Mašilo Zveze sindikatov Slovenije
Cl
!q avni urednik Dušan Gačnik j ^govorni urednik Franček Kavčič
Ljubljana, 3. julij 1985
številka 26, letnik 44, cena 35 dinarjev
;VCi>
a letošnjem delovnem srečanju slovenskih kovinarjev v Titovem Velenju se je zbralo več kot tristo tekmovalcev v sedem-najstih poklicih. Prišli so najboljši med tisoči, ki so se na predtekmovanjih potegovali za vrhunske dosežke. To pa ni bilo le Umovanje, ampak predvsem tovariško srečanje mnogih oblikovalcev težko ukrotljivih in gospodarsko nenadomestljivih davnih prvin in litin.	'	Andrej Agnič
Svet brezumnega nasilja
"J >ka nasilno pretrgana nit i 'jenja je brezumna, ker je ne-lije, nn^a,tna- V°jna Je nadaljevanje ke iv' z drugimi sredstvi in gian 3ne so, ko je razvoj proizvajal-■e(t n” s'^ prerasel proizvajalne od-Hra' n'86’ sPreminjale — s spremi-Janjem mej in nosilcev družbe-
soz na
I'e8a razvoja
svet in odnose
iet0| r njern. Za toliko časa pač, da je
li n^l ra2V°^ Pro'zvajalnih sil spet pre-Proizvajalne odnose itd.
tar Se svet — ^ot v ne^' SP‘‘
js 1 vrtel doslej. Redkokdaj
1 tla emern'3e n'so nasdne in t vadili smo se na žrtve vojn in
BperVolucij kot davek razvoju, če-^ av je bila cena vedno visoka. .Zadnja svetovna morija je za-^evala deset mdijonov življenj, Pa ^ *Z n-!e 'z^e' drugačen svet, ki p*Se v njem že spet kopičijo nate °St*' ^°jne postajajo drugač-2 ’ nadzirane in omejene, uma-gene’ £e je ubijanje sploh lahko
mansko, sveta in razmerij
pa skoraj ne spreminjajo
v nJem
• Ravnotežje nasprotujočih si in K1 ^5 izenačeno, zato si Iran Zu ^ šestdeset mesecev bre-Vo'3'10	prizadevata končati
0^n°; Pogovoriti se ne znata, a zmagati ne moreta. Organi-anemu ubijanju, ki mu je svet t'soe'etj‘h razvoja skušal u eti masko urejenosti in druž-
ni bii0iKWŠ»i (kar nikoli
seh; ul a^anjera; samo po ror bTiuPn%se ie pridružil tena i^er\ z žrt^amK. ki so doslej ajbo'j	- mrtvi v
vojni so vedno padali za s,o,o stvar, odvisno pač od točke gledanja — saj žrtve s cilji, za katere si prizadevajo teroristi, nimajo-nobene zveze. Niso (ponavadi) ne predstavniki ureditve, ki jo teroristi, po svojem prepričanju ali levi ali desni, žele vreči, niti se (običajno) ne identificira jp s cilji, za katere so umrli.
Štejejo le življenja: če je • u> eno, mora trajati agonija čim dlje, spomnimo se ugrab')-’"? deklice v Rimu, ki so jo neznani teroristi želeli zamenjati za domnevnega strelca na papeža Alija Agco — njena useda je še vedno neznana — ali pa mora biti število žrtev veliko in način njihove smrti spektakul; ren. In v razvoju komunikacijsk h sredstev dapes, ko je svet prt prežen s telefonskimi in teleprinterskimi žicami, prekrit z radijskimi in televizijskimi valovi, to ri težko. Doma, s kavča v dnevni sobi, na suhem in toplem, s kozai cem kokakole, viskija ali vodke v roki, smo spremljali, kot bi b li poleg, ubijanje Palestincev v Šabri in Šalili, ko so prvemu pol oju botrovali Izraelci, pa druge nu pred dnevi, ko so mu botrov: i Arabci, gledali smo razmeša jene židovske žrtve palestinski i bomb, pobite Irance, ki so jih raznesli avtomobili mudžahedir ov, napolnjeni z razstrelivom n mud-žahedine, postreljene in oobeše-ne, vojake kabulskega i žima in upornike, pretepene in pobite, mrtve v južnoafriškem sovvetu.
dramo ameriškega letala na bejrutskem letališču z 39 talci, sikhovski skrajneži so, tako vse kaže, razstrelili letalo s 330 ljudmi. Vendar pa, svet se vrti dalje, ne da bi se spreminjal. Terorizem, naj bo državni ali zasebni, sveta ne spreminja. More, če je močnejši, za trenutek ustaviti nasprotni terorizem, državni terorizem zasebnega (kaj je bil sočasen samomor pripadnikov
upine Baader Meinhoff pred leti drugega kot državni terorizem, pa ameriški napad ha Grenade Pol Potov režim v Kampučiji ipd. itd.), redkeje zasek..u državnega, globalnih odnosov v družii pa ne spremeni noben, niti i i spodbuda za spremembo.
Ze sebni terorizem — ob ddo-brav inju javnosti, katere sle-hern elan je v vsakem trenutku lahko sam njegova žrtev — ,a-sproino, povzroči vedno le represijo, ki stanje, zoper katero sicer nastopa, sam • - islabšr, nikoli pa, kot napačno domnevajo teror sti, ne privede do meje, ko post; ne neznosen za vse povzroči spremembo ’ enih odnose . Zato je u.. 'd ;.,o: spremeniti družb- i r; uerja, ki vc dijo, celo sil, v (bolj ali man zasebni te	a. iJruge
poti .. i a je doij,- a' konca teroi zrn, m uzreti.
Žeše bodo bon ephmein osek . Nt sj ašu pa, komu zvon
ujaž Vizjak
Pokojnine v labirintu inflacije
Po letošnjem junijskem povečanju pokojnin za 22 odstotkov je zdaj povprečna starostna pokojnina 30.256 dinarjev, invalidska 24.206 dinar) v. d-užinska 19.515 dinarjev, skupaj pa 26.023 d; narjev. Tudi naslednja uskladitev pokojnin med letom bo izpeljana vsaj mesec dni prej kot drugače, predvidoma 1. avgusta, po neuradnih podatkih pa naj' i bila za kakih 15 odstotkov višja.
Sedanji uživalci pokojnin so uveljavili pravico do pokojnine povprečno z 32 leti pokojninske dobe, invalidski upokojenci s 24 1 ti, družinski pa s 27 leti pokojninske dobe. Med starostnimi upokojenci je le 36,4 odstotka takšnih s polno pokojninsko dobo, med inv didskimi je takšnih seveda precej manj, le 0,6 odstotka, med uživalci družinskih pokojnin pa jih je 11,5 1 odstotka.
(Več na str. 5)
Ali je dobiček boljši kot dohodek
Poletni feljton
Tone Svetina: Lov za zakladom v Blejskem jezeru
Poglavje iz rokopisa za Ukano, V. del
50 LET ZLETA SVOBOD
Četrtega julija bo v športno rekreacijskem centru Golovec v Celju slovesnost, s katero se bomo spomnili velike manifestacije Svobod, ki je bila leta 1935 na celjski Glaziji. Na proslavi bo govoril Marjan Orožen, predsednik RS ZSS.
Udeležilo se je bo več tisoč delovnih ljudi iz Celja, širšega celjskega območja in iz vse republike ter tudi gostje iz drugih republik
Pred tem bo v muzeju revolucije odprta razstava ob 50-let-nici zleta Svobod in spominska soba Franca Leskoška-Luke. Ob tej priložnosti bodo v Narodnem domu podelili spominska priznanja udeležencem zleta in dolgoletnim kulturnim delav-
cem.
Kaj o tem
menite
vi?
Eno izmed najtežjih bremen današnjega časa je prav gotovo reševanje stanovanjske stiske delovnih ljudi, še posebej mladih družin, ki se čedalje teže dokopljejo do lastne strehe nad glavo. Zato ni nič čudnega, če je sklep guvernerjev narodne banke, s katerim so zaostrili kreditiranje nakupa stanovanj oziroma stanovanjske zidave, tako zelo prizadel mlade, na kar so te dni sami opozorili na svoji problemski konferenci v Ljubljani.
Že me‘sec dni je namreč tega, kar Ljubljanska banka Stano-vanjsko-komunalna banka Ljubljana ne sprejema novih vlog za posojila in jih tudi ne odobrava, čeprav je v bankah ostalo kar za 3000 milijonov neporabljenih sredstev, ki so jih občani in delovni ljudje namenili za stanovanja.
V predalih banke je ostalo nerešenih kar 2267 prošenj za posojila, ustavljeno je kreditiranje za pripravo urbanistične dokumentacije in urejanje zemljišč, vsak hip lahko pričakujemo, da bo zidava ustavljena in da bodo spremenili načrte stanovanjske zidave, tiste, ki se prav zdaj oblikujejo za novo srednjeročno obdobje. Pri vsem tem pa že tako zgradimo vsako leto za približno 1000 stanovanj manj, kot jih načrtujemo: namesto da bi gradili več, kot vseskozi poudarjamo, bomoše manj; namesto da bi pospešili, bomo še bolj zavrli zida\o stanovanj in spravili naše gradbeništvo v še težavnejši p.,1; žpj.
Ob tem pa rastejo zaloge v lesni industriji, industriji gradbenega materiala, slabša pa se gospodarski položaj gradbeništva.
Ker banka ne more odobravati novih posojil, so prizadeti vsi tisti varčevalci, ki pričakujejo posojilo pri svoji delovni organizaci ji. Znano je, da marsikje vežejo uel svojega stanovanjskega denarja, ker po tej poti dobijo pri banki višja posojila. Takšna možnost vezave denarja je zdaj za delavce dejansko usahnila. Iz bank na-
mreč sporočajo delovnim organizacijam, da lahko dvignejo denar, ki so ga sicer vezale za posojila. To pomeni, da bodo ostale brez njih. To bo še zlasti otežilo položaj stanovanjskih komisij v delovnih organizacijah, ki so že doslej komajda sproti reševale številne prošnje.
Tako je za sklep guvernerjev narodne banke mogoče reči, da je v nasprotju z dolgoročnimi programi stabilizacije, z načrtovano zidavo stanovanj in s programom ukrepov, za katere se je odločil izvršni svet skupščine SR Slovenije. Ali ne pomeni takšna odločitev — čeprav se tako zelo sklicuje na črko zakona — tudi omejevanje ustavnih pravic delavcev — torej duha prav istega zakona?
Koga naj imenujemo za krivca, da se nam v prihodnje obeta še hujša stanovanjska stiska? Je to stanovanjska banka, ker ni svoje politike poslovanja ustrezno prilagodila že dalj časa znanim okvirom zvezne kredit-no-monetarne politike — ali pa svet guvernerjev, ki je premalo poglobljeno sklepal o restriktivni politiki, saj bi morda enake rezultate pri omejevanju porabe lahko dosegel tudi z nekoliko drugačnimi ukrepi? Najsi bo eden ali drugi ali pa vsak po svoje, očitno je, da smo bili znova — pri depozitu in raznih drugih podobnih ukrepih — priče karambolu medbirokracijo in življenjem, pri čemer je življenje spet potegnilo krajši konec.
Sprašujemo vse neposredno vpletene zlasti na izvršnem svetu, ali iščejo zdravila za ta hudi stanovanjski glavobol?
Za uredništvo: Marija Frančeškin
Delavska enotn^J
KOMISIJA
JE
PREMALO
Predkongresno obdobje v zvezi sindikatov bo najbrž precej živahno zaradi vrste aktualnih vprašanj, ki si jih je sindikalna organizacija zastavila za prednostne naloge^ ki jih je treba v sedanjem obdobju učinkoviteje reševati. Ena takšnih je gotovo tudi široka paleta vprašanj o delitvi po delu, ne zgolj kot politika osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, temveč tudi (marsikje pa predvsem) kot angažirana in kakovostna priprava strokovnih temeljev za uspešno uveljavljanje celotnega sistema.
Ugotavljamo namreč, da je mnogokje prav slednje resnični problem in torej ne le vprašanje sredstev, ki naj bi jih namenili za osebne dohodke. Ob tem se največkrat pojavijo razmišljanja in sploh način ravnanja, češ, saj se v sedanjih nestabilnih razmerah tako ali tako ne da kaj prida storiti, kajti saj prejemamo vsi premalo in je zatorej bolje imeti mir v hiši, kot pa tvegati različno vrednotenje dela. Da je to kratkovidna politika, najbrž ni potrebno nikogar prepričevati. Še slabše je, da takšne razmere po pravilu v ničemer ne prispevajo k izboljšanju rezultatov gospodarjenja, prav tako pa načenjajo medsebojne odnose v kolektivih, ki se sicer še lahko skrivajo za navideznim mirom in stabilnostjo.
Težko je sicer trditi, da ni prav nikakršne želje delavcev in vodilnih, da bi takšno stanje spremenili. Toda le želje in subjektivna volja so premalo. Treba se je pač odločno in strokovno spopasti z nalogo, ki jo bo slej ko prej vendarle treba opraviti, izgovor, da ni dovolj strokovno usposobljenih delavcev, ki bi se s tem spoprijeli, je bolj iz trte zvit, še bolj pa tisti, da »naša komisija za nagrajevanje« nič ne dela.
Res je, kar pa ni dobro, da so v mnogih okoljih dograjevanje sistema delitve OD povsem prepustili »neodvisnim« komisijam, ki nemalokrat tudi kadrovsko niso sestavljene tako, da bi lahko bile kos nalogi v širšem smislu.
Izkušnje pa seveda povedo še nekaj drugega. Namreč v ozdih, kjer so se dela lotili tudi najodgovornejši, so se hitreje in učinkovito dokopali do rešitev. Žal je ta praksa vse premalo pogosta, čeprav je nedvomno nujna in potrebna.
Nagrajevanje pač ne more biti stvar bodisi neke komisije ali delavskega sveta, pač pa je gotovo življenjski interes vseh delavcev v temeljni organizaciji. Zato je tudi odgovornost za uspešno uresničitev tega cilja odgovornost vseh, porazdeljena pač skladno s sposobnostmi in odgovornostmi v organizaciji združenega dela.
D. G.
Ugodni
petmesečni
rezultati
V Litostroju tudi po petih mesecih letošnjega leta ugotavljajo sorazmerno dobre poslovne rezultate. Fizični obseg proizvodnje se je v primerjavi s petimi meseci preteklega leta povečal za 7,5 odstotka. Skupno so izdelali 7926 ton izdelkov, in sicer 2057 ton ulitkov neposredno za tržišče (blagovna proizvodnja ulitkov) in 5879 ton končnih izdelkov visoke stopnje tehnološke obdelave. Finalnih izdelkov je za 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Proizvodnja je do konca maja dala skoraj 7,5 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je 65 odstotkov celotnega letošnjega plana.
Pri tem rezultatu ima precejšnjo vlogo izvoz vvišini 7.066.009 dolarjev, kar pomeni skoraj 300-odstotno povečanje v primerjavi s petimi meseci leta 1984.
Trenutno imajo naročil za 28.000 ton končnih izdelkov in ulitkov, računajo še na znatno povečanje naročil na domačem tržišču in še posebej naročil za turbine iz Kenije in Malezije ter reduktorjev in preoblikovalne opreme za Sovjetsko zvezo.
Letošnji rezultati gospodarjenja so ugodno vplivali tudi na rast osebnih dohodkov, saj je povprečni osebni dohodek za april znašal več kot 49000 dinarjev.
K. G.
Kemična tovarna Hrastnik
Razvoj na temelju lastne akumulacije in znanja
Kemična tovarna Hrastnik spada med znanilce industrijskega razvoja v revirjih in v Sloveniji. Nastala je zaradi potreb po baznih anorganskih kemijskih izdelkih, ki so bili takrat tržno zanimivi na tukajšnjem območju, ki je imela zaloge premoga v zgornjem predelu hrastniške kotline in v bližini progo Dunaj—Trst, ki je bila v tem času zgrajena.
Kolektiv upravičeno uvrščamo med uspešne in stabilne še danes. Značilnost razvoja je stalno dopolnjevanje zmogljivosti, njegovo opiranje predvsem na razpoložljivo lastno akumulacijo in lastno znanje, v zadnjem času pa še posebej usmeritev na tehnološko posodobitev obratov — zlasti obrata fosforjeve kisline. Ta odločitev ni pomembna zaradi naložbe same, pač pa še posebej zato, ker temelji na uveljavljanju lastnega znanja, ki bo, preizkušeno v praksi, odprlo nova pota tehnično-tehnološki samostojnosti in sposobnosti Tovarne
kemičnih izdelkov Hrastnik, da se tudi na tem področju širše uveljavi.
Že doslej ste bili med tistimi, ki so bili sposobni prodreti na tuje s svojimi izvirnimi licenčno zavarovanimi tehnološkimi rešitvami. To bi lahko imelo velik ter daljnosežen pomen, ne samo za tovarno kemičnih izdelkov, ampak za vso slovensko kemijo — ki v razvoju zaostaja — še posebej pa za občino Hrastnik, h katere gospodarskemu in socialnemu razvoju takšni kolektivi, kot je vaš — ki ima perspektive in možnosti — jutri lahko največ prispeva, in tega se tudi zavedate.
Razveseljivo je, da načrtujete razvoj dolgoročno v povezavi s poslovnimi partnerji, da ste našli skupne interese na temelju skupnega prihodka s Cementarno Trbovlje, s Cinkarno Celje in drugimi sovlagatelji.
Marjan Orožen ob 12 5-letnici Kemične tovarne Hrastnik
Oportunizem pri
uveljavljanju zveznih zakonov

»Začeli smo z normativnimi spremembami, ki glede zveznih predpisov urejajo odnose med zveznimi in republiškimi organi. Vendar se mora v zvezi s tem spremeniti tudi politični položaj. V republikah in pokrajinah še prevladuje prepričanje, da ukrepanje in delo zveznih organov pri uveljavljanju zveznih predpisov pomeni hierarhične odnose oz. podrejenost republiških v odnosu do zveznih organov. Zvezni organi se zato vedejo tako, da ne sprejemajo z ustavo in zakoni predvidenih ukrepov, ki bi omogočili izvajanje zveznih zakonov v republikah in pokrajinah. Opravičilo za to pa iščejo v političnem razpoloženju v republikah in pokrajinah. Pravzaprav je to oportunizem, težnja, da ne bi prišli v spor s prevladujočimi stališči republik in pokrajin. To je povezano s preprosto človeško slabostjo, ki se kaže v prepriča-
nju »zakaj bi nekaj naredil, če mi je dobro, tudi če tega ne napravim«.. Politični položaj se zato ni popravil, tudi bitke na tem področju ni.
Moram povedati, da ni nevarnosti, da bi delovanje zveznih organov za uveljavljanje z ustavo predvidenih zveznih predpisov spremenilo te organe v centrali-stično-birokratske ustanove. Prav tako ne bo okrnjena z zastavo predvidena samostojnost republik in pokrajin, če si bodo prizadevali za doslednejše uveljavljanje zveznih predpisov. Na koncu koncev ni enotnosti v Jugoslaviji, niti enotnosti v pravicah in dolžnostih, če se zakonov v republikah in pokrajinah ne držimo povsod enako.«
Mi jat Šukovič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta v intervjuju za RAD
Integracija na samoupravnih
temeljih
več spoštovanja ekonomsk**’ ^ konitosti s konsekvenca^1 J
odmiranjem preživelih pf;
in organizacijskih ob$’| ne dajejo rezultatov. tj
Marjan Ot J
na slovesnosti od u samoupravljavcev za Kof 1 v Dravo&r>T
Kritiki samoupravljanja danes s prstom kažejo na kolektivno lastniško ravnanje, na nizko stopnjo integracije, delitve dela, na razlike v OD, nesmotrni izvoz, funkcije načrtovanja itd.
Vse to so dejanski — stvarni problemi, ki zavirajo naš razvoj in ki jih moramo preseči v interesu ideje, na kateri temelji naš sistem kot prvi primer demokratičnega socializma. Vprašanje je le kako, na kakšen način. Gotovo ne z vračanjem na pozicije »realnega socializma«, ki se že sam spreminja, temveč z dosledno uveljavitvijo načel naše ustave in na njej — ne pa na nekih drugih osnovah — temelječih sistemskih zakonov. K temu naj bi pripomogla razprava o vprašanjih uveljavljanja samoupravljanja in
političnega sistema socialističnega samoupravljanja v celoti, na kar je v svoji »oporoki« posebej opozarjal že Edvard Kardelj — ki sedaj gre v svojo zaključno fazo.
Zategadelj delavci v naši socialistični republiki in vsej Jugoslaviji podpiramo tiste rešitve, ki bodo preprečevale zapiranje interesa delavca zgolj v okvire tozda ali ožje skupnosti. Takšno zapiranje bi pomenilo, da se odločanje o širših družbenih vprašanjih spet prepušča za to posebej »posvečenim« sestavom. To pa je nesprejemljivo, kajti pripeljalo bi lahko do novih oblik razredne razklanosti družbe in do političnega »razslojevanja«.
Podpiramo tiste rešitve, ki bodo v samoupravljanje vnesle
Ko strah
spoznas
Te dni naj bi iz Kragui£ ^ krenil za ZDA prvi kontih
Naj ostane med nami
Trkanje na našo samozaščitno zavest je seveda nenehno potrebno, pametno in koristno. Da so poleg tega potrebni tudi tehnični in drugi pripomočki, je najbrž prav tako povsem razumljivo. Težko je pač gasiti požar, reševati iz 22. nadstropja, črpati vodo iz kleti... brez ustreznih naprav.
Toda nepridipravoni, ki imajo nepotešljiv^ Želje brskati po tujih stanovanjih in seveda odnesti s seboj tisto, kar naj bi jim prišlo prav, je zdaj še nekoliko lažje. V sredstvih javnega obveščanja jim namreč sporočamo, da imajo pri nas občani tako trapaste in tehnično nedognane ključavnice, da ni nič lažjega kot odpreti jih.
