PeH-alite plačami v eeibvlgl,
Posamezna Številka <3ttfd*
v jr..
Y. ^
IZDAJA
F1ZKULTURN1
ZVEZA
SLOVENIJE
Dogodki
prihodnjega tedna:
Dvoboj Jugoslavija Avstrija v plavanju
Leto V. — Štev. 22
LJUBLJANA, 29. maja 1949.
FIZKULTURNI TEDNIK
Pi?l?@S8S#0® leZS gl S99MO$5©&©§8* I&8 V<B§®U 8*0 O&O&im |® daš® M8ss©fg® 8iodo*f|@e*il® p©®<Iifsce8>
V soboto 28. in nedeljo 29. maja je godic Pavle (Ljubljana I - Univerza)	MNOGOBOJ	Posameznice: Teršek Mimi, Celje I
bilo v Ljubljani množično tekmovanje s 67.20 točkami.	Mladinci: TD Celje X (gimnazija)	60, 2.	Konent	Dragica, Ljubljana	X
za republiško prvenstvo v vseljud- V vrstah mladink	so zmagale	mla-	404.60 točk, TD Ljubljana XI (Zavod)	59-™>	•>. Erman Kozi, st, vra	ov.at,
skem mnogoboju in v vajah na orodju dinke Ljubljana	I	z dokajšnjim	na-	395.70, TD Celje I 392.80, TD Domžale	4. Koiol Vera,	Šempeter ob.bu.
TTT. razreda. Prvi dan ie bilo tekmo- skokom, katerim	So	sledile vrste	TD	0=0 sn TD Zaenrie 387.90.
cami pa je na prvem mestu TD Celje I s Terškovo na čelu, ki je do-
S Kem nuiv^uuvj u m v vaj cul na	■*	~
III. razreda. Prvi dan je bilo tekmo- skokom, katerim so sledile vrste TD vanje, ki ga je otvoril sekretar FZS Novo mesto in TD Renče. Med člani-Maks Gruden, v obeh panogah izve-	2 ~~ ""	rrl-> "
deno na letnem telovadišču v Tivo-	- - --------
liju. Nad 300 zbranih tekmovalcev je segla vseh 60 točk nagovoril z željo, da bi v tekmovanju dosegli čim boljše rezultate, hkrati pa je v kratkih besedah označil velik pomen mnogoboja za množičen in vse-
389.30, TD Zagorje 387.90.
Posamezniki: 1. Borštnar Jože, Ljubljana I (Ekonomski tehnikum) 68.65,
VAJE NA ORODJU Članice: TD Celje II 304.20 točk,
2. Cafuta Janko, Celje I 68.50, 3. Ma- TD Novo mesto 287.50 točk.
rinovski Ciro, Ljubljana II (Zavod) 68.30, 4. Zmavec Janez, Celje I 4. Drozg Janez, Celje I 68.
Člani:
V METU KROGLE JE ZMAGALA KATENSEIC NADA Z 12.64 m
V atletskih panogah mnogoboja so elani: TD Ljubljana I v um v stranski ra^tizkulturr’'med Vašo	Posamezniki dosegli nepričakovano	39L2o,	TD Domžale 382.40, TD Ljub-
nladino	dobre rezultate. Tako je zalučala mla-	ljazia	n	(Zavod)	364.80,
Medtem ko je vodja tekmovanja,	finka Katenškova (TD Ljubljana III)	ljana	n	(Zavod)	362.20.
aačelnik TZS tov. Tomaž Savnik dal	kroglo kar preko 12 m. Pri cianicah	355,50.
zsa tehnična navodila, so se tekmo-	sta se odlikovali tudi PunkcijI Milena
Posameznice: 1. Erih Boža, Celje II 68, 67.60, 2. Ahtek Marija, Celje II 67.10, 3. Guček Silva, Celje II 64, 4. Albreht (Univerza) Zina, Novo mesto 63.60.
Člani: 1. TD Ljubljana II (Aktiv TD Ljub- Zavoda za fizkulturo) 400.40 točk, 2. TD Renče TD Ljubljana II 383.90 točk.
