»CINKARNAH« — izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada 2500 Izvodov. Vsi člani OZD Cinkarne In upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik: Mira Gorenšek. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje, Kidričeva 19, telefon 23-981 interna 251. Tisk: »Papir- konfekcija« Krško. Ro mnenju Sekretariata za Informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974). Poslovni rezultati v četrtletju Poslovni rezultat, ki ga je dosegla Cinkarna v prvem tromesečju letošnjega leta ni dosegel planiranega, kar je posledica predvsem nedoseganja planiranih ciljev v TOZD Ti02. V tej temeljni organizaciji je prišlo v tem razdobju do izred-nirnih peči, zaradi česar ni bil dosežen planiran obseg poslovanja. Zaradi tega, ker ima vilek del variabilnih stroškov značaj relativnih fiksnih stroškov (električna energija, kurilno olje, OD) in zardi visokih fiksnih stroškov, je prišlo do relativno visokega zneska izgube. Ostale temeljne organizacije so v seštevku rezultatov poslovale boljše kot so za to razdobje lanirale, med tem ko je izgu-a v TOZD Mozirje prehodnega značaja, saj je posledica relativno visoka salda neplačana realizacija z 31. marcem 1978 in sezonskih vplivov. Cinkarna je v seštevku rezultatov vseh temeljnih organizacij zaključila svoje poslovanje v prvem četrtletju z izgubo v znesku 25.028.963 dinarjev. Izgubo sta ustvarili temeljni organizaciji titanov dioksid in Kemija Mozirje. Izgubo, ki je nastala v Titanovem dioksidu, bo pokrila Cinkarna z 12. 382. 701, 56 dinarjev, partner VVB Lacke und Far-ben pa z 11. 413, 633, 61 dinarjev. Ostale temeljne organizacije so svoje poslovanje zaključile s pozitivnimi finančnimi rezultati. Poslovni rezultat je na nivoju OZD znatno slabši od planiranega. V prvem četrtletju je bila ustvarjena več kakor trinpolkrat večja izguba od planirane za vse letošnje leto. Izguba pri proizvodnji titanovega dioksida je nastala zaradi nedoseganja planiranega obsega poslovanja (proizvodne realizacije), zaradi nedoseganja normativne porabe surovin (cca 6 milijonov din), zaradi nedoseganja podražitev in substitucije surovin (cca 3,5 milijonov din), zaradi povečanja planiranih režij-skeh stroškov (cca 6 milijonov din), zaradi ovrednotenja zalog po stvarnih cenah (cca 11 milijonov din.) Po drugi strani pa so bile dosežene višje prodajne cene od planiranih. Zaradi navedenih vplivov je prišlo do tolikšnega poslabšanja ekonomičnosti proizvodnje, da je nastala celo izguba v substanci v znesku 8.784.877,42 dinarjev. ********************************************** 4- c&cagi to&acLŽ QJit&! Delovni ljudje organizacije združenega dela Cinkarne Celje ti za rojstni dan iskreno čestitamo. Delavski razred je skupaj s tvojim vplivom in prizadevanji dokazal svojo borbeno pripravljenost za uresničitev svoje zgodovinske vloge. Za tvoje ideje, ki so vseskozi kažipot tudi za vsa leta, ki prihajajo, ki so simbol revolucije in njenih začetkov do današnjih kongresnih akcij, smo ti nadvse hvaležni. Kajti kot strateg samoupravljanja, kot graditelj socialistične samoupravne družbe, kot dosleden borec za krepitev bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti ter kot marksistični mislec in državnik, si dosegel, da človek prvič v zgodovini lahko trdno koraka proti svojemu idealu, k svobodni asociaciji proizvajalcev in proti svoji človeški svobodi. Zavedamo se, da so naši zgodovinski uspehi povezani s tvojimi močmi in prizadevanji. Ob tvojem in našem skupnem prazniku ti pošiljamo to čestitko z veliko željo, da bi še dolgo vodil našo socialistično samoupravno skupnost, z željo, da bi žel nove uspehe, da bi bil zdrav in zadovoljen. Celje, dne 18. V. 1978 Kolektiv Cinkarne Celje ******************************** tctr 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- i 4- 4- 4- $ I 4- 4- 4- 4- 4- t i * E Izguba ki jo je ustvarila TOZD Kemija Mozirje je nastala zaradi nedoseganja planiranega celotnega prihodka, ki je manjši, paradi nedoseganja fizičnega -"obsega realizacije. Vzrok izgube je bil zaradi izpadlega dohodka v neplačani realizaciji v znesku 1.066.498 dinarjev, kar predstavlja kar 86,5% prikazane izgube, zaradi nedoseganja planirane realizacije, ker je izpadla masa prvega pokritja v znesku 507.805 dinarjev in zaradi podražitve surovin in energije, ker je izpadel dohodek v znesku 327.361 dinarjev. Navedeni tokovi so povzročili izgubo v tolikšni višini, da je ta temeljna organizacija ostala brez čistega dohodka. Izguba je v največji meri posledica sezonskih vplivov in relativno visokega zneska neplačane realizacije per 31. marca 1978. TOZD Metalurgija je dosegla boljši rezultat od planiranega. TOZD Kemija Celje je ob moč- Temeljne organizacije Cinkarne brez Ti02 so v seštevku dosegle planirane rezultate, kljub izgubi Kemije Mizirje, saj je bila četrtina letnega planiranega dohodka dosežena z 25,15%, čistega dohodka pa z 24,82%. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa so te temeljne organizacije ustanovile čisti dohodek, ki je za 14,5% večji od čistega dohodka v preteklem letu, ki je bil uporabljen za osebno in skupno porabo. OBSEG POSLOVANJA Celotni prihodek — realizacija Temeljne organizacije Cinkarne so v seštevku dosegle četrtino letnega planiranega prihodka z 25,02%. Skupna planirana realizacija je bila dosežena z 99,54%. Zaradi doseganja višjih prodajnih cen od planiranih je realizacija večja za 8.169,372 din. Zaradi izpada fizičnega obsega Napovedana oziroma koledarska pomlad je šla takorekoč neopazno mimo nas, bila je mokra in hladna. Upajmo, da nam bo poletje zvesto, saj v času letnih dopustov. no preko plana povečanem celotnem prihodku dosegla za 0,3% manjši čisti dohodek od planiranega za četrtino leta. Analogen rezultat Kemiji je dosegla Grafika. TOZD Vzdrževanje in energetika ni dosegla v celoti planiranih rezultatov. Četrtina letnega planiranega dohodka je bila dosežena s 23,4%, čistega dohodka pa 23,6%. Ker pa je prišlo do pozitivnih odmikov v strukturi celotnega prihodka v breme dohodka, je ostanek dohodka in poslovni sklad večji od planiranega. TOZD Transport je dosegla boljše rezultate od planiranih. DSSS ni presegla svojih planiranih zadolžitev in ni obremenjevala TOZD z večjimi zneski od planiranih. realizacije je znašal izpad vrednostno 10.141.958 din, tako je zmanjšanje salda za 1.945.586 din. Sam fizični obseg planirane realizacije izdelkov in uslug je bil dosežen le s 95,57%, vendar je bil plan realizacije dosežen iz naslova neplaniranrh tokov in cen. Do nedoseganja same planirane eksterne realizacije je priš- (Nadaljevanje na 2. strani) Pošiljajte prispevke do 15. v mesecu! Poslovni rezultati v četrtletju (Nadaljevanje s 1. strani) lo predvsem zaradi nedoseganja planiranega izvoza. V tem razdobju smo izvozili izdelke v vrednosti 4.637.056$, kar je le 79,78% za to razdobje planiranega zneska. Izvoz je bil celo manjši od izvoza v istem obdobju preteklega leta za 8,63%. Udeležba prodaje za čvrsto valuto v skupni prodaja je bila zelo skromna, saj je našala le 17,32%. Udeležba izvoza v skupni prodaji vseh temeljnih organizacij v seštevku pa je znašala le 19, 44%. PROIZVODNJA Osnovni plan proizvodnje je bil na nivoju Cinkarne dosežen le z 96,98i%. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je proizvodnja porastla le za 0,14% Letni plan je bil dosežen z 23,19 %. Doseganje planiranih rezultatov po TOZD je bil: v Metalurgiji 102,69%, Kemiji Celje 90, 41%, Kemiji Mozirje 100,93%, Titanovem dioksidu 91,71% in Vzdrževanju — proizvodnja 81, 55 % ter v Grafiki 105,58 %. Obvestilo PARTICIPACIJO ali po slovensko PRISPEVEK moramo plačevati za zdarvstvene usluge od 1. maja 1978 dalje po Samoupravnem sporazumu o zdravstvenem varstvu v občin, s ki zdravstveni skupnosti Celje tudi v naši obratni ambulanti: — za vsak prvi obisk zaradi novega obolenja 10,00 din — ter enako za vsak prvi obisk zaradi povrnitve iste bolezni, ko je bilo zdravljenje že zaključeno. Tega prispevka so oproščeni samo naslednji delavci: 1. vsi v primeru nesreče pri delu ali poklicne bolezni, 2. vsi starejši od 60 let, 3. borci NOB pred 13. 10. 1943 ali z dvojnim štetjem najmanj od 1. 1. do 15. 5. 1945, 4. vojaški invalidi, 5. delovni invalidi z najmanj 70% telesno okvaro, 6. nezaposleni, prijavljeni pri skupnosti za zaposlovanje. Za obisk zdravnika na domu je potrebno plačati 50,00 din in za zdravila na recept 15,00 din. Piše: Iskren Pipuš Stolpne kisline ni več (Nadaljevanje in konec) Po šestnajst mesečnem pridnem in vztrajnem delu je bila celotna naprava z elektrofiltrom in drugimi vzporednimi napravami dograjena in prve dni septembra 1954 smo pričeli s poizkusnim obratovanjem. Naprava, ki smo jo v tako kratkem času zgradili, je izpolnila vsa pričakovanja. Poraba solitme kisline je bila razmeroma mala — komaj 1,12% solitrne kisline od 36° Be na 100 kg 60° Be H2S04 tako je bila v mnogih pogledih narejena izboljšava, še posebno pri sami napravi. Pri prvi Oplovi stolpni napravi smo uporabljali kot črpalke emulzer-je in kasneje deloma batne črpalke, medtem ko so se že v letu 1930 pri vseh novih napravah uporabljale centrifugalne črpalke. Izboljšani so bili tudi stolpi v gradbeno — tehničnem pogledu. Uporabljati so se začela pri- mernejša polnilna telesa za stolpe in v zadnjem času se vedno več umetnih snovi uporablja kot kislinoodporni gradbeni material. S spremembo kroženja nitroz-ne kisline se je seveda spremenil delež posameznih stolpov na celotni produkciji sistema in tako pride danes pri stolpnih napravah za žvepleno kislino na stolp I (stolp za denitriranje) 25% — 30%, na stolp II (stolp za preddenitriranje) 55 do 60%, na stolp III (produkcijski stolp) 10 do 20% in na stolp IV 0%, (deluje torej kot nitrozni stolp) celotne produkcije. Nasprotje med Oplovim postopkom (po končanem razvoju leta 1912) in Peteresenovim, ki je bilo do sedaj navedeno v strokovni literaturi, ni torej nikdar obstojalo. Pri enem kot pri drugem postopku damo najmočnejšo nitro-zno kislino na prve stolpe in temu primerna je tudi porazdelitev proizvodnje. Z začetkom obratovanja stolpne naprave za žvepleno kislino PRODUKTIVNOST DELA IN IZ KORISTEK ČASOVNEGA FONDA Izkoristek osnovnega fonda je bil nekaj boljši od preteklega leta. Bistvenih premikov ni, na posameznih pozicijah gre za manjše odmike. Opravljenih je bilo 26.660 nadur, kar je za 6% več od lanskega leta. 28,95% vseh opravljenih nadur odpade na nedeljsko in praznično delo. Ker je na nivoju OZD poras-tlo število zaposlenih v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta za 1,52%, proizvodnja pa le za 0,14%, je produktivnost dela v letošnjem letu na nivoju Cinkarne nižja od preteklega leta. DELITEV DOHODKA Celotni prihodek — eksterna realizacija — interna in druga realizacija — drugi prihodki Porabljena sredstva — material in storitve — amortizacija — drugi poslovni stroški Dohodek Razporeditev dohodka: Prispevki in davki