Tako, dragi občani (in nepridipravi). Zdaj veste, kaj vam je storiti. Ali stražite noč in dan pri vratih ali pa tecite po najnovejše modele ključavnic... Pa pohitite. Morda še ne bo prepozno!
avtomobilov jugo. Začel naj j V jugoslovanski »posel stoldjpiij ki ta naziv zasluži menda zljile ker bo država s tako slabo 'Jaši vito avtomobilsko ind';' ien2 uspela konkurirati naj®0'" ,{se Šim avtomobilskim tovarna'1; hiijj .najbolj zahtevnem trgu na*': ?>iu Pustimo ob strani, da boljše lahko konkuriral samo z izjel"™kn nizko ceno. Za nas je ta hif'*tst membno nekaj drugega. ^ jugoslovanskih avtomobil0') ZDA je dokaz, da zna v P^ii^ tržnih razmerah celo do®a 'jta^ zaščitena tovarna, kakor F iore vena zastava, ravnati p°vS ,aje skladu z zahtevami trga. Za5' re^r ni bilo pretežko niti predrag0 ič & jugoslovanski inačici juga ®Mbi|( diti okoli 150 sprememb, y0j bil dovolj zanimiv za amen8'0 rjVt kupca.	a m
Skratka:	najbolj zascll
(pred tujo konkurenco) do°J ^)
proizvajalec je dokazal, da Hosj ( dela in živi v okoliščinah, jih narekujejo ekonomske ® icjjj. zakonitosti. Z drugimi besed0 ^ če bi takšne zakonitosti v0“ abj tudi na jugoslovanskem tr8^ p0; jim uspelo prilagodi«
več proizvajalcev, kot si n1lsTltO( ozirpma kot so mnogi sa®1 pravljenj priznati.	iodij
Torej: politika je na PoteZf>lii!
3
POVZEMAMO • POVZEMAMO
k

Kontrarevolucija še ni posekana
0rfti
ako
Hi
Kot piše beograjski tednik NIN, so se delegati skupščine SR Srbije v razpravi o izseljevanju Srbov in Črnogorcev s Kosova srečali z lastno, lahko pa bi tudi rekli s splošno nemočjo.
»Neuspeli štiriletni proces politične diferenciacije, ki ni prispela niti do pol poti, mogoče še najbolj nazorno potrjuje,.kako smo v Zdajšnjem položaju m z obstoječimi sistemskimi rešitvami nemočni. In — kar je najhuje, ni nikogar, ki bi lahko pokazal na izhod iz takšnega položaja,« opozarja časopis. Pri tem pa dodaja, da »pokrajinski organi in organizacije ne kažejo dovolj pripravljenosti, da bi s konkretnimi ukrepi stanje na Kosovu spremenili, posebej kajpak pri zaustavitvi izseljevanja.«
Ob tem pa glasilo Komunist v sestavku z naslovom »Vodstvo kontrarevolucije na Kosovu ni likvidirano« poudarja, da imata vsaka revolucija kot tudi kontrarevolucija svoje vodstvo. »Odveč je opozarjati na znano dejstvo, da so vse revolucije in kontrarevolucije propadle šele, ko so bila razbita njihova vodstva. Sodeč po tem, kar se na Kosovu dogaja danes, štiri leta po kontrarevoluciji, vodstvo te kontrarevolucije ni likvidirano,« piše partijsko glasilo v svoji najnovejši številki.
»Pred 40 leti sta neuka in tehnično slabo opremljena KNOJ in OZNA dobro vedela, kje tičijo kosovski balisti in četniki in kdo so njihovi vodje, medtem ko se danes ne ve, kje je sovražnik in kdo ga vodi. Prav tako velja poudariti, da je bilo 15 tisoč balistov razbitih v letu dni, medtem ko danes tej peti koloni na Kosovu več kot štiri leta ne moremo do živega. Tako je zategadelj, ker se proti tej peti koloni bojujemo z opisovanjem njenih ciljev, z referati in sklepi, ki se ne uresničujejo, Torej se proti sovražniku, ki uporablja silo, borimo s papirnato vojno,« poudarja glasilo in zaključuje:
»Res je, danes ni več pouličnih demonstracij, toda gesel, pamfletov, posilstev, pretepov, diverzij, požarov, eksplozij bomb, skrunjenja spomenikov iz NOB in vsega tistega, kar vodstvo Kosova razglaša za ekscese, ni nič manj kot pred štirimi leti. Zato se dandanašnji upravičeno zahtevajo spremenjene metode reševanja kosovskega problema. Tisto metodo, ki bo zagotavljala popolno in naglo ukinitev žarišč kontrarevolucije v tej pokrajini.«
Tako NIN in Komunist, popolnoma drugače pa na sejo skupščine SR Srbije gleda osrednji kosovski -
časopis Rilindja, ki ugotavlja, da »je bila del0-^ ska razprava v srbski skupščini dolga, vroča111; Hi cej emotivna, v kateri so nekateri delegati p0 Hi
v.v-j	* lin, v	i	11	^
noma pozabili, da so predstavniki svoje deLpUH baze, daso v skupščini republike in da živijo); 4tci li, ki si je kot edino pot izbrala socializem. oe. ‘hti
ii, iv i cja j v-	k	11 A'-'	i z-lz i in jvz vi ti	i-	. *-
rajoč besed in izjav so tako rekoč tekmovali, k se: težje in ostreje opisal politično-varnostni p° ®sii na Kosovu, kdo bo bolj črno primerjal Alba®6 cionaliste in iredentiste z vso albansko narod111 akši in kdo bo predlagal bolj radikalne ukrepe C [ P sprotne samoupravljanju — da bi spremenil'5 ll!>e v pokrajini.	..e§a
Položaj na Kosovu so nekateri primerjali s
tis a
v Južni Rodeziji, s časom fašizma in rasistič® 0v nocidom, ki ga je zakrivila najstrašnejša maš®. v novejši zgodovini — tista Heidrichova in ^O' lerjeva (delegat Dorde Golubovič, direktor	aslo
ne »Ivo Lola Ribar«),	[H
Človek bi moral biti gluh, da ne bi reag1'^ H dejal, da je šel takšen način razprave o stal,) Hu Kosovu dejansko čez vse mere komunistične^8 No sojanja.«	,Ce'
Novinar zatem navaja, da	se	delegati	s	ce
niso strinjali s takšnim načinom razprave tet ‘
menilijda se pokrajina srečuje s socialnimi in nomskimi težavami. Pri tem poudarja: »Toda^f^
gati iz ožje Srbije so skorajda vsi pozabili na beno, ekonomsko in socialno prvino, ki VP‘1V, izseljevanje. Pozabili so na primere pozitivlllfa
----y~ •	X vz^i*«-/in ovz lici	vrfll
banj na Kosovu, in kot da so pozabili na del°^ ^
srbskih in črnogorskih nacionalistov in drug1 vražnikov...
%pi
#aj;
Ko mladi Milan Obučina, dovčerajšnji pr6 secJ' nik RK ZSM Srbije vstane in reče »priP^i^cutp
•	• j •	J	1 . Ao
ob zid m ne vem, kaj bi rekel drugega, kot 4“^ ^
lagam zamenjavo predsedstva SFRJ« .. • Pa rL,|ilačei vstal in rekel: »Nimaš prav!« kaj potem lu®,^itu čakuieš od delegatke Marte Grujič, ki je prefl.|j^ n la, da Srbi in Črnogorci ne bi kupovali kruh3’ j I](jJ
karil in rlrnmlt 'j-rtiH/Ai/ Izi	illl ./L;
karij in drugih artiklov, ki jih pečejo ali Pr0%o!,n
A 1K o r-< .-.I ., i..,_i ^  _________________; 
Albanci v Jugoslaviji. Kaj ni to rasizem?« sCj r,h0 suje Rilindja in s tem nazorno dokazuje, išča
zlično, vsak s svojega etatističnega zidu. n na kosovske težave, ki jih tako prav gotovo n6 jgJ rešili-	/, s. .-i,
»Zbrd-1^

Ljubljana, 3. julij 1985
Delavska enotnost
razpravah o sistemu pridobivanja dohodka, njegovi delitvi in o osebnih dohodkih
|Ali je dobiček boljši od dohodka
.uje |
tin*
aj^ Vt
ilel 9a res°*Uc'jah o družbenoekonomskem razvoju oziroma o uresniče-a i’ rj |, ^anjega srednjeročnega družbenega načrta v Jugoslaviji je že )0 e lašj * P°stavljen cilj: ustavitev padanja realnih osebnih dohodkov. V IujU ,(e ^Publiki smo si ta cilj zadali letos, vendar ob doseganju ciljev ( ®**vne gospodarske politike v vsej Jugoslaviji, vključujoč tudi prve iarienl'Ce *e*°šnjega leta, realni osebni dohodki še stalno padajo. V Slo-i s'e i.n,1'j*0 podatkih za prvih pet mesecev, realni osebni dohodki raste-
Plača ni le vprašanje za delitevene strokovnjake
Politika oblikovanja sredstev za osebne dohodke, kot že rečeno, nikoli ni temeljila le na rasti dohodka. V sistemu dogovarjanja ali sporazumevanja na tem področju so vedno delovali tudi kazalci iz Zakona o združenem delu ter drugi, kot so fizična produktivnost dela, rentabilnost, ekonomičnost, izvoz na konvertibilno tržišče in drugi specifični kazalci za posamezne dejavnosti. Njihovo kvantifikacijo naj bi v največji meri opredelili delavci
gospodarske politike v vsej Jugoslaviji, vključujoč tudi prve
lafl1 hi
i jJ i^e dosegamo pa ob tej rasti osebnih dohodkov načrtovane rasti fi-Ktt’3 °ksega proizvodnje, družbenega proizvoda, dohodka, prožnosti dela; akumulacijska in reproduktivna sposobnost gospo-
■fultH obsega proizvodnje, družbenega proizvoda, dohodka, pro-k* 'vn°sti dela; akumulacijska in reproduktivna sposobnost gospo-j? "a nominalno sicer rasteta, seveda pa ne dosegata realne rasti.
il0<^k°
ia ,JklCas°P*sa Ekonomika v Beo-
so na nedavni okrogli
p“fci5
Mu
^tiki o’__> r_____________,
Z#1 reie dohodek na vrhu sistema ■ag° nosti pri nas. Dr. Zoran Pja-fla je v uvodu zavzel za to, da d® Vq. ° nujno potrebno spoštovati
jelLMU. razpravljali ekonomski /se113 ^ 'ki o tem, ali je potrebno,
isk1 r^n° vlogo delavcev v
a nein socializmu, ki je v tem, ašč' .(j Orajo kot proizvajalci pre-ioOje osebne dohodke z ozi-a lat ^ na vloženo količino in kako-k'u ,a (pravi, da so to v siste-tt* fci^Pitalizma že zdavnaj ures-i-.k in da kot kolektivni po-
pou °diočitve, dajo prispevek
1 ^ . QVfif»rr> r^vnltotu a io
veli 'jv,?11*’ ki sprejemajo boljše ali
rv»4l _ v •.	i •	•	%
'vnem rezultatu. Izhajajoč r •• •	.........
K4i
aist' naj bi se osebni dohodki iz ffl' C« Ce§a dela obravnavali
-iNki
stroški. Osebni
kot dobi se
ite^ljij, 2a tekoče delo naj 0Vali tako, da bi se z
količnikov za zahtev-SB,, del in nalog določili nor-
fc '
povprečni osebni dohodki, k)h lab
„_°dek zagotavljati obstoj in
moral najnižji osebni
■ alt a'no reProdukcijo delavca.
3 ° oblikovani osebni dohodki tek! a« ' -Se Povečevali najmanj za in! Seb '^vljenjskih stroškov. Ti
P‘>riln!!!,dohodki skuPai z mate-e„at re[j 1 stroški in amortizacijo bi
Ždj Jij s!avljali enostavno repro-sjeldru-''0 temeljne organizacije kd(iSe2ene8a del3- ‘z »dobička« pa (jld^.^gotavijala akumulacija za kce- rten° reprodukcijo in sred-dni* aks2a obveznosti do družbe. ^ t. pet1 s*stem naj bi po mnenju |i st« :rJaniča pripeljal do tega, da L ‘Pta organizacija združe-
sti-a
nilTt Cv
a dela ne bi mogla obstajati va£Un nizkih osebnih dohod-šiiriovn ° nni bi tudi povečalo od-Hi^no 0st tako poslovodnih or-rto't)!!iV kot delavcev za donosno
f?yanje.
Nadalje dr.
1, ., 'j'., i.auaijt ut. Zoran mI k'lC ugotavlja da so glavne in)11 Cmske P°bude hudi v socia-aejt|v njihovi osebni dohodki, jCe Ve osebne materialne pra-
in e
a & UD povzročajo
,livi ‘Oatjjn?
/ni11
t0^ p[?^P°diplomsker
m seminarju s. v Mariboru,je v svojem re(#ajjj dr- 0st°j Durjava
enieformf ••ega’ da 80 skoraj vse 'tnsk‘ ‘Je v delovaniu ek°-
^01 acjjp a s‘stema, vključno zin-
aP'ail?skeg
tloriSa h a.VOljo 8robeSa kršenja 1 jmi iti., dehtve po delu. Osnovna
po delu. Osnovna ASpa7‘etna delitve po delu pri jlfi^tlki
edljlŽ3 sist
Si5!'?;! je v tem, da so osebni do-
si^tiodk L01'2130’]! s pridobljenim
jjco ^odkoŽ’ nara8Čanjc osebnib
M8fščani,;V Pa ie odvisno od na-■ ioneproduktivnosti dela, kar em mnenju v glavnem
ebfjegov;
, ^‘'/.rimo sindikati. Zavzema 'lo 1 b'lo treba uveljaviti na-
°relacije osebnih dohod-
kov z realiziranim delovnim dohodkom, kar zahteva izdelavo metodologije za ugotavljanje delovnega in nedelovnega dohodka. Po njegovem je vir inflacije tudi kategorija bruto osebnih dohodkov, ker se s tem zamegljuje cena dela kot dejavnik alo-kacije in kalkulacije, češ da objektivno obstaja, ne glede na to, ali jo naš ekonomski sistem priznava ali ne. Ta cena delovne sile bi morala nastati kot rezultat družbeno dogovorjenih meril med samoupravnimi subjekti. Zavzema se tudi za poseben davek na tiste OD, ki bi bili višji od dogovorjenih.
Na tem seminarju je dr. Avgust Majerič menil, da zgolj motiv dohodka kot homogene kategorije, ki bi naj izražala novo ustvarjeno vrednost delavcev v temeljni organizaciji združenega dela z družbenega in teoretičnega vidika ni sprejemljiv. Tudi po njegovem mnenju je sistem dohodka pripeljal do tega, da so bila družbena sredstva — sredstva za proizvodnjo, v preteklosti nesmotrno uporabljena. Zato predlaga določitev spodnje meje cene za uporabo družbenih sredstev za proizvodnjo, ki bi morala dobiti svoje mesto v delitvi dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela kot neke vrste minimalni presežni dohodek. To ceno bi bilo vsekakor mogoče tudi samoupravno dogovoriti.
Za tako imenovano ceno družbenega kapitala se zavzema večina ekonomskih teoretikov, potrebo po tem so v svojem sklepu izrazili tudi udeleženci posveta o učinkovitosti gospodarjenja v Portorožu. V nekaterih organizacijah združenega dela pa je slišati tudi željo po določanju nekih normalnih osebnih dohodkov za podobna dela in naloge oziroma celo za profile poklicev, kar naj bi jim odvzelo breme dogovarjanja in sporazumevanja o sistemu delitve osebnih dohodkov.
Sprememba . dohodkovnega sistema pomeni spremembo položaja delavca
Vsem omenjenim pogledom na politiko dohodka, če jih tako poimenujemo, je skupno to, da zaznavajo vprašanje učinkovitosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi, kot vprašanje višine osebnih dohodkov, ki so po mnenju nekaterih že katastrofalno nizki, po mnenju nekaterih pa kljub ternu še vir inflacije. Zanje je tudi značilno, da rešitve vprašanja učinkovitosti gospo-i darjenja ter ustrezne politike de-I litve družbenega proizvoda ne I vidijo v obstoječem, v Ustavi in
Zakonu o združenem delu zapisanem sistemu dohodka, v samoupravnih družbenoekonomskih odnosih, ampak v drugačnem ekonomskem sistemu, v sistemu, kjer bi poznali dobiček, ceno družbenega kapitala, ceno delovne sile ipd. Ali je res v tem rešitev naših gospodarskih težav? Ali res ni mogoče v sistemu dohodka, samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, najti vzvodov mehanizma za kakovostnejše gospodarjenje z-družbenimi sredstvi in s tem tudi za večji dohodek, višje osebne dohodke, ustreznejšo delitev osebnih dohodkov, oziroma ali za to res še nimamo nič narejenega, oziroma, če imamo, zakaj se to ne izvaja v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v družbi kot celoti?
Menim, da resnično ni potrebno iskati poti za učinkovitejše delo in gospodarjenje z družbenimi sredstvi v spreminjanju temeljne zasnove družbenoekonomskega sistema pri nas, ampak da to lahko dosežemo z obstoječim sistemom dohodka. Predlagane rešitve so bolj ali manj takšne, da naj bi delavec v temeljni organizaciji združenega dela videl le potrebe svoje reprodukcije in reprodukcije sredstev, s katerimi upravlja, in to prek dogovorjene cene dela in kapitala. Ni mogoče absolutno zanikati tega, da bi deloma to lahko pripeljalo do ustreznejšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Ker pa predlagatelji tega nič ne povedo, kako priti do instrumentarija, mehanizma, ki je nujen za uveljavitev predlaganega, lahko sklepamo, da sama uvedba kategorij dobiček, določanje cene dela, kapitala, ne bi po enostavni poti pripeljala do rezultatov, bi pa bistveno posegla v družbenoekonomski položaj delavcev.
Ali se lahko strinjamo s sistemom, v katerem bi bil položaj delavcev v družbenih dejavnostih oziroma v vseh dejavnostih negospodarskega področja odvisen od skrbi nekoga drugega — verjetno države, ne pa da je skrb
za zdravstvo/izobraževanje, raziskovalno delo, za še potrebno' državno upravo itd., skrb delavcev, ki v materialni proizvodnji pridobivajo dohodek, ki je rezultat ne samo njihovega dela, ampak tudi delavcev v negospodarstvu. V kakšnem družbenoekonomskem položaju pa bi potem bili ti delavci?
Dohodek omogoča financiranje družbenih potreb
Z zasnovanim sistemom dohodka morajo delavci pri gospodarjenju in upravljanju z družbenimi sredstvi videti celoto potreb, ki se krijejo iz dohodka, po tej poti naj bi obvladovali celoto družbene reprodukcije.
Nikoli nismo — tudi ne v sindikatu — rekli, da je dohodek, rast dohodka, edino merilo za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in za določanje sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb. Vedno smo trdili, da je dohodek okvir za zadovoljevanje vseh potreb, da pa je višina sredstev za posamezne vrste potreb odvisna od vrste drugih dejavnikov. Postavljena odvisnost rasti sredstev za posamezne namene od rasti dohodka v družbenih načrtih inv letnih resolucijah je predstavljala globalno razmerje, ki pa se nikakor ne bi smelo neposredno prenašati v planske akte, sporazume v samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Določanje sredstev za potrebe družbenih dejavnosti in za potrebe tako imenovane splošne porabe mora temeljiti predvsem na dogovorjenih programih storitev ter na ovrednotenju le-teh na osnovi normativov in standardov. Zakaj stvari ne tečejo čisto tako? Predvsem zato, ker ni pripravljenosti za operacionalizacijo tako zastavljenega sistema. Za to bi še kako potrebovali prispevek ekonomske in druge znanosti.
v skladu s svojimi razvojnimi potrebami in cilji, ki jih morajo doseči tudi s politiko delitve dohodka. V sistemu sporazumevanja in dogovarjanja so vsaj v zadnjih letih tudi vedno upoštevali potrebo po zagotavljanju sredstev za razširjeno reprodukcijo. Eno izmed meril za določanje potrebne akumulacije je tudi povprečno doseganje akumulacije v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi v dejavnosti oziroma podskupini dejavnosti.
Z rešitvami, ki jih imamo, vsaj v naši republiki v sistemu delitve dohodka gotovo nismo povsem zadovoljni. Dograjevanje tega vidimo v nadaljnjem samoupravnem urejanju odnosov v politiki razporejanja in delitvi dohodka in čistega dohodka. Za samoupravno urejanje odnosov pa je potreben predvsem temu naravnan informacijski sistem, na osnovi katerega bodo delavci mogli ugotavljati, ali je pridobljen dohodek ustrezen glede na vloženo delo in sredstva in ali dosežena akumulacija zadostuje za njihove in širše družbene potrebe. Tudi tukaj bi potrebovali pomoč stroke, znanosti.
Katera je tista višina osebnih dohodkov, ki zagotavlja delavcu normalno reprodukcijo, je vprašanje, ki nas že lep čas zanima. Je pa strokovno in politično vprašanje, ki ga nikakor ni mogoče rešiti le z nekakšnim določanjem plač za posamezna dela oziroma naloge. Nekatere podlage, ki naj bi nas pripeljale do odgovora, imamo v sporazumih dejavnosti, v opredeljevanju razmerij, v zahtevnostih za tipična dela in naloge. Manjka še družbenoekonomski instrumentarij, do katerega bo pa tudi težko priti brez vključitve stroke, znanosti.
Samoupravno urejanje politike delitve dohodka pomeni, da delavci pri upravljanju z družbenimi sredstvi vodijo celoto potreb, ki naj jih pokrijejo iz dohodka, upoštevajoč seveda tudi svoje potrebe. Nikakor si ni mogoče zamišljati, da bi z določanjem delitve dohodka za osebne
dohodke in akumulacije lahko upoštevali vrsto različnih možnosti, ciljev pri posameznih gospodarskih subjektih.
Občine niso usposobljene za kontrolno funkcijo
Že na podlagi družbenih usmeritev za delitev dohodka bi bili učinkovitejši pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, če bi občine in temeljne družbenopolitične skupnosti, njeni izvršni sveti, opravljali vlago varovanja družbene lastnine. Kakovost gospodarjenja ž družbenimi sredstvi posameznih gospodarskih subjektov bi morala biti temeljna skrb občin. Seveda je vprašanje, ali smo organizirani tako, da bi občine to nalogo lahko opravljale. Ugotavljamo, da nismo. Izvršni sveti v občinah, komiteji za planiranje, niso tako usposobljeni, da bi lahko opravljali to nalogo. Služba družbenega knjigovodstva, ki je po ustavi varuh družbene lastnine, tudi ni za to ustrezno organizirana. V tej smeri bi morali kaj več storiti. Pozdraviti gre zamisel mag. Franca Koletnika na seminarju VEKŠ v Mariboru, ki se je zavzel za tako imenovani »controlling«, ki ne vsebuje nadzora nad poslovanjem v običajnem smislu, ampak obsega celoten instrumentarij za usmerjanje organizacij združenega dela k želenemu poslovnemu izidu. Gre za potrebo po učinkovitem delu in poslovanju. Za uresničitev tega pa se je potrebno tako v organizacijah združenega dela kot v drlužbi ustrezno strokovno organizirati.