,u uu	Posamezniki:	1. Miliajlov Milorad
rcnnnm L Goljar M.*>,ljub- JHffSiL
arnie&Tss s&:p£rs.
vadišča in pričeli s tekmovanjem. sta vr8h krogl° sk“a] 10 ™". V. W Drago, Zagorje 67.20, 3. Zagorc. Lojze, - Zavod za fizkulturo) 81.70, 3. Mura-
vadišča in pričeli s tekmovanjem.	sta vrgli kroglo skoraj 10 m. V teku	Drag0j Zagorje 67.20, 3. Zagorc.	Lojze,	- Zavod za fizkulturo)	81.70, 3. Mura-
Prvi dan so tekmovale vrste in po-	na 1500 ™	odllcno uveljavil slu-	Cel.e n 67 20, 4, jagodic Pavle,	Ljub-	magič (Ljubljana II -	Zavod za fiz-
samezniki iz ljubljanskih in okoliških	sate?J srednje fizkulturne sole v Ljub-	ljana r (Univerza) 67.20.	kulturo) 80 točk.
društev. Zanimiv in na moč privlačen ljani, btojanovsKi, s časom a.aa.	r	r 34325 Mladinke: 1. TD Maribor I 370.80,
f «!*<»	“gf” ►	Td“ meSIoD3STKt»/=S * *. Pav« 36,.10, 3. TD C«), I
Me islavllme Iz Sh zlojiv ml,-	™ Celje II Med členi.	3M’ ™ *M
** - T«•» - SSt &2K&STRJTJBS “	1
dine, so korakale v vzornem redu od ®a™ je dosegla isrman ,»n u- - Litija tgnnnazijai o«.«,.	M^ibor T)
komisije do komisije, kjer so polagale Vld-\da javo. .'	‘	" g, aih oti Posameznice:	1. Mrhar Jelica, St. 1 gt p.
obračun svojih sposobnosti. Tu so bili J® b‘l0 opazltl se mnogo d 8	Vid 59.60, 2. Lunaček Breda, Ljubija-
Posameznice: 1. Beneš Ivana (TD
77.80, 2. Rovšnik Betka
le	nna71T1 111IM,KU _____________ posameznice:	i. ivinar	(TD gt. PaVel) 77.30, 3. Vidrih Nada
sposobnosti. Tu so bili ® D/10 opazlu 6e “musu 5	Vid 59.60, 2. Lunaček Breda, Ljubija-	Ljubljana VI) 77 20
udarji iz Zasavja, mladi delavci iz hc,!B* usp<*°V- bilo oreaniziran0 na I 59.40, 3. Erjavec Boža, Novo me- <TD LlUbl]ana VD 77'2°' nnogih industrijskih centrov in po-	Tekmova j J	brez sto 59.40, 4. Majer Breda, Ljubljana I
sg dijakov tudi številni zastopniki odlično. Razvija o Se je hitro m brez ^
mečkih aktivov ter društe^	Poljšakom na čelu je v celoti izvršil Članice: TD Celje I 332.60, TD Dom-
V mnogoboju so morali tekmovalci rui >«uui	J	, . . . ..	—5 ^-------
&	svojo dolžnost m želeti je, da bi bila
vsaka tovrstna prireditev organizirana 330.50, TD
312.50,
Mladinci: TD Novo mesto 409.60, 2. TD Maribor I 381.80.
Posamezniki: 1. Karčnik Jože (Novo
Tek je ena osnovnih panog ljudskega mnogoboja
V mnogoboju so morali tekmovalci Poljšakom načelujevcelotiizvml	■Cia	:	^^“r pri Gorici mesto) 85.10, 2. Omeragič Efen (Ljub-
okazati svoje sposobnosti v teku na svojo dolžnost m želeti je, da bi bila «ale_ 331_A TD	Preboldu ljana II - Zavod za fizkulturo) 82.83,
- •	- -	"==*= t™”«*"« or,roditev organizirana 330.50. TD St. Pavei v	j gtrbenc Igor (Novo mesto) 82.10.
KOŠAMKAŠKA EZ GA JUGOSLAVIJE
Ljubljanski Železničar premagal Milicionarja 29:22
_—. __ 1L.UUn.rIrn i x grvcti JD mori inf^PTTl RP VOfi“
v u nisem kolu zvezne kP&narkaskarvo’ mesto, Partizanom iz Beo-Enotnost srečala s kandidatom za p ° državni reprezentanti Loči, grada. V vrstah Partizana igrajo znani a Opatiji. Se bolj izpo-Slarjanovič in Munčan k. so pa tremngu y jgrj v£s	v. vsakem
kratke in srednje proge, v skoku v
daljino, v metu krogle, v preskoku na podoben način, čez kozo in v zletnih prostih vajah.