Druge obveznosti iz dohodka — del dohodka za DSSS — pokritje stroškov ŽTP Ljubljana — obresti od kreditov — ostale obveznosti iz dohodka čisti dohodek za osebno in skupno porabo — za OD in druge osebne prejemke — za inovacije in racionalizacije — za neposredno svobodno menjavo dela — za prispevek za stanovanj, izgr. v SP — za skupno porabo — topli obrok — za skupno porabo — za druge namene Rezervni sklad Poslovni sklad — posoj. skladu feder. za kredite nerazvitih — posojilo po predp. družb. pol. skupnosti — odplačilo sanacijskih kreditov — del za obratna sredstva — del za osnovna sredstva Izguba 425.770.075,67 330.541.775,57 91.390.283.20 3.838.011,90 360.152.609,46 330.228.196,97 28.746.481,57 1.177.930,92 65.617.466,21 7.065.715,20 22.460.234,63 10.178.423,25 859.981,50 5.235.928,05 6.185.901,83 53.659.087,67 48.514.795,87 370.246,65 1.493.955,85 2.307.305,00 972.784,30 1.535.016,72 5.926.375,33 1.954.952,70 678.410,95 1.124.638,40 2.168.373,28 25.028.963,34 Plansko analitska služba Avtokriterij Da ne bo nikakeršnih misterij, se vsi medsebojno ocenimo. Izberimo realen si kriterij, pa kar dobimo si delimo! Ti si Evgen najbolj priden, torej imaš petsto pik. Ti si Jože delovno frigiden in ti Sonja nisi brez odlik! Mica tvoje delo je zapletno. Jaka preklada noč in dan. Janez ti vodiš delovno izmeno. Inženir Jovo nam sestavlja plan. Nazadnje bi pa mene ocenili, mislim, da so odveč dvomov črvi, brez mene ne bi nič dobili, torej moram biti prvi! ji po sistemu Petersen smo v septembru in oktobru 1953 začeli podirati Oplovo napravo za žvepleno kislino, danes po 23 letih pa podiramo Petersenovo napravo. Naprava je ves čas svo- jega obstoja dobro delala in je izpolnila predvidevanja, ki jih je dal Hugo Petersen tako glede kvalitete proizvoda, kakor tudi glede življenske dobe. Rušenje stolpne kisline je dokončano, ostalo je torej delo za delovne stroje in kamione. Sedaj je tudi to opravljeno. Organiziranost sindikatov Razprave o izvolitvah, izpopolnitev organiziranosti in metod delovanja zveze sindikatov Slovenije Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je dal v razpravo vsem organizacijam in organom sindikatov in zveze sindikatov »Izhodišča za izpopolnitev organiziranosti in metod delovanja zveze sindikatov«, ki jih je sprejel na seji 25. aprila 1978; izhajajo pa iz gradiva predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije »Osnove politično — organizacijske graditve zveze sindikatov.« Ta dokument bo podlaga za pripravo sklepa o dopolnitvah statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji in obenem temelj za spreminjanje in dopolnjevanje sin-dakalne organiziranosti in metod delovanja. Prav tako se v pripravah na 9. kongres ZSS pred komuniste poslavljajo vprašanja organiziranosti in načina delovanja sindikatov v skladu z njihovimi nalogami v nadalnjem razvoju naše socialistične samoupravne družbe. Delavcem so sindikati potrebni, toda takšni, ki bodo sposobni delovati kot njihova razredna družbena sila, ki bo celovito uveljavljala pravice delavcev pa tudi odgovornosti le-teh. interesnih skupnosti in jih seznanja s stališči sindikalne organizacije ter ustvarja politične pogoje za njihovo delovanje; — daje pobude za akcijsko sodelovanje z drugimi osnovnimi organizacijami in tudi z drugimi dejavniki v TOZD; — skrbi za učinkovito obveščanje članov osnovne organizacije. Dolga in odgovorna je vrsta nalog izvršnih odborov. Zato bi le-ti morali takoj pristopiti k analizi, kako pri posameznih nalogah delo poteka, kje so problemi in kje se bo potrebno v bodoče bolj angažirati. Delavci v osnovnih organizaci- jah sindikata se vključujejo v zvezo sindikatov, hkrati pa se vključujejo tudi v strokovne sindikate da bi uresničevali tiste zadeve v delovanju in družbeno ekonomskem položaju delavcev, ki jih je na njihovo naravo mogoče reševati zlasti v posebnem strokovnem sindikatu. Predvsem so to vprašanja zagotavljanja in delitve dohodka in oblikovanja osebnih . dohodkov, vprašanje produktivnosti, pridobivanje znanja in varstva pri delu. Osnovne organizacije sindikata Cinkarne so se do sedaj povezale v dva strokovna sindikata. OOS TOZD Metalurgija v sindikat delavcev kovinske industrije, OOS TOZD Kemija, Grafika, TiOZ, Vzdrževanje, Transport in DSSS pa v sindikat delavcev kemične industrije. V Celju pa imamo v občinski odbor sindikata delavcev kemične industrije, razen naših šest OOS, vključeno samo še eno OOS v OZD Aero. Predmet raz- prave je, kako bo ta organiziranost izgledala v bodoče. Prav gotovo pa je, da OOS Vzdževanje ali OOS Transport z interesi delavci kemične industrije nimajo toliko, kakor v sindikatih, katerih oblike in narava dela so jim bližji. V zvezi sindikatov v Sloveniji naj bi v bodoče delovalo 15 strokovnih sindikatov. Prav gotovo je umesten tisti predlog, ki bi vse OOS Cinkarne povezoval v sindikatu delavcev proizvodnje in predelave kovin, saj imajo tudi vsi TOZD Cinkarne podpisan samoupravni sporazum črne in barvaste metalurgije Slovenije o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo. Razprave še potekajo in za nekaj konkretnih oblik bodoče organiziranosti se bomo morali še pogovarjati. A. Justin Komisije v novem sestavu V dneh od 13. aprila 1978 do 17. aprila 1978 so bile sklicane vse komisije, ki bodo delovale pri Konferenci OOS. Osnovna celica sindikalne organiziranosti je osnovna oragni-zacija sindikata, ki jo ustanovijo v TOZD delavci. Če razmere zahtevajo, lahko ustanovimo v eni TOZD dve OOS ali nasprotno v dveh TOZD eno OOS. V Cinkarni imamo 7 TOZD in DSSS in tako 8 osnovnih organizacij sindikata. V vseh teh osnovnih organizacijah poteka razprava o izhodiščih za izpopolnitev organiziranosti. Dosedanje razprave pa so že pokazale, da bistvenih pripomb s strani osnovnih organizacij ne bo, temveč se s predlagano organiziranostjo strinjajo. Na seji 10 OOS sta bila sprejeta v tej zvezi dva sklepa. Prva naloga vodjem sindikalnih skupin,, da v svojih sredinah organizirajo razprave o gradivu. Drugi sklep pa prav tako zadolžuje sindikalne skupine in člane IO OOS, da organizirajo redne sestanke s sodelavci, saj bomo le tako vsi delavci vključeni v delovanje osnovne organizacije. Izvršilni odbor osnovnih organizacij sindikata naj bi bil tisti, ki: Člani komisije so izvolili predsednike in namestnike in se tudi dogovorili, da vse komisije najprej izdelajo oceno dejanskega stanja in na podlagi tega akcijske programe. Za predsednika Komisije za kulturo je bil izvoljen Zvone Vrunč za namestnika Mira Plahutnik. Za predsednika Komisije za samoupravljanje je bil izvoljen Jernej Ozis, za namestnika Ferdo Erjavec. Za predsednika Komisije za delovne in življenjske pogoje je bila izvoljena Nuša Slapnik, za namestnika Franc Grabar. Za predsednika Komisije za delitev OD po delu je bil izvoljen Franc Poklšek, za namestnika Anton Jokan. Za predsednika Komisije za kadrovska vprašanja je bil izvoljen Pavle Žele, za namestnika Drago Čeh. Predstavniki sindikata, ki bodo prisostvovali disciplinski komisiji so se prav tako sestali in pogovorili o njihovi vlogi na zasedanju disciplinske komisije. Predstavniki so: za TOZD Vzdrževanje Viki Kovačič, TOZD Transport Marija Jevšinek, TOZD Grafika Franjo Vidmar, TOZD Kemija Vinko Žagar, TOZD Titanov dioksid Drago Barbulovič, TOZD Metalurgija Viktor Domjanič, TOZD Mozirje Fanika Urbanc, DSSS Marjan Plohl. Delo samoupravnih organov Poslovni odbor Predsednik Viki Herlah je dne 12. aprila 1978 sklical 7. redno sejo poslovnega odbora. — vodi delo osnovne organizaci- bira pobude in ugotavlja interese članov osnovne organizacije; — predstavlja OOS v postopku predhodne razprave in sprejemanja samoupravnih odločitev v TOZD; — pripravlja stališča in sklepe, ki jih sprejemajo vsi člani OOS; — skrbi za politično osveščenost članov OOS; — oblikuje in predlaga stalašča o konkretnih vprašanjih za katera ga pooblasti osnovna organizacija; — oblikuje lin predlaga stališča osnovne organizacije do predlogov, mnenj, ocen ter stališč širših sindikalnih organizacij in njihovih organov, v katere se povezuje osnovna organizacija; — uresničuje skupaj dogovorjeno politiko zveze sindikatov; — sodeluje s člani delegacij^ in delegati za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih Delegati so bili seznanjeni s poslovnimi rezultati TOZD Cinkarne za prvo tromesečje. Osnovni plan proizvodnje je bil dosežen na nivoju OZD za razdobje prvih treh mesecev z 96,98%, letni plan pa z 23,19%. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta p je ostala proizvodnja na istem nivoju (100, 14%). Po osnovnem planu načrtovano vrednost proizvodnje za to razdobje so dosegle TOZD Metalurgija, Mozirje in Grafika, četrtino plana pa Metalurgija in Grafika. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je uspelo povečati v letošnjem letu proizvodnjo TOZD Mozirje in proizvodnim obratom v TOZD Vzdrževanje in energetika ter v Grafiki. Na nivoju OZD je število zaposlenih porastlo, v primerjavi z istim razdbjem preteklega leta, za 1, 52%, proizvodnja pa le za 0,14%, zaradi česar je produktivnost dela na zaposlenega nižja za 1,38%, od tiste, ki je bila dosežena v letu 1977 I. — III. Z izjemo TOZD Transport ni nobena temeljna organizacija dosegala v januarju dvanajstino letnega planiranega skupnega prihodka. Z izjemo Metalurgije in Transporta so v vseh ostalih TOZD porabljena sredstva hitreje rastla od skupnega prihodka. Močno smo zaostali v prvem četrtletju za planiranim izvozom, saj so z zneskom 4.482.299$ dosegli le 19,27% letnega planiranega zneska. Plan izvoza je presegla le TOZD Grafika. Udeležba izvoza na konvertibilno tržišče je prenizka v primerjavi potreb po izvozu. Nadalje so odobrili več službenih potovanja v inozemstvo. Potrdili so prioritetno listo za stanovanja, ki je že bila objavljena v našem internem glasilu. Sprejeli so sklep, da se vsi predlogi odpisov in pripisov razlik sektorja zunanje trgovine, v prihodnje obravnavajo na DS TOZD. Na predlog centra za izobraževanje je slušateljem Poklicne ke- mijske šole za odrasle v Cinkarni, oddelkov za kemijske proce-sničarje in kemijske laborante, za opravljanje zaključnega izpita odobril 7 dni študijskega dopusta. Prav tako je odobril 7 dni študijskega dopusta vsem tistim delavcem, ki morajo po določilih zokona opraviti posebni strokovni izpit npr. izpit za zunanjetrgovinsko poslovanje, izpit za nadzor ali vodenje investicijske izgradnje ipd. Uvodno so rešili prošnjo Der-matovenerološke službe Zdravstvenega centra Celje, in sicer z oglasom na celi strani žepnega formata (brez klišeja) 1.200 din. Odobrili so dotacijo za redno delovanje za tekoče leto 1978 Industrijsko gasilskemu društvu Celje. Inventivna dejavnost v letu 1977 Komisija za inventivno dejavnost deluje kot posebna komisija CDS. Sestavljena je po delegatskem sistemu iz po dveh delegatov TOZD in DSSS. V lanskem letu je komisija imela 8 redni sej. Njeno delo je