Za preverjanje doseganja načrtovanih ciljev pa je seveda te potrebno najprej načrtovati. Problem načrtovanja v vsej družbi in v organizacijah združenega dela je zdaj v ospredju razprav. Problem načrtovanja dohodka pa je še posebej vreden pozornosti. Pri načrtovanju pridobivanja dohodka 'preveč upoštevamo le obstoječo sestavo proizvodnje, premalo pa potrebno višino dohodka za zadovoljevanje posameznih vrst potreb.
Sistem, ki ga imamo in ga moramo razvijati, jc seveda drugačen od predlaganega sistema dobička, cene delovne sile, kapitala. Zahteva precej znanja, kulture v sporazumevanju in dogovarjanju, je mnogo zahtevnejši kot ekonometrični, matematični modeli. Prav gotovo tudi v sistemu dohodka ne moremo brez instrumentarija, ki bo delavcem omogočal preverjanje učinkovitosti njihovega dela in gospodarjenja. Samo ta instrumentarij mora delavcem omogočati, da prevzamejo v svoje roke urejanje celote družbene reprodukcije.
Nisem zagovornica sistema dohodka zaradi dolžnosti, ki jo opravljam. Že pred leti, kot študentka VEKŠ, sem videla v Zakonu o združenem delu resnično možnost urejanja družbenoekonomskih odnosov, tako kot so'v njem zastavljeni. Moram ugotoviti, da je celo Visoka ekonomska komercialna šola v Mariboru nekaj časa prednjačila v Sloveniji v pomoči urejanja odnosov na dohodkovnih odnosih, kasneje pa je tudi ta, kot nmogoka-teri v naši družbi, to opustila. Graditi kaj novega je seveda dosti težje kot pa ponujati staro.
Francka Herga
4
Ljubljana, 3. julij 1985
stran
Delavska
Zakaj, kdo, kako...
Vsekakor so občinski sveti zveze sindikatov zelo pomembna točka, od katere je odvisna učinkovitost sindikalnega delovanja. Prav v sedanjem predkongresnem obdobju so še posebej predmet pozornosti in ocenjevanja.
Tokrat mislimo na jeseniško sindikalno organizacijo, tisto v občini, ne v železarni, da ne bo pomote. Kaže, da dobro delajo, vedo, kaj hočejo in dosegajo rezultate, ki so mnogim le neuresničen cilj. Vsaj tako je videti in na tem primeru je možno posploševati. Zakaj? Za letošnji delovni program so si izbrali 10 osrednjih vsebinskih nalog. S sindikalnimi stališči nameravajo narediti pomemben prodor v občinski skupščini, npr. na področju zaposlovanja, kadrovske politike, pri urejanju kritičnega položaja delavcev v družbenih dejavnostih, prevozu delavcev na delo. Glede na to, da je organiziran prevoz na delo še kako pomemben za dobro delo v tovarnah in drugih ozdih, menijo, da je avtobusni prevoz nujno treba reševati enotno v občini, ne le za železarno, kot je to že rešfno. Občinski svet bo zato zahteval, da se nabavi več avtobusov, kar bo omogočilo kulturni prevoz na delo in z dela. Tako bi radi zagotovili večjo enotnost delavcev, ki se vozijo na delo v zelo nekulturnih okoliščinah.
Kdo in kako? Ob tem, ko bi lahko še naštevali in opisovali, kaj vse delajo, pa je to za naš komentar preveč, povejmo, da dosegajo rezultate zlasti s širjenjem kroga aktivnih sindikalnih delavcev. Zavzeto dela večina članov občinskih svetov, tudi že upokojeni sindikalni delavci, vsi člani predsedstva pa skrbe za posamezna področja in konkretne naloge. Pravijo, da osebno pridobivajo možne kandidate za nosilce sindikalnih dolžnosti. Niso pozabili tudi na obveznosti do delegatskih skupščin, evidentirali so že veliko možnih delegatov. Dokazujejo, da pri njih ni vprašanje dobiti kader, kljub temu, da marsikje obupujejo, češ da nihče več noče delati v sindikatu, kaj šele v delegatskem sistemu.
Izbrali smo Jesenice, verjetno je podobno še kje, pred časom smo omenjali Ljubljana-Šiško. Opisali smo to, kar smo videli in slišali, kar verjamemo. Kaj bi na tej podlagi lahko priporočili vsem občinskim svetom, seveda tudi drugim sindikalnim organizacijam?
Najprej to, da je konkretnost v besedah pogoj za vsaj minimalno delovno uspešnost. Ne moremo biti uspešni, če le ponavljamo načelne opredelitve, kot so bile sprejete npr. v Ljubljani, ne da bi konkretno pogledali svoj problem in sklenili, da ga bomo rešili. Na žalost pa je na sindikalnih sejah še vedno preveč olepševanja lastne stvarnosti in govoričenja o načelnih pogledih, ki se brez konkretiziranih sklepov ne morejo ude-janiti.
Podobno je pri kadrih. Načrtna skrb za kadre je prej izjema kot pravilo. Pred časom smo zapisali, da danes ni popularno sprejeti sindikalno funkcijo, da o delegatskih dolžnostih ni treba izgubljati besed... Pa vendar se na primeru, kot smo ga opisali, kaže načrtno kadrovanje, ki seveda temelji na osebnem odnosu, ne pa na nekakšnem papirnatem evidentiranju in kadrovanju po službeni ali partijski dolžnosti. Mogoče vas nismo čisto prepričali, upamo, da smo vas vsaj prisilili k razmišljanju o tem, da premagovanje težav ni možno brez dobrih kadrov in da vse to ni odvisno od neke imaginarneali hierarhične organizacije, ampak od nas; od tega, koliko hočemo rešiti vprašanje večje gospodarnosti in kakšne ljudi bomo angažirali za naše skupne cilje.
Franček Kavčič
Minuli teden se je na povabilo Republiškega sveta ZSS mudila pri nas delegacija Avstrijske sindikalne zveze za Štajersko. Vodil jo je njen predsednik Franz Ileschitz. Delegacijo je sprejel tudi predsednik RS ZSS Marjan Orožen in se z gosti dalj časa pogovarjal o gospodarskem položaju in delu sindikata pri nas.
Gostje so potem obiskali še Univerzitetni klinični center in Inštitut Jožef Stefan ter se pogovarjali s tamkajšnjimi sindikalnimi delavci. Ogledali so si tudi Fructal v Ajdovščini in Meblo v Novi Gorici.
Andrej Agnič
Jesenice
Popularizirati uspešne modele nagrajevanja
Na seji občinskega sveta so pred dnevi obravnavali uveljavljanje sistema in poetike razporejanja in delitve osebnih dohodkov. Analiza, ki so jo pripravili, kaže, da so kljub premikom še vedno težave pri oblikovanju novih sistemov delitve po delu v ozdih. Nekaj naprednih delitvenih sistemov niso uspeli uveljaviti v praksi, kljub temu, da so jih samoupravno sprejeli. To velja zlasti za individualna in skupinska merila delitve po rezultatih dela, ki jih ne morejo uveljaviti zaradi uravni-lovskih težanj. Sploh pa analiza in razprava na seji kažeta, da se praksa na področju delitve OD bolj podreja naraščajoči inflaciji in gibanju življenjskih stroškov kot pa si prizadeva za iskanje odgovorov na sistemska vprašanja delitve po delu.
Člani občinskega sveta so menili, da je treba z organizacijo dela in proizvodnimi rezultati zagotoviti takšne osebne dohodke, da ne bo treba uporabljati socialnih mehanizmov. Menili so tudi, da je treba vzroke za neuspele referendume, na katerih so odločali o novih delitvenih sistemih, iskati v splošnem družbenem položaju in nerazpoložen ju delavcev v sedanji ekonomski stvarnosti. Tako je moč pojasniti tudi nejevoljo ob sprejemanju panožnega samoupravnega sporazuma za osnovne šole in za gostinstvo, in jezo zaradi
zamud pri njihovem sprejemanju. Gostinci menijo, dani prav, da gostinski tozd iz Kranjske gore išče ugodnejše možnosti v okviru farmacevtskega sporazuma. Ker tudi na Jesenicah primanjkuje strokovnjakov s področja delitve osebnih dohodkov, je občinski svet sklenil, da je treba položaj temeljito izboljšati, kar seveda ne bo moč storiti čez noč.
Člani občinskega sveta so tudi protestirali zaradi tega, ker vrednotenje enote enostavnega dela med panožnimi sporazumi ni uravnoteženo, slišati je bilo celo oceno, da je metodologij toliko, kot je panožnih sporazumov. Mogoče je še najpomembnejši predlog iz razprave, da bi bilo treba bolj popularizirati uspešne sisteme delitve iz konkretnih ozdov in tako z zgledom dokazati možnost kakovostnih premikov na področju delitve po delu. Tako bomo laže izboljšali sedanje stanje, ko osebni dohodki ne odražajo prave vrednosti dela.
Kot vse kaže, je za še bolj poglobljeno oceno na sindikalni seji manjkalo nekaj podatkov, ki bi glede na planska predvidevanja in dohodkovno uspešnost lahko pojasnili naraščanje osebnih dohodkov. Glede na načrtovano obravnavo na zboru združenega dela občinske skupščine pa bo za to še dovolj časa.
F. K.
Akcija za uskladitev pokojnin deiavcev vzgoje in izobraževanja
Sindikat vzgoje in izobraževanja Slovenije je že večkrat pozval SPIZ, naj uskladi pokojnine prosvetnih deiavcev z drugimi pokojninami. V strokovni službi SPIZ in republiškem odboru sindikata so se dogovorili, 'da bodo do jeseni zbrali potrebne podatke, -ki bodo podlaga za možno usklajevanje pokojnin.
SPIZ bo pripravil spiske upokojenih delavcev po občinah. Uskladili bi naj pokojnine vseh delavcev iz vzgoje in izobraževanja, ki so zadnjih deset let pred upokojitvijo delali v teh dejavnostih. Manjkajoče podatke bo pomagal zbirati tudi Zavod za šolstvo SR Slovenije. Podatke bodo obdelali že jeseni, tako bo skupščina SPIZ lahko še letos sklepala o usklajevanju pokojnin. Republiški odbor sindikata pa poziva vse, naj pomagajo pri zbiranju podatkov.
Aleš Golja, sekretar ROS
Franc Šetinc, predsednik RK SZDL, je bil minule dni na delovnem obisku pri delavcih na začasnem delu v tujini. V Avstrijo in Švico so predsednika Šetinca s sodelavci povabili naši delavci, združeni v društvih Oton Župančič v Salzburgu, Mura v Feldkirchnu v Avstriji, Triglav v Zurichu, Planika Winterthur in Soča iz Schaffhausna, vsi v Švici. Delegacija iz Slovenije se je razen s slovenskimi rojaki pogovarjala še s predstavniki koordinacijskih društev jugoslovanskih delavcev v Avstriji in Švici, predstavniki naših generalnih konzulatov v Salzburgu in Žurichu ter ob povratku v domovino še s slovenskimi gospodarstveniki in konzularnimi delavci v Milanu. Delegacija SZDL Slovenije se je srečala in pogovarjala z več kot tristo našimi ljudmi, ki so predsedniku Francu Šetincu s sodelavci zastavljali vrsto vprašanj v zvezi Z njihovo vrnitvijo domov in vključitvijo v združeno delo in življenje doma, carinskimi predpisi, ki se pravkar menjavajo, posebej pa o možnostih šolanja in zaposlovanja svojih otrok.	M. V.
Obisk iz Emilie-Romagne
V Sloveniji je bila kot gost Zveze sindikatov Slovenije delegacija vodstva sindikalne federacije Emilie-Romagne, v kateri so regionalna sekretarja CGIL, Giuseppe Casadio in Roberto Alvisi, regionalni sekretar CISL Marino Giubellini in Luigi Pieraccini, član regionalne direkcije UIL. Na republiškem svetu so se pogovarjali s predsednikom RS ZSS Marjanom Orožnom in sodelavci ter se potem udeležili slovesnosti ob dnevu samoupravljalcev. Člani delegacije so obiskali tovarno športne opreme Elan in tovarno Almira ter se pogovarjali z njihovimi sindikalnimi delavci, v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovoljici pa s predstavniki medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko. Obiskali so tudi LTH v Škofji Loki.
A. A.
Zlati znak Marjanu Orožnu
Ob dnevu samoupravljalcev in drugih pomembnih jubilejih, ki jih slavimo letoš, je Republiški odbor zveze sindikatov delavcev prometa in zvez na krajši slovesnosti, ki je bila 27. junija v Radovljici, podelil 16 priznanj z zlatim znakom in 26 priznanj s srebrnim znakom delavcem prometnih organizacij združenega dela, ki so dejavni v sindikatu in se odločno zavzemajo za razvoj samoupravljanja. Priznanja je podelil predsednik Republiškega odbora zveze sindikatov delavcev prometa in zvez Bojan Trkaj. Zlati znak je med drugimi prejel tudi Marjan Orožen, ki se je v imenu vseh nagrajencev iskreno zahvalil in poudaril vlogo in pomen sindikata v našem aktualnem družbenopolitičnem trenutku. Se posebej pa je poudaril, da moramo naš standard utrditi na podlagi stvarnih dohodkov, kar je ena naših osrednjih nalog.
Breda Malenšek
068-51710
Na zvezi je
Julij ŠKRINJAR, pre občinskega sveta ZSS Cm0 p ]
— Pred kratkim ste skup1 predstavniki RS ZSS preg'f! — vali delo vaše delovne org^ ifel cije, predvsem uveljavljanj6 kiu lišč Republiškega sveta ZS^ k f ste ugotovili?	^ka
»V sindikalnih organizf''0* in tudi v občinski skupščini*^1' zahtevali ofenzivno gospod^ . i politiko. Kljub temu da j6’ ^ precej nezaupanja do mož|1!|A visoke gospodarske rasti, ^ ^ c mo, da smo uspeli.«	»J6
— So konkretni dokazi z® kar pravite?	^
»V izvozu dosegamo vja0; proizvodnja v semiški Iskris: ^ j npr. povečala za petino, oje] dobno v drugih ozdih. io£, pa še nismo posodobili teh® ^
gije in spremenili sestave z3 ^ slenih, kar smo tudi t.ap>sS plansko listino za letošnje ‘e
— Kako pa ste rešili vPr nje najnižjih OD?	'0V
»V veliki večini org30!2* ^ smo uspeli z zahtevo, oa|,|j'> novno ocenijo vsa de^ ^ mesta, na katerih so bili os dohodki pod 22.000 din. M 0, sta le GOK in Integralov «c
Gostinstvo. Precej smo n311®., tudi za izboljšanje OD v o.- , ^
-- druži
nih dejavnostih.
— Pri nagrajevanju P°£|)j[er.
____________ . . P
najbrž niste uresničili vseh Jre(j
ritev?
»Imeli smo precej akcij, ^ ijej narjev, posvetov,'zlasti s k33-! jdn se strokovno ukvarjajo zde. !De jo. Ozdi v črnomaljski občin1 Jidn
glavnem že sprejeli spre
>ri
dopolnitve samoupf3 ka aktov. Seveda pa je težko ■' % koliko v praksi že upora^čje spodbudnejše oblike nagrar ig|j n ja.«.	rla
. jl(li'
— Zato delo ste se tudi d0 n n
organizirali?	Itlsli
»Že peto leto deluje našs ^
za delitev po delu. Ob vseh3 ^ jah, ki sem jih omenil, je telesu vedno mogoče zs'e
kako poteka delo v posarn6 ^ organizacijah. Iz razčleni^ videti, da so ozdi sprejeli ^ pravne sporazume dejavno^ ^ da celo poskušajo pripravi0 ; ^ rila za delitev po minulem Pripravljajo tudi nove ra.ZV), n( del in nalog ter merila de1 ^ uspešnosti. Ta naš svet 3 spodbuja napredek na teI” Vr,, dročju.«	arja
verjel
— Delo delegacij
tudi v Črnomlju ne potek31 ? ^
kot je bilo zamišljeno. St® 5 0 kaj ukrenili?	^
»Prepričan sem, da sm0.11^.« dili korak naprej zlasti p° J delegacij za občinsko sknP^^L njen zbor združenega J Škriplje pa pri strokovnih bah, ki delegacijam ne P00!^^ pri obravnavi gradiv zask°r L sisov družbenih dejavno materialne proizvodnje- ® j0tlopc kalnimi organizacijami P3 A sodelujejo delegati v d®13 svetih.	/-Kje
Jiitn
Ljublj
stran
‘Jana, 3. julij 1985
Delavska enotnost
-............................. .. 11
■■
m fTi rrm nnfinvAR^^w
,^§ovor z Rudijem Bregarjem, predsednikom skupščine SPIZ, o	s ’
kalnih vprašanjih pokojninskega zavarovanja
!tšfe	vpiaaaiijui jjuivujiiiiiaivt/gc
I/ labirintu
jnflacije
?'sten
e|av ®'n pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora biti sestavni del združenega dela in v položaju ijs«j tlož^’ K' Je uve|jav'l pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se mora odražati tisti njegov Dl »n a)' Li ga je bil imel v združenem delu. Tako teorija. Kako pa praksa? O tem sta se z Rudijem Bregar-ta’Prednikom skupščine SPIZ, pogovarjala odgovorni urednik Franček Kavčič in novinarka Marija eskin, ki je pogovor pripravila za objavo.
kup*
;gle
2a(i fci *'rvega januarja lani je tj6 V ^*oven*j‘ veljati novi si-§§,lPokojninskega zavarova-
»ka 6 S0 se P° PoldruSem letu
■«„ ^a*e njegove pomanjkljivo-|za. ,)tfroma nedorečenosti?
v katerih smo za-'O3! ist UVeljavljati novi zakon, so i? :rjLe.no drugačne od tistih, v ka-nastajal. Tudi nekaterih , f* Ijj. utn določil zveznega zakona , Je začel veljati 1. julija 1983)
; ?j iswe.držimo — ali Pa le delno' 11 'orM 86 ne daJe istega, kar bi h,, ,,’n kar smo od njega priča-
ci °Vali.
pis«1
M
Ob njegovem snovanju
;ris' skušali kar najbolj narav-°’	10’	^ zag°tavJjaJ UP°'
zCi,. kot delavec v združenem
Sc^ upoštevaje zakonske jhri. i^osti takšen položaj, kot ga
du..
vpr< znižuje
iaj 1
lelo'
s°jnine
, 11? J® zakaj tega nismo dose-•	nas je pri tem oviralo?
S5ebn°ebi 'ah^ dosegli’ če bi
liOkn' ■ d0Lodke pri izračunu )V sli ^mnske osnove preračuna-fUna vrednost zadnjega leta ^ iSj.‘,ln nato pokojnine tudi sproti , Jevali z gibanji osebnih do-
f°V-
Ju osebne dohodke še vedno
A ker v prehodnem ob-° •
l računavamo
na vrednost h. adnjega leta dela, nato pa
i	ne le delno sproti uskla-
;adti idk1-?’ znižuje visoka inflacija v deli* ing ® dveh letih raven pokoj-;jnis,(lnna vsega 40 do 60 odstotkov tiieti )r Je8a osebnega dohodka. Na jraV tj?.ao usklajevanje pokojnin si :o f	Preiti vsaJ
' j ’ ki ga nalaga zvezr
do 31. decembra 1986. Do-
ifi f\
0
v tistem
atljKl ga nalaga zvezni zakon, raje M ”
rta fa smo’ da je družba pod-•di t • stai'šči skupščine SRS) Ijdoio ne'>nj0> da bi čimprej začeli j a°vein izračunavati pokoj-- osnove. kar bo bistveno j
!3S	vPliv inflacije.«
h j čnjh ai. n,enite o pogostih kri-; v, aD Pripombah upokojencev, ^4	Pokojnina čedalje bolj
ij/du kategorija, ne pa odraz lin- ®a|ega dela?
ri zaostrenih razmerah se !0.| iSn jni.ne mnogih upokojencev, n*1.,; s® jim osebni dohodki gibali 111' )r(,!ko'ik° nad povprečnimi, r,nminjaj° v socialno kategori-
l?’k3,teiŠ''t“soi'lluvel!a?ili
* end i P0K°Jnmsko dobo. ^ terni^ e *maj0 tudi leta P°--• n° vlogo. Ponovno pou-
d K rT*1 ^	_ _	„
■e k ^°Lojninske osnove. Zavze-
Iren, ’da se bo položaj v resnici :e 5peSfml še|e tedaj, ko bomo 8	1 novi način izračunava-
da se bo položaj v resnici šele ted 'Vi način inske os
ii)H»0se’dabi ga vpeljali že v pri-
0fl>Oem srednjero
srednjeročnem obdob-
P i{ dkojn'8^0 se ,abko dogaja, da h HiaL ®.a uP°kojencu ne nudi 0 ‘t1 »Pol6 '" tunterialne varnosti?
dkojnina
je odvisna od
ovan!ga dohodka, ki ga je zava-- c dosegel v določenem
rdflfdPofeP^d upokojitvijo, in f Rne pokojninske dobe.
<1-e
p°ko"'I'osebni dohodki pred /, kje n ll|V,j° n'zki, zavarovanec ^ ‘no p?‘e8 tega uveljavil pokoj-ktajšo pokojninsko dobo,
mu le-ta prav gotovo ne more nuditi socialne in materialne varnosti. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo se giblje na ravni zajamčenega osebnega dohodka. Vse tiste pokojnine, ki so nižje od tega zneska — zdaj je 21.258,50 dinarjev —so to zaradi krajše pokojninske dobe oziroma nizkih osebnih dohodkov. Naj dodam, da je najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo za večino uživalcev rezultat širše solidarnosti, ne pa delovnega prispevka teh upokojencev. Vsak tisti, katerega po-kojninska osnova danes ne dosega zneska 25.010 dinarjev (ta znesek se ob vsakem povečanju pokojnin spreminja), je upravičen do odmere pokojnine od te osnove. Takšnih uživalcev pa imamo tačas več kot 54.000.«
— Zaskrbljujoče je, da je med tistimi upokojenci, ki prejemajo nizke pokojnine, veliko novih upokojencev, ki so opravljali zahtevnejša dela. Kako lahko pride do tega?