Člani in mladinci pa so pokazali svojo moč s plezanjem po vrvi.
Vsem tekmovalcem in tekmovalkam širom telovadišča je bilo videti na obrazih najresnejšo voljo doseči kar moči dobre rezultate. Kakor se je tekmovanje razvijalo v najlepšem redu in so vrste disciplinirano korakale od komisije do komisije, tako se je razgibanost in hkrati borbenost tekmovalcev stopnjevala do vrhunca ob neprestanem bodrenju tovarišev, ki so čakali, da pridejo na vrsto. Izredno borbenost so pokazali vsi tekmovalci v teku na srednjih progah, kjer so gest0 na dramatičen način zmagovali najboljši tekači.
V vseh, a zlasti v atletskih panogah so se pojavili posamezniki, ki so presenetili s svojo nadarjenostjo in odličnimi rezultati, pokazalo se je, da
imamo med našo mladino nebroj na-	20 .* 22	sredi polčasa tipičen prvenstven zna-	Zagreb, 29. maja.	Danes popoldne je
darjenih, ki bodo nekoč tekmovali z	P,venstvena tekma. Igrišče Ljube Ser-	čaj. Igralci Milicionarja ki so igrali	bila mkaj odigrana	prvenstvena tekma
velikim uspehom. Na drugi strani pa	ceria- Gledalcev 350. Sodnika: Erbež-	»hura«, dosežejo v naslednjih minutah	zvezne košarkaške	lige mea ljubljan-
Atletski troboj Železničar (Maribor) 5 Trst s Železničar (LpMjana)
pogledu nadkriljeval LjuDijancar . j!v partiZana. Enotnost, ki
8 sr. st	ssmsk;
smola pod košem, da ni mogla uveljaviti svoje taktike.
BdZU23 iio 2r51Zt “ A so bile v Beogradu odigrane kvalifikacijske Od 23. do 25. t. m. SO markašk0 |ig0 Ljubljanski Železničar si
ljanskl vrsti in v menjajočem se vodstvu dosegli svoj zadnji 22 koš. Ljubljančani so v zadnjih minutah zaigrali odlično, predvsem branilca Feguš in Dvoržak, ki sta s svojimi prodori uspešno pretresala koš.
Sodniška miza je bila danes kraj če-stdh nesporazumov, posebno pri merjenju časa.
V predtekmi so se pomerili naši najmlajši. Pionirji Enotnosti so v lepi igri premagali železničarčke.
Maribor, 29. mo ja. Danes je bilo v Mariboru atletsko tekmovanje med ekipami ljubljanskega in mariborskega Železni: carja in Trsta. V tekmovanju so bili doseženi nekateri izvrstni rezultati, zlasti v teku na 100 m, kjer je Hrovatin (Žel. — Mb.) dosegel v ostri konkurenci rezultat. 11:3. Troboj je bil obenem finalno tekmovanje za državno prvenstvo Železničarjev v atletiki. Med moškimi so zmagali Mariborčani s 125 točkami. 2. Ljubljana S6. Pri ženska]: je bil ponovno prvi Maribor s 60 točkami pred Ljubljano, ki je dosegla 30 točk. V troboju je bil vrstni red pri moških sledeč: 1. Že-leznčar - Maribor 156 točk. 2. Trst 142, 3. Železničar — Ljubljana 103. Pri ženskah je bila prva ekipa Maribora s 67 točkami. 2. Trst 64, 3. Ljubljana 37. Izven konkurence so nastopili tudi nekateri atleti Slovenjgradca..
K r o’g la:	1 .Jezernik (M) 11.16, 2.
Frani (T) 10.34. 3. Hlade (Lj) 10.25.
Disk : 1. Hlade (Lj) 32.12, 2. Rudolf (M) 30.92. 3. Cenda (T) 29.22,
Kopje: 1. Hlade (Lj) 37.98, 2. Stanič (M) 36.14.
V i’š i n a : 1. Dimitrovski (Lj) 166, 2. Horvat (M) 162, 3. Jerman (Lj) 155.