zajemalo: obravnavo inovacijskih predlogov; sprejem načel za pripravo novega samoupravnega sporazuma; skrb za izobraževanje predstavnikov TOZD na občinskih seminarjih; pripravo predlogov za občinske nagrade »INOVATOR 76« in ostalo. REŠEVANJE PREDLOGOV V LETU 1977 Potek reševanja Avtorji prijavljajo svoje predloge direktno komisiji, ki takoj vključi TOZD koristnika kot odločujoči faktor pri nadaljni usodi predloga. Značilno za OZD Cinkarna je, da s 3 prijavljeni pretežno predlogi, ki potrebujejo za pripravo in uvajanje v proizvodnjo daljše obdobje in so vezani na znatna finančna sredstva. Ocenitev predlogov Pri ocenjevanju predlogov se je komisija srečevala z naslednjimi problemi: — časovni razkorak od realiza- 1. Racionalizacija na kadi Modri baker 2. Rekonstrukcija peči v Zn-bel. 3. Rekonstrukcija peči za taljenje Na 4. Rotacijska peč v Litoponu 5. Peč za taljenje bakra 6. Mešalo v Modrem bakru 7. Vlivanje zamaka v kalupe 8. Rekonstrukcija remont na PIK 9. Ploščati ventili 10. Emajlirani izlivnik 11. Grafitni vložek 12. Grafitni vložek pri livnem stroju 13. Grafitni vložek v lijaku 14. Izdelava filtra 15. Rekonstrukcija rezervoarja za olje 16. Namestitev vilic 17. Zn sejalnica 18. Nov proizvod KEMORAPID 20. Podnapetostni rele OV-4 21. Rekonstrukcija dozirnega venca 22. Zamenjava apna z kalcitom 23. Sistem varčnega centralnega gretja 24. Koristna uporaba kondenz. vodne pare 25. Rekonstrukcija kalcinirke 26. -32. Predlogi iz komercialnega področja 33. Racionalizacija transporta apna 34. Rekonstrukcija BaS peči 35. Ponovna upraba vode v procesu površinske obdelave tltana 36. Uporaba vode iz žepine za apneno mleko 37. Sušenje suspenzije CaSO, 38. Izdelava offsetnih plošč 39. Napraav za doziranje Pb 40. Čistilna naprava za Cuprablau 41. Bistrenje razredčene žveplene kisline v titanovem dioksidu 42. Tesnenje batnih črpalk 43. Racionalizacija v proizvodnji kadmij anod 44. Rekonstrukcija transormatorja v Grafiki 45. Stroj za oblikovanje utorov 46. Izboljšanje funkcionalnosti palete 47. Kontejner paleta 48. Priprava modrega bakra 49. Tlačna pakirna naprava 50. Manevrirna paleta 51. Večcevni tankoslojni mešalec 52. Dvocevni tankoslojni mešalec 53. Tankoslojni oksidator 54. Priprava apnenega mleka 55. Tesnenje LABUR črpalk 56. Rekonstrukcija napeljave hladilne vode v Nevtralizaciji 57. Predlog za namestitev mokrih filtrov na žvepleni kislini Predlogi avtorjev pod zaporedno številko od 1 do 18 in 20 so cije do prijave, tudi več let; — zabrisanje finančnih pokazateljev zaradi pomanjkanja dokumentacije; — pomanjkljivo sodelovanje med TOZD in avtorji ter komisijo; — TOZD zavlačuje z obravnavo, uvajanjem in preverjanjem predloga; — DS TOZD rešujejo sklepe komisije prepočasi. Reševanje predlogov v letu 1977 Vsi predlogi, ki so bili obravnavani v preteklem letu, so prikazani v naslednji tabeli: Tekauc Oto 1.000,00 Tekauc Oto 1.463,00 Poklšek Franc 1.463,00 Krajnik Jože 1.464,00 Tekauc Oto zavrnjen Tekauc Oto zavrnjen Tekauc Oto zavrnjen Kocijan Milan zavrnjen Hodej Egidij 3.000,00 Balaško Mijo 2.500,00 Uršič Peter 8.000,00 Jelen Jakob 2.000,00 Mesareč Franc 10.055,00 Pečnik Maks Pečnik Maks Pečnik Maks Pečnik Maks Pečnik Maks Pečnik Maks 12.880,00 Jošovc Franc 5.520,00 Pečnik Maks zavrnjen Žerjav Anton 2.500,00 Dobovišek E. 2.500,00 Kramberger Boris 59.331,00 Zupančič Metka 29.665,00 Mirnik Marjan 29.665,00 Omersel Peter 9.000,00 Vodlan Egon 9.000,00 Teršek Franc 20.000,00 Ružič Vojo Skale Viktor v reševanju žerjav Anton zavrnjen Burnik Mihael Žerjav Anton zavrnjen Kocijan Milan Lužar Ivan zavrnjen Kočič Hranislav zavrnjen Pustoslemšek B. zavrnjen Kocijan Milan Verbnjak Alojz v reševanju Pustoslemšek B. v reševanju Pustoslemšek B. v reševanju Ružič Vojo Pustoslemšek B. v reševanju Kramberger Boris v reševanju Kosi Moj mir v reševanju Kosi Breda v reševanju Cankar Slavko v reševanju žerjav Anton Slokan Dušan patentni zahtevek Kočič Hranislav v reševanju Crepinšek Martin v reševanju Držek Avgust Čebular Jože Cater Bernard v reševanju Nikolič Mirko v reševanju Nikolič Mirko v reševanju Verbnjak Alojz v reševanju Kocijan Milan v reševanju Kocijan Milan v reševanju Kocijan Milan v reševanju Kocijan Milan v reševanju Kocijan Milan v reševanju Mesareč Franjo v reševanju Mesareč Franjo v reševanju Mesareč Franjo v reševanju Crepinšek Martin v reševanju bili ažurno rešeni (2-3 mesece). Predlog pod zap. št. 8 — Rekonstrukcija remontov na kotlih PIK je bil v daljšem postopku zaradi pomanjkanja oziroma pomanjkljive dokumentacije o stroških izvedbe in prihrankih. Ker dogodki niso bili dokumentirani, je bila komisija prisiljena določiti enkratno nagrado. Predlog pod zap. št. 19 — Pod-napetnostni rele O V 4 je komisija reševala daljše obdobje, ker je spremljala serijsko izdelavo 12 relejev in šele potem nagradila avtorja. Predlog pod zap. št. 21 — Avtomatski varnostni sistem (AVS) je v postopku reševanja, čeprav je bila inovacija realizirana v letu 1975 in prijavljena v letu 1976. Kronološki potek dosedanjega reševanja: — ob prevzemu prijave je bila zahtevana strokovna ekspertiza TOZD Titanov dioksid — TOZD Titanov dioksid je potrdil vrednost varovane naprave — komisija je z avtorji na skupni seji obravnavala predlog in zahtevala dodatna pojasnila o razmejitvi stroškov in korekcijo vsebine inovacije — v tem času je TOZD Titanov dioksid s kratko izjavo negiral prvotno izjavo — komisija je zahtevala, da se sestanejo avtorji in vodstvo TOZD in razčistijo nastale nejasnosti — tega sestanka ni bilo. Komisija za inventivno dejavnost je določila posebno komisijo iz članov inovacijske komisije, vodstva TOZD Titanov dioksid in članov avtorjev, ki se je sestala dne 21. februarja 1978 in sprejela sklep, da je naloga zaključena in da je bila naročena s strani vodstva Titanov dioksid. — avtorji še niso podali stroškov izdelave, so pa v izdelavi. Komisija bo predlog ocenila. Prijavo po zap. št. 22 — Zamenjava apna s kalcitom je iz poskusnega obratovanja dana v ponovno analizo, izdelavo projekta in dokončno odločitev o realizaciji predloga je v pristojnosti TOZD Titanov dioksid. Predlogi pod zap. št. 23 do 32 so bili zavrnjeni kot nesprejemljivi. Predlogi pod zap. št. 33 do 57 so dani TOZD koristnikom (potencialni) v proučitev za možnost prevedbe v uporabo. Številčni pregled obravnavanih predlogov. S strani komisije je bilo: nagrajenih 16 predlogov, zavrnjenih 13 predlogov, skupaj rešenih 29 predlogov. V proučevanju TOZD 28 predlogov. Skupaj je bilo obravnavanih v letu 1977 57 predlogov. Od 57 obravnavanih predlogov je bilo prijavljenih v letu 1977 26 predlogov, 31 predlogov pa je prenešenih iz leta 1976. Skupni letni prihranek ob 16 predlogov znaša din 5.146.000,00 obračunane nagrade pa 211.008,— din oziroma 4,1 % od prikazanega prihranka. Od tega je bilo do sedaj potrjenih oziroma izplačanih nagrad v višini 54.345,— din, ostale so še v postopku DS TOZD. Postopek od prijave do realizacije predloga in nagrajevanje je predolg ter ga bo potrebno v smislu samoupravnega sporazuma skrajšati. Za neocenjene predloge lahko ugotovimo, da niso podani pogoji za ocenitev. Morali bomo počakati na podatke iz TOZD, ki uporabljajo inovacijo. Komisija v svojem mandatnem obdobju ni sprejela nobene pritožbe s strani avtorjev. Samoupravni sporazum odpravlja pomanjkljivosti, skrajšuje postopke in daje boljše pogoje za množično inventivno dejavnost, ki jo bo potrebno pospešiti, saj je še vedno premalo zastopana v inovacijski dejavnosti OZD Cinkarne. Ustvariti je potrebno v vseh delovnih sredinah v TOZD boljšo klimo za povečanje storilnosti, izboljšanje kvalitete in delovnih pogojev. Inovacijska dejavnost OZD Cinkarna v občinskem merilu V letu 1976 je bila Cinkarna v občinskem merilu po vrednosti inovacij na drugem, po številu predlogov na četrtem in po višini izplačanih nagrad na tretjem mestu. Na nagradnem razpisu INOVATOR 75 sta prejela tovariša Anton Žerjav 1. nagrado v višini din 10.000,— in Peter Omersel 2. nagrado v višini din 5.000,—. za skupino inovacijskih predlogov. Na razpisu INOVATOR 76 občine Celje je bi ltov. Maks Pečnik za skupino inovacijskih predlogov, nagrajen s prvo nagrado v višini din 15.000,—. Na razpis INOVATOR 77 občine Celje je komisija za inventivno dejavnost predlagala naslednje kandidate: Avgust Deržek s skupino avtorjev z inovacijskim predogom: Stroj za izdelavo-obikovanje utorov v obratu Keramika. Franjo Mesareč z inovacijskim predlogom: Konstrukcija ploščatega ventila na batnih črpalkah v obratu Nevtralizacija in Voj o Ružič za raziskovalno dejavnost. Peter Omersel je predlagan za 1. majsko nagrado v zveznem merilu. Pošiljajte prispevke do 15. v mesecu! Smernice dela za leto 1978 — samoupravni sporazum uporabiti v praksi — mnogo bolj reševati inovacijske predloge — oživiti množično inventivno dejavnost — povezati razvojne in inovacijske naloge s skupnimi razpisi — uvesti predlagane ekološke inovacije in razpisati nove naloge — organizirati predavanja o inovacijski dejavnosti — izdelati poslovnik postopka reševanja inovacije od ideje do realizacije. Franc Sendelbach Franc Lipošek Sklep Zap. št. Opis predloga Avtor komisije Nagrada Najhitrejši način komuniciranja Ali ste vedeli, da že osmo leto deluje v neposredni bližjini Cinkarne radio klub Ljudske tehnike Cinkarne? Ustanovili so ga leta 1970 iniciatorji Skale, Sendelbach, Omer-sel in Tajhmajster. Zaradi potrebe po širjenju tehnične kulture, so kmalu dobili tudi radio postajo. Zaradi vseh pogojev in dovoljenj za obstoj amaterskega kluba je klub avtomatsko postal član Zveze amaterjev Slovenije. Sprva so štirje člani dobili vedno več navdušencev in kmalu se je število le-teh povečalo na enajst. Vendar je za radioamaterja potrebno veliko znanja. Tisti, ki so se že dodobra izučili te veščine in ki imajo pri svojem hobiju dolgoletno prakso, so dobili pravico uporabljati svoj znak in možnost udeležiti se tudi širših tekmovanj. Od 15. na 16. april 1978 so se člani radio kluba na pozivno oznako YU 3DCC udeležili tekmovanja KUP »SRJ« v sestavi štirih članov. V šestnajstih urah so vzpostavili 250 do 300 zvez na FONE delu. To tekmovanje teži praktično bolj na udeležbi, katera se točkuje. Potem se določi plasma glede na število vzpostavljenih zvez. Na vse to seveda dosti vpliva lokacija postaje, dotrajanost aparature oziroma tehnične opreme. Že sedaj upajo, da bodo pri Ljudski tehniki naleteli na razumevanje, saj želijo, da bi tehnično opremo čimprej dokupili in izboljšali, kajti uspeh tako ne more izostati. Udeležili so se tudi UKV in in drugih tekmovanj. Prva radio postaja v Jugoslaviji je bila ustanovljena leta 1924. Preko tečajev v radio klubih je šlo do sedaj okoli 200.000 ljudi. Amaterske radio mreže so pomagale v času hudih elementarnih nezgod; potresov in poplav v Skopju, Zagrebu, Voj- CINKARNA CELJE Metalurško kemična industrija RAZPISUJE za šolsko leto 1978/79 naslednje štipendije za 