»Res je. Vzrok za to, da je upokojencev z nizko pokojninsko osnovo tako veliko, je delno v nizkih osebnih dohodkih, delno pa tudi v veljavnem načinu obračunavanja pokojninske osnove. Dvig osebnih dohodkov v zadnjem letu dela vpliva na višino pokojninske osnove le za desetino. Tako bo vse dotlej, dokler ne bomo začeli preračunavati osebnih dohodkov na vrednost zadnjega leta dela.«
— Kakšen pa je vpliv preračunavanja osebnih dohodkov na predzadnje leto dela?
»Na primer: vsem tistim, ki so lani prejeli povprečni osebni dohodek (27.762 dinarjev) ali nižjega, pred tem pa so se jim osebni dohodki prav tako gibali v takšni višini, bi morali v primeru, če bi se upokojili zdaj, odmeriti pokojnino od najnižje pokojninske osnove, saj bi bila njihova stvarna pokojninska osnova precej nižja od zajariičene.
Potrebovali bi dodatnih 16 milijard
Pri nižji inflaciji takšnih razlik, kot so zdaj, ne bi bilo. Prav tako jih ne bi bilo, če bi osebne dohodke pri izračunu pokojninske osnove preračunavali na zadnje leto dela. Zadeva pa ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Če bi namreč takšen način izračunavanja pokojninske osnove uveljavili letos, bi za to dodatno potrebovali 15,84 milijarde dinarjev — a še to v primeru, če se bodo osebni dohodki povečali le za toliko odstotkov, kot predvideva resolucija.«
— Iz katerih dejavnosti so upokojenci najbolj ogroženi in kakšne ukrepe pripravljate glede tega?
»Analiza, ki jo je pripravila skupnost, ne kaže bistvenih odstopanj po dejavnostih, ampak na zaostajanje pokojnin od osebnih dohodkov v celoti. To analizo bomo obravnavali v okviru podpisnikov družbenega dogovora, to so SPIZ, republiški sindikati, izvršni svet in gospodarska zbornica. Družbeni dogovor namreč daje možnost, da se tam. kjer so izrazita zaostajanja pokojnin določenih dejavnosti, s sklepi skupnosti ta razmerja uskladijo na račun solidarnosti.«
— Omenili ste družbeni dogovor o usklajevanju pokojnin. Kako to, da je bilo toliko zapletov, preden so ga sploh sprejeli, saj je bil podpisan šele letošnjo poirdad. In kako se sploh uresničuje?
Težave pri
sprejemanju dogovora
»Težav pri sprejemanju tega dogovora je bilo, kot je znano, precej. Dejstvo je, da smo načrtovali prehod na sistem sprof-nega usklajevanja pokojnin tako, da bi bil delež sprotne uskladitve v tem letu 75 odstotkov dosežene rasti osebnih dohod-
kov v letu 1985. Pri okvirjanju porabe za letos, ki smo jo začrtali v resoluciji, pa se je izkazalo, da tolikšnih sredstev ne bo mogoče zbrati. Zato tudi drugi podpisniki družbenega dogovora niso privolili v tolikšen delež sprotne uskladitve, kot smo ga prvotno predvidevali. Naposled smo se sporazumeli, da je ta delež letos najmanj 60 odstotkov oziroma tudi več, če bodo to dopuščala gibanja osebnih dohodkov. Že zdaj se morajo pokojnine po zakonu povečati le za toliko, za kolikor so se povečali osebni dohodki zaposlenih v preteklem letu. Razlika za nazaj, to je za preteklo leto, pa se ne izplača, temveč gredo višje pokojnine ob dokončni uskladitvi le za naprej, od 1. januarja tekočega leta. Pri sprotnem usklajevanju pa bodo tudi poračunali razliko za preteklo leto.«
— Novi sistem je vpeljal možnost ponovne odmere pokojnin na temelju osebnega dohodka, izplačanega iz minulega dela. Ali je katera organizacija združenega dela uveljavila to pravico?
»Ne, doslej ni bilo nobenega takšnega primera.«
— Obstaja teza, da bi lahko takoj prešli na preračunavanje osebnega dohodka na zadnje leto dela, če bi znižali pokojninsko osnovo za odmero pokojnine z zdajšnjih 85 na denimo 75 odstotkov. Kaj menite o tem?
»Res je. In najbrž ne bi imeli toliko težav, kot jih imamo zdaj. Če bomo ostali pri 85 odstotkih, bo potrebno znatno zvišati prispevno stopnjo, medtem ko pri 75 odstotkih tega ne bi bilo treba. V gmotnem pogledu se seveda položaj upokojencev ne bi izboljšal, izognili pa bi se zapletom, ki so nastali zaradi upokojevanja v različnih časovnih obdobjih. Mislim, da bomo morali začeti razmišljati v tej smeri na ravni vse države.«
— Eno ključnih vprašanj je torej financiranje skupnosti oziroma zagotavljanje sredstev za izplačila. Kaj se nam obeta na
tem področju letos in kaj v prihodnjem letu?
»Letos ni pričakovati kakšnih posebnih sprememb v financiranju skupnosti. S finančnim načrtom smo lahko predvideli le sredstva, ki zagotavljajo delež sprotne uskladitve v višini 50 odstotkov dosežene rasti osebnih dohodkov v tem letu. Menim, da nam bo zaradi hitrejše rasti osebnih dohodkov od načrtovane — pri nespremenjeni prispevni stopnji — uspelo doseči najmanj 60-odstotni delež. Tu bi znova opozoril na nekakšen večni problem, ki se v javnosti pojavlja v zvezi s sredstvi skupnosti. Mnogi mislijo, da se zaradi
Trije delavci -en upokojenec
Do leta 1990 naj bi se število upokojencev povečalo od 281.100 v letu 1986 na 315.000 ali 2,8 odstotka letno. Število uživalcev kmečkih pokojnin naj bi se v tem obdobju znižalo od 33.200 v letu 1986 na 27.000 v letu 1990. Sredstva naj bi naraščala po povprečni realni stopnji 7,1 odstotka letno. Glede na to, da bo število aktivnih zavarovancev naraščalo po stopnji enega odstotka, število upokojencev pa po stopnji 2,8 odstotka, se bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju zmanjšalo število aktivnih zavarovancev na enega upokojenca od zdajšnjih 3,1 na 2,9.
hitrejše rasti osebnih dohodkov in nespremenjene prispevne stopnje steka v skupnost ne le dovolj, ampak celo preveč denarja. Veseli bi bili, če bi bilo res tako. Na žalost pa te trditve ne držijo.«
Število upokojencev narašča hitreje
»Posledica višje rasti osebnih dohodkov je dejansko večji priliv sredstev. Toda višji rasti sledi tudi večja obveznost skupnosti zastran višine uskladitve pokojnin. Glede na to, da smo se letos zavezali, da mora biti delež sprotne uskladitve najmanj 60 odstotkov povečanja osebnih dohodkov, pomeni to pri resolu-cijski oceni njihove rasti zvišanje pokojnin med letom v višini 26,7 odstotka, pri oceni, da se bodo osebni dohodki letos povečali za 68 odstotkov, pa že 40,8 odstotka. Ob takšnih trditvah tudi radi pozabljamo, da narašča število zaposlenih po povprečni letni stopnji med enim in poldrugim i odstotkom, upokojencev pa kar za 3,5 odstotka. Podaljšuje pa se tudi doba uživanja pokojnine.
Torej ne držijo ocene, po katerih ima skupnost preveč sredstev. Če pa dodhmo še to, da je v minulih letih federacija kasnila pri izplačilu svojih obveznosti do borcev, kljub temu pa smo pokojnine izplačevali v nezmanjšanih zneskih, postanejo zadeve še jasnejše.
V prihodnjem letu - moramo preiti na sistem sprotnega usklajevanja pokojnin. Tega z zdajšnjo prispevno stopnjo ne bomo mogli izpeljati. Nujno bo morala biti višja. Za kdliko, pa je odvisno od tega, ali bomo razliko v celoti pokrivali iz osebnih dohodkov ali pa bomo bolj obremenili dohodek. Prav slednje se tudi ujema z opredelitvami predsedstva republiških sindikatov.«
— Veliko očitkov upokojencev leti na rovaš administrativnega dela vaše skupnosti. Zakaj je denimo treba toliko časa čakati na izplačilo prve pokojnine, včasih tudi po pol leta?
Poslovanje se je poslabšalo
»Na izplačilo prve pokojnine po pravilu ni treba čakati več kot dva meseca. So pa seveda posamični primeri, ko se postopek zavleče. Gre predvsem za zadeve, pri katerih niso na voljo vsi podatki, na temelju katerih odmerimo pokojnino, ali pa za primere, ko je treba predhodno dobiti ustrezno mnenje izvedenca. Hitrost poslovanja strokovne službe se je lani zmanjšala, vzrok pa je v izrednem povečanju različnih zahtevkov. Teh je bilo lani 161:541 ali 51,5 odstotka več kot leto prej. Na to so vplivali v dobršni meri novi predpisi in možnost, da lahko zavarovanci, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po prejšnjih predpisih, to uveljavijo, če so zahtevek zanjo vložili do določenega roka, ki je potekel lani. Prizadevamo pa si, da bi strokovna služba ob ustreznih organizacijskih, tehničnih pa tudi kadrovskih spremembah čimprej dosegla tisto učinkovitost, kakršno je poznala pred spremembo zakonodaje.«
— Kam naj se pritoži stranka, ki ni zadovoljna z delom strokovne službe?
»Stranka se lahko pritoži na odbor samoupravne delavske kontrole.«
— Ali lahko poveste, koliko zahtevkov pride na samoupravno sodišče in koliko je odločb, ki govore o napačnem delu strokovne službe?
Na sodišču združenega dela pokojninsko invalidskega zavarovanja je bilo leta 1984 ugodno rešenih 249 zahtevkov, negativno pa 507. V večini primerov so zavarovanci zahtevali priznavanje potrebne zavarovalne dobe in nekaterih pravic iz družinskega oziroma starostnega zavarovanja. Zahtevki z invalid-ninskega področja pa izvirajo iz nezadovoljstva zavarovancev z odločitvijo o kategoriji invalidnosti in z ugotovitvami komisij o obstoju telesnih okvar, o pravici do drugega ustreznega dela, pravici do dodatka za pomoč in postrežbo. Gre torej za okoli 0,5 odstotka pritožb v primerjavi z vsemi vlogami v letu 1984, iz tega pa je tudi težko sklepati, v kolikšni meri gre za napake ali slabo delo strokovne službe.
— Skupščina skupnosti je pravkar dala v javno razpravo osnutek sprememb statuta. Za kakšne spremembe gre?
»Med drugim predlagamo poenostavitev in skrajšanje postopkov, predvsem sprejemanja odločitev o uskladitvah pokojnin. Po1 novem naj bi o uskladitvah odločal na temelju politike usklajevanja, ki jo bo na začetku leta oblikovala skupščina, njen odbor za plan in finance. S tem bomo omogočili hitrejše sprejemanje odločitev o življenjsko pomembnih vprašanjih za zavarovance in upokojence.«
— Ker bi radi ta pogovor končali z vedro noto, bi vas radi povprašali, za koliko se bodo zvišale pokojnine 1. avgusta?
»Znatno več, kot pa smo predvideli na aprilski skupščini. Tedaj smo rekli za najmanj 8 odstotkov. O tem bo sklepal v bližnjih dneh odbor za plan in finance. Uskladitev pa bo veljala od 1. januarja letos.«
Za otroke in mladino STRIPI
MIKIJA MUSTRA
,\ \
/-Lju!
O str
Delavska enotni 2
Varnostne razmere so dobre — gospodarski kriminal pa narašča
Ocenjevalci naših družbenih razmer vsake toliko časa posredujejo javnosti vesti o naših varnostnih razmerah. Pri tem je mišljena varnost naše družbe v celoti, v vseh oblikah in kršitvah obstoječega pravnega reda. Ta poročila so si že nekaj časa precej podobna, le vmes je tu in tam kakšna formulacija, ki navzlic laki-Tanosti mora siliti k razmišljanju.
Denimo: ena zadnjih analiz že omenjenih varnostnih razmer v državi pravi, da so varnostne razmere kljub kriznemu obdobju (pri tem je verjetno mišljeno obdobje gospodarske krize in razmer, ki jih ta izsiljuje) dobre, le da gospodarski kriminal narašča...
Nesmisel takšnega frazarjenja jev nasprotju z zdravo logiko in z vsem, na kar prisegamo in za kar se danes v tej naši družbi borimo v nasprotju š tem, da naj bi strnili vse sile ne samo za dvig storilnosti in njene kakovosti, temveč da bi se končno že začeli vesti pošteno in gospodarno.
Dokler bodo v javnost prihajale vesti o negospodarnem ravnanju, monopolizmu, izsiljevanju, prekupčevanju, investiranju mimo dogovorjenih meril, o izplačevanju osebnih dohodkov, ki niso dejanski odraz vloženega dela, nikakor ne moremo verjeti in se zadovoljevati s takšnimi načelnimi in zamegljenimi poročili, ki na koncu koncev priznavajo, da se pri nas še vedno in vse pogosteje laže in krade.
Mar to ni kraja, če se prostovoljni gasilec z gasilskim avtomobilom, ki je bil kupljen z družbenim denarjem, vrača z gasilske veselice sosednjega društva, med vožnjo domov seka ovinek in se zaleti v nasproti vozeči avtomobil, ubije dva človeka in rani tri, ter razbije dva avtomobila. Če funkcionarji nekega nogometnega kluba, ki je ob nesreči rudarjev orgniziral nogometno tekmo, da bi izkupiček prispeval družinam ponesrečenih rudarjev, ta denar dneve in dneve nosijo čez cesto v kavarno, ga zapijejo do zadnje pare.' Mar ni kraja, ko delavci neke banke odklanjajo drage športne igre. ker menijo, da zanje zdaj ni čas, niti ni-. majo denarja, saj morajo prej rešiti stanovanjsko vprašanje svojega sodelavca, na najvišjih forumih pa Sklenejo, da takšne igre morajo biti in se jih morajo udeležiti vsi bankirji, tudi tisti, ki bi raje preskrbeli stanovanje sodelavcu. Kaj drugega kot tatvina družbenega premoženja so vsi tisti tovori nekvalitetnega blaga, ki ga dnevno prevažajo po naših cestah, železnici, letalih in ladjah, ker ga kupci v tujini zavračajo! Mar je skladiščenje izdelkov, ki jih na našem trgu ni, manjše rušenje temeljev naše socialistične družbe od parol nekega mladoletnika, ki jih je napisal po zidu! Koliko vodilnih delavcev je bilo klicanih na odgovornost v svoji osnovni organizaciji zveze komunistov ali sindikatu, ker so in še neupravičeno dvigujejo cene, prekupčujejo z devizami, razprodajajo zemljo, opremo in stroje, ki so v družbeni lasti?
So torej varnostne razmere res dobre ob tem, kar smo povedali?
J. Sever
m
Šs

Kako se lotevajo izboljševanja razmer v DO Emo Celje
Izgubo so
precej
zmanjšali

V delovni organizaciji EMO Celje je zaposlenih okoli 3200 delavcev. Zato ni nič čudnega, če so ob četrtletni izgubi v vrednosti 360 milijonov dinarjev razglasili izredno stanje in si zadali za cilj, da jo bodo do konca leta v celoti odpravili in poskušali na vsak način uspešno poslovati.
Na obisku v tej delovni organizaciji smo se prepričali, da so vodilni delavci, člani samoupravnih organov in sindikalni delavci na pravi poti. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela so namreč aprila začeli izdelovati konkretne sanacijske programe, preučili nastale razmere in poglavitne vzroke za izgube, hkrati pa so nakazali možne smeri izhoda iz perečega gospodarskega položaja. »Ugotovili smo, da so največji vzroki za izgube v neizpolnjevanju prodajnih načrtov, precejšnjih podražitvah osnovnih surovin in reprodukcijskega materiala, slabi konkurenčnosti na svetovnem trgu, nedoseganju proizvodnega načrta in slabi _ akumulativnosti. Zato je za nas izhod le v povečevanju proizvodnje, storilnosti, zmanjševanju stroškov vseh vrst in boljšem gospodarjenju nasploh,« nam je pripovedoval pomočnik glavnega direktorja Radovan Stajnpihler. Zvedeli smo, da sanacijska prizadeva-
nja vseh delavcev že dajejo prve sadove, saj bo imela po vsej verjetnosti v prvem polletju izgubo le temeljna organizacija združenega dela Kotli in sicer v višini 150 milijonov dinarjev.
Kupna moč ljudi peša
Kljub temu da bo izguba manjša za 210 milijonov dinarjev, pa v EMO z rezultati gospodarjenja niso zadovoljni. V letošnjem prvem trimesečju so si namreč zastavili zelo ambiciozne načrte za povečanje proizvodnje in izvoza, ki pa jih ne dosegajo. Fizični obseg proizvodnje je bil na primer dosežen samo , 88-odstotno, izvozni načrt pa so izpolnili le 79-odstotno. Celotni prihodek je bil v letošnjih prvih treh mesecih večji od lanskega v enakem obdobju za 77 odstotkov, dohodek pa je bil za 29 odstotkov manjši kot lani. Temu pa se gre čuditi, saj so porabljena
sredstva za 108 odstotkov večja kot v lanskem prvem trimesečju-
»V EMO se pozna, da smo v zadnjih desetih letih namenjali
zelo malo denarja za poslovni sklad. Zato se kar naprej ote-
pamo s perečim vprašanjem tekoče nelikvidnosti. Prisiljeni smo najemati nova posojila v
bankah, obresti za sposojeni denar pa vse bolj obremenjujejo ustvarjeni dohodek,« je pojasnjeval drugi pomočnik glavnega direktorja Drago Mravljak. Povedal je, da so junija izpolnili načrt proizvodnje, storilnosti in izvoza, vendar imajo še ^edno težave zaradi slabe oskrbe z osnovnimi surovinami in reprodukcijskim mar terialom. Proizvodnega načrta ne dosegajo tudi zato, ker imajo premalo kvalificiranih, delavcev v neposredni proizvodnji.
Vse bolj pereče pa postaja padanje kupne moči ljudi, kar se najbolj pozna pri prodaji kotlov. Denarja za nakup kotlov pa nimajo tudi delovne organizacije, čeprav bi morali zaradi varnosti marsikje staro kotlovnico zamenjati z, novo. »Vendar ne gre le za manjšo prodajo na domačem trgu. Zavedamo se, da tudi na tujih
trgih ne bomo mogli uspevati le s prodajo posode, ampak bomo morali prodreti tudi s kotli, radiatorji in še drugimi izdfelki,« je poudaril Radovan Štajnpi-hler. Dodal je, da prodajo na tuje dve tretjini proizvodnje posode, izvozne cene teh izdelkov pa so za 20 do 25 odstotkov nižje od domačih cen.
Mlačnost sindikalnega delovanja
Sindikalni delavci so o gospodarskih in drugih problemih nekajkrat razpravljali in se dejavno vključili v izboljševanje nastalih razmer. Sindikat je v dobršni meri pripomogel k boljšemu delu nekaterih služb, povečevanju storilnosti in proizvodnje v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela. Res pa je tudi, da je tu in tam zaslediti mlačnost sindikalnih skupin in nezainteresiranost posameznikov za družbenopolitično delo. Nekateri dobesedno čakajo, da bodo boljši gospodarski rezultati prišli
sami od sebe, ne zavedajoč — kot je dejal glavni direk1" Franci Gazvoda — »da se W
muje še čevelj ne obuje«
m
K
je glavna naloga sindikata zveze komunistov, da strI1i, svoje vrste in da vendarle Pr
vladata prepričanje in zav^j
da se lahko rešijo izgub - ,, skupnimi močmi, ne Pa.vSvS zase. Hkrati pa se morajo ^
skupaj zavedati, da bodo n* j rebitne posledice povečevat1)! izgub nosili predvsem dela1; |
tako v proizvodnji kot režij •.
Emil
V založbi Delavska enotnost je izšla v zbirki Aktualna \ern
knjižica avtorja
Edvarda Kardelja
Beležke o naši
družbeni
kritiki
cena 390 dinarjev
Lesarji napovedujejo padec proizvodnje, izgube
Bridka šola zalog
Že leta ne tako nizke proizvodne rasti in tako nevarnega kopičenja zalog — to lahko razberemo iz podatkov, ki jih slovenski statistiki redno zbirajo za lesarsko dejavnost. Začnimo z žaganim lesom.
Lani je bilo po njem velikansko povpraševanje. Poslušali smo zgodbe o preplačevanju, konkurenčnih trikih, tožbe predelovalcev, da ga nimajo, ker gre nepredelan v izvoz... Letos se je zasukalo. Ponudba je hitro prerasla povpraševanje. Zaloge žaganega lesa iglavcev so v prvih petih mesecih zrasle za 35, listavcev pa za 39 odstotkov. Vse to ob kaj šibki rasti proizvodnje.
Odgovor na tako »neverjeten« zasuk je kaj enostaven. Svoje so storile cene in nekaj je dodal sezonski način gospodarjenja v gozdarstvu. Celo izvoz je zastal. Največji kupci, Italijani, so našli cenejšo surovino v Franciji in vzhodni Evropi. Morda bo to vendarle dalo polno veljavo akciji sindikata gozdarjev in lesarjev, ki si že lep čas prizadeva za izvoz čimbolj predelanega lesa?
Zaloge lesnih ostankov so v tem obdobju zrasle kar za 272 indeksnih točk. Stvar je zanimiva ne toliko vrednostno in količinsko kot zaradi osvetlitve položaja iverašev. Zaloge lesnih ostankov naj bi namreč predelali v iverke — imajo pa nabita skladišča. Indeks proi-
zvodnje iverk je 91, rasti zalog pa 176.