D a 1 j i rna : 1. Kučer (M) 6.64. 2. Horvat (M) 6.01, 3. Kopše (Lj) 5.96.
4X100 m: 1. Trst 47.6. 2. Ljubljana 47.8, 3. Maribor 48.3.
fXo ,2eapiV4%i\fdezaOdrKoma40^‘U(2Vr5)
leznharjem 23:22 (18:13) zasluženo priborilo vstop v zvezno ligo.
Tako imamo sedaj Slovenci v ligi dva reprezentanta m sicer rmot» in Ljubljanskega železničarja.
teiezniiar VMeUmer SnTStiSwti5»S S*	•• Mladost 39:27
20 .* 22	sredi polčasa tipičen prvenstven, zna- Zagreb, 29. maja. Danes popoldne je
:i Bodo nekoč tekmovali z Prvpr,,tvena tekma. Igrišče Ljube Ser- čaj. Igralci Milicionarja, ki so igrali pila tukaj odigrana prvenstvena tekma
aehom. Na drugi strani pa ceria. Gledalcev 350. Sodnika: Erbež- »hura«, d°seze^ V	skf fnota^tjo^n domafo Mlidostim
bilo v več primerih videti neza-	nik in Kit.	vodstvo m stalno višajo rezultat. Le z ala je ^asluženo Enotnost z re-
ostno pripravljenost, kar je vzrok, Železničar: Feguš (11), Dvoržak (5), lezničar je. čestokrat zgrešil nasprot- zultatom 39;27 (19:6). a posamezniki, in tudi vrste niso do- \mon (7)t Remic (2), Brdnik (3), Grl- nikov koš in ni mogel, kljub temu, da y prvih minutah igre, ki je bila ena-pole tistih uspehov, ki bi jih lahko, *	(1) Novak, Vozelj, Miler, Kobal, je dal mirnejšo m učinkovitejšo igro, kovredna, je prišlo moštvo Enotnosti v
» bo„= pripravili.	M„,Džulep, 0», Kar.™,, »mm.	SM,. VigtSi ČSS& S
V tekmovanju v vajah na orodju so (g). Canak (2), Dzesi (1), Simic^ Fej- drugem .P	Železničar ie v ppka.zali izredno le^o, požrtvovalno in
lani '	....	....	v-	~	v '	J	"
ŽENSKE:
160 m: 1. Sulčič (T) 14.1, 2. Giarri (T) 14.2, 3. Berčič (Lj) 14.3.
808 m: Putini (T) 2:37.1, 2. Petranl (T) 2:47.5, 3. Kosi (M) 2:54.2, (izven konkurence Lužnik - Slovenjgradec 2:39,2.
D a 1 j i n’a : 1. Berčfi (L) 4.48. 2. Putini (T) 4.26. 3. Divjak (M) 4.60.
’ Tehnični rezultati:	Višina: 1. Kosi (M) 133, 2. Muraus
MOŠKI:	II. (M) 123. 3. Rant (Lj) 123.
110 m zapreke:	1. Venturini (T)
17.2, 2. Gobec (M) 19.5, 3. Chebat (Lj)
28.5.
100 m: 1. Hrovatin (M) U.3, 2. Eram (T) 11.3, 3. Omerzu (Lj) 11.6.
400 m: 1. Viihelm (Lj) 53.2. 2. Hrovatin (M) 53.8. 3. Pelicon (M) 55.3.
1	... .	1 PiovnRo« (T) t 2(1
K r o’g 1 a : 1. Kumer (M) 8.75. 2. Co-leva (T) 8.16, 3. Muraus (M) 7,95, (izven konkurence Sivce — Slovenjera.flec 9.26). nik (M) 25.30, 3. Coleva (T) 24.63.
Disk: 1. Cvetko (M) 26.98, 2. Coleva (T) 26.96, 3. Korošec (M) 24.28.
K o p j’e : 1. Muraus (M) 30.21. 2. To-
(M) 4:31.2, 3. Male (M) 4:31.8.	poln‘k (M) 25't!' f	'iJLib"™" 60 6
5060 m: 1. Zamara (T) 17:21,2, 2. Gra- 4X100 m: 1. Trst 56,4, 2. Marmor 60.6, dišnik (M) 17:22.0. 3. Bavorcin (T) 17:32.6. 3. Ljubljana 6U.