1. poklicne šole — kemijske stroke (kemijski procesničar) 20 — kovinarske stroke (strojni ključavničar, strugar, rezkalec, brusilec) 24 — elektro stroke (obratovni elektrikar, elektromehanik) 12 — grafične stroke (strojni stavec, retušer, montažer, kopist, ofsetni tiskar) 6 2. srednje šole — kemijska tehniška 15 — metalurška tehniška 2 — ekonomska ® 3. visoke šole — FNT kemijska tehnologija 5 — metalurgija — VEKŠ 2 Kandidati za kadrovsko štipendijo morajo izpolnjeni vlogi za štipendijo (obrazec 1,65, kupite ga v knjigami) predložiti: — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višje ali visoke šole o opravljenih izpitih, __potrdilo o osebnih dohodkih staršev v preteklem letu, __potrdilo o premoženjskem stanju (izdaja davčna uprava skupščine občine), __potrdilo o številu družinskih članov (izdaja skupščina občine), — izjava kandidata, da ne prejema štipendije drugje oziroma da nima štipendijskih obveznosti iz prejšnjega štipendiranja. Učence poklicnih šol bomo poslali na zdravstveni pregled na Zavod za medicino dela v Celju. Predložiti pa morajo originalno spričevalo o dokončani osemletki. Prošnje z vsemi prilogami pošljite na naslov Cinkarna Celje, Center za izobraževanje delavcev do 30. junija 1978. vodini, Sloveniji, Bosni in Srbiji. Za to nesebično pomoč so mnogi dobili odlikovanja, pohvale in priznanja. In kaj je to radio — zveza? To je nahitrejši in najučinkovitejši način komuniciranja ljudi na velikih oddaljenostih. Nastaja pa z izkoriščenjem elektromagnetnih ali radijskih valov, s pomočjo katerih se prenašajo sporočila in informacije v hitrosti svetlobe oziroma 300.000 km/sek. Uporabljajo tri načine komuniciranja z glasovi, slikami in Mor-zejevimi znaki. Znak za nevarnost v radiotelegrafiji predstavljajo črke SOS, ki so sestavljene iz grupe signalov. Uspeh vsake akcije radiozvez se kaže v pomembnosti same akcije. Ob potresu v Julijski krajini so 3 minute po potresu s pomočjo radio-vez točno vedeli kje in kdaj je bil potres. Kaj se zahteva od dobrega radioamaterja? Poleg veselja do tega dela mora opraviti izpit za ustrezni razred, za pridobitev svojega znaka pa potrebuje še dodatno znanje. Svoj uspeh v radioamaterstvu lahko doseže z vestnostjo, iznajdljivostjo, in disciplino. Radoklub Ljubske tehnike Cinkarne bo letos v jeseni organiziral tečaj za nove člane, predvsem tiste, ki želijo razvijati tak hobi. V mirnem času se radioamaterji ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo, v vojni pa avtomatično postanejo obvezniki v službi splošnega ljudskega odpora, civilne zaščite in družbene samozaščite. M. Gorenšek Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije V petek ,dne 12. maja je bila v salonu gostišča Ribič v Celju slovesnost, na kateri so podelili 28 odličij ZSS (Zveze sindikatov Slo-veneije). Med petindvajsetimi zaslužnimi aktivisti, posamezniki so dobili srebrne značke ZSS tudi Anton Arčan, Viktor Domjanič in Anton Krašovec iz Cinkarne Celje. Srebrni znak ZSS pa so prejele tudi tri osnovne organizacije sindikata, in sicer iz Osrednje knjižnice v Celju, Osnovne šole Ivana Kovačiča-Efenka in osnovna organizacija sindikata iz TOZD Vzdrževanje v štorski Železarni. Anton ARČAN ima zasluge za neutrudno in plodno delo v samoupravnih organih in predvsem za dolgotrajno uspešno delo v organizaciji sindikata v TOZD Grafiki in krepitvi družbenih odnosov v naši samoupravni družbi. V Cinkarni je zaposlen od leta 1953 najprej kot ključavničar. Kasneje je bil vodja izmene v Kemiji, nakar je pričel delati v novem obratu Grafike kot eden prvih delavcev v tem konjuktur-nem oddelku, ki je sedaj prerasel v osnovno organizacijo TOZD Grafike. Ves čas je bil aktiven družbeno-političen delavec s prefinjenim posluhom sindikalista. Bil je večkratni član DS, CDS, PO, predsednik DS Kemije, predsednik OOS Grafike. Sedaj je delegat SIS, član IO OOS Grafike in načelnik narodne zaščite. ZAHVALA Najlepše se vam zahvaljujemo za iskreno pomoč, s katero ste nam pripomogli, da dostojno počastimo naše matere in žene. Celotnemu kolektivu pa želimo obilo delovnih uspehov, še enkrat se vam najprisrčneje zahvaljujemo za pomoč. S tovariškimi pozdravi! PROSVETNO DRUŠTVO ŽETALE Viktor DOMJANIČ je dolgoletni aktivni družbenopolitični delavec na vseh področjih delovanja za uresničevanje našega družbenega sistema. V Cinkarni se je zaposlil leta 1951 v topilnici. Dolga leta je bil član v samoupravnih organih in je še sedaj aktivno vključen v sindikalno delo. Prav tako je izvoljen za delegata kulturne skupnosti SIS, kot vodja. Anton KRAŠOVEC je prizadeven na svojem delovnem mestu in družbenopolitično zelo aktiven. V Cinkarni je zaposlen od 1966 leta ter opravlja delo vodje oddelka v finančno računovodskem sektorju. Bil je sekretar osnovne organizacije ZK, predsednik OOS, sekretar konference sindikata, predsednik aktiva Zveze borcev, delegat KS Ostrožno, danes pa aktivno deluje v krajevni skupnosti, je član Občinske konference ZK in član tovarniškega komiteja ZK. Sindikat potrebuje bržkone še več aktivnih in predanih delavcev, ki bodo lahko uresničevali zastavljene naloge in cilje ter interese vseh delovnih ljudi. Pošiljajte prispevke do 15. v mesecu! NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESRECEPRI DELU • NESREČE P NESREČE PRI DELU V MARCU 1978 V mesecu marcu se je pripetilo 14 nesreč pri delu In 3 nesreče na poti na delo in z dela. Skupaj bo priližno 230 izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč pri delu. Od 14 ponesrečenih jih je 11 zaključilo bolniški stalež, 2 bosta v staiežu približno 1 mesec, eden pa okoli 20 dni. Ponesrečenci, kateri so zaključili bolniški stalež, imajo skupaj 148 izgubljenih delovnih dni ali 13,45 dni povprečno na eno nesrečo. Dne 2. marca 1978 ob 8. uri se je prvič poškodoval Dragutin FERČEC v obratu soli in pigmenti. Pri spravljanju svičenih blokov mu je eden blok stisnil sredinec na levi roki. Vzrok za poškodbo je nepravidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je bil zaradi tega v bolniškem staiežu 27 dni. Dne 3. marca 1978 ob 12. uri se je tretjič poškodoval Jakob KRISTANSEK v skladišču kemije I. Pri nakladanju kamiona je zdrsnila železna plošča po kateri je peljal ročni voziček (rudi). Pri tem je padel in se udaril na rebra. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staiežu približno 30 dni. Dne 9. marca 1978 ob 18. uri se je tretjič poškodoval Stanko KAČ v kotlarni Titanovega dioksida. Pri posodi za trinatrijev fosfat se mu je zataknilo vedro. Ko je hotel vedro izvleči, se je ob rob posode udaril v desno ramo. Vzrok za poškodbo je neprevidnost pri delu. Ponesrečenec je bil v bolniškem staiežu 12 dni. Dne 11. marca 1978 ob 16. uri se je prvič poškodovala Majda ŠKORC v obratu tiskarske plošče. Pri luženju offet plošč se je z natrijevim lugom opekla na levi podlaket. Vzrok za poškodbo je neustrezno zaščitno sredstvo. Ponesrečenka je bila zaradi tega v bolniškem staiežu 24 dni. Dne 20. marca 1978 ob 7. uri se je prvič poškodoval Šuaip CAKIČI iz nove žveplene kisline. Pri montaži objemka na cevovodu ga je po vratu pobrizgala žveplena kislina. Vzrok za poškodbo so motnje v tehnološkem procesu. Ponesrečenec je bil zaradi tega v bolniškem staiežu 14 dni. Dne 22. marca 1978 ob 15. uri se je drugič poškodoval Alojz OJSTRŠEK v obratu soli in pigmenti. Pri saržiranju peči z odpadnim bakrom je iz ene bakrene cevi brizgnila vroča snov ter ga opekla po obrazu in očeh. Vzrok za poškodbo so motnje v tehnološkem procesu. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 11 dni. Dne 16. marca 1978 ob 11. uri se je prvič poškodoval Peter KRISTAVČNIK v gumamici. Pri spravilu pokrova za hid-rolizer v avtoklav mu je padel kos železa, ki je bil poleg prislonjen, na palec desne noge. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 6 dni. Dne 16. marca 1978 ob 3. uri se je petič poškodoval Franc 6 CINKARN UR PRELOŽNIK iz mehanične delavnice. Na poti iz obrata v obrat je stopil na rjavo žico, katera mu je predrla gumi škorenj in ga ubodla v podplat desne noge. Vzrok za poškodbo je neučinkovito zaščitno sredstvo. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 8 dni. Dne 20. marca 1978 ob 4. uri se je drugič poškodoval Faik LJEZI na klarifikaciji Titanovega dioksida. Pri čiščenju saržime cevi z vodno paro si je opekel golen desne noge. Vzrok za poškodbo je neprevidnost pri delu. Pone- Dne 1. aprila 1978 ob 6. uri se je prvič poškodovala Milica MI-LISAVIČ v obratu tiskarske plošče. Ko je stresala kroglice s stre-salne mize, je mizo, obešeno na dvigalu, z rokami zanihala. Pri tem ji je rob tresalne mize stisnil levi prstanec ob nosilni steber. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavke pri delu. Ponesrečenka je bila zaradi tega v bolniškem staiežu 8 dni. Dne 3. aprila 1978 ob 8. uri se je prvič poškodoval Anton MLINARIČ v remontni delavnici. Pri demontaži črpalke je izbijal zagozdo in mu je pri tem padel tujek v desno oko. Za to delo ni predvidena uporaba zaščitnih očal. Ponesrečenec je bil zaradi tega v bolniškem staiežu 7 dni. Dne 4. aprila 1978 ob 13. uri se je prvič poškodoval Ludvik SMRKOLJ v mehanični delavnici. Pri snemanju noža iz stužne palice mu je roka spodrsnila po oj strini noža in si je pri tem poškodoval desni kazalec. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je bil zaradi tega v bolniškem staiežu 7 dni. Dne 5. aprila 1978 ob 10. uri se je prvič poškodoval Ragip LEZI v obratu cinkov prah. Pri vlivanju cinka iz rafinacij-ske peči v kalupe je cink brizgnil in ga opekel po bradi in vratu. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 15 dni. Dne 7. aprila 1978 ob 8. uri se je četrtič poškodoval Ivan SLUGA iz glavnega laboratorija. srečenec je bil zaradi tega v bolniškem staiežu 14 dni. Dne 24. marca 1978 ob 16. uri se je drugič poškodoval Radomir MILJKOVIČ v valjarni. Pri brušenju železnega profila mu je tujek padel v levo oko iza očal. Vzrok za poškodbo je neučinkovito zaščitno sredstvo. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 6 dni. Dne 28. marca 1978 ob 11. uri se je čertič poškodoval Ludvik KOLAR iz mizarske delavnice. Ko se je peljal s kolesom iz obrata v obrat, je prišlo do trčenja z drugim kolesarjem ter je zadel in si pri tem poškodoval levi kazalec. Vzrok za poškodbo je krivda druge osebe. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 13 dni. Dne 29. marca 1978 ob 15. uri se je prvič poškodovala Zlatka HORVAT v tiskarni. Pri čiščenju tiskarskega stroja si je poškodovala kazalec desne, roke. Vzrok za poškodbo je ne- Pri prevozu vzorcev s triciklom je trčil v osebni avto in si pri tem poškodoval glavo in koleno. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri vožnji in zavijanju na nepreglednem delu ceste. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staiežu približno en mesec dni. Dne 10. aprila 1978 ob 11. uri se je prvič poškodoval Marjan Polšak iz elektro obrata. Pri merjenju električne napetosti je imel na instrumentu napačno nastavljeno pretikalo za meritev napetosti, zaradi česar je prišlo do kratkega stika na istrumentu. Kratek stik je povzročil električni obtok, ki ga je opekel po obrazu in obeh rokah. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staiežu približno dva meseca. Dne 17. aprila 1978 ob 4. uri se je drugič poškodoval Rihard KVEDER v mehanični delavnici. Pri dviganju gredi z dvigalom mu je ista zanihala in mu je pri tem poškodovala desni mezinec. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 6 dni. Dne 17. aprila 1978 ob 7. uri se je prvič poškodoval Branko GASPARIČ v obratu rastni substrati. Pri prebiranju vreč z žičnim ježem si je odrgnil levi palec. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec b o zaradi tega v bolniškem staiežu približno 20 dni. Dne 24. aprila 1978 ob 9. uri se je drugič poškodoval Ibro TADŽIČ na novi žvepleni. previdnost pri delu. Ponesrečenka je bila zaradi tega v bolniškem staiežu 13 dni. Dne 30. marca 1978 ob 6. uri se je drugič poškodoval Lazar RADIČ v valjarni. Ko je mazal valje s parafinom, mu je spodrsnilo in mu je roka prišla med valje. Pri tem si je poškodoval nadlaket desne roke. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je bil zaradi tega v bolniškem staiežu približno 20 dni. Dne 30. marca 1978 ob 13. uri se je prvič poškodoval Stanko SABELJNIK iz mehanične delavnice. Pri zlaganju oderskih cevi mu je ena cev poškodovala desni sredinec. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je bil zaradi tega v bolniškem staiežu približno 30 dni. Šimun Pinjušič Pri stopanju iz žerjava je nerodno stopil in si je pri tem poškodoval levo koleno. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staiežu 3 dni. Dne 24. aprila 1978 ob 11. uri se je tretjič poškodoval Jernej JELEN v remontni delavnici. Pri razkladanju jeklenk s fa-grama, mu je jeklenka stisnila desni palec. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca. Delavec je zaradi tega bil v bolniškem staiežu 3 dni. Šime Pinjušič PREIZKUS ZNANJA Na internem tekmovanju članstva gasilskega društva je pre-iskusilo znanje iz gasilske prakse 21 gasilcev. Člani so dobili testne pole, na katerih so reševali strokovna v-prašanja iz knjige Priročnik za gasilce in iz praktičnega dela vezanja vozlov in hitrega oblačenja. Za omenjeno je štab operati-ve napravil interni pravilnik o ocenjevanju posameznikov in določil komisijo, ki je ocenjevala tekmovanje. Največ točk so dosegli: Drago Kukovič, Drago Cvctila, Vinko Pungeršek, Jože Lajlar in Slavko Vervega. Vsem zmagovalcem in vsem tekmovalcem v internem izobraževanju iskreno čestitamo, saj so pokazali veliko razumevanja za pridobitev znanja. Prepričani smo, da je takšna oblika izobraževanja zelo dobra, predvsem pa koristna za vsakdanje delo posebno, če pride do nesreče, saj tako vstopijo v akcijo bolj pripravljeni m brez strahu. Za prizadevanje so udeleženci prejeli diplome za reševanje ljudi in domovine. Stane Leskovšek NESREČE PRI DELU V APRILU 1978 V mesecu aprilu 1978 je bilo 12 nesreč pri delu in štiri nesreče na poti na delo in z dela. Skupaj bo približno 220 izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč pri delu. Od 12 ponesrečenih jeh je 7 zaključilo bolniški stalež, eden bo v bolniškem staiežu približno 20 dni, eden približno 2 meseca in trije približno po 1 mesec dni. Ponesrečeni, kateri so zaključili stalež, imajo skupaj 49 izgubljenih delovnih dni ali 7 dni na eno nesrečo. Kaj je nesreča pri delu To je vprašanje, ki ga zastavljamo na vseh predavanjih o varstvu pri delu, bodisi na uvajalnem seminarju za novosprejete delavce, ali pa na predavanjih za že zaposlene delavce in neposredne vodje dela. Odgovor na to vprašanje bi moral vedeti vsak delavec. Zato bomo posredovali odgovor na to vprašanje in obenem pojasnili primere nesreč na poti na delo in z dela, ki se ne priznajo in ne obravnavajo kot nesreča pri delu. Razlaga pojma nesreče pri delu je dana v 17. čl. Zakona o temeljnih pravicah in pokojninskega iz invalidskega zavarovanja (Ur. list SFRJ št. 35/72). Po tem členu velja: Za nesrečo pri delu štejemo vsako poškodbo zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkoročnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kot tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja teles, nenadne obremenitve telesa ali kakšne druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu ali z delom oziroma dejavnostjo, na podlagi katerih ima poškodovanec lastnost zavarovanca v smislu tega zakona. Za nesrečo pri delu štejemo tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredna in izkjučna posledica kakšnega nesrečnega naključja ali višje sile med delom oziroma dejavnostjo, na podlagi katerih ima oboleli lastnost zavarovanca. Za nesrečo pri delu štejemo tudi poškodbo, povzročeno na način iz prvega odstavka tega člena, ki jo pretrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega kraja ali nazaj na poti, ukazani za izvrševanje službenih nalog, ali na poti, da nastopi delo, ki mu je preskrbljeno. Za varstvo pri delu je zelo pomemben tudi pojem poklicne bolezni. Ta pojem je opredeljen v 18. členu citiranega zakona in se glasi: Poklicne bolezni so določene bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenih delovnih mestih ali delih oziroma dejavnosti, na podlagi katerih ima zboleli lastnost zavarovanca; po tem zakonu. Seznam poklicnih bolezni z deli in pogoji, v katerih se štejejo za poklicne bolezni iz prvega od- stavka tega člena se določi z družbenim dogovorom. Da bi v zakonu bolj razumeli pojasnjen pojem nesreče pri delu, oziroma kaj se prizna za nesrečo pri delu, bomo pojasnili kaj ni nesreča pri delu. 1. Poškodba delavca, ki se je pripetila pri pretepu na delovnem mestu se ne prizna kot nesreča pri delu, kjer ni v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu. 2. Poškodba pri delu, ki se je pripetila zaradi igranja ali neresnosti na delovnem mestu se ne šteje kot nesreča pri delu. 3. Delavce, ki je končal svoje delo in zapustil svoje delovno mesto in je po tem, ne da bi bil določen, pomagal sodelavcu pri delu, ter se pri tem poškodoval, ne bo imel priznane nesreče pri delu. 4. Delavec, ki je zapustil svoje delo oziroma svoje delovno mesto in šel v drugi obrat ali delavnico, ne da bi ga odredil neposredni vodja dela ter se pri tem poškodoval, ne bo imel priznane nesreče pri delu. 5. Delavec, ki se je poškodoval v krogu tovarne, ko je šel po malico ne bo imel priznane nesreče pri delu, ker to ni v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem , mestu. ■ v 6. Delavec, ki se je poškodoval na poti na delo in z dela, če to ni njegova redna vsakdanja pot, ne bo imel priznano nesrečo na poti na delo ali z dela. Vodilni in vodstveni o alkoholizmu V torek, 18. aprila je Klub zdravljenih alkoholikov Cinkarne Celje, skupno s kadrovskim sektorjem, pripravil predavanje o alkoholizmu za vse vodilne in vodstvene delavce. Z ozirom na vedno večje število delavcev, ki so odvisni od alkohola, smo se odločili, da s tem problemom seznanimo vse naše vodilne delavce, kajti le-ti prihajajo z delavci v vsakodnevni kontakt, imajo pregled nad njimi, poznajo njihove probleme in težave. Vodstveni kader naj bi bil tisti, ki bi že na samem začetku opozarjal na probleme, ko je laična pomoč (to je pomoč preko Kluba zdravljenih alkoholikov in s pomočjo obratne ambulante) brez zdravljenja v bolnišnici, še možna, seveda, če je posameznik pripravljen pomagati. Tako smo torej poslali 190 vabil, od tega pa se je predavanja udeležilo le 27 vabljenih, od tega 10 zdravljenih alkoholikov, tri žene le-teh, kar skupno znaša 12% udeležbo. Tega kajpak nismo pričakovali, saj smo upali, da bo udeležba vsaj 40 do 50%. O Koliko dni bolniške pa potrebuješ? Sprašujem se, kje tiči vzrok za tako majhno udeležbo. Predavanje je bilo namreč zelo zanimivo in dobro prdpravljeno, saj je predavala dr. Majerjeva iz Zdravstvenega centra za socialno medicino in higieno v Celju. Ima precej izkušenj pri delu z alkoholiki, tako da je bilo njeno podajanje snovi zelo zanimivo. Tudi diskusija po predavanju, čeprav je bila udeležba porazna, je pokazala, kako malo ljudje vedo o vzrokih in posledicah alkoholizma. Ni namreč dovolj, da ti nekaj prebereš o alkoholizmu, ali da vidiš opitega človeka, ampak se mu moraš znati približati in najti vzrok, ki ga je privedel do tega, da se vsak dan opija in s tem postaja čedalje odvisnejši od alkohola. Svojci alkoholikov se pogosto pritožujejo, da so povsem nemočni, ker v alkoholikovi delovni organizaciji nočejo ničesar ukreniti. Vsi vemo, da se pri nas po raznih obratih veliko popiva med delovnim časom, skoraj nihče pa ne ve, kakšne posledice in kolikšna škoda nastaja, koliko je izgubljenih uri in neopravljenega dela. Seveda, pa mnogi menijo, da alkohol daje moč za delo, posebno še, ker vzbuja varljivi občutek moči. To pa samo doka-juje, da delovna organizacija premalo naredi, da bi bili delavci seznanjeni z osnovnimi znanstvenimi spoznanji o škodljivosti alkoholiziranosti za delovni proces. 7. Delavec, ki se je poškodoval pri malici (npr. pri odpiranju konzerve) ne bo imel priznano nesrečo pri delu, ker to tudi ni v vzročni zvezi z o-pravljanjem dela na določenem delovnem mestu. Navedli smo samo nekaj značilnih primerov nesreč pri delu in na poti, ki jih ne štejemo in ne obravnavamo kot nesreče pri delu. Te poškodbe štejemo kot navadne bolezni, ker ne izpolnjujejo pogoje za nesrečo pri delu, predpisane v omenjenem zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To pojasnilo daje služba za varstvo pri delu kot informacijo z navedbo zakonskih določil, v katerem je pojasnjen pojem nesreče pri delu. Šime Pinjušič delavci Velikost škode, ki jo trpi delovna organizacija zaradi alkoholizma, bomo najlaže dojeli, če se seznanimo z vplivom alkohola na produktivnost. Vemo, da je produktivnost dela seštevek različnih dejavnikov, ki vplivajo na delovno učinkovitost in to so: zainteresiranost za delo, ljubezen do dela, zbranost, hi-trosa reagiranja, vztrajnost, točnost .ekonomska motivacija ipd. Znanstveno je dokazano, da že zelo majhne količine alkohola v krvi motijo reagiranje v procesu odločanja, presoje ipd. čim bolj zapleteno je kakšno delo, tem bolj je alkohol škodljiv. Na splošno pa lahko rečem, da je za delovne organizacije alkoholizem tako hud problem, da ga moramo reševati iz čisto humanih, pa tudi ekonomskih razlogov. Brez sodelovanja delovne organizacije pa alkoholikov praktično ni mogoče zdraviti, kajti o zdravljenju ne moremo govoriti brez ustrezne profesionalne rehabilitacije, ki je odvisna od delovne organizacije. Na tem mestu sem nanizala le nekaj stvari, katere bi moral poznati vsak, ki dela z večjo ali manjšo skupino ljudi. Odgovora na vprašanje zainteresiranosti za problem alkoholizma v naši delovni organizaciji pa žal ne