■ Zatorej iveraši ne odkupujejo več količin, za kolikršne so se dogovorili z gozdnimi go-. spodarstvi. Gozdarji pa kajpak v zrak in da bodo pgiskali rešitev v izvozu drobnega lesa. To je spet lahko sila nerodna reč, saj iveraši pozimi ostajajo brez te surovine in prav takrat je gozdarji nimajo... Pomisliš, da bi iveraši pač lahko zbrali sredstva in si tako zagotovili redno dobavo v vsakem času. Verjetno bi radi, sredstev pa nimajo. Proizvajalcem iverk, ki zdaj slučajno niso v izgubi, le-ta resno grozi že ob polletju.
Namesto komentarja poglejmo kar gradivo, ki ga splošno združenje lesarstva naslavlja na predsednika RK za energetiko In predsednika RK za industrijo in gradbeništvo Slovenije:
. »Proizvajalci pohištva (porabniki iverk) zaradi tržnih razmer, zmanjšane prodaje pohištva, 3 do 4-mesečnih zalog, nekonkurenčnosti v izvozu, ne morejo sprejeti povišanja cen ivernih plošč. Zaradi tega proizvajalci plošč ne sprejemajo povišanja cen vhodnih materiax lov, med temi tudi lepila, ki
predstavlja 39 odstotkov cene plošč. Pričakovane posledice: zmanjševanje proizvodnje pohištva, iverk in lepila.«
Še iz zapisa sestanka proizva-jalcev in porabnikov iverk:
»Prodaja končnih lesnih izdelkov doma skokovito pada. Trg ne dovoli več, da bi rast proizvodnih stroškov valili na domačega kupca. Zato so proizvajalci še bolj neakumulativni in nekonkurenčni v izvozu. Zaradi visokih obresti proizvodnja na zalogo ni rešitev. Grozijo prisilni dopusti in izgube, ustavitve dela. Potrebna je skupna reakcija na vsako zvišanje cen vseh.surovin, repro-materialov in tudi energije...«
Z iverk pridemo na pohištvo. ■ Zaloge spalnic so zrasle za 56 odstotkov, kuhinj za 52 odstotkov, oblazinjenega pohištva za 46 in neoblazinjenega za 43 odstotkov. Zaloge pisarniškega pohištva so večje za 33 odstotkov, stavbnih elementov celo za 102 odstotka, oken in vrat za 125 odstotkov...
Podobno je z montažnimi hišami, barakami,skratka, skoraj z vsemi lesnimi izdelki. Ob domala isti ali pogosto močno manjši proizvodnji vendarle velika rast zalog. To je morda še
večja zagata kot iverke. Slovenski iveraši namreč pokrivajo skoraj 70 odstotkov jugoslovanskih potreb in računajo, da se bodo na ta rovaš že nekako zmazali. Trša bo predla proizvajalcem pohištva. V Jugoslaviji jih je približno 400 in čez grlo. v vodi je vsak, ki najmanj polovice proizvodnje ne izvozi. Doma je med njimi za-vladalameusmiljena konkurenca. Nobeno pravilo igre ne velja več. Tudi dogovor, da* za to vrsto izdelkov ne bo posojil, je padel v vodo.
Lahko sklepamo že po oglasih, reklamah... Zastonj prevoz, montaža, ugodni popusti, posojila, obeti večje kakovosti.
Končno gre vse to v prid A kaj, ko temu žep vse m3 ' dopušča, da bi sedal na še ^
limanif
čas,
UPORABITE SEZONSKE PROGE INTEGRALA. INFORMACIJE DOBITE NA AVTOBUSNIH POSTAJAH IN V TURISTIČNIH POSLOVALNICAH INTEGRALA
INTEGRAL-SAP
Medkrajevni potniški prom&
!i
If
||
§
vabljive - reklamne Morda bo res prišel — bodo lahko živeli le kakovo* proizvajalci in dobri g05?0^ ji. Nekaj jih vendarle je, k’ dandanes ne poznajo za,,j, 1 Spomnimo se Lipe iz AjdovSJ m ne. Kakovost, majhne. Pl' j || godljive serije, računala15 p? dodelana organizacija del8 j izdelek takoj s traku odpote) J kupcu. Šola bo kajpak trda’ a| upamo lahko, da bomo en7 J končno le dosledni in jo vze 1 j konca. Doslej smo se vse P [ večkrat ustrašili na pol
__________________I
Delavska enotnost
Memorial Franca Leskoška-Luke
deveto delovno srečanje slovenskih kovinarjev v Titovem Velenju
Elektronika že posega v spretnost in izurjenost kovinarjev
zacijskega odbora, je bila letošnja naloga livarjev ena najtežjih doslej. Kljub temu je bil med livarji letos najboljši Vlado Cokan, zaposlen v, vsaj za to dejavnost manj znani delovni organizaciji, Libeli Celje. Za orodjarje pravijo, da niso več tisto, kar so bili včasih. Ročnega dela je vse manj. Natančni obdelovalni stroji so z uvedbo elektronike prekosili čutila še tako izurjenega delavca. Marsikdo se je moral pošteno potruditi, da je priklical v spomin spretnost rok in oceno ostrega očesa.
Kot je povedal eden od orodjarjev, Gabrijel Dovč iz To-
Tudi letos so se zbrali najboljši l_0venski kovinarji, da bi preiz-usili svoje znanje in ugotovili, med njimi je najboljši. No,
1 bil to edini namen devetega plovnega srečanja kovinarjev ^ Kenije, ki je bilo letos v Tito-em Velenju. Fantje so se spozab med seboj, izmenjali izkuš-Je in se sploh o mnogočem potvorili. Za večino udeležencev Je mio prav to zadnje najprivlač-?ebe. Tehnologija se hitro ra-'ja in mnogi delajo doma že na , Sodobnejših strojih, medtem °^rugje še na »starih dobrih I as'nah«. Vsi se nenehno učijo.
, ^ar so se naučili, so skušali po-i a*ati v Titovem Velenju, Žalcu Novenj Gradcu, k ..vTitovo Velenje so prišli naj-tpu ’ torei tisti, ki sp na regijskih ^kmovanjih dosegli prvo ali v mesto v svojem poklicu. V c't regij pa so imeli tudi ob-ska delovna tekmovanja, arsikje pa so tekmovali tudi v e ovnih organizacijah. Tistih -p'.sto> kolikor jih je tekmovalo v °vem Velenju, je bilo na go-situ izbranih med več tisoči, so se potegovali za najboljše Zuhate.
čan°Seben
vanju
poudarek so na sredah ustvarjalnemu delu
kovinarjev. Tudi strokovnemu, saj so poleg razstave inovacij imeli nekaj posvetovanj o napredku njihovega dela. Pozornost pa so posvetili tudi kulturni dejavnosti in z razstavo likovnih del predstavili najboljše amaterje likovnike med kovinarji. V razgovoru s pisatelji pa so literarni ustvarjalci medsebojno ocenjevali svoja dela. Niso bili zato redki med udeleženci, ki so se srečanja veselili ravno zaradi spoznavanja tako s človeške kot delovne plati njihovega življenja.
V žalskem Ferralitu, ki ima, mimogrede povedano, že več kot 100-letno izročilo v predelavi kovin, so tekmovali livarji in modelni mizarji.
Domačin, modelni mizar Martin Volavšek, se je s prvim mestom na regijskem uvrstil na republiško tekmovanje.
»Pri nas manjka modelnih mizarjev. Precej umazan poklic je to,vpa tudi prirojen občutek moraš imeti za to delo,« nam je dejal Martin, za katerega pravijo, da je »strup« za modelno mizar jen je. »Naše delo je nekje vmes med delom mizarja in umetnika. Imeti moraš občutek za prostor, ki pa ga s prakso
izkušenj, pa precej smisla in veselja moraš imeti do svojega dela. Čeprav še ne tekmujem dolgo, je zame najpomembnejše, da se srečam s poklicnimi tovariši. Veliko si imamo povedati in res veliko se v takih pogovorih tudi naučiš.«
Tudi to se zgodi. Nepazljiv gib, nepoznavanje stroja ali pa pretirana zagnanost in tik pred koncem je izdelek uničen. To se je zgodilo tudi Bogdanu Kobalu, kovinostrugarju iz LIV Postojna. Bil je eden od osmih kovinostrugarjev, ki so na ta način neuspešno končali tekmovanje. Ali je kriv nov neudelan stroj ali pa Bogdanova nepazljivost, je končno vseeno. Bogdan ima pa vseeno izkušnjo več.
Mnogo pa so imeli povedati varilci, med njimi tudi Jože Stražišar. »Šole za varilce nimamo. Po poklicu sem ključavničar in variti sem se naučil pravzaprav doma na avtomobilu. Tudi ostali, ki tekmujejo med varilci, so večinoma ključavničarji po poklicu. Na regijskem tekmovanju sem tekmoval za ključavničarje in za varilce. Med varilci sem v plamenskem varjenju dosegel prvo, v varjenju MAG drugo in med ključavničarji tretje mesto.
Zame je to srečanje predvsem sprostitev, spoznavanje novega, tako ljudi kot,dela in ne glede na
težko pridobiš. Kdor v našem delu ne občuti užitka, ne vzdrži dolgo. Zaslužimo ne tako slabo, saj sem zadnji mesec dobil 42.000 dinarjev. Ker nas je premalo, imamo skoraj neomejeno možnost pogodbenega dela
zunaj delovnega časa, kjer pa lahko zaslužiš še precej več. Jaz sem si s pogodbenim delom zadnja leta zaslužil stanovanje.«
Tudi livarji letos niso imeli lahkega dela, saj, kot je dej al Vili Pobežin, dolgoletni član organi-
KOVlNOSTRUGAR.il:
1. Karel Gabrič — Metalna Senovo, 2. Janko Bizjak Krško. 3. Jože Stepišnik — Klima Celje
Djuro Salaj
KOVINOB RUŠILCI:
1. Miroslav Klavžar — Litostroj Ljubljana, 2. Marjan Mahnič ■ Senožeče, 3. Milan Jančič — Impol Slov. Bistrica
• Cimos
KOV1NOREZKALCI:
1. Jože Hrup — Mehanotehnika Izola, 2. Ardenko Cupin — Lama Dekani. 3. Anton Dirnbek — Gorenje' Elrad Gornja Radgona
ORODJARJI:
L Branko Mihelčič — Kovinoplastika Lož, 2. Anton Malnar — Tomos Koper, 3. Stane Ropotar — Sip Šempeter
KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČARJI:
L Rado Klenovšek — Dj. Salaj Krško, 2. Mirko Tratar — Kovinarska Krško, 3. Franc Hribernik — Titan Kamnik
STROJNI KOVAČI:
1. Bernard Dolenc — Litostroj Ljubljana, 2. Janez Žmavc — Litostroj Ljubljana, 3. Ivan Turnšek — Union Zreče
LIVARJI:
L Vlado Cokan — Libela Celje, 2. Jože Fidler — Železarna Štore, 3. Horst Kasper — Železarna Ravne
VARILCI PLAMENSKI:.
L Anton Rcpotočnik —Železarne Ravne, 2. Ivan Zakšek
•SOP Krško
Vekos Titovo Velenje
Ivan Potočnik VARILCI REO:
L Ivan Zabasu — Kovinarska Krško, 2. Janko Vidmar -Branimir Rojten — ESO Titovo Velenje
-TIO Idrija,
VARILCI MAG:
j. Frane Pleterski — SOP Krško. 2. Marjan Černigoj — Vozila Nova Gorica, 3. Zlatko Sobota —- ESO Titovo Velenje
VARILCI TIG:
L Tomislav Virant — Avtomontaža Ljubljana, 2. Franc Gantar — Metalna Maribor, 3. Josip Behin — Metalna Maribor
AVTOMEHANIKI DIESEL:
1. Rudi Pušenjak — Avtoobnova Maribor, 2. Ernest Savron — Intereuropa Koper, 3. Jože, Frank — Avtocommerce Ljubljana
AVTOMEHANIKI OTTO:
L Mirko Mlakar — Avto Celje, 2. Bruno Flego — Droga Portorož, 3. Slavko Milar — Metalna Senovo
TV MEHANIKI:
L Anton Fajfer — Gorenje Ptuj, 2. Igor Šimec — Iskra Semič, 3. Srečko Ostruh — Gprenje Servis T. V.
KLEPARJI:
L Ernest Labos — TAM Maribor, 2. Jože Fras — TAM Maribor, 3. Cvetko Blažič — TAM Maribor
OBRATOVNI ELEKTRIKARJI:
L Anton Pačnik — REK-ESO Titovo Velenje, 2. Jože Lavrenčič — IMP Edmond Ljubljana, 3. Ivan Rudolf — Gostol Idrija
MODELNI MIZARJI:	’	•
L Stanko Perhaj — Litostroj Ljubljana,_2. Niko Klemenčič — Litostroj Ljubljana, 3. Vinko Brinar — Ferralit Žalec
V okviru 9. delovnega srečanja kovinarjev Slovenije je bila v Titovem Velenju razstava inovacij slovenskih kovinarjev pod geslom »To smo naredili mi, slovenski kovinarji«.
Razstavljeni izdelki so prikazali prizadevanja strokovnjakov in delavcev, da bi z domačim znanjem in izkušnjami naredili na tem področju kar največ. Razstava v Centru srednjih šol v Titovem Velenju je bila pestra in izredno bogata. Prikazala je resnično največje stvaritve domačih inovatorjev —kovinarskih delavcev Slovenije.
Razstavo je odprl predsednik odbora za inovacijsko dejavnost pri RS ZSS Zoran Tratnik, ki je v svojem nagovorp med drugim poudaril: »Žal se še danes mnogi ne zavedajo dejstva, da brez zavzetosti vseh delavcev, predvsem razvojnih delavcev, konstruktorjev, neposrednih proizvajalcev, predvsem njihovih inovacijskih sposobnosti, ne bomo splavali iz težav. Tudi če bi rešili vprašanje' zadolženosti, vodi pot naprej, v znanstveno-tehnološko,revolucijo, le prek množične ustvarjalnosti na vseh področjih, tako znanstvenikov in raziskovalcev,kot delavcev inovatorjev.« '
Številna mnenja in izkušnje pa so udeleženci 9. delovnega srečanja kovinarjev izmenjali še na posebnem posvetu o inovacijski dejavnosti.	Besedilo in slika:
Hinko Jerčič
varne kovinske galanterije v Ljubljani, na svojem delovnem mestu vse manj dela z rokami in več s stroji. »Uporabiti sem moral vse stare izkušnje, da sem napravil izdelek z orodjem, ki mi je bilo na voljo.
Ne vem, kako ocenjujejo dobre rezultate svojih delavcev na regijskem in republiškem tekmovanju, pri nas »doma« so se kar dobro odrezali. Za zmago na regijskem tekmovanju sem dobil motorno rezalko, ki pomeni kar dober osebni mesečni dohodek. Sicer pa, kot povsod drugje, za dosežen uspeh na tekmovanju ne dobim nič boljšega osebnega dohodka in nikakršnih drugih posebnih ugodnosti.«
Anton Fajfar, tv mehanik iz Gorenja-Ptuj je pravzaprav že naš stari znanec. Z njim smo se pogovarjali že lani v Kamniku, ko je tekmoval prvič in pravzaprav še kot učenec dosegel četrto mesto. Letos je bil najboljši.
»Od lani sem dobil že precej
uvrstitev neke vrste nagrada. Sicer pa se dober rezultat prav nič ne pozna pri osebnem dohodku. Na regijskem tekmovanju nam je le sindikat dal za prva tri mesta denarne nagrade.«
Titovo Velenje je bilo v dneh 9. delovnega srečanja slovenskih kovinarjev precej bolj živahno kot druge dni. Številne prireditve, tako zabavne kot kulturne, so popestrile bivanje kovinarjev v tem mestu. Poseben utrip pa so prinesle tudi prebivalcem Titovega Velenja. Čeprav vseh napovedanih prireditev iz najrazličnejših razlogov ni bilo, so slovenski kovinarji odnesli iz Titovega Velenja vtis o dobrih organizatorjih in še boljših gostiteljih.
Tudi ocena predsednika organizacijskega odbora — predsednika republiškega odbora sindikata kovinarjev Ivana Kramarja — po srečanju je bila zelo ugodna in pohvalna, predvsem na račun organizatorjev.
Andrej Agnič
Delavska enotnost
Izobraževanje za korak pred razvojem tehnologije
Koroške občine spadajo po j izobrazbeni ravni zaposlenih na sam rep slovenskih občin, zato je toliko bolj zaskrbljujoče, da je v zadnjih letih zelo padlo zanimanje za izobraževanje ob delu.
Tako so na primer koroške srednje šole skupaj z delavskimi univerzami še v šolskem letu 1980—81 imele v 17 izobraževalnih oblikah vpisanih 629 slušateljev, leto za tem se je tošte-vilo prepolovilo, saj se jih je vpisalo le 331, medtem ko se je v preteklem letu za ta korak odločilo le še 238 delavcev. V štirih letih je torej v koroških srednjih šolah ostala le tretjina prvotnega vpisa.
Kateri so vzroki za takšno stanje?
Gotovo ne zgolj pri zaposlenih delavcih, še posebej ne zato, ker je njihova izobrazbena raven povprečno nizka. Čeprav so med koroškimi občinami manjša odstopanja, pa je dovolj zgovoren podatek za občino Radlje, kjer povprečna izobrazba zaposlenih _ ne dosega ravni poklicne izobrazbe, veliko delavcev pa tudi nima končane osnovne šole.
Več teže imajo zato analize nekaterih koroških občinskih skupščin, ki ugotavljajo, da uve: Ijavljanje družbenega dogovora o kadrovski politiki ne poteka po načrtu. Tako je načrtovanje kadrov v delovnih organizacijah zelo šibko ali ga sploh ni, štipendiranje ni usklajeno z dolgoročnimi kadrovskimi potrebami, pa tudi gmotna spodbuda delavcem za pridobitev izobrazbe ni urejena. Če k temu prištejemo še nezmožnost večine zaposlenih za samoplačevanje dragega študija, je skrb gotovo upravičena.
Na tak način seveda ne moremo pričakovati hitrejšega tehnološkega razvoja v koroškem združenem detu, še posebej ne. Če upoštevamo v svetu uveljavljeno dejstvo, da mora izobraževanje ob delu hoditi korak pred razvojem tehnologije.
Zato čaka vse, ki so na Koroškem odgovorni za razvoj in usklajevanje izobraževalnih potreb, trdo delo, predvsem pa učinkovito premagovanje sedanjega stanja. Pri tem imajo še posebne naloge sindikati, pa tudi delavske univerze.
Milan Damjanovič
-Kozerija-
Sestankovala in ostali
Kaj govorijo o jaki? Nič posebnega. Da je priden delavec in da bi , bilše boljši, če ne bi bil tak zaspane. Zaspane je pa res, saj skoraj ni dneva, da ne bi V službo prisopihal kakšno minuto čez dovoljeni najpoznejši začetek delovnega časa.
Kaj pa Jaka govori drugim? Tudi nič posebnega, razen to, da se mu odštevanje zamudniških minut zdi krivično. A tako bi govoril vsak zaspane, zato ga kolegi ne jemljejo preveč zares.
• Še bolj krivično pa se j akt vse skupaj zazdi, kadar se pri vratarju Že daleč čez najpoznejšo dovoljeno jutranjo uro sreča s Francetom.
»Na sestanku sem bil,« pravi France, vratar pa mu prikima in ga spusti naprej. Te stvari je treba pravilno vrednotiti.
» Ti si pa spet zamudil,« pravi vratar Jaki, odkima z glavo in pokaže proti uram s kartončki. Po njih mu bodo za uro in pet minut, kolikor je zamudil, odbili dve. Stvari je treba pravilno vrednotiti.
Zadnjič je bil za Jako teden posebno dolg. Zamude so se nabrale in moral jih je oddelati. Popoldne.
Jezilo ga je, da tisti teden Franceta sploh videl ni. Povedali so mu,'da ga je podjetje poslalo na simpozij, in da je tako prav, saj se morajo sposobni kadri dodatno izobraževati.
Jaka k temu sicer ni imel kaj pripomniti, jezile pa so ga govorice, kako ga na tistem simpoziju žrejo in lomijo, tako da si razen predavatelja komaj kdo še vzame čas za obisk predavalnice. In ker je bil zaspane, ga je še zlasti jezilo, da se Francetu in drugim zaradi tega niso nabirale zamude.
»France ima pač drugačno službo,« so mu govorili in zmigovali z rameni. »Če bi bil ti nanjegovem mestu, bi pa tebe poslali na izo-^braževanje.«
Temu ni bilo kaj ugovarjati, čeprav se Jaki vse le ni zdelo čisto prav. Potolažil se je šele, kd so v računovodstvu ugotovili, da so' dobro poslovali in da si lahko razdelijo nekaj denarja. Tega je bilo toliko, da je Jako minila slaba volja in da je sklenil družino povabiti na kosilo.
Prav poceni ni bilo, že zaradi vožnje z avtobusom ne, saj je za štiri v eno smer odrinil dvesto dinarjev. A je bilo kosilo tega vredno in vsi bi se počutili krasno, če se natakar ne bi tako počasi obračal, če pečenke ne bi na mizo dobili že mrzle in če v isto gostilno z razigrano družbo ne bi vdrl še France. .
Pripeljali so se s službenim avtomobilom, zdsedli omizje in bili videti tako polni neigranega veselja, da se je ob njih še natakar prerodil. Takoj je bil ob mizi in si mel roke:» Kaj boste, gospodje? Na naročilnico, kajne?«
Naročili so in natakar je pohitel v kuhinjo, kakor da ni več isti človek. Kakor bi mignil, je na mizo znosi!pijačo. Kozarci so slovesno zažvenketali, ko je France zagledal namrgodenega Jako z družino in s širokim nasmehom skočil k njemu.
»Lepo ti gre, fant,« ga je pozdravil. »Ti se tule zabavaš z družinico, mene pa mučijo poslovni sestanki in kosila. Fant, ti je luštno!«
Ni kaj, nekaterim je res.
Kakorkoli že, Jaka in France sta se prihodnjič srečala na sestanku. Pa ne zato, ker bi tudi Jaka zašel med sestankovalce. France je gledal strogo in uradno, Jaka pa ves v zadregi, kajti disciplinska komisija naj bi povedala, kaj si misli o njegovih prepogostih zamudah.