XI) 30.0.	3. JT^IIUVJI	oo.o.
1500 m: 1. Pieroban (T) 4.33,5. 2. Šober
VoIldK \&) j JL/*cai v > / >	J	_ ‘J	L	^ . .v •	^	__________ _-jr	___ ______
' sa Pankovič Ivanovič, Totlič. razburljiva in ostra, Železničar j v tehnično dovršeno Igro. Pri gostih se
KS	°	“°g.r*i°S S',.S i,em, m t, im v m.r.lB- S»?»J »	<»p
rnriem iz Sarajeva.	zaključili akcijo. Z grobo igro jun je 2) Škerjanc (4) Sod:
Igralci ene in druge vrste so začeli naposled uspelo, da so klubovali ljub- j) m Kobali (Zgb).
Uspele teniske dirke IB Partizana
in mladinci nastopili na vseh ijih, v prostih va-
E BiE:H=S SStH mSWM
inke p, s, tekmovale » .laki »ved., 46. U Sarajeva.	_,?™' £ **gJgZgZ£ «TB8»'W “*
a dvovišinski bradlji, na krogih, v	-—'-—
koku čez kozo s prevalom, v prostih a j ah in v vajah s kolebnico, v teku
V	skoku v višino. K vajam na orodju = bilo letos priključeno tudi tekmo-anje v atletiki, kar ga je dvignilo a visoko stopnjo. Tekmovalci so po-azali dokajšnjo izurjenost, vendar bi tli v atletiki pridobili z večjo pred-ripravo mnogo dragocenih točk.
Naslednji dan, v nedeljo, se je pri-elo tekmovanje že v ranem jubru. V mogoboju na stadionu za Bežigra-,om, it vajah na orodju pa na letnem elovadišču v Tivoliju. Ponovila se je Uka prejšnjega dne, le da so tokrat lastopili tekmovalci iz Štajerske, Do-enjske in Primorske. V glavnem je silo opaziti med tekmovalci še večjo sorbenost, kar je bilo očitno zlasti v nnogoboju.
V	VAJAH NA ORODJU JE TEKMOVALO 271 TEKMOVALCEV
D očim se je za to tekmovanje pri-avilo manjše število članov in članic,
;o bili v toliko večjem številu zasto->ani mladinci in mladinke. Posebno jo se izkazali mladinci iz Novega meda, ki so kot posamezniki dosegli z .zjemo drugega, vseh prvih pet me_st.
TD LpMpita H« J® Izfeila prvi dfnšt¥®al nastep ¥ Sl®¥€siip
jor Franjak, Zagreb) 2:45.2,	2. Olga
pf (podpor. Sardanovič, Ljubljana) 2:51.5; N| V. »mesta Ljubljane«; 1. Olko (Lipej, Dobova) 2:43.3, 2. Pristojna (Štuhec, 1 Maribor 2:45.5; VI. »Kluba Partizana: 1. Zora (Prešeren, Ljubljana) 2.15, 2. Tidir (Klašnja, Zagreb) 2.22. VII. »Mladost«: 1. Lopov (Vavpotič, Lukavci) 3:08, 2. Pristojna (Hercog, Maribor) 3214; VIII. »Zveza pionirjev«: 1. Fortuna (Herman, Celje) 1:31, 2. Ponosni (Rudež, Ljubljana) 1:32, 3. D j oko (Zan, Ljubljana); IX. Galopska za konje JA in NM: 1. Skender (Kobe, NM, Ljubljana) 2:30, 2. Duga (vodnik Bezeljak N. M. Ljubljana); X. Tolažilni handi-cap 1. Finduca (Kržišnik, Radomlje) 3:41.3, 2. Naduška (podp. Florjančič NM, Ljubljana) 3:44; XI. Concours Hi-piyue (prepone) JA, Zagreb: 1. Trajko (st. vodnik Damjanovič) 1:06, 2. Vera (podp. Markovič) 1:17.1; XII. »Naša vas«:	1. Zargo (Baumgartner, Celje
1:55, 2. Cveto (Jamnik, Ljubljana)
„ __________ ___„	„	T i. 1:55.1; XIII. dvojna dirka JA Zagreb:
,a vseh prvih pet mest. LJUBLJANA, 29. maja. Kako veliko »mesta Ljubljane«; 1. Olko {voz q l Beda.Vera (pp. Gligorjevskl — pp. asti se je odlikoval Karčnik	Jože,	zanimanje je za konjski	šport, se je	pej) povprečni kilometrski cas •	Markovič) 1:05.8>	2.	Trajko—Djurko
ie dosegel visoko oceno 85.10	točk,	lahko opazilo na današnjih dirkah SD	2. P^tojna ®rc.og’1 MQidb ^ (IIojs,	(st. v. Senjug - st.	v. Damjanovič)
čim je članu aktiva Ljubljana II iz Partizana iz Ljubljane, ki je priredil II. Kmevka dirka. •	(jamnik. 1:48-4: XIV- »Dirka kmečkih zadrug«:
"za fizkulturo, tov. Omeragi- na stadionu SSD železničarja prve Ljubljana 2.28.0, 2 Cveto^(Jamrn^ ^	(Podboršek) 4;24, 2. Sara (Dol.
