erry - jevo Centifolljno mazilo proti vsnni, so tako suistaroliin ranam, vnetjem, itd. 2 lončku Iv 3 60 pošilja le, proti prud- pla&lu znosita ali povzetju, Obe domači sredstvi sti najboji, povsod znani In starodavni, NarocMla naj so naslovi: Lekarna A. Thterry v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga Klvoro v vseh lekarnah. Brofinro s tisočerim, originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prost in A.TMerrv in Pregrada hHUhlUtli-SHtrtrm. Ustanovljena tvrdka leta 1866. == Odlikouana == luornica nadplatou Centrala : Gosposka ulica ši. 1 in 3. Podružnica: u Gorici, Raštelj št. 3 in o Sežani. J. Drufovka - Gorica - Telefon št. 62. (sastna sirojarna u Črničah. POZOR, GOSPODJE IN MLADENIČI! \ s^;i li'k;;rn>ki piaksi. ki ju i,:vivuje:n že več ik^i- 'AO l<'t, se mu j<- posref-ih> .'i uaji ¦!;;¦> hVl.,-M\t} 2a rast brk. brade in las, proti izpadanju brk in las in ¦riii- • st- l °nu,.~,":L ll:i IasJc in bike postanejo gosti in dolgi, odstranjuje H:;'^ m vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči n.-aiik.. na vsiku p..št^ 1 lonček 3 K 60 Vin., 1 l&alka 5 K. NaroCajte samo pri meni pod naslovom: — PETER JURIŠ1Č, lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji. Velika zaloga domačega in inozemskega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje, usnja za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd. Zalagatelj ličila v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Delika zaloga uruarskega blaga. SIO JI K SIO JCEM I POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že vefc nego 30 let se mi je posrečilo iznajti najlioljŠK sredstvo za rast las in proti njih izpadanju. — KAPILOR štev. 2. p.Azrofa. tla postanejo lasje dclgi in gosti, odstranja prahaj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznaliiie. Stane poitnir« pinsto na vsako poŠto lonček 3 K 60 Vin., 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom: == Peter Jurišie,== lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji. F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekama in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino patentiranih zarezanih strešnikov: »Sistem MARZOLA" (StranBfalzziepI) »Sistttn MABZBLA^ Barve: a) rdeči naravno žgani, h) črno inipregniraiii. | s Najličnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje. as Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z ŽIGO privezati, kar je gotovo velike, važnosti za kraje, M trpe po močnem vetru in burji. [i Vzorce in pr*spekte pošljemo na sieljo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. === SVETOVNO ZNANI === FERNET-BRANCA Nova restavracija vis-a-vis kolodvora v Prvačini Ifafon ^odopi^cc bivši gostilničar pri »Petelinu" |v Trstu ulica Ghega štv. 7. Priporoča svoja izbonia pristna vipavska črna in bela vina, kraški teran, refošk in pivo. Za potnike izvrstna hladila in okrepčila kakor: čaj, limonada, Čokolada, kava, mleko itd. Na novo opremljene sobe za prenočišče ptaj-cev. Dvorišče za krogljanje in blevi za konje. Za obilen obisk se priporoča svojim rojakom Anton Vodopivec. + Julij Reddersen + Via Giosufc Carducci št. 23. — Telefon št 813 ==== v Trstu. ===== Kirargični predmeti, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, brglje, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavice, elektroterapevticne priprave aparati za umetno dihanje. Zaloga pripis za obveze, izdell