Kar bo pa bo, si je rekel Jaka in čakal. Dobro je vedel, da izgovorov ni. Saj so vsi vedeli, da je zaspane in da ni zamujal zaradi sestankov.
Borut Čontala
TONE 51
SVETINA U

Iz še neobjavljenega rokopisa avtorja uspešne trilogije Ukana, ki pripravlja v novi knjigi nadaljevanje zgodb o partizanskih junakih in njihovih nasprotnikih v povojnem obdobju.
Odkar je Helmuth Wolf odkril, da mu potovanja v deželo vračanja dajejo nov polet življenja, je sklenil, da bo šel tja, kadar se mu bo zahotelo. Razmere v deželi so bile za prijazne tujce z mnogo denarja idealne, resnično svobodne. Delal je vsak, kar je hotel, tam jih je zanimalo samo koliko in kako se troši.
Bivanje v velikem mestu, v senci njegovih tovarn, v centrih razvite civilizacije, se mu je upiralo vsak dan bolj. Imel je občutke kot Zaratustra, ko se je vračal k svoji gori in svoji votlini. Bral je mistiko, ki je bila napisana na njegovo kožo in samo zanj:
»To je veliko mesto, tam ne moreš najti ničesar, lahko pa vse izgubiš. To je za samotarja pekel, tu oparijo vse velike misli, žive jih kuhajo, dokler jih ne izničijo.. Ali ne občutiš duha klavnice, pogorišče duha, ali se ne kadi to mesto od izparin zaklanega duha. Ne vidiš, kako je duša obešena kot strani papirja, iz katerega delajo časopis, ne slišiš, kako se tu duh preoblikuje v igro besed na ogabne spačenke. Iž teh spačenk delajo časopise. Oni se medsebojno podijo, toda ne vedo kam, hudujejo se drug na drugega, pa ne vedo zakaj, žvenketajo z zlatom in pločevino...
Vse je kronično bolno od javnega mnenja. Od zgoraj tečejo sline milosti in prihajajo odlikovanja. Navzgor strme vse prsi brez odlikovanj...
Jaz služim, ti služiš, mi služimo, tako molimo h krepostnim vladarjem, da bi se zaslužena zvezda le obesila na ozke prsi.
Mana se vrti okoli vsega zemeljskega, tako se gibljejo vladajoči okoli tistega, kar je najbolj zemeljsko, to je zlato kramarjev.
Bog vojne ni bog zlata, vladarji snujejo, trgovci odločajo!
Preklinjam te z vsem, kar je v tebi svetlo, močno in dobro, pljuni na mesto in se vrni.
Tu teče kri v vseh žilah otožno, mehkobno in peneče. Pljuni na veliko mesto, ki je veliko smetišče,'kjer se zbira vsa nečistost! Pljuni na mesto zgnetenih duš, ozkih prsi, zajedljivih oči in lepljivih prstov, na mesto nesramnežev, piskačev, drekarjev in pregretih časti-hlepnežev. Tu skupaj gnije vse, | kar je že trhlo, zloglasno, po-1 hotno, mračno, zlomljeno, zgnojeno in zarotniško. Pljuni na veliko mesto in se vrni...«
Zaprl je knjigo in si rekel:
»Vrnil se bom tja, kamor me kliče klic iz globin, nazaj v davnino. Vedno je bilo malo takšnih, katerih srce je bilo dolgo časa hrabro in objestno, le v takšnih ostane duh potrpežljiv, vse ostalo pa je plašno.«
Manj kot v enem dnevu vožnje sta s Knieckejem prispela v Jugoslavijo. Kot vedno sta se nastanila v Grand hotelu. Tja je povabil nekaj ljudi za utrditev poslovnih stikov.
Pomlad se je javljala v sunkih južnega vetra. Hotel je bil skoraj prazen, tak kot včasih med vojno. Led na jezeru je razpokal, dobil je mrliško barvo, posejan je bil s preduhi, podobnimi razbolelim ranam.
Zazijala je vodna površina, v katero so se naselile race. Se nekaj dni ali samo eno noč velikega vetra in led se bo poslovil. Sneg se je umaknil visoko v pobočja, v goljavi strmin pa so se že kazala oguljena rebra.
Sedla sta v veliki salon, prav tja, kjer so večkrat sedeli s Von Grafom in generalom in z globokoumnim besedičenjem izzivali usodo. Von Graf je bil fanatik, svečenik nasilniških sistemov, človek radikalnih stališč, eden tistih, ki je bil noro zaverovan v firerja. Zanj ni bil nihče dovolj dober, človekova dejanja je presojal po namenu, namen pa je posvečeval sredstvo, tako kot pri jezuitih. Celo general mu je bil sumljiv kot premalo goreč nacist, njega pa je proglašal za plačanca komin-terne. Prišel mu je že nevarno blizu, edini, ki bi ga lahko pogubil, če on in Ivanko ne bi pogubila njega. Pravzaprav je moral biti hvaležen Tončku in njegovim vosovcem, da so si drznili priti tako v bližino velike ceste.
Vprašal se je, kaj.če ta akcija ni bila rezultat naključja ali višje sile. Če bi jih na poti ob cesti slučajno prestregla patrulja, ki bi v tem času morala varovati cesto, on zdaj ne bi sedel tukaj. Kot nihče ne ve, kako bi se razvil razplet v Nemčiji, če bi peklenski stroj, ki ga je polkovnik Staufenberg nastavil Hitlerju, eksplodiral na pravem mestu. Božjo previdnost, kot je menil Hitler, imenujejo tisto nepredvidljivo silo, ki je lahko tudi usoda, ki enega reši, drugega pogubi, pred katero smo brez moči. V zadnjem času, odkar je hodil nazaj v svojo preteklost, se je začel zanimati za prerokbe in jasnovidnost, za gledanja v prihodnost. Imel je dovolj časa, da je lahko bral knjige, a to mu je bilo premalo. Najel si je profesorja, ki mu je razlagal te stvari. Ne le »Nostradamusove prerokbe«, na osnovi katerih sd nekateri razvijali slutnje o koncu sveta in v katere ni maral verjeti, čeprav se je z njimi strašil, kadar je padal v nihilistično krizo in depresijo.
»Kako hitro je minila vojna,« je pomislil, »samo petkrat je vzelo led in bilo je konec, pa toliko vtisov, da jih človek v enem samem življenju ne more obdelati m ne preboleti. Čas se je takrat resnično zgostil.«
Kniecke je odšel s poslovnimi ljudmi v mestu obnavljat neke pogodbe, on pa je imel zmenek z gospodom Alfo. Prišel je ob dogovorjenem času, sam, z velikim avtomobilom, rahlo osivel, brezhibno oblečen po zadnji modi, gospod v pravem pomenu besede.
»Helmuth, prav vesel sem, da se srečava v tem salonu, kjer sva se tudi seznanila in v tem hotelu, kjer sva postala prijatelja,« je govoril, ko mu je stiskal roko.
Sedla sta k isti mizi, kjer sta sedela prvikrat. V velika stekla se je upiralo pomladno sonce, da je bilo skoraj vroče. Nočni veter je napol razgalil jezero, po zelenomodri površini so plavale velike ledene plošče. Pila sta punč in kadila cigare.
»Ste bili v Ameriki?«.
»Bil sem, tja često potujem.« »Kaj pravijo tam?«'
»Nič posebnega, kar vi ne bi vedeli ali pa predvidevali. Veseli jih, da se je komunizem začel podirati, tako, kot, so predvidevali. Dubček jim dela skrbi na Češkem, Češka hoče v svobodni svet, povsod so desne sile v porastu, ljudje so siti totalitarnih režimov, kot je videti.«
»Dobro opažate, kakor vedno, jaz pa imam nekoliko pridržkov. Skrbi me, kako se bo to izteklo. Podcenjujemo Ruse, ne bodo si pustili odvzeti pridobljenih pozicij-.«
»Mene, dragi Helmuth, ne skrib ničesar. Svobodni svet j zahoda razpolaga z orjaškim proizvodnim potencialom in še j večjo finančno močjo, kakor j koli modrujeva, se razmerje sil j lahko spreminja samo v njihovo korist. Na tehtnici sil ideo-l logija pomeni vsak dan manj, tehnologija pa postaja odloču-j joče dejstvo.«
»Ne bom vam oporekal. Pred nedavnim sem imel na obisku človeka, ki na te stvari j kot strokovnjak drugače gleda, j Ni nujno resnično, vredno pa je premisleka.«
»To me zanima, saj veste, da ne pripadam vernikom v absolutno in eno samo resnico.«
Wolf je prižgal cigaro in ravnodušno razlagal:
»Dejstvo je, da živimo v norem in surovem času. Svet se od paranoičnih osnov razvija v logičnem zaporedju, kar povzroča nevarne posledice. Hi-perprodukcija povzroča odvečnost, nadvlada predmetnega sveta poraja željo vrnitve k prvobitni naravi, vojna, nasilje in nesvoboda porajajo željo po ljubezni, uživanju, sanjarjenju in radikalnem zanikanju potreb sodobne družbe. Sami ste videli množična gibanja hipijev, otrok cvetja v času strojev in avtomatizacije. Tudi avtomatika v proizvodnji in čas robotov, ko je vse standardizirano, poraja željo po individualnosti. Splošni razkroj vseh j vrednot pa željo po celovitem [ človeku.«
Alfa.se je nasmehnil.
»To je nekoliko marksistična analiza«
»Lahko je, toda podal mi je ni marksist, samo levo usmerjeni sociolog.«
Alfa je prižgal cigaro, srknil požirek konjaka in rekel:
»Tudi če je to opažanje točno, je, če se izrazim v vašem stilu, brez praktične vrednosti. Resnično je, da se je svet lastnikov odločil, da bo z vsemi sredstvi ustavil pobožne želje o svetovni revoluciji. Nasprotja med delom in kapitalom se prenašajo v svetovno areno. Prepad med svetom bogatih in svetom revnih se bo povečal, čustveni popadki o pravičnosti in človečnosti ne bodo igrali nobene vloge. Svobodna proizvodnja, profit in zaščita zasebne lastnine in pretok kapitala so gesla.«
Wolf si je grizel ustnice.
»To se pravi, da je velika vojna nujna in katastrofa sveta zelo blizu.«
»Ni nujna, usmeritev zahodnega sveta pa je jasna: dobiti vojno brez vojne. Gnali bodo
oboroževalno tekmo v skrajnost, v njej bo omagal tisti, ki ima manjši proizvodni potencial, življenjska raven vzhodnih sistemov bo še nižja in vedno nižja in skrajno nizka absolutna premoč v orožju jih bo obdržala v mejah skromnosti.«
»Dragi moj Alfa, ta izračun ima lepotno napako, kaj pa če pritisnjena stran izgubi živce in napade? Vse revolucije v zgodovini so se začele, ko je izkoriščanje doseglo absurdno mejo.«
»Potem bo uničena brez sentimentalnosti.«
»Tudi to ni gotovo. Ko ena ali druga stran nakopiči toliko atomskega orožja, da lahko samo del uniči svet, je vseeno, kolikokrat potencial enega preseže drugega. Zmagovalca ne bo, registrirali pa bomo kolektivni samomor človeštva. Nevarna igra, dragi moj Alfa.«
»To ni moja strategija, to je strategija generalov onstran velike vode, ki imajo izdelano teorijo o možnosti omejene atomske vojne. Sicer pa je na srečo to najino modrovanje tudi brez praktične vrednosti.«.
»Večkrat imam občutek, da ni sile, ki bi ustavila vlak, ki drvi proti prepadu.«
»Skoraj bi vam verjel.«
»Kaj pa množična protivojna gibanja? Kdo se ozira nanje, dragi moj? Le nekaj ljudi je na svetu, ki imajo v rokah usodo sveta in civilizacije, in ti drže prste na sprožilcih. Pa pustiva to globalno strategijo, ki me vedno spravi v slabo voljo. Če se hočeva pogovoriti kaj pametnega in koristnega, je najbolje, da greva na sprehod.«
Blage sape južnega vetra so jima butnile v lica. Velika jata rečnih galebov je krožila nad jezerom. Hodila sta ob jezerski obali sproščena in dobre volje. Alfa je rekel:
»Helmuth, bal sem se, da je odpovedala vaša previdnost, tudi v tej žemlji so napredovali tako, da imajo vsak pomembnejši objekt ozvočen. Zvedel sems da so nabavili precej teh najnovejših sredstev zunaj.«
»Bodite brez skrbi. V mojih tovarnah proizvajamo zadnje dosežke te mode. Če^ovoriva o stvareh, ki jih razlagajo v vsaki malo boljši reviji, s tem si ne bodo opomogli. Naj bi raje bolje obdelali zemljo in uredili jadransko obalo za turiste. S tem v zvezi pa nekaj drugega. Mene in mojo družbo kot proizvajalca elektronike zanima vse, kar je novega v svetu. Elektronika bi lahko rešila človeka in življenje nazemlji, če bi jo znali pravilno uporabiti, pa je za zdaj ne znamo.«
»Če je tako, dragi Helmuth, bodite brez skrbi. Po svojih močeh vam bom šel vsestransko na roko. V tem potovanju sem že vzpostavil zveze, v naslednjem pa mora priti do rezultata. Nikoli vas nisem razočaral, kot tudi vi mene niste. Moja želja je, da bi ob prvi priložnosti skupaj obiskala najinega dobrega prijatelja Ivanka, ki iz neznanih vzrokov ni nav-dušen, da bi se mi srečali v tem hotelu.«
Nadaljevanje prihodnjič
Delavska enotnost
........h..... »Hniuil
Smisel za skupno vodeni zaradi hibridne in neučinkovite organiziranosti telesne kulture
Vsakdo se igra v svojem peskovniku
Slovenska telesna kultura je ta čas sredi intenzivnih priprav dolgoročnih in srednjeročnih načrtov, a vse tudi vse dlje od tega, da bi se bila sposobna vsaj ogreti za kakršenkoli celovitejši in usklajenejši ra-Vojni koncept. Hudi časi so opravili svoje; vsakdo ljubosumno čuva svoj peskovnik, ki ga — kot kaže — te-J®e|jjto drži v rokah sicer ne ravno številna, a vseeno v vse pore telesnokulturnega življenja infdtrirana biro-racija, trdno povezana s funkcionarji, ki jim zaradi drugih pomembnejših opravil zmanjkuje časa za tisto, a kar so se pustili izvoliti.
Toliko kritizirani, opljuvani ^Portoroški dokumenti in skle-P1« iz leta 1976, čeprav na poli-lcni ravni v SZDL vedno znova Potrjevanj za pravo pot sloven-S^e§a športa in telesne kulture, Ppstajajo le še izgovor za vse, kar 1 Uspešn0! za vse težave, s kate-^■jti se otepamo. Največja ko-^ka pri vsem tem je, da težko aajdeš koga, ki bi te dokumente ^Verjetno skromnega obsega Pioh prebral.
Tako je mogoče ugotoviti an>o eno: »Portorožev« je do-®?.a*a prav toliko, kot je kritikov k razlagalcev. Dokaz več, da so 'k ti sklepi zares sprejeti s figo v 2ePu, četudi so bili proglašeni za ®zgodovinske«. Sledove tega Pr°jekta, ki je bil pred 11 leti endarle pripravljen šele na .avni temeljne zamisli in z zelo •ptUmi poudarki, da ga bo treba • ^delati še z vrsto konkretnih ^edbenih zasnov,, je sicer mo-»Oce zaznati v nekaterih okoljih. s 1 Pa nujno, da gre za nepo-fedne posledice portoroških Klepov, temveč preprosto za Poznanje, da — vsaj v vrhun-ern športu — v resnici druge P01* ni. Kadar se beseda zasuče o sPešnem alpskem smučanju, yn°gi zatrjujejo, da so Tone Ogrinec in njegovi sodelavci [jVzaprav napravili natanko > kar se je nameravalo s Portorožem«. Nekaj podob-I ga trdijo poznavalci o bliskovi-nau v.zPonu rnladih mariborskih koojkaric Palome Branika. Še
kakšen svetel primer bi bilo mogoče najti, a še več je tistih, zlasti v športnih igrah z žogo, ki pravijo, da jih je prav to onemogočilo. Vse je mogoče, a vse kaže, da v teh okoljih, kjer danes žanjejo sadove dolgoletnega slabega dela, neenotnosti, nesposobnosti za združevanje moči, stvari najbolj milo rečeno niso hoteli ali znali razumeti.
Vse namreč kaže, da gre predvsem za našo nesposobnost in že prislovično neučinkovitost, ki smo jo s pretirano organiziranostjo še stopnjevali. Hranimo 70 sisov in povrh še 70 zvez tele-snokulturnih organizacij (v občinah in na republiški ravni), desetine strokovnih športnih zvez, sestankujemo in žulimo pametne in nespametne materiale, največkrat z majhnimi ah nikakrš-
Za otroke in mladino STRIPI
MIKIJA MUSTRA
nimi rezultati. Občinske koordinacije vnaprej odrejajo vse tanjši kos pogače, ki jo ima telesna kultura v celotni skupni porabi, njen delež v družbenem proizvodu se je v zadnjih petih letih skoraj prepolovil. Planerji obravnavajo telesno kulturo enako kot sise z neprimerno večjim aparatom in pozabljajo, da gre za izrazito prostovoljno dejavnost. Kdo drug kot uradniki lahko vladajo v tem kaosu? Se je treba čuditi, da se, denimo, za imeni pravih delegatov, ki prihajajo na seje skupščine Telesnokulturne skupnosti Slovenije, pogosto skrivajo delavci strokovnih služb občinskih sisov?
In tako capljamo na mestu. Ustvarili smo že pravcato prestižno razpoloženje, ko zagovorniki športne rekreacije na eni in vrhunskega športa na drugi strani drug drugemu mečejo v obraz, kdo je pomembnejši. V resnici pa vse manj skrbimo za razmah športa mladih ne glede na to, ali gre za rekreativno ali k vrhunskim dosežkom usmerjeno različico. Trpimo nestrokovnost in lokalistično zapečkarstvo v deželi, katere človeški potenciali ne presegajo velikostne stopnje enega samega ne prevelikega velemesta. Kot hudič križa se bojimo združevanja že tako in tako skromnih moči. Proračun republiškega telesnokulturnega sisa smo od ustanovitve (kar zadeva njegov delež v celotnih združenih sredstvih iz osebnega do-
^sdpliaski Postopek namesto
r te® prispevkom bi želel sez-D aitl javnost, kakšna so včasih j . Prizadevanja v inovacijski gnesti. Kljub temu da je cjlj ali irja.lca inovac'ja' izboljšava že]. Koristni predlog. Njegova
vin*! !e’ se inovacija uspešne .jTablja, to je njegov prispe-v „.k stabilizaciji in doseganju vccJega dohodka. Čeprav imamo samoupravnih aktih oprede-
ljene naloge sindikata, samoupravnih in poslovodnih organov v inovacijski dejavnosti, je vse to marsikje samo na papirju. Nekateri mislijo, da je vse storjeno, če predlagatelju dajo priznanje ali skromno nagrado, da zamaskirajo ostala neprizadevanja vodilnih delavcev pri uporabi izboljšav. Če sam ustvarjalec ne skrbi za uporabo izdelane inovacije, se ta sčasoma pozabi in je trud, ki ga je vložil predlagatelj, uničen. S tem pa tudi volja za iskanje novih.
V iskanje rešitev in raznih izboljšav se aktivno vključujem približno 10 let, zato sta mi znana grenkoba in pomoč strokovnih delavcev, ki jih je sama zavist, da ne bi kdo z manjšo izobrazbo več ustvaril. Kljub uvajanju sodobne opreme v premogovništvo je včasih potrebno na tej ali stari opremi iskati ustreznejše rešitve v različnih razmerah za uporabo te opreme. Na delovnem mestu sem razmišljal o predlogih za zmanjšanje zastojev, večjo varnost delavcev, napredovanje z manj delavci ali z jamsko mehanizacijo prilagoditi enostavnejšo rešitev. Leta 1984 smo s ključavničarji na moj predlog izdelali tri izboljšave. Dve se vseskozi uporabljata. Ena, čeprav najpomembnejša za varstvo pri delu, ki bi omogočata varnejši transport po vpadm&ife ali nadkopih, . je vgrajena samo v en izdelek, ki
sva ga izdelala in uporabila skupaj s ključavničarjem. Za te izboljšave sem dobil priznanje in nagrado. Zaradi uporabe zastarelih transporterjev in večjih napak na njih sem razvojnemu oddelku STT predlagal, da bi izdelali nove za transport premoga iz manjših stojišč s približno isto zmogljivostjo kot EVT-120, vendar z manjšo možnostjo okvare. V STT so bili zainteresirani, s pogojem, da tozd RIG-T tak transporter odkupi. Odločitev o odkupu pa se je v tozd RIG zavlekla približno tri mesece, pa tudi v STT niso bili več za izdelavo takšnega transporterja, čeprav bi tudi rudnik Hrastnik odkupil dva transporterja. V tem obdobju sem imel v poskusni izdelavi tudi napravo za črpanje mulja ali usedlin iz bazenov in odtočnih kanalov, ki bi, posebno v jami rudnikov Hrastnik, še kako prav prišla. Vendar zaradi odnosa tehničnih delavcev rudnika Hrastnik nisem do konca izdelal naprave.
Zaradi vse večjih zastojev pri izdelavi dveh objektov sem s ključavničarjem izdela! in vgradil dve izboljšavi, ki sta uspešno preprečevali zastoje (trganje verige, okvara sklopke, izpad elektrike). Ti so včasih trajali tudi vso izmeno. Izvimejšo rešitev pa sva s. ključavničarjem izdelala in vgradila na pogonsko krilo transporterjev, ki preprečuje izpada-
hodka delavcev za telesno kulturo) več kot razpolovili. Komaj smo na tej ravni združili vsaj dohodke od športne napovedi, da bi jih vložili v kakšen pomembnejši objekt slovenskega športa, že so na delu sile, da bi ta sklad (anonimnega) denarja spet razdrobili na nepomembne vsotice itd. Se naprej soglasno sprejemamo zveneče sklepe, ko pa bi bilo treba združiti za kak skupni projekt tudi denar, je skupnega interesa konec.