poznam. Morda ga pozna kdo izmed vas? Helena Zagvozda Strokovni vodja Kluba zdravljenih alkoholikov Pošiljajte prispevke do 15. v mesecu! OD TU IN TAM V tovarni umetnih gnojil kemične industrije ZORKA iz Žabca bodo proizvedli letos okrog 650.000 ton umetnih gnojil. Večji del letošnje proizvodnje bodo namenili domačim potrošnikom, v izvozu pa se vedno bolj orientirajo na dežele v razvoju. V Nigerijo bodo poslali 10.000 ton sestavljenih gnojil, okrog 70.000 ton pa za potrošnike v Angoli. (Ekonomska politika, 20. maja 1978) V INI - Petrokemiji v Kutini bodo pričeli z obsežnimi gradbenimi deli na objektih, ki naj bi jih zgradili v sklopu druge faze petrokemičnega kompleksa. Zgradili bodo nova postrojenja za proizvodnjo amonijaka, dušične, žveplene in fosforne kisline, uree, amonijevega nitrata, umetnih gnojil ter vrsto spremljajočih objektov (nova energetska postaja, postrojenja za obdelavo surove nafte, transportni sistem itd.) Vsa dela naj bi po investicijskem programu končali v 42 mesecih. (Poslovni dnevnik, 16. maja 1978) Tovarna organskih kislin iz Ilirske Bistrice bo pričela s pro- izvodnjo pektinalgitičnih encimskih preparatov in preparatov za galvanizacijo. Kombinat Jugo-hrom iz Tetova bo gradil novo tovarno za proizvodnjo natrijevega bikromata. V sevniškem Ju-gotaninu končujejo z investicijo proizvodnje tanina in furfurala. Krka iz Novega mesta bo gradila novi obrat farmacevtskih izdelkov v Ljutomeru. Kemijska industrija Nevena iz Leskovca gradi specializirano tovarno za proizvodnjo kozmetičnih sredstev. V Zrenj aninu bodo pričeli gradi- ti novo tovarno sintetičnega kavčuka ter drugih izdelkov za potrebe gumarske industrije. Pri Koprivnici, južno od madžarske meje, so odkrili nova nahajališča plina. Tovarna zdravil Ineks hemofarm iz Vršča bo zgradila tri nove objekte. Kemijska industrija Zdravi j e iz Leskovca bo v Medvedi zgradila specializirano tovarno za izdelovanje plastičnih brizgalk za enkratno uporabo. V Rumi bodo gradili tovarno pnevmatik za kmetijsko mehani-icijo. Obveznice za onkološki inštitut Proslava ob 1. maju V sredo, 26. aprila 1978 je bila v sindikalni dvorani proslava posvečena 27. aprilu, dnevu ustanovitve OF slovenskega naroda in 1. maju, prazniku dela. Nastopili so učenci osnovne šole Franja Vrunča, recitatorska skupina iz Cinkarne in cinkar-niški moški pevski zbor. Razvseljivo je to, da je bila dvorana, kljub slabemu vreme, nu, zelo polna, če primerjamo uedeležbo na prejšnjih proslavah, nastopajoči pa so podajali recitale, plese in pesmi (vsaj tako je bilo videti) brez treme. Najprej je nastopila učenka iz osnovne šole. Predstavila se je z recitalom Desanke Maksimovič »Krvava bajka«. Nato se je predstavila recitatorska skupina iz Cinkarne z dvemi pismimi: pesmijo Franceta Filipiča — Pesem dela in s pesmijo Toneta Seliškarja Martinova peč. Imeli so pripravljenih več, toda zaradi objektivnih vzrokov, smo tik pred proslavo izvedeli, da ne bomo poslušali vseh. Folklorna skupina osnovne šole je zaplesala nekaj plesov, na koncu pa se je predstavil še cin-kamiški moški pevski zbor. Naj povemo še to, da sta dve glasbeni točki osnovne šole, ki bi popestrili naš program, od- padli, nadomestil pa jih je pevski zbor, ki je poleg začrtanega programa zapel še dve pesmi. Irena Same Člana naše re-cltacijske skupine Irena Zalokar in Branko Grmadnlk sta nastopila z dvema pesmima eoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeo Pošiljajte prispevke do 15. v mesecu! oeoeoeceoeoeoeoeoeoeoe ZAHVALA Za spremstvo na zadnji poti, darovano cvetje in govor ob grobu moža in očeta VINKA PERKLIČA se iskreno zahvaljujemo! družina Perklič. '4 V pisarno je vstopil mlad fant v delovni obleki. V rokah je držal v polivinil zavite papirje. Dejal je: »Tele obveznice sem vam prinesel, ostale dobite, ko mi jih bodo dali, ali pa naj jih dajo kar vam.« Začudeno sem ga pogledala, nato sem se spomnila, da sem šele ta dan zjutraj izvedela v Cinkarni, da bom zbirala obveznice posojila za ceste za onkološki inštitut. Na sestanku izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata DSSS smo se dogovorili, da bomo nekaj obveznic namenili tudi za celjsko bolnišnico. Že takrat sem premišljala koliko obveznic bomo sploh zbrali? Ali bomo dokazali, da nismo sebični in da želimo, da se na Onkološkem Inštitutu, kakor tudi v celjski bolnišnici, pogoji zdravljenja bolnikov izboljšajo in da smo končno med bolniki kaj kmalu lahko tudi mi vsi. Vid Šprajc zaposlen v TOZD Metalurgija me je s svojimi sedmimi obveznicami po 100.00 din prepričal,da bo akcija uspela, saj jih je obljubil še osem po 100,00 din. To je prvi, in upam ne zadnji, primer razumevanja potreb našega zdravstva in humanosti. Obveznice so še darovali: Franc Poklšek TOZD Kemija 500.00 din Rudi Mraz TOZD Metalurgija 200.00 din Anica Justin DSSS 300.00 din V samskem domu pa je poverjenik sindikalne skupine Jože Novak zbral v obliki obveznic in gotovini 710,00 din. Obveznice in gotovino so darova li: Franc Novakovič Vid Brinovček Jože Novak Žiber Štefan Vinko Knez Stanko Pungeršek Ivan Podlesnik Marija Pečar Roizka Trebičnik Agica Gal Marija Križnik Angela Mužar Marija Sevšek 40.00 din 50.00 din 50,00 din 100,00 din 50,00 din 50,00 din 50.00 din 100.00 din 100.00 din 20.00 din 20,00 din 30.00 din 50.00 din V pojasnilo še to: da darujete lahko tudi gotovino. Majska športna srečanja Komisija za športno rekreacijo in družbeni standard je organizirala v počastitev praznika dela razna športna tekmovanja med Temeljnimi organizacijami Cinkarne in drugimi podjetji v naslednjih panogah: brzotumir v šahu, streljanje z zračno puško, kegljanje — borbene igre, tekmovanje posameznikov v namiznem tenisu in odbojkarski turnir s sodelovanjem Klime, Libeie in Cinkrane. Vsa omenjena tekmovanja so bila nagradna. ŠAH V sindikalni dvorani podjetja se je 17. aprila zbralo 7 ekip, ki so v medsebojnih obračunih borili za najboljšo uvrstitev. Najboljše se je odrezala Kemija s 19točkami, druga je bila Metalurgija s 17,5 točkami, tretja ekipa Vzdrževanja I. s 14,5 točkami, potem pa ekipe: Ti02, Grafika, DSSS in Vzdrževanjall. 1. kolo Metalurgija : Grafika 2 : 2 Vzdrževanjel. : DSSS 3 : 1 Vzdrževanje II. : Kemija 1 : 3 2. kolo DSSS : Vzdrževanje II. 2 : 2 Grafika : Vzdrževanje I. 0 : 4 Ti02 : Metalurgija 1 : 3 3. kolo Vzdrževanje I. : Ti02 2 : 2 Vzdrževanje II. : Grafika 1 :3 Kemija : DSSS 4 : 0 4. kolo Grafika : Kemija 1 : 3 Ti02 : Vzdrževanje II. 3 : 1 Metalurgija : Vzdrževanje I. 3 :1 5. kolo Vzdrževanje II. : Metalurgija 0 :4 Kemija : Ti02 4 : 0 DSSS : Grafika 0 : 4 6. kolo Ti02 : DSSS 3 : 1 Metalurgija : Kemija 2,5 : 1,5 Vzdržev. I. : Vzdržev. II. 4 : 0 7. kolo Kemija : Vzdrževanje I. 3,5 : 0,5 DSSS ■: Metalurgija 1 : 3 Grafika : Ti02 1 : 3 STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Na streljišču pri ambulanti se je 20. aprila 1978 zbralo 50 strelcev iz vseh TOZD razen Kemije, ki so v ekipni konkurenci tekmovali med seboj. Za najbolj množično udeležbo so poskrbeli organizatorji iz Grafike, saj se je tekmovanja udeležilo kar 15 posameznic in posameznikov. Pravila tekmovanja so bila sestavljena tako da je za vsak TOZD tekmovalo neomejeno število tekmovalcev, za ekipno uvrstitev pa se je upoštevalo 5 najboljših rezultatov. V končnem vrstnem redu je bila prva Metalurgija s 736 krogi, druga Grafika s 695 krogi, nato Ti02 s 666 krogi, Vzdrževanje s 658 krogi, DSSS s 591 krogi in Transport s 538 krogi. Najbolje so se odre- zali Martin Kukovič, ki je dosegel 170 krogov, Franc Smeh 168 krogov in Maks Pečnik 163 krogov. ODBOJKA Turnir v odbojki je organizirala odbojkarska sekcija Cinkarne in povabila k sodelovanju ekipe Klime, Libeie in Razvojnega centra, ki pa se tekmovanja niso udeležili. Rezultati tekem so naslednji: Cinkarna : Klima 22 : 30 Cinkarna : Libela 25 : 30 Klima : Libela 30 : 12 Zmagala je ikipa Klime, druga je bila Libela in tretja Cinkarna. Za našo ekipo so igrali: Kaj-tner, Goršek, Manfreda, Mimik, Ramšak, Robida, Gutemberger in Zorko. KEGLJANJE Na kegljišču Železarne Štore so se ekipe pomerile med seboj v borbenih igrah. Po tri urnem tekmovanju na treh stezah so se ekipe uvrstile takole: 1. Metalurgija I. 410 lesov 2. Grafika I. 344 lesov 3. DSSS 297 lesov 4. Kemija 282 lesov 5. Ti02 269 lesov 6. Metalurgija II. 253 lesov 7. Grafika II. 248 lesov Za prve tri uvrščene ekipe so nastopali v Metalurgiji: Žolger, Povšner, Farčnik, Kolšek, Mraz in Vidov; v Grafiki I.: Jurkošek, Meze, Pohole, Šeško in Gobec in v DSSS: Perčič, Horvat, Zalokar, Pečnik in Plohl. NAMIZNI TENIS Tekmovanje v tej panogi je bilo razpisano v konkurenci posameznikov ločeno za članice, starejše člane in mlajše člane. Pri članicah in starezših članih se je udeležilo le skromno število tekmovalk in tekmovalcev, zato so za večjo udeležbo poskrbeli mlajši, saj se jih je zbralo kar 16, ki so se po kup sistemu (na izpadanje) pomerili med seboj. 1. Jožica Šeško 2. Judita Košelj 3. Jana Jager 1. Tomo Žolger 2. Franc Smeh 3. Marjan Lepan Mlajši: 1. Žolgar. 2. Perič, 3. Kajtner, 4. Čahuk, 5. Mirnik, 6. Vidmar, 7. čmjavič, 8. Pohole, 9. Jurkošek, 10. Tasič, 11. Horvatič, 12. Kurmanšek, 13. Dolenc, 14. Ce- lestina, 15. Stevanovič, 16. Zorko, 17. Gutemberger, 18. Hiter. Marjan Leban Referent za športno rekreacijo Uspeh kegljačev VELIKI USPEH KEGLJAŠKIH EKIP CINKARNE V LJUBLJANI Naše izbrane kegljaške ekipe članic in članov so 25. marca 1978 prvič sodelovale na prvenstvu grafične industrije SRS v kegljanju, ki je bilo v organizaciji Tiskarne Ljubljana na 6 steznem plastificiranem kegljišču Maksa Perca. Na razpis se je prijavilo 9 ženskih in 18 moških ekip iz vse Slovenije. Žensko ekipo so sestavljale tri tekmovalke, tekmovale so na 100 lučajev, medtem ko je moško ekipo sestavljalo 6 tekmovalcev, tekmovali so na 200 lučajev. Zaradi zelo močne konkurence v obeh kategorijah ni nihče od nas pomislil, da lahko dosežemo kakšne vidnejše uspehe, toda rezultati so pokazali drugače. Ženska ekipa je zasedla odlično 2. mesto v postavi: Točaj Jožica, Jožica Šeško in Vera Zupanc. Omeniti je treba, da je zmagala ekipa Aera, v kateri so nastopile državne reprezentantke, kot je Jana Marinc, Ta, tjana Počivalšek in druge. Člani so se plasirali med 18. ekipami na 6. mesto, kar je prav gotovo tudi lep uspeh v tako močni konkurenci in če upoštevamo še to, da so naši tekmovalci nastopili prvič na plastičnem kegljišču. REZULTATI TEKMOVANJA Ženske ekipno 3 x 100 lučajev 1. Aero Celje 1246 podrtih lesov 2. Cinkarna 1049 podrtih lesov 3. ČGP Delo 947 podrtih lesov 3. Vesna Javoršek, AERO 4. Bruna Gobec, Tiskarna Jadran 5. Jožica Točaj, Cinkarna 6. Jožica Šeško, Cinkarna 7. Ida Cerar, Mladinska knjiga 8. Vera Zupanc, Cinkarna 25. Melja Vatovec, Tiskarna Jadran. MOŠKE EKIPE 6 x 200 lučajev 1. AERO Celje 2. Tiskarna Jadran 3. Tiskarna Ljubljana 4. Ljudska pravica 5. ČGP Delo 6. Cinkarna Celje 18. Tiskarna Kresija VRSTNI RED POSAMEZNIKOV 