Severna Afrika in Arabski polotok. Dežele in ljudje. - Mladinska knjiga, 172 str., Ljubljana 1992
Pri založbi Mladinska knjiga so si zadali nalogo predstavili države in njihovo prebivalstvo z vseh celin Zemlje. Celotna vsebina naj bi bila zajeta v zbirki Dežele in ljudje, v obsegu desetih knjig. Gre za prevod iz angleščine. Mednje sodi tudi
obravnavana knjiga. Poleg nje sta do sedaj izšli še knjigi o Jugozahodni in Južni Aziji ter Severna in Srednja Amerika, Veliki Antili.
V	knjigah, ki so zasnovane regionalnogeografsko, je poudarek na predstavitvi vseh držav tiste regije, ki jo obravnava posamezna knjiga. Prav združevanje držav v določene večje geografske enote lahko postane dvorezno. Če želimo predstaviti državo, moramo zajeti vse njene naravne in družbene raznolikosti. Pri tem se lahko zgodi, da združimo v neko regijo različne države. Tako so v knjigi Severna Afrika in Arabski polotok zajete vse severnoafriške države od Maroka do Egipta, vezane na Sredozemsko morje in še vrsta držav, južno od njih, od Senegala do Sudana.
Po mnogih geografskih regionalizacijah Afrike nekatere od obravnavanih držav npr. Mavretanija, Senegal, Mali in Niger sodijo v Zahodno Afriko. Njihovi južni deli so že južno od Sahare in zato po naravnih značilnostih in po črnskem prebivalstvu drugačne od severnih držav. Verjetno so sc avtorji izvirnika zaradi razdelitve afriških držav na posamezne knjige odločili za tako delitev. Tudi v drugem delu knjige so avtorji odstopili od sprejete geografske delitve. V knjigo so uvrstili vrsto držav na Arabskem polotoku, ki jih pri regionalizaciji Azije štejemo k Jugozahodni Aziji.
Knjigo Severna Afrika in Arabski polotok začenja dvoje poglavij, nanašajočih se na celotno obravnavano regijo. V prvem so prikazani naravni dejavniki, relief, podnebje in rastlinstvo. Zgodovinske, kulturne in prebivalstvene značilnosti zajema drugo poglavje. Poglavji imata enak naslov Severna Afrika in Arabija. Bolj jasno in popolnejše bi bilo dodati k naslovu prvega poglavja pokrajina in drugega kultura in prebivalstvo, tako kot je v knjigi Jugozahodna in Južna Azija.
Prvima dvema poglavjema sledi predstavitev posameznih držav. V tem osrednjem delu knjige spoznamo 23 samostojnih držav in Zahodno Saharo, ki še nima urejenega mednarodno pravnega položaja. Poglavja o posameznih državah pri večini obsegajo več podpoglavij. Najprej je prikazan zgodovinski razvoj, nato narava in ljudje ter gospodarstvo. Glede na značilnosti države je razvrstitev in vsebina teh podpoglavij različna. Tako npr. poglavje o Maroku vključuje naslednja podpoglavja: zgodovinski pregled, država danes, pokrajina in gospodarstvo, Berberi, stara in nova mesta, turistična dežela Maroko.
Podobno je tudi pri drugih državah, kjer poleg osnovnih naravnih in družbenih značilnosti bralec spozna še razne zanimivosti posamezne države. Pri Alžiriji je prikazano življenje v oazi, pri Egiptu mesto in puščava, pri Izraelu odnosi med Arabci in Židi ter Jeruzalem in življenje v kibucu, pri Kuvajtu nafta itd.
Za vsako državo so navedeni tudi osnovni Številčni podatki. Mednje so avtorji vključili podatke o državi (uradno ime, glavno mesto, velikost itd.), vladavini (oblika vladavine, državni poglavar itd.) prebivalstvu (število, jezik, vera), gospodarstvu (denarna enota, brutoprodukt na prebivalca, letna stopnja rasti itd.), zdravju in prehrani ter delu in izobraževanju.
S temi podatki, ki se nanašajo večinoma na novejše obdobje, (1986-1990) se dobro dopolnjuje podoba posamezne države. Zbrani so na enem mestu in prikazani zgoščeno, kar prihrani iskanje po različnih virih.
Poleg prikaza posameznih držav so v knjigo uvrščena še poglavja, ki prikazujejo nekatere naravne in kulturne značilnosti v obravnavani regiji. Tako samostojno poglavje je posvečeno Sahari, njenim naravnim razmeram in pokrajini, kjer kljub težkim pogojem živijo ljudje, zlasti nomadski Tuaregi. V poglavju Živa afriška kultura so prikazani zahodnoafriška glasba in plesi. Tudi reki Nil, viru življenja v Severovzhodni Afriki, je namenjeno posebno poglavje. Kot zaokrožena naravna enota je - podobno kot Sahara - prikazan tudi Arabski polotok.
Vsa poglavja v knjigi so bogato ilustrirana. Pri posameznih fotografijah so zanimivi opisi, le-ti pa manjkajo pri fotografijah v uvodnem poglavju k posamezni državi. Vsaka država je predstavljena z dobrimi in poučnimi barvnimi fotografijami ter z enim ali več barvnimi zemljevidi. Vrsta tematskih kart prikazuje podnebje, prebivalstvo, prometne poti, turistične zanimivosti itd. Besedilo dopolnjujejo še klimatogrami, diagrami prebivalstvene gostote, načrti mest itd. Te ilustracije so večinoma jasne in pregledne, le pri klimatogramih na šesti strani so izpadli številčni podatki za padavine in temperature.
Geografska imena na kartah in v tekstu so večinoma usklajena s sprejeto rabo. Ponekod pa so tudi nekatere netočnosti. Na karti Afrike na sedmi strani je namesto Etiopska planota pravilno Etiopsko višavje, namesto Kongoška ravan pravilno Kongova kotlina. Na tej karti tudi niso preveden vsa imena. Namesto Masai Steppe mora biti Masajska stepa, Sambesi je Zambezi (ob toku navzdol je pravilen zapis Zambezi), Victoriafalls so Viktorijini slapovi itd. Državica na Arabskem polotoku v Perzijskem zalivu naj bi bila Bahrein ne Bahrain in država v Zahodni Afriki Senegal ne Senegalija.
V	tekstu in na kartah je pravilna raba imena Perzijski zaliv, le ponekod je ostala pridevniška raba "zalivski", npr. zalivska vojna (str. 131) ali zalivska kriza (str. 135), kar vse se nanaša na vojno in krizo v državah ob Perzijskem zalivu.
Če pogledamo knjigo v celoti, lahko povzamemo, da je sodoben in zelo poučen prikaz predstavljenih držav, ki presega okvir regionalnogeografske razlage. Z mnogimi kulturnimi, zgodovinskimi, etnološkimi in drugimi podatki je podana
dokaj celovita podoba tega dela Zemlje. Zato je zelo primerna za razširitev znanja o predstavljenih državah pri pouku in študiju geografije. Prav tako bo s pridom posegel po njej vsakdo, ki si želi osvežiti in dopolniti šolsko zanje o prikazanih delih Afrike in Azije.
Franc Lovrenčak