Tako usodo so, denimo, na nedavnem zasedanju obeh skupščin zborov skupščine TKS Slovenije (20. junija v Ljubljani) doživeli nekateri osnutki pomembnih dokumentov: samoupravni sporazum o skupnih nalogah občinskih TKS v obdobju 1986—90 (sporazum o temeljih plana bolj preprosto rečeno), srednjeročni načrt razvoja telesne kulture v Sloveniji in tudi tako imenovani »nacionalni program« nadaljnjega razvoja telesne kulture, ki naj bi bil pravzaprav vsebinska podlaga za oblikovanje in sprejem srednje-in dolgoročnih načrtov. Slednjega so delegati pravzaprav obšli, ko so zavrnili razpravo o drugih dveh, češ da sta slabo pripravljena, nekonkretna, brez nekakšnih normativov in standardov itd. Res pa je, da vsebujeta predlog za združevanje sredstev za skupni program na ravni republike ... A najbrž je prekipelo zaradi tretje stvari: predloga za razdelitev letošnjih sredstev, namenjenih za objekte republiškega pomena. Bolje je onemogočati, da bi kdo kaj dobil, če nimaš sam možnosti, da bi iz tega naslova kaj iztržil, to je bilo očitno poglavitno razmišljanje »prizadetih« delegatov. Zato pa so sejo končali v rekordnem času, saj ni bilo treba prispevati nič ustvarjalnega in konkretnega, da bi iz slabih osnutkov nastali boljši predlogi. To bo pač moral opraviti kdo drug, dejstvo, da bo ponovno zasedanje skupščine stalo nekaj dodatnih deset milijonov starih dinarjev, pa tako ali tako ni pomembno. Stopnje za letos so že sprejete, kar bomo
(?) združenega dela ne zanima preveč...
z denarjem delovnih ljudi napravili, pa očitno tudi zastopnikov
Oto Giacomelli
(Iz 6. številke Utripa)
nje materiala na pogonskem motorju. Zaradi vse večjih zastojev na transporterjih pri odvozu premoga iz jame rudnika Hrastnik sem nadzorniku strojne službe rudnika Hrastnik predlagal, da bi izdelali vmesni del verige, ki bo čistil vodila verige na transporterjih DVT. Ker je prvi izdelek uspel, je tehnični vodja jame rudnika Hrastnik dal nalog strojni službi, da se ti deli izdelajo in vgradijo tudi na ostale transporterje, meni pa predlog za uvedbo disciplinskega postopka, za nekaj, kar je zakrivil signalist, in za prisvajanje materiala, ki mi ga je odobril vodilni delavec z dovolilnico. Za vse sem dobil disci, '.inski ukrep, ki pa je rezultat ' iega prizadevanja, zaščite pi •uc delavcev iz samoupravnih aktov ter zaščite zakonitosti samoupravljanja v tozd RIG pri nadrejenih organih v občini ali republiki. Pri vsem tem pa so pozabljena vsa prizadevanja na delovnem mestu ali predlaganje raznih boljših rešitev. Takšnih primerov je danes veliko, zato so tudi takšni odnosi v inventivni dejavnosti. Vse pa se skriva za priznanji in za današnje dni skromnimi nagradami.
Zato se obračam na vas, da če je mogoče, del tega objavite v Delavski enotnosti.
Alojz Božič Vreskovo 43, Trbovlje
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE,
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE IN SOORGANIZATORJI
RAZPISUJEMO NATEČAJ
za udeležbo na 7. srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov
drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v
SR Sloveniji.
Srečanje bo oktobra 1985 v Mariboru.
Pogoji:
—	Sodelujejo lahko avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige, in to s proznimi in dramskimi deli (do 10 strani) ter pesmimi (do 6) v vseh jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije (razen slovenskega).
—	Dela morajo napisati s pisalnim strojem in poslati v treh izvodih.
—	Dela morajo podpisati oz. poslati pod šifro.
—	Hkrati z literarnimi deli morajo poslati v posebni zaprti kuverti še naslednje podatke: ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva, izobrazba, poklic, narodnost, delovna organizacija, v kateri so zaposleni, ali šola, ki jo obiskujejo.
—	Tričlanska žirija bo vsa literarna dela prebrala in najboljše izbrala za predstavitev na literarnem večeru in za objavo v posebni publikaciji.
—	Literarna dela je treba poslati do 1. avgusta na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana (za 7. srečanje literatov drugih narodov).
Odbor za literarno dejavnost pri ZKOS

l
S#*«*""
'
V zbirki Aktualna tema je izšla knjižica št. 31
Izobraževanje odraslih v dolgoročnem razvoju
V knjižici je zbrano gradivo s posveta Izobraževanje odraslih v dolgoročnem razvoju Slovenije, ki je bil od 19. do 20. 10. 1984 na Bledu, organiziralo pa ga je Andragoško društvo Slovenije. Na posvetu je bilo predstavljenih šest strokovnih referatov, razprava o njih je tekla v teh delovnih' skupinah: izobraževanje odraslih in razvoj: integracija vzgoje in izobraževanja odraslih v enotnem družbenem sistemu vzgoje in izobraževanja: zagotavljanje pogojev za sistematičen in načrten razvoj izobraževanja odraslih v prihodnosti.
Gradivo s posveta so pripravili za objavo Zoran Jelenc, mag. Marija Velikonja in Ivanka Vrhovčak.
Cena 600 dinarjev
Naročila sprejema Delavska enotnost, Celovška 43 ali Tavčarjeva ulica 5, kupite pa jo lahko v vseh knjigarnah v Sloveniji.
Zakonitost da ali ne
Sodišče združenega dela v prispevku, na naše presenečenje, ugotavlja, da iz odgovora naše skupnosti na delegatsko vprašanje izhaja, da skupnost ne bo spoštovala odločitve sodišča združenega dela Slovenije, sprejete v zadevi I Sp 336-84. Takšna ugotovitev sodišča preseneča ta-radi tega, ker v našem odgovoru izrecno piše, da se bo vsa odmera nadomestil za leto 1982 in 1983 nadaljevala po rednih, v zakonih in samoupravnih splošnih aktih skupnosti zapisanih postopkih. Skupnost je tudi do sedaj vedno in dosledno izvrševala vse pravnomočne sodne odločbe in to tudi v zvezi z odmero nadomestil po 103. čl. prej veljavnega statuta SPIZ SR Slovenije.
Ker je bila izdana sodna odločba I Sp 336-84, ki je pravnomočno uredila sporno vprašanje in ugotovila, da sporni sklep skupščine ni bi! v skladu s prejšnjim 103. členom statuta ter ga zato ni mogoče uporabljati, je bilo v sklepnem delu našega odgovora izrecno zapisano, naj skupščina skupnosti ne sprejema novilt odločitev o načinu odmere
teh nadomestil, saj skupnost prav zaradi zakonitosti ne more izpolniti pobude delegatke, ki ji je bil posredovan delegatski odgovor, naj reši sporno vprašanje tako, »da ne bo smelo biti ovira nobeno določilo statuta ali kakšnega drugega akta SPIZ.« Zaradi te sodne odločbe pa je v našem odgovom tudi izrecno zapisano, da se pri odmeri nadomestil ne bo več uporabljal sklep skupščinej-za katerega je sodišče ugotovilo, da ni v skladu s 103. členom prej veljavnega statuta in se bo zato v nadaljnjih postopkih lahko uporablja! le 103. člen statuta, ki pa ga uporablja tudi sodišče. To pomeni, da bo odločba sodišča v celoti izvršena in to, kot smo navedli že v spornem odgovoru, v skladu z zakoni in drugimi predpisi. V našem odgovoru zatorej takega zaključka, kot ga je napravilo sodišče, da ne bomo spoštovali pravnomočne odločbe sodišča, ni mogoče zaslediti.
Naj torej zaključimo: Skupnost bo izvrševala pravnomočne sodne odločbe v celoti, tako kot je to bila tudi njena praksa v preteklosti in je zato vprašanje »zakonitost da ali ne« povsem
Predsednik Skupščine SPIZ v SRS Rudi Bregar
Delavska enotnost
Enajsto tekmovanje gradbenikov
Močna konkurenca, tokrat za priznanja
Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev iz Ljubljane je bil v soboto, 22. junija, organizator letošnjega proizvodnega tekmovanja gradbenih delavcev Slovenije. To je bil že enajsti tovrstni pregled znanja, na katerem so se delavci slovenskih gradbenih delovnih organizacij preizkusili v proizvodnih poklicih zidar, tesar, železokri-vec, odrar in žerjavovodja.
Približno dvesto najboljših delavcev iz dvanajstih slovenskih gradbeniških organizacij je tudi na letošnjem srečanju pokazalo visoko kakovost znanja. »To pa tudi potrjuje našo akcijsko pri-pripravljenost in usposobljenost za jutrišnji dan, ko bomo imeli gradbeniki dovolj in več dela,« je ob letošnjem proizvodnem tekmovanju dejal Štefan Praznik, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva Slovenije.
Po dveumem tekmovalnem delu, ko so odločale sekunde in milimetri, natančnost, ki se je gradbeniki zavedajo tudi pri svojem vsakodnevnem delu, so bili znani najboljši med gradbeniki v Sloveniji. Priznanja in medalje so tako postale sestavni del napornega gradbenega dela, najboljši prvouvrščeni iz posameznih proizvodnih poklicev pa bodo letos zastopali slovenske gradbenike na zveznem proizvodnem tekmovanju gradbenih
delavcev Jugoslavije, ki bo jeseni v Kragujevcu.
In končna uvrstitev? Na prvem mestu je ekipa Gradisa iz Ljub-
*
1 jane s točko prednosti pred ljubljanskim SCT, mariborski gradbeni organizaciji Stavbar in Konstruktor pa sta si razdelili
tretje mesto. Do konca razpredelnice dvanajstih pa so se zvrstili: Grosuplje iz Grosupljega, Gradbinec Kranj, Ingrad Celje, Primorje Ajdovščina, Gorica Nova Gorica, Pionir Novo mesto, Stavbenik Koper in Vegrad Titovo Velenje.
Tekmovanje je uspelo, vendar bi veljalo razmišljati tudi že za vnaprej. Namreč, da to le ne bi bilo samo tekmovanje, saj grad-
RAZVRSTITEV PO PANOGAH Zidarji: STAVBAR, SCT, Gradis, Grosuplje, Ingrad, Gorica, Gradbinec, Pionir, Konstruktor, Stavbenik, Vegrad, Primorje Tesarji:	GRADBINEC,
Gradis, Konstruktor, Primorje, SCT, Ingrad, Pionir, Gorica, Grosuplje, Stavbar, Stavbenik
Železokrivci:	GRADIS,
Konstruktor,	Grosuplje,
Gradbinec, Stavbar, Gorica, Pionir, Stavbenik, SCT, Ingrad, Primorje, Vegrad Odrarji: SCT, Konstruktor, Gradis, Stavbar, Vegrad, Ingrad, Stavbenik, Primorje, Gradbinec, Gorica, Žeijavovodje: SCT, Grosuplje, Primorje, Stavbar, Ingrad, Pionir, Gradis, Gorica, Gradbinec, Konstruktor, Vegrad
beniki vse prevečkrat povsem nepotrebno tekmujejo med seboj pri vsakdanjem delu — ampak da bi topostalo tovariško in delovno srečanje s tekmovalnim značajem najboljših gradbenikov Slovenije. Proizvodno tekmovanje bi bilo tedaj vsekakor še bogatejše.
B. Šalamon Slika: Zvonka Selič
V revirjih se odločajo za letovanje v svojih domovih
Podvodni ribolov in zakonske možnosti
Včasih so lahko potapljači odnašali iz našega morja prav vse, kar jim je prišlo pod roko. Opremljeni z jeklenkami za dihanje pod vodno gladino so se nemoteno globoko potapljali in prišli do dragocenih amfor in drugih redkih ostankov zgodovine. S pomočjo akvalung so tudi postrelili na tisoče kapitalnih rib in z vsem tem močno osiromašili naše morje, saj so povzročili nepopravljivo škodo. Zato je razumljivo, da morajo danes vsi, ki se ukvarjajo s podvodnimi športi, spoštovati zakon, ki varuje naše morje.
Zakon o morskem ribolovu med-drugim določa, da se nihče ne sme ukvarjati s podvodnim ribolovom le na osnovi članstva v športnem ribiškem društvu. Za to vrsto ribolova je potrebno imeti še posebno dovoljenje pristojnega organa skupščine, kjer se želimo potapljati. Kdor torej potuje in želi loviti na območjih več občin, mora imeti več dovoljenj.
Nadalje Zakon o morskem ribolovu določa, da lahko podvodni lovec spravi iz morja največ pet kilogramov rib dnevno; mednje ne štejejo morske roparice in škodljivci. Omejitev pa ne velja za tekmovanja v podvodnem ribolovu. Zakon tudi pravi, da je ulov strogo prepovedano prodajati. To pomeni, da se lahko s podvodnim ribolovom ukvarjamo le za šport in rekreacijo.
Povsod je prepovedan podvodni ribolov od sončnega zahoda do sončnega vzhoda in marsikje tudi v zimskih mesecih. Omejitve so zato, da bi ohranili življenje v našem morju in da bi tudi zanamci imeli od njega približno toliko, kot imamo danes mi.
Pri podvodnem ribolovu se lahko potapljamo le prosto, to je brez priprav za dihanje pod vodno gladino. V vsaki občini se je potrebno tudi natančno pozanimati, kje je ribolov dovoljen. Občine imajo namreč to vprašanje po svoje urejeno, meje dovoljenih 'con za podvodni ribolov pa so natančno določene.
A. U.
Idrija
Najboljše balinarje ima Kolektor
Penzion tudi za 320 dinarjev
Največ delavcev zasavskega združenega dela bo letovalo v lastnih počitniških domovih. Hrastniški steklarji in delavci Sijaja imajo domova v Bohinju in Portorožu. Sezono bodo začeli 18. junija in končali 16. septembra 1985. Letovali bodo tudi v počitniških prikolicah. Sedem jih imajo v kampih Turist in Fun-tana v Vrsarju. Za kampiranje je potrebno odšteti od 7.400 do 10.000 din. Cena dnevnih penzionov v domovih je 1050 dinarjev. Med steklarji letos ni tolikšnega zanimanja za počitnikovati je v portoroškem domu, ampak je večje za letovanje v prikolicah.
Ostale delovne organizaci ie v Hrastniku (TKI, KOP, tozd Gradbeništvo, Rudnik, STP in center sisov) so povezane v počitniško'skupnost, ki ima svojo bazo v Pineti pri Novigradu s 140 ležišči. Vse zmogljivosti v sezoni bodo zasedene. Cena za 10 dni znaša 11.500 dinarjev. V predsezoni in posezoni je za 20 odstotkov nižja. Počitniška skupnost Hrastnik že več let sodeluje s sindikatom delavcev Žiar nad Hronom iz Češkoslovaške. Brezdevizna izmenjava letovanja je vse tesnejša. Tako bodo tudi letos Slovaki 10 dni letovali v Pineti pri Novigradu, Hrastničani pa bodo šli na Slovaško. Delavci kemične tovarne imajo nekaj lastnih prikolic v Poreču in Novigradu. Cena za 10-dnevno kampiranje znaša okrog 11 tisoč dinarjev.
Trboveljske delovne organizacije imajo počitniške domove na Malem Lošinju in zagorske v Savudriji. Svoj dom v Crikvenici imajo trboveljski cementarji in delavci strojne tovarne. Dnevni
penzion v crikveniškem domu delavcev strojne tovarne znaša 700 dinarjev. Letos pa bodo v tem domu letovali tudi Čehi. Delavci trboveljskega IPOZA imajo na voljo prikolice. Postavili so jih v Poreču, Pulju in na Krku.
Cena za kampiranje je nizka, samo 4.000 din za 10 dni. V zagorski Delozi nimajo lastnega počitniškega doma, ampak 7 prikolic. Kolektivni dopust bodo
razdelili na dva dela; delavke bodo imele možnost preventivnega letovanja v prikolici, ki so jo postavili v Čateške toplice.
Zelo poceni bodo letovali delavci zagorske Svee. Enodnevni penzion v počitniškem domu na Omišalju na Krku znaša samo 320 dinarjev. Delavci namreč združujejo dodatna sredstva za dom. Od 20. do 30. junija pa bodo gostili delavce iz Češke. Najbolje imajo urejeno letova-
nje rudarji. Delavci REK — EK letujejo v domovih na Rabu, v Crikvenici in Novigradu. Za 10-dnevno počitnikovanje v domovih odštejejo 7.250,00 dinarjev. Urejen imajo tudi avtobusni prevoz za Rab in v Crikve-nico.
V sezoni bodo vsi domovi polno zasedeni. Prosti termini v pred- in posezoni bodo na voljo upokojenim delavcem.
Vojka Povše
Na novem dvosteznem balinišču na Prejnuti v Idriji so sklenili tekmovanja v občinski ligi v balinanju, ki sta jo organizirala balinarski klub Idrija in komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Idrija. Sodelovalo je 13 ekip. Po predtekmovanju v dveh skupinah so štiri najboljše odigrale še finalni turnir. Po izredno izenačenih bojih je prvo mesto zasluženo osvojila ekipa Kolektor II. Idrija (Erjavec, B. Sedej, S. Sedej, Novak, Furlan in Cvek), ki je sedemkrat zmagala in izgubila samo srečanje z drugouvrščenim Avtoprevozo® Idrija. Tretji je lanskoletni zmagovalec Gostol Idrija.
Končni vrstni red ekip:'
Kolektor II. Idrija 4(4 4), Avtoprevoz Idrija 4 (—1), Gostol Idrija 2 (0), Upokojenci II. Idrija 2 (—3), Zidgrad, Eta Cerkno, Iskra, Kolektor L, Upokojenci I., RZS Idrija, GŠ Cmi vrh, PB Idrija in Postaja milice Idrija.
Tekmovanje najboljših balinarjev občine Idrija, ki je bilo množično, kakovostno in borbeno, je spremljalo veliko število ljubiteljev balinarskega športa, kar zagotavlja nadaljnji kakovostni razvoj in popularizacijo balinanja na Idrijskem.	5. K-
Pet dat na ženski kolesarski transverzali Svilanit
Dober dan, naši
Pod geslom »dober dan, naši« smo se Svilanitove rekreativke podale na 600 kilometrov dolgo pot. V petih dneh smo obiskale Slovencev Furlaniji, Benečiji in na avstrijskem,Koroškem. Različnih pokucev^ in starosti nas združuje ljubezen do narave; ki nam radodarno vrača novih moči za delo. Seveda smo zagledane tud: v rekreacijo, zato ga ni hriba pa tudi ne ] luknjaste makadamske ceste, ki bi nam vzela pogum in veselje do kolesarjenja. Ker tako mislimo in čutimo, ni naključje, da smo se odločile našo ljubezen popeljati s seboj na 600 kilometrov dolgo pot in jo podeliti s Slovenci, ki živijo v zamejstvu. Naš namen akcije pa je bil tudi popularizacija rekreacije zaposlenih žena. Svilanilovke »snubimo« svoje vrstnice, da se nam pridružijo.	Ivana Skamen
Delavci Koiektorja imajo lepe možnosti
■ ra počitnikovanje
Poskrbljeno za 140
družin
V Koiektorja Idrija so se dobro pripravili na letošnje letova-nje. Polec j > počitniških garsonjer v Červarju pri Poreču in treh počitniških stanovanj v Kaninski vasi v Bovcu ima 700 delavcev Koiektorja na voljo še tri počitniške prikolice v Fontani pri Vrsarju dve- v Lanterni pri Poreču in letos prvič eno prikolico v Čateških toplicah. Po določilih pravilnika in razpisa je komisija za letovanje razporedila v enajstih izmenah, od začetka junija do srede septembra, kar 140 družin, ki bodo letovali v omenjenih počitniških krajih po 10 dni.
Ugotavriajo, da je bil odziv delavcev na razpis za letovanje letos rekorden, vendar počitniške zmogljivosti in podaljšanje sezone zadoščajo za potrebe zaposlenih in njihovih ožjih družinskih članov. Tudi cene letovanja so sprejemljive, tako je za garsonjero v Červarju in Bovcu treba plačati 530 dinarjev na dan v sezoni in 440 dinarjev zunaj sezone, cena počitniške prikolice pa je 440 dinarjev na dan, oziroma 380 dinarjev v pred in posezoni. Po omenjenih cenah, ki veljajo za delavce Koiektorja, pa lahko letujejo tudi upokojenci in štipendisti Koiektorja 1_ največje delovne organizacije v Idriji.
Želimo, da bi bilo vsem dopustnikom vreme naklonjeno, da bi prijetno preži veli počitnice in si nabrali moči za nove delovne naloge.	Silvo Kovač
Delavska enotnost
k-
ki
.1-
:h
a-
ia
at
m
Celjski zlet Svobode leta 1935	8
Spodbuda za nove revolucionarne akcije
Piše: Miroslav Stiplovšek
v, V mogočnem vzponu revolucionarnega gibanja sredi tridesetih let na Slovenskem, za katerega so značilni stavkovni val in druge delavske borbene manifestacije ter pomembni uspehi pri ustvarjanju široke ljudske fronte vseh demokratičnih in protifašističnih sil, ima množični zlet delavskih kulturnih društev lobode 7. julija 1935 v Celju posebno mesto. Na eni strani je bil tedaj ne le v slovenskem, temveč tudi v jugoslovanskem okviru izjemen rezultat uspešnega prodora obnovljene komunistične partije med delavske Množice ter njenih prizadevanj za enotnost in dvig revolucionarnosti, torej kot posebno viden uspeh uresničevanja nove strateške usmeritve enotne delavske in široke ljudske fronte, ki so jo izoblikovale pokrajinska konferenca KPJ v Goričanah in IV. državna konferenca KPJ v Ljubljani v drugi polovici leta 1934 Jer partijski plenum junija 1935 v Splitu, na drugi strani pa kot zgled in spodbuda za nadaljnji razmah revolucionarnega gibanja.
, . 8°" 'jornike pa je Politika zapisala, ua so govorili o potrebah in tež-nJah delovnega ljudstva. Članek v Politiki kaže na odmevnost | celjskega zleta Svobode tudi j 'frugod v Jugoslaviji.