1. Tomaž Križaj, Ljudska pravica 939 podrtih lesov 2. Štefan Miklavčič, Tiskarna Jadran 3. Marjan Križaj, Tiskarna Ljubljana 11. Ivan Veranič, Cinkarna 834 podrtih lesov 12. Bojan Horvat, Cinkarna 826 podrtih lesov 34. Rudi Mraz, Cinkarna 785 podrtih lesov 36. Rado Kukič, Cinkarna 783 podrtih lesov Nastopilo je 108 tekmovalcev Za našo ekipo so tekmovali: VRSTNI RED POSAMEZNIC 1. Janja Marinc, AERO Celje 439 podrtih lesov 2. Tatjana Počivalšek, AERO 429 podrtih lesov Ivan Veranič, Bojan Horvat, Rudi Mraz, Rado Kukič, Miran Gobec, Budimir Grkovič, Karel Ramšak, Vinko Pavšner. Vsem tekmovalcem in tekmovalkam za dosežene uspehe iskreno čestitamo! Na republiškem kegljaškem prvenstvu grafične industrije Slovenije so naše tekmovalke: Jožica Šeško, Jožica Točaj in Vera Zupanc dosegle nepričakovan uspeh sto. osvojile so drugo me- KADROVSKE VESTI VSTOPI V MESECU MARCU DSSS: Jus Slavica v finančni sektor, Sevšek Marija v samski dom. TOZD KEMIJA: Citakovič Mi lisav, Miha j lik Franjo, Rušiti Bajram v soli in pigmenti; Zrnič Drago, Rumbak Franjo, Vodušek Stanislav, Svržnjak Josip v obrat betonskih elementov; Bukvič Josip v litopon in Gali-nec Josip, Gašparič Branko in Horvat Franc v obrat rastnih substratov. TOZD VZDRŽEVANJE: Balič Dušan in Petelinek Rudi v strojni obrat ter Mak Darko v merilni obrat TOZD TRANSPORT: Žerak Matija TOZD TITANOV DIOKSID: Kocen Mladen v glavni laboratorij; Jevšenak Andrej v skupne službe; Ferljužec Josip, Mrzlečki Zvonko, Murk Stjepan, Marušek Marjan in Pecigos Janez v proizvodnjo. TOZD GRAFIKA: Šuhel Miran v tiskarno; Smiljanec Ana, Brdar Ratko, Brdar Dragan, Turk Dragica v tiskarske barve; Sekulič Djuja in Bilič Mira v tiskarske plošče. TOZD METALURGIJA: Kos Leopold in Nebrigič Milorad v skupne službe ter Draškovič Mi-lisav v novo žvepleno. Skupaj je vstopilo 34 delavcev. IZSTOPILI V MESECU MARCU DSSS: Kerenčič Franc iz CAOP, Krajnc Marija iz varnostne službe. TOZD TITANOV DIOKSID: Černivec Stanislav in _ Horvat Jakob oba iz proizvodnje. TOZD KEMIJA: Čepin Ivan iz OOB, Jevič Andjelko, Nikolič Nice, Ponovič Milorad iz obrata soli in pigmenti, Semenič Jože iz cinkovega belila. TOZD VZDRŽEVANJE: Pav- lek Marjan iz mehanične delavnice, Kantič Mahmo, Ahmič Fi-kret iz strojnega obrata Orlič-nik Ferdinand in Keršič Silvo iz merilnega obrata. TOZD METALURGIJA: Briški Stjepan iz sušilnice ferosulfata, Agrež Franc iz obrata žlebovi, Ogrič Rasim, Tuvič Ranko, Lazič Stojan iz cinkovega praha, Delič E šef iz valjarne, Jovanovič Slavko iz pražarne in Bajrami Zečiri iz keramike. Vsi delavci so samovoljno prekinili delovno razmerje; eden je bil upokojen. Skupaj je 22 izstopov. V mesecu aprilu so izstopili naslednji delavci: iz TOZD Vzdrževanja Marjan Golob, Dušan Balič, Mihred Meškič, Mili red Jusufbašič, Stanko Gačnik in Stjepan Ključarič iz strojnega obrata, Marjan Korošec iz merilnega In Evgen De-metrovič iz skupnih služb. Iz TOZD Kemija so izstopili Mllisav Citakovič, Stanislav Vcšligaj, Milan Brkič in Blagoje Sotjkov iz obrata soli in pigmenti, Drago Zrnič iz betonskih elementov in Karel Perko iz skupnih služb. Iz TOZD Metalurgija so odšli Dušan Duričln iz keramike, Ivan Novak iz PIK in Dragica Zidanški iz skupnih služb. Iz TOZD Transport je odšel Mirko Smlljanec, lz TOZD Titanov dioksid Marjan Kekec in iz DSSS Franc Kapus iz uprave in Jel- Zdravilo za prehlad ka žagar iz CAOP. Iz TOZD Grafike so izstopili Laslo Bata, Mirjana Lang in Mikloš Mokuš iz skupnih služb. Skupaj je zapustilo podjetje 24 delavcev. V aprilu so vstopili naslednji delavci: V TOZD Kemijo v obrat soli in pigmenti Blagoje Stoj kov, Asim Keranovič, Mirsad Pršič, v obrat rastnih substratov Miroslav Aleksič, Stjepan Smlljanec, Za viša Tandjovič, Obrad Miloševič, Pejo Marjanovič in Vitomir Spasojevič, v obrat betonskih elementov Bojan Za j ko in v skupne službe Mirko Kapetanovič in Milenko Vučetič. V TOZD Vzdrževanje v strojni obrat Franjo Goričan in Vojo Ljepaja, v gradbeni obrat pa Milan Pavlič. V DSSS v CAOP Marjan Križaj, Maks čremošnik in Štefan Šafarič, v finančni sektor pa Irena Zupanc in Milena Pekošek. V TOZD Grafiko v tiskarno Milena Kos in v tiskarske plošče Gina Sankovič. V TOZD Metalurgija v novo žvepleno Radenko Zrnič, v žvepleno kislino Živorad Dikosavič in v pražamo Dušan Dimitrašinovič. V TOZD Transport Edvard Polutnik, Anton Vodušek in Milan Amon. V TOZD Titanov dioksid Boris Videnšek in Drago Cafuta. V TOZD KIM Mozirje pa Jevšnik Janez. Skupaj je vstopilo 31 delavcev. Minilo je že dvajset let od takrat, ko sem ob inventuri v obratu pražama popisoval proizodne številke motorjev. Bil je mrzel zimski dan, kar se mi je tudi poznalo v grlu in nosnicah. Ni mi bilo dobro in kašljal sem, ko sem odhajal k pražami. Spodaj so bili delavci mešači, ki so mi dejali, da mi bo »plin« tam zgoraj dobro del za prehlad. Sel sem po železnih stopnicah do lesene kamrice z majhno lino. Začel sem brisati iz motorja, da bi videl proizvodno številko. Tokrat je pražamar zakričal od spodaj: »Cuj, en malo gasa ti bom spustil gori, da boš kašlal in to bode dobro za tebe!« Temnomodri oblaki so se dvignili in mahoma napolnili gornje prostore. Napolnilo mi je pljuča in začel sem kašljati in kolcati. Poiskal sem si odprtino, da sem dobil vsaj malo zraka. Skoraj četrt ure sem požiral »gas«. Dušilo me je, zmanjkovalo je zraka, jezik pa mi je molel kot oslu, kadar riga. Potem se je dim razgubil, jaz pa sem oplah-nil še zadnje ostanke plina v bifeju. Toda kaj, prehlad in kašljanje sta prenehala in ni mi bilo treba iskati pomoč pri cinkamiškem zdravniku. Pripis: Danes pa so bolniške čakalnice napolnjene že v zgodnjih jutranjih urah. Že malo vročine, pa že gredo k zdravniku. Tako se vidi kako so se ljudje pomehkužili, saj so zelo občutljivi. ALOJZ KLOSTERNIK upokojenec iz leta 1961 ZAHVALA Ob nenadomestljivi in prerani izgubi mojega dragega moža in očeta ŠORN JOŽETA se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu Cinkarne, sodelavcem, sindikalni organizaciji, govorniku za poslovilne besede in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu položili vence ter cvetje na njegov prerani grob, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Žalujoča žena Angela in hčerka Milica Prispevek voznikov k ohranitvi okolja Celjane že dolga leta spremljajo prizadevanja po ohranitvi čistega ozračja in okolja. Industrijska mesta, kakršno je tudi Celje, se po vsem svetu prizadevanje preprečiti zlo v zvezi z zastrupljanjem ozračja in okolja. Prizadevanja po ohranitvi čistega ozračja in okolja zasledimo tudi v prometni zakonodaji. Prav gotovo ste že na tehničnem pregledu svojega železnega konjička spoznali pomanklji-vost, da z vašim motorjem nekaj ni v redu. Predpisano je namreč, da iz izpušne cevi ne sme pri segretem motorju v praznem teku izhajati večja količina ogl j ikovodikovega monoksida od 4,5 volumskih odstotkov. Ogljikov monoksid je strupen in množice avtomobilov zastrupljajo naše ozračje. Da bo nevarnih plinov v ozračju čim manj, lahko k temu pripomore vsak voznik motornega vozila, če bo večkrat in redno kontroliral nastavitev vžiga in tako zagotovil čim boljše izgorevanje pogonske zmesi v svojem motorju. V zvezi z odvajanjem izpušnih plinov naj priporočam tudi zamenjavo izpušne cevi, kadar u-gotovite, da je vaš motor preglasen. V izpušni cevi so dušilci zvoka, ki zvok eksplozije pogonske zmesi v motorju dušijo. Dušilci zvoka sčasoma ne opravljajo več svoje funkcije popolno in tako dovoljujemo, da glasnost motorja povzroča prevelik hrup, ki nam precej nažira živce. Še huje bo, če bo izpušna cev, predvsem lonec, počena ali nažrta od rje. K zmanjšanju hrupa na naših cestah pa lahko voznik pripomore tudi z načinom svoje vožnje, če je blizu elastične, umirjene, lahko bi rekli v nekem smislu defenzivne vožnje, odvisne deloma tudi od značajnostnih lastnosti voznika. V zvezi zakonitih določil zlasti ne smemo: — brez potrebe pustiti motorja v teku, kadar vozilo stoji; — močno dodajati plina, kadar voizlo stoji ali sunkovito speljevati z močnim dodajanjem plina; — kadar vozilo stoji pred zaprtim prehodom ceste čez železniško progo, moramo motor izključiti; — v ovinkih ali pri zaviranju v križiščih ne smemo voziti s premočnim pospeškom ali brez potrebe premočno zavirati; — preglasno tudi ne zapirajmo vrat vozila ali pokrov prtljažnika in motorja. Poleg preprečevanja onesnaženosti zraka in odvečnega hrupa, moramo poskrbeti tudi za čisto površino, po kateri vozimo — torej cesto. Odmetavanje kakršnihkoli predmetov na cesto je prepovedano, saj bi utegnili ovirati ali celo ogrožati promet. Predmete, ki padajo na cesto z vozila, čeprav ne bi smeli, moramo odstraniti. Z vozišča, ah bolje že prej z vozila, moramo odstraniti tudi blato, če smo se z neke blatne kolovozne poti vključili v promet na cesto z utrjenim voziščem. Veliko nevarnost za varno vožnjo pomeni tudi olje, če ga motor pušča zaradi slabe zatesnje-nosti, saj morebitni oljni madeži na vozišču znatno podaljšujejo zavorno pot in povzročajo zanašanje vozila. Narava je danes ogrožena zaradi večih vzrokov. »Nazaj k naravi!« nam naj ne bo le fraza. Celotna družbena stvarnost je usmerjena k prizadevanju po o-hranitvi čistega okolja. Svoj prispevek tem prizadevanjem lahko dodamo tudi mi vozniki s spoštovanjem omenjenih določil, kar pa nam narekuje tudi mo-ralno-etične lastnosti, pogojene dobremu vozniku. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Talent brez kalorij »Tokrat ali nikoli,« sem si dejal. Sedaj je čas, da sam sebi dokažem resnico o nečem, kar me grize že vrsto let. Z vsakim dnem je bila negotovost večja in sklenil sem, da temu enkrat za vselej napravim konec. Vedno so mi govorili: »Ti imaš neverjetno ustvarjalno žilico in ni ga večjega bedaka od tebe, če svetu tega ne boš doka zal.« »Sedi za mizo,« so mi rekli, in piši o stvareh, katere so ljudem pač najbolj všeč. Če ti pa že ni preveč za razmišljanje in razglabljanje, potem pa pojdi med ljudi in jih kaj vprašaj. Njihove odgovore si zapiši ter jih pošlji v časopis. Tvoj stil je tako dovršen, da bodo ob-javli vse kar boš napisal.« Za preizkus mojega super talenta sem si določil ponedeljek, ker so ljudje takrat šc polni nedeljskih doživetij. In, če si že vsi urejamo osebne probleme med delovnim časom, zakaj ne bi tega stori-še jaz. Z velikim zvezkom in uvoženim kemičnim svinčnikom sem ves nabit z elanom stopil pred inženirja Pepeta. »Moram začeti pri vrhu,« sem si mislil, »da se ne bom komu zameril, češ, tale tovariš pa ne pozna voznega reda, pa čeprav hodi vedno peš.« Tovariš Pepe je ravnokar jedel. »Tovariš inženir, z vami bi rad spregovoril nekaj besed oziroma bi vam rad. postavil nekaj vprašanj.« »Hmmm, kar dajte,« je zamomljal Pepe. »Prosim, kaj pa jeste,« sem ga vprašal in upal, da je v tem trenutku takšno vprašanje najbolj primerno. »Kaj jem?