uspelo prehiteti naslednjega	Novo-	letošnje konjske dirke v	Ljubljani	Djubljanl )	r5.	(Zavrat-	ničar) 4:26.5; XV. dvovprežna dirka: 1.
»ščana za 0 50 točk	Dirkam je prisostvovalo	preko 25.000	kmetijstvo LHb. t. i 1“ ^™ (KrŽuš-	Pristojna—Fali Udri	(Makovec, Lu-
escana za u.ou iock.	dedalcev med njimi zastopniki vlade, mk, Ljutomer) 1:47, 2. Fmduca (Krzu-	J	Finieton—Lodov
Pri mladinkah so se posebno odh-	JA.	nik, Radomlje) 1:47.6; IV. Galopska z	L°P0/
vali vrste TD Maribor I, St. Pavla J ql^iilfcl, rP71lltati so	_
hrbtni progi pa bo sestava naše reprezentance najtežavnejša.
Kakšni so izgledi naših plavačev? ^_____________ V crawlu, zlasti na srednjih in dolgih
Teden dm „„ ie IM, od »-= I« P™f>. =.»««» m Meden,Ml «W
3T POSAMEZNICA JE V MNOGO-	mB|„,rodne plavalne »med,- ” ‘g,,( “ t'0	” “0)S Koppei. do borbe verjetno najbolj irenacene.
3JU DOSEGLA TERSEK MIMI — tve. prihodnjo soboto in nedeljo se guotin (100 m 200 m Prsno), k pp	v bodo v hrbtnem slogu
> «ui POČNO ŠTEVILO TOČK 6os„	, Za.rebn -«»-===-»-« ™m N.»ak««lm «*»>£»	"«'",d-t«H,=W=, L",,5'?".
V mnogoboju je med mladinci do- Jugoslavije m Avstrije. Avstrija	‘v ’. Bohuslav Koppeistat- žejo vse prognoze »na papirjih«, da
gla prvo mesto ekipa celjske gim- spada po kvaliteti med drugorazredna m	’	y’(4®20gm prost0R skoki bodo naši reprezentanti zaključili sre-
;zije s 404.60 točkami. Med posa- moštva vendar ™a v voh r pre- fvo-“	water- Čanje v svojo korist.	P. M.
ezniki pa se je odlikoval študent zentanc, n ka^ po amezmkov.^k^so	^ sestavijajo: Reih!, Di.
^ ***« »,r «—*• dijaki dosegli n.Jboljia me«. Kol “j‘J, ”' ™e«o Jugoalovanika reireienlanca sicer
KjSS %£rSMSSS«
L,„»
;eno 67.50 točk. Drugo meso si	ki bo nastopila v Za- zaradi netreniranosti Cererja zasto-
LVm L-°«e «D Cel™ro K ji K«? To V Lo“ 1» Heier <1H m oaia verjetno Barbieri ,= Las* d,
Telovadna društvo Ljubljana II. je v soboto zvečer priredilo na svojem telovadišču na Taboru svoj društveni telovadni nastop, ki je bil obenem prvi letošnji nastop te vrste v Ljubljani. Program je obsegal štirinajst točk, od katerih so bile nekatere prav odlične in tudi dokaj skrbno pripravljene. Posebno očitna je bila množična udeležba pionirjev in mladincev obeh spolov, kar dokazuje, da vodstvo društva pravilno pojmuje svojo nalogo, ki naj bi bila, zajeti kar moči širok krog svojih članov za sodelovanje v splošni telesni vzgoji. Prav iz tega stališča zasluži društvo vse priznanje navzlic posameznim točkam, ki se jim je poznalo, da niso bile dovolj skrbno pripravljene.