Razpust
0rganizacij Svobode
Sredi teh. iz razumljivih razlo-gov različnih odmevov na celjski je ban Dravske banovine dr. ainko Puc z odločbo 13. julija vl935 »zaradi ravnanja zoper dr-Čavni in družbeni red in radi prekoračenja statutarnega delokrogu« prepovedal delovanje cen-rale Svobode in vseh njenih podružnic. V utemeljitvi prepovedi le Poudarjeno, da se je v statu-,arno nepolitični Svobodi »že aalj čtjsa opažalo, da je usmer-Jeno delovanje društva in po-ružnic na poseben poudarek Savskega razreda in gojitev ek-strernno socialističnih teženj, ki s° Prihajale že na komunistično Polje«, jo je bilo posebno vidno J13 zletu Svobode, ki je pokazal ^Popolnoma protidržavni in komunistični značaj«.
Kraljevska banska uprava je Se te ugotovitve v odločbi o raz-Pustu Svobode tudi podrobno dorazložila. V njej je med dru-
gim zapisano: »S potekom povorke in zborovanja pa je društvo tudi posvedočilo ravnanje zoper državni in družbeni red. Med povorko, ki se je je udeležilo kakih 5500 oseb, so se nosile table in rdeči trakovi z napisi »Skupina neodvisnih slovenskih študentov«, »Delavstvozdruži se proti vojni in fašizmu« itd, izmed ' udeležencev pa so se čuli vzkliki: »Živijo Sovjetska Rusija«, »Živijo Ljenin«, »Živijo svoboda«, »Živijo sovjeti«, »Živijo ruska svoboda«, »Dol s fašisti«, »Dol z buržoazijo« in »Proč s terorjem«. Pri tem so izzivatelji držali roko s stisnjeno pestjo.
Po završeni povorki se je nadaljevala prireditev na Glaziji, kjer se je zbralo kakih 7000 oseb. Tej množici so govorili razni vodje, ki so iznašali politična in prevratna gesla. Tako je govornik Lesko(v)šek govoril: »Organizacija ,Svoboda1 je univerza marksistov. Na svetu se ustvarjata dva tabora in sicer na eni strani Rusija in Francija za mir, na drugi strani tabor fašističnih držav, ki so za vojno. Zahtevamo priznanje Sovjetske Rusije, amnestijo vseh političnih kaznjencev, zboljšanje delavskega stanja, uvedbo 48-urnega tedna, svobodo tiska, svobodo združenja.« Tudi Sedej in Topalovičsta
imela govora politične vsebine. »Med vsemi temi in še drugimi govori so se čuli vzkliki, zlasti iz vrst akademikov, kakor pri sprevodu. Ko so Se delavske množice vračale z vlaki iz Celja domov, so iz z rdečimi trakovi okrašenih vagonov še nadalje vzklikale razna protidržavna in komunistična gesla.
Potemtakem je delavski kulturni.dan prešel na politično področje in v veliko proti državno in komunistično demonstracijo.«
Iz utemeljitve razpusta Svobode se vidi, da so oblasti pozorno spremljale in analizirale prodiranje komunističnega vpliva v organizacije Svobode ter spoznale pravi značaj celjskega zleta.
Tudi razpust Svobode je odmeval v časopisju. Klerikalci so v Slovencu 17. julija 1935 zapisali, da si je del starejših socialistov verjetno sam želel razpust spričo dejstva, da so se vanjo »vrinili mlajši, po večini ekstremni elementi, ki so oficijelnim socialistom nagajali« (npr. na zletu in prej pri parlamentarnih volitvah) in da so si ti »sedaj oddahnili«. Delavska politika pa je na prepoved odgovorila z distanciranjem Svobode od političnega poteka zleta in »provokacij« na njem. Za prepoved je krivila
tako Slovenčevo pisanje o zletu kot delovanje »agentprovoka-torjev« na njem. Socialisti so nato še večkrat neposredno napadli komuniste z očitki, da so krivi za prepoved delovanja delavske kulturne zveze Svobode.
Ob tem naj poudarimo, da se je partijsko vodstvo zavedalo nevarnosti vladnih represalij in si je prizadevalo preprečiti izražanje nekaterih skrajnih gesel. Toda revoluciona-nega navdu-
slojev), potem moramo na prvem mestu omeniti okrepljene stavkovne boje, na drugem mestu začetne uspehe pri oblikovanju ljudske fronte na Slovenskem, ne nazadnje pa je treba poudariti tudi njegovo vlogo v revolucionarnem gibanju neposredno na celjskem območju. Zlet pa je bil tako KPJ kot socialistom pomembno izhodišče za akcijo za obnovitev legalne politične stroke v jugoslovanskem
vem, najtežja pa v Emajlirki v Celju septembra 1935. Vse navedene stavke so bile pomembne pri oblikovanju akcijske enotnosti delavstva, ki jo je posebej propagiral tudi novi partijski le-i galni list za delavstvo Delavski obzornik, ki je začel izhajati 8. oktobra 1935.
Krnalu po zletu je pokrajinski komite KPJ prek Ljudske pravice in mreže njenih poverjeni-
Skupina udeležencev zleta iz Ljubljane. Prvi z leve je Ivan Makuc, tretji Matija Gorenc
| šenja na zletu ni bilo mogoče zajeziti. Partija je bila nad njim kot j temeljem za svojo nadaljnjo dejavnost navdušena, čeprav je zaradi njega začasno zgubila pomembno legalno oporišče v organizacijah Svobode. Njeno revolucionarno izročilo je nadaljevala 29.'marca 1936 ustanovljena delavska prosvetna organizacija Vzajemnost.
Če se omejimo na neposrdne spodbude celjskega zleta Svobode za razmah revolucionarnih akcij, pri čemer moramo poudariti, da ga lahko štejemo kot viden začetni mejnik dolgoročne kontinuirane dejavnosti KPJ pri oblikovanju enotne delavske fronte in široke ljudske fronte vseh demokratičnih sil (za boj proti fašizmu, za demokracijo s samoodločbo narodov in za izboljšanje socialnoekonomskega položaja vseh delovnih
okviru.
Že nekaj dni po njem, 12. julija 1935, je začelo stavkati okrog 2000 jeseniških železar-jev, in eden njenih organizatorjev Vencelj Perko je poudaril, da jim je prav celjski zlet »dal moči in spodbud«, da so pospešili priprave na svoj boj. Z osemdnevno stavko jeseniških železarjev je stavkovno gibanje leta 1935 doseglo vrhunec, v njem pa je partija uspela v boju za končni uspeh organizirati stavkajočim vse oblike pomoči, ki jih je predvidevala resolucija s IV. državne konference (solidarnost drugega delavstva, široko moralno in gmotno pomoč okoliških kmetov in meščanskih slojev, zastražen je tovarne z ženami stavkajočih itd). Sicer pa je bilo od srede julija do konca leta še 15 večjih stavk, med katerimi je bila najdaljša* dvomesečna uspešna stavka papirničarjev na Količe-
kov okrepil prizadevanja za pridobitev kmečkih množic z organiziranjem prvih ljudskofrontnih shodov. Prvo tako zborovanje Ljudske fronte je bilo 15. avgusta 1935 v Ljutomeru, ki so ga orožniki razgnali. Že 14 dni kasneje, 1. septembra, je skupina komunistov ponovno organizirala shod v Ljutomeru. Udeležilo se ga je okrog 3000 ljudi, orožniki pa so jih razgnali s streljanjem in pri tem enega zborovalca, kmečkega sina Alojza Mavriča smrtno ranili, še druga dva pa lažje. Jeseni 1935 je bilo nato še več drugih delavskih, kmečkih. mladinskih in ženskih protestnih shodov. Dne 3. novembra je zborovanje Združene opozicije v Lesičnem pri Pilštajnu na Kozjanskem manifestiralo za ljudsko fronto.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Nagradna križanka št. 24
Rešitve pošljite do 16. julija c?85 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana Ce-ovška cesta 43, s pripisom "3 ovojnici:	NAGRADNA
j^iZANKA ŠT. 24. Nagrade So 900, 800 in 700 dinarjev.
j®^tev nagradne križanke
stoja, raeber, komandni STANE, ARISTOFAN, '^S, DAKTIL, SARKAST, GT, IA, LE, RS, 7,0? AO A. KOT, BORIS, P DAN, DIN, OLJE, DToR, RMAN, IGRALEC, liAA, ENA, NOJ
J^rebani reševalci nagradne križanke št. 22 '■ nagrada 900 din: Rado ovačič, Ob potoku 64, 81360 Vrhnika;
‘• nagrada 800 din: Francka ,p2ar’ Tovarna obutve JcKO«, 64290 Tržič nagrada 700 din: Maks oplišek, Ferkova 12, 62000 ^aribor
Poftade konno Poslali P°
						PRAVILNIK, POSLOVNIK	VRSTA ZOFE	j GRŠKA PESNICA IZ 4. STOL. PRED n. š.	GLAJENJE PAPIRJA, DA DOBI LESK	DRAMA RUDIJA ŠELIGA	NIKOLA TESLA	SKANDIN. DROBIŽ	NENADEN PADEC VODE	OBZIR- NOST OLIKA
/f-m R il ' 1 RMa)					STANJE PO KESANJU									
					VELIK PAJEK IZ JUŽNE EVROPE									
mf					IGRALKA EKBERG						VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI			
					AM. FILM. IGRALKA JAP. RODU POLJSKI SLIKAR					MAJHEN ČRV	ITALlJ. MESTO (AVT0M0B. DIRKE)	PLATINA ČETRTA DIMENZIJA-		
					-								Erfl J I-VIOSP MER]E- I (mA V	>	1	
PTuiriTTi	KLOBU- ČEVINA	NOROST, NEUMNOST	PARL0V	V				2en. ime						
			SLOV. POLITIK, STAR0-SL0VENEC (LOVRO)					REKA V LAOSU. PRITOK MEKONGA					VeKOKlC ST.N0RV.I skakalecL	iMlJi |
ST. SLOV. SOPRANISTKA LJ. OPERE (MARUŠA)						HRVAŠKI PEVEC POPEVK KOVAČ	VAMPIR VRSTA VRBE							1
STAR0GR. UTEŽ IN NOVEC					PISATELJ ŠOL0H0V							NIKO TOŠ SOVRAŽNICA ŽELEZA		
GL. MESTO TOGA					SLOV. SLIKAR JANKO RUDOLF									
ZMANJŠANJE DEBELINE											REFORMATOR HUS			
NAJVEČJI DESNI PRITOK PADA							SESTAVIL: R. NOČ	EDVARD KARDELJ		i	DALMAT. Ž. IME			
Dslavsfca enotnost
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije List je bil ustanovljen 20 novembra leta 1942.
Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15 novembra leta 1967. ob njeni 25-fetmci, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezde
Izdaja CGP Dele — tozd Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43, poštni predal 313-VI; te!ex 31 787
Glavni urednik in direktor tozdž: Dušan Gačnik
Odgovorni jrednik Franček Kavčič
Člani uredništva: Marjan Horvat (pomočnik odgovorneoa urednika, • politični sistem). Emil Lah (zunanja politika), Boris Rugelj (gospodar-' jenje), Andrej Ulaga (šport, oddih in rekreacija), Janez Vcrfjč (posebne nalogo). Igor Žitnik (izobraževanje, kultura)
Novinarji — reporterji Andrej Agnič, Ciril Brajer, Ivo Kuljaj, Damjan Križnik, Janez Sever. Men Jurca (tajnica), Franci Mulec (tehnični urednik)
Pomočnik direktorja tozda Milan Zivkovič
Telefon glavni urednik in direktor tozda 322-778, odgovorni urednik 313-942, pomočnik direktorja tozda 322-778, tajništvo uredništva 313-942
Naročniška centrala 318-855
Založba Delavsko enotnosti, Celovška c. 43. Ljubljana, odgovorni urednik 318-855
Uredništvo: Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij, Ljubljana, Celovška c 43, 311-956
Uredništvo Naša žena, Ljubljana, Celovška 43, 318-855 in 321-651
Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela, Ljubljana, Celovika c. 43, 323-951
Ekonomsko komercialni sektor, Ljubljana. Celovška c. 43, 320-403 Računovodstvo. Ljubljana, Hrvatski trg 3. 312-125 in 310-923
Žiro račun: 50100-603-41502
Knjigarna galerija. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5, 317-870 in 312-601
Posamezna številka Delavske enotnosti 25din, letna naročnina 1 300 din. Rokopisov in naročenih fotografij ne vračamo. Pofttnina plačana v gotovim
Tisk Ljudska pravica Ljubljana
Izdajateljski svet Delavske enotnosti: Drago Seiiger. (predsednik), Ciril Brajer, Magda Erbežmk-Bučar, Dušan Gačnik, Alfred Golavšek, Jože Hozjan. Franček Kavčič, Vlajko Krivokapič. Ivo Miglič, Leopold Perc, Jože Peterkoč. Brane Praznik. Pavel Stupnikar, Andrej Ulaga in Igor Zitmk.
12
Delavska enotnoj!
* * "
Stane Smole iz Hoje
Vedno na tekočem z dosežki v svetu
Stroj za izdelavo utorov je le eden iz množice, ki je zamenjal ročno delo in pospešil izdelavo obešalnikov.
Ponavadi so ljudje, ki veliko in dobro delajo, redkobesedni. Za Staneta Smoleta, vodjo vzdrževalne službe v Hoji tozd Galerija to zagotovo velja. Nekoliko nerodno in okorno govori o svojem delu. Njegovi izdelki pa ne kažejo te okornosti. Stane dela že 33 let v Galanteriji, kjer izdelujejo zlasti obešalnike. Že njegov predhodnik se je veliko ukvarjal z inovacijami in izboljšavami. Cas in narava dela pravzaprav delavce Galanterije kar silita v inovacije. In če se človek sprehodi po proizvodnih obratih, vidi, da je tod še veliko dela za domiselnega iznajditelja. Tovarna po vojni ni imela veliko strojev, izdelovalci zanje pa so tudi po svetu sila redki. Izdelava obešalnikov je namreč tako svojevrstna, da se z njo po svetu ne ukvarja veliko tovarn. Po vojni so imeli le stroje za najosnovnejšo obdelavo lesa. Za kaj več pa so potrebovali tudi posebne stroje. Sredstev za uvoz nikoli ni bilo dovolj. To dvoje pa je tudi temeljni vzrok za dolgoletno in plodno inova-torsko delo v Galanteriji.
Za delo na tem področju je Stane Smole leta 1980 dobil zvezno prvomajsko nagrado dela, lani pa je bil v sozdu Uni-les proglašen za inovatorja leta.
-Obe nagradi mu pomenita tudi obveznost za nadaljnje delo. Že od nekdaj ima veselje
za delo s stroji, v delovni organizaciji, kjer je strojnik, pa je naletel na ugodne razmere za ino-vatorsko dejavnost. In kakšne so te razmere?
Že leta s pravilnikom urejajo to področje in ga nenehno spodbujajo. Posebna komisija ocenjuje inovacije ter odloča o načinu nadomestila. Upoštevajo tudi prispevek delovne organizacije. Za administrativna opravila skrbi poseben delavec, komisija pa se imenuje Inovacijski odbor pri centralnem delavskem svetu. Kot je v pogovoru dejal Stane Smole, je bil sam vedno zadovoljen z nadomestilom. Sicer pa pravi, da za inovatorja to ni vodilo in prvo vprašanje, na katero mora odgovoriti. Če bi razmišljal samo o gmotni plati, potem verjetno ne bi mogel pokazati toliko opravljenega dela, kot ga lahko. In Stane ima zares kaj pokazati. Ko se z njim sprehajaš po obratih, nenehno srečuješ stroje, ki jih je naredil ali izboljšal prav on.
V 33 letih je izumil približno 20 strojev, naredil pa je tudi približno toliko izboljšav. Seveda pa vseh ni nikoli štel. Kot je dejal, delovni proces nenehno postavlja nove probleme, ki jih mora nekdo rešiti. Pri tem pa ni pomembno, ali se je delovni čas že iztekel ali ne.
Leta 1975 je naredil stroj za izdelavo okroglih in ploščatih
prečk, ki ga še uporabljajo, leto pozneje stroj za izdelavo utorov za sestavljanje obešalnikov, leta 1980 stroj za kroženje spon, pred 15 leti je izdelal prvi stroj za vrtanje obešalnikov, lani pa zadnjega. Te stroje je tudi nenehno izboljševal. Leta 1981 je naredil stroj za prebijanje prečk. Izboljšal je tudi mnoge šablone za vpenjanje obešalnikov. Kot je dejal, je tega toliko, da se vsega niti ne spomni.
Pri nekaterih inovacijah je delal sam, pri drugih pa so mu pomagali sodelavci, kot na primer pri stroju za razrez ive-ric, ki so ga naredili skupaj z Janezom Severjem in Radivo-jem Prinčičem. Stroj zdaj uporabljajo v obratu v Polhovem Gradcu.
Ob vsem tem se človeku nehote vsili vprašanje, koliko dela zdaj delavke v Galanteriji ne opravljajo več ročno, in sicer zato, ker je Stane Smole veliko svojega prostega časa porabil za razmišljanje in izdelavo strojev, ki bi zamenjali ročno delo.
Žanimiva je tudi delavnica, v kateri so vsi ti stroji nastajali. Vsekakor ne daje vtisa, da bi v njej lahko nastala novotarija, kljub temu, da je med našim obiskom sredi nje stal novi stroj, ki ga bodo te dni postavili v obrat in ga začeli uporabljati. Kakorkoli že, to je njegov delovni prostor, v katerem ostaja
r
Stane Smole —- Vedno je pred nami kakšna naloga in nekdo jo pač mora opraviti.
še dolgo potem, ko v sosednjih obratih ni več nikogar in je v tovarni moteča tišina.
Za inovatorja pa je tudi pomembno, da je vedno na tekočem s sodobnimi dosežki po svetu. Zato nenehno pregleduje kataloge, obiskuje pa tudi lesne sejme, kjer se sproti seznanja z novostmi. Tako ne ostaja »zadaj« in ne izumlja strojev, ki so jih že drugi pred njim.
Jurij Popov

IPE SVEDER: NIC VEČ
Na štartu 4. kolesarskega maratona Franja v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda pričakujejo prireditelji blizu b1 tisoč udeležencev
Dirka,
kakršne še ni bilo
Najnovejša izdaja Guinessove knjige rekordov sicer še ni zagledala luči sveta, vendar so nam londonski tiskarji potrdili, da v rubriko »k°' lesarstvo od A do Ž« že postavljajo »Maraton Franja« kot eno izmed najbolj množičnih kolesarskih dirk na svetu. »Predlani je na njej nastopilo 1750 rekreativcev iz vseh koncev iu krajev Slovenije, lani pa ie skoraj 2.000, kar je za tako majhno deželo nedvomno veličastna številka!« so zapisali v svoje stolpce, zraven pa dodali: »Zato si zasluži)0 potrebno pozornost tudi na naših straneh...«
Letošnji maraton Franja pa bo zanesljivo še bolj množičen. Kolesarsko društvo Rog, ki ga bo pod pokroviteljstvom Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije priredilo četrtič zapored, računa celo na številko 3.000. Klobuk z glave! Štart bo ob 8. uri zjutraj pri izobraževalnem centru OZN v Tacnu, 155 km dolga proga pa bo udeležence vodila skozi Ljubljano proti Brezovici, Vrhniki (leteči štart!), Logatcu, Idriji in Cerknemu do vrha skoraj 700 m visokega prelaza Kla-dje, nato pa navzdol proti Škofji Loki, Vodicam in nazaj do Tacna, kjer bo ob 17. uri slovesna razglasitev rezultatov. Vsi, ki bodo dotlej pripeljali na cilj, bodo osvojili kolajne maratona Franja, najboljši trije posebne medalje organizatorja, zmagovalci v posameznih kategorijah pa tudi pokale.
»Proga je dokaj naporna, zato jo priporočamo le dobro pripravljenim kolesarjem-rekreativ-cem,« svetuje direktor prireditve Zvone Zanoškar in dodaja: »Nabirajte si kilometre. Časa
okrepčevalnici (šest jih bo, oP' a.) se ustavite za kakšnih Pet minut in spijte čaj ali vročo juho; če boste med vzponom na Kladje začutili mravljince v
P0n
Najštevilnejšim ekipam trije pokali RS ZSS
»Republiški sindikati so se rade volje odzvali našemu povabilu, naj nagradijo tiste delovne organizacije, ki bodo nastopile z najštevilnejšimi ekipami,« je v posebnem pogovoru za Delavsko enotnost z zadovoljstvom povedal Janez Winkler, predsednik organizacijskega odbora 40. kolesarskega maratona Franja. »Tega sem še posebej vesel zato, ker tudi nam, članom organizacijskega odbora, pri tej prireditvi ne gre za nekakšno dirko številnih posameznikov, temveč predvsem za množično manife-
stacijo moči in duha, s katero t
najlepše počastili 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda.«
JOJ! KAM BI SE DEL? —Na lanskem maratonu Franja je nastopil j1 okoli 2.000 kolesarjev, na letošnjem jih organizatorji pričakujejo št 1.000 več. Na sliki: detajl z lanskega štarta. (Slika: Janez Zrnec)
resda ni več na pretdk, vendar lahko še vedno vsaj dvakrat zapored prevozite po 155 km in potem mirno čakate na štart,« Pa še nekaj nam je povedal Zanoškar, kar je treba nadvse resno jemati: »Tole bi vam položil na srce: zjutraj, najmanj uro in pol pred štartom, pojejte lahek zajtrk (kruh z maslom in marmelado ali mlečni riž in čaj; lahko tudi palačinke, nikakor pa ne mesa!); nikar preostro ne štarta j-te, kajti gneča bo nepopisna in padci s tem neizbežni; pri vsaki
nogah, stopite s kolesa in vsaj nekaj časa nadaljujte peš, kajti to vam bo dobro delo za srce in ožilje; za vsak primer bi bilo dobro, če bi s sabo vzeli vetrovke in žabe, nasploh pa se oblecite tako, da.vas nič ne bo oviralo ali tiščalo med vožnjo...«
Zanoškarjeve nasvete kaže upoštevati. Žatorej: držite se jih’ da boste v nedeljo, 21. t. m., n3 zaključni zabavi v Tacnu zadovoljni, kot morda še nikoli niste bili.
e
N
p
sti
Peli
fttiii
IHor

Damjan Križnik l^tr

Jm

547 _Az/