« je zazijal tovariš Pepe in me ošinil s pogledom, katerega kljub mojemu talentu ne bi znal opisati. »Jem sendvič z »luftom«, kar pomeni, da sem v naši kantini dobil dva kosa kruha, vmes pa zrak.« Oči tovariša Pepeta so postajale bolj bele, zato sem se raje vljudno poslovil, ker bi moje nadaljnje spraševanje lahko imelo daljnosežne posledice. Ustavil sem se pri Marici in jo vprašal: »Oprostite, tovarišica, ali tudi vi niste zadovoljni z malico v fabriki?« »Da nisem zadovoljna,« se je zahihitala. »Seveda sem zadovoljna, pa še kako! Imam namreč shujševalno kuro in povem vam, ni je boljše dietne prehrane kot je naša malica. V enem mesecu sem shujšala dvanajst kilogramo. v. Veste, toliko časa sem tukaj zaposlena.« Tale damica je pa precej razvajena, sem si mislil, zato pa tudi kritizira. Bom raje vprašal tiste z nižjim živ-Ijenskim standardom. Zato sem se napotil v skladišče. Ze od daleč sem slišal navdušeno ploskanje. »Oho, obeta se nekaj zanimivega, sem bistroumno zaključil. Ko sem odprl vrata, na katerih je bila nalepljena strokovna seks literatura, sem zagledal debelega Franca, ki se je zadovoljno smehljal in govoril: »Zmagal sem, zmagal sem!« »Kje ste zmagali?« nisem mogel skriti radovednosti. »A kje?« se je popraskal Franc po tolstem trebuhu, »na kvizu vendar.« »Na kakšnem kvizu?« sem vrtal dalje? »Veste,« je začel važno razlagati, »vsak dan v skladišču med časom za malico priredimo kviz in zmagovalec dobi pol kile kruha in poha-no bedro.« »Lepo, da se izobražujete,« sem pohvalil. »Na koliko vprašanj pa odgovarjate?« »Samo na eno,« je odvrnil Franc. »Vsak dan gre nekdo izmed nas po malico. Tisti, ki ugane kaj je v porciji, je zmagovalec. Če ni povsem točnega odgovora, potem zmaga tisti, ki je najbližje pravilni rešitvi. Glejte, ravno danes sem rekel, da je v porciji zrezek v omaki in pire krompir. Odgovor ni bil popoln, ker je namesto pire krompirja bil v omaki pšenični zdrob. Toda, še vedno je bil moj odgovor najbližji. Haaahaa, veste, tovarišica Ančka je rekla, da je v porciji vanilijev puding z malinovcem.« Malce sem podvomil o Francetovi razsodnosti, vendar so me obrazi njegovih sodelavcev prepričali o resničnosti, njegovih besed. »Priznam,« sem rekel, vprašanje niti ni tako lahko, Tudi jaz ne bi uganil kaj je v pokriti porciji.« »Kdo pa je govoril o pokriti porciji!« so zarjuli enoglasno. »Porcija je pred tekmovalci vedno odkrita, pa je vprašanje še vedno dovolj težko.« Iz skladišča sem odšel v ambulanto. Če nikjer drugje, tukaj bom sigurno izbrskal nekaj zanimivega, življenske-ga- »Dober dan,« sem pozdravil za veliko mizo sedečega zdravnika. »Ali se pri vas dogaja kaj zanimivega?« »Ravno prav. tovariš,« me je bil vesel zdravnik. »Danes sem imel zanimiv primer. Delam že dvajset let in vsak pacient, ki pride k meni na pregled je bolj ali manj živčen. Danes pa je prišel Jaka. Saj ga poznate, dela v finančnem sektorju na, dovolj težkem delovnem mestu, da bi lahko bil ena sama živčna razvalina. Ampak, on to ni. Upam, da me razumete tovariš, njegovi živci so popolnoma nenačeti!!?? Česa takšnega v tej tovarni še nisem videl!« Ko sem ga vprašal, če morda ve vzrok takšnemu stan- ju mi je povsem mirno odgovoril: »Gospod, če bi vi vsak dan čakali po pol ure, ali še več v vrsti v naši kantini, da dobite malico, bi vaši živci postali trdi kot beton.« Tako si je rekel in pri vsem tem niti z očmi ni trenil. Začel sem resno razmišljati o takšnem načinu zdravljenja živcev. Zelo bi bilo učinkovito pa še med delovnim časom bi se bolniki lahko zdravili. Da o znižanju odstotkov odsotnih z dela sploh ne govorim. Tukaj se moja reportaža konča. Negotovost o mojem ustvarjalnem talentu pa je sedaj še večja kot prej. Nikakor ne morem u-gotoviti ali je slaba hrana v naši fabriki ali pa jaz ne zna-m napisati navadne reportaže. Amadeos Pismo uredništvu Delegati slabo začeli V mesecu aprilu je bila prva skupščina stanovanjske samoupravne interesne skupnosti, na kateri so obravnavali vprašanja s področja družbenega standarda. Posebna točka dnev-neda reda je bilo vprašanje povečanja stanarine za leto 1978 v višini 30%. V razpravi na samoupravnih delovnih skupinah v DSSS se je izoblikovalo stališče, da bi stanarine povečali, vendar največ od 10 do 15%, ne pa za 30%. Stališča so bila posredovana delegaciji. Na seji skupščine dnel3. aprila je bilo izglasovano, da se stanarine povečajo za 30% od 1. junija dalje. Na tej seji je bilo veliko delegatov odsotnih. Cinkarna ima v skupščini štiri delegatska mesta, vendar je bila na seji prisotna samo delegatka iz DSSS - Grkinič Marinka. Ostali trije delegati so bili ne- Akcija brezplačni učbeniki V vseh celjskih osnovnih šolah se je pričela akcija za organizirano preskrbo učbenikov ter za postopno zagotovitev brezplačnih učbenikov učencem osnovnih šol. Namen te akcije naj bi podprli vsi delavci, posebno pa organizacija sindikata, saj je prav, da vsi podpremo osnovno zamisel in tvorno sodelujemo pri oblikovanju akcijskega načrta šole v kateri se šolajo naši otroci. Kot starši, moramo vplivati na svoje otroke, da ob koncu letošnjega šolskega leta brezplačno odstopijo svoje učbenike šolski knjižnici in jih opozorijo na čuvanje učbenikov. Torej učbenikov ni potrebno več kupovati v trgovinah, kjer je izdatek večji, pa še izguba časa. Šole bodo letos organizirano nabavile učbenike ob začetku pouka pa jih izročile otrokom. Občinska izobraževalna skupnost je letos namenila po 60,00 din na vsakega učenca. V delegacijah moramo začeti oblikovati pobudo in zahtevo, da se v programu Občinske izobraževalne skupnosti za prihodnje leto zagotovijo vsa potrebna sredstva za nakup učbenikov, brez dodatne udeležbe staršev. Tako bomo dejansko uresničili tudi sklep 8. kongresa ZSS, ki nas k temu zavezuje. opravičeno odsotni. Delegati bi morali biti prisotni že zaradi tega, ker je občinski sindikalni svet priporočil, da se prvega sestanka skupščine udeležijo tudi vodje delegacij in vodje konferenc delegacij. Sklep skupščine na zadnji seji bo nedvomno prizadel večje število delavcev. Tovariši, kateri ste bili izvoljeni na volitvah dne 9. marca letos in so vam bila dana vsa pooblastnila, da zastopate interese celotnega kolektiva v delegatskem sistemu, kje je vaš čut odgovoornosti do delavcev? Že na prvem preizkusu niste opravičili zaupanja delovnih ljudi, že pri tako pomembni odločitvi, kot je vprašanje družbenega standarda. Če bi bila delegacija Cinkarne v polnem sestavu, bi lahko delegacija enotno zastopala interes naših delavcev, ki so ga izvolili na sestankih samoupravnih delovnih skupin. Delegatski sistem ni sam sebi namen, pač pa v njem delavci združujemo svoje najširše interese. Del odgovornosti pa nosijo tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij po TOZD, ker bi morali biti bolj osveščeni o pomenu delegatskega sistema. Jernej Ozis Pregled faktorjev za obračun 00 — april 1978 Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti delovnih mest je 1,26. Stroškovno mesto DSSS Faktor variabilni del norme Splošna uprava ......................... Sužba za varno delo in varstvo okolja . Center za organizacijo in AOP . . . Finančno računovodski sektor . . . . Kadrovski sektor......................... Samski dom............................" Splošni sektor........................[ Družbena prehrana ...................... Pralnica In šivalnica.................... Zunanja trgovina........................ Počitniške kapacitete................... Osebni avtomobili....................... TOZD METALURGIJA Investicijska služba ....... Skupne službe metalurgije Keramika ............................... Sušilnica ferosulfata.............[ [ Žveplena kislina PIK.................... Žveplena kislina s pl ritno pražamo . . Pražarna ferosulfata.................... Žveplena kislina Iz ferosulfata . . . Ginkov prah ............................ Sekundama proizvodnja cinka . . . . Baterijske čašice....................... Žičama............................... Žlebama ............................. Valjarna ............................... TOZD KEMIJA Skupne službe kemije Celje . . Barvila Celje..................... Soli In pigmenti ..............\ Litopon........................... Cinkovo belilo................* ZaiCItna sredstva — modri baker Rastni substrati.................. Gradbena lepila................... Betonski elementi................ Zaščitna sredstva — modra galica TOZD KEMIJA MOZIRJE . . 1,63 . . . . — . . 1,63 . . . . — . . 1,63 . . 1,63 ....— ..1,63....— .. 1,63 .... — . . 1,63 . . . . — . . 1,63 . . . . — . . 1,61 . . . . — . . 1,63 . . . . _ . . 1,63 ....— .. 1,63 .... — . . 1,68 .. 1,68 .... — . . 1,46 . . . . — .. 1,68 .... — . . 1,65 . . . . — . . 1,65 ....— . . 1,68 .... — .. 1,68 .... — . . 1,52 . . . . — . . 1,67 . . . . — .. 1,64 .... — . . 1,58 . . . . — . . 1,63 . . 1,52 . . . . — 1.67 1.65 1.66 1.64 1,62 1.68 1.65 1.65 1,61 1.66 Skupne službe kemije Mozirje Barve In premazi................ TOZD GRAFIKA Skupne službe grafike........................... Tiskarna ......................... Tiskarske plošče................ Preparati za grafiko......................... Tiskarske barve.............................. Razvoj grafike...............................[ TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Skupne službe vzdrževanja....................... Strojno vzdrževanje.......................... Elektro vzdrževanje..................... Vzdrževanje ARM......................... . Gradbeno vzdrževanje....................* Energetika skupne službe..................... Kotlarna it. 1............................... Plinarna ................................. Transformatorske postaje .... Galvana . . . ....................... ' Embalaža ......................... ’ Predelava gume..................!!!!!! Predelava umetnih materialov..............] * TOZD TRANSPORT Skupne službe transporta..................... železniški transport...................... Interni ostali promet..................... Avtocleteme za kislino....................... Nakladanje In razkladanje....................... TOZD TITANOV DIOKSID Glavni laboratorij................... Skupne službe titanovega dlokalda . Investicijska službe...................... Proizvodnja titanovega iloksldh ....** 1,63 1,63 1,66 1,60 1,63 1,63 1.46 . . . . — 1.47 . . . . — 1,45 . . . . — 1.45 ....— 1,40 .... — 1.46 . . . . — 1.46 ........— 1.47 1,46 .... — 1,45 . . . . — 1,45 . . . . — 1,50 . . 1.67 . • . 1,55 . . . 1,55 . . . 1,51 . . . 1,56 . 1,63 1,52 1,52 1,52 ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE RAZPISUJE 7. SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV ______ ZAČETNI- KOV Področna srečanja bodo v Celju 6. in 7. oktobra 1978. Osrednje srečanje bo v Gradišču v Slovenskih Goricah 10. in 11. februarja 1979 za najuspešnejše avtorje vseh območnih srečanj. Interesenti naj se Javijo tovarišici Miri Plahutnik v družbenopolitičnih organizacijah ali na telefon 251, kjer boste dobili podrobnejša navodila.