Kot prva točka je bil na sporedu pozdrav zastavi in mimohod, nakar je prikorakalo na telovadišče 96 pionirjev, ki so izvedli vaje s palicami. Za njimi je nastopilo prav tolikšno število pionirk z obroči s posrečenim in dokaj učinkovitim sodelovanjem mlajših pionirk. Sledili so simultani preskoki pionirjev čez šest koz, ki bi mogli uspeti mnogo bolje če bi pionirji ne preskakovali orodja na šir, kar je bilo za njihovo znanje očitno pretežko.
V naslednjih točkah so nastopale mladinke z letošnjimi prostimi vajami, dalje mladinke z dvojnimi različnimi vajami s kiji, pionirke v tekmovalnih igrah in takisto mladinci. Posebno zanimanje ie vzbudilo pri gledalcih vlečenje vrvi, kjer je med štirimi vrstami zmagal aktiv Fizkulturnega maga-cina. Za prostimi vajami mladincev je nastopilo osem vrst članov, mladincev
in mladink, ki so pokazali svoje znanje v vajah na orodju, v lahki atletiki in boksu. Posebnega priznanja so bili deležni mladinci s svojimi drznimi vajami na krogih v gugu ter vrhunski telovadci v vajah na konju.
V posebni točki so pokazali svoje znanje vrhunski telovadci na drogu in bradlji, mladinke na dvovišinski bradlji in mladinci v talni telovadbi. Posebno so se odlikovale tokrat mladinke, pa tudi mladinci so s svojimi tveganimi salti in premeti želi navdušeno priznanje. Kot zadnji so nastopili člani z dr. Murnikovimi prostimi vajami, ki so jih dokaj iepo in skladno izvedli. Avtor je s temi svojimi najnovejšimi vajami (za množične nastope) ponovno dokazal visoko umetniško sposobnost. Vaje so tako fiziološko, kakor tudi estetsko v vseh pogledih nenadkri-Ijive, »lasti pa se odlikujejo v silni razgibanosti, močnem zunanjem izrazu in kar je posebnega poudarka vredno, v nepretirani težini posameznih gibov.
Številno občinstvo je doživelo prijeten večer, nastop sam pa je v celoti dosegel svoj namen. Kakor že rečeno bi z nekoliko skrbnejšo pripravo, zlasti v pristopih in odstopih telovadcev, nastop mogel doseči še večji uspeh. Tudi razsvetljava telovadišča je bila mnogo .prešibka, kar je zlasti motilo telovadce na orodju, gledalci pa so bili prikrajšani za še večji športni užitek.
Želeti bi bilo, da bi tudi druga društva s podobnim prijemom pokazala sadove svojega dela.
, Celja I. Kot posameznice so se veljavile v ostri borbi Belež Ivana m Maribor I) z 77.80 točkami, ki sledita z neznatno razliko Borštni-ova (TD St. Pavel) in Vidrihova ED Ljubljana VI)
i 1; t IV raloDSka z kavči (4:44.5, 2. Finjeton-Lopov (Za-judskih oblasti in JA.	nlk' Kadom je)> -' ’ ' p bi (ma_ vratnik, Ljutomer) 4:50.
Tehnični rezultati so bili: 1. dirka zaprekam, z JA m NM. 1. Pubi lma
Pred plauaanivn dvolfotem Sugostavtia »
E, slovenska nogometna liga Železničar : Sobota 2 : G
Ljubljana, 29. maja. V današnji in hkrati zadnji tekmi za slovensko nogometno prvenstvo se je na stadionu Odreda ljubljanski železničar srečal z
moštvom Sobote, katerega je v nezanimivi igri železničar zasluženo premagal in s tem postal republiški prvak Slovenije.
V pojasnilo k temu navajamo, da sta bili po sklepu nogometne zveze Jugoslavije tekmi z Nafto, ki se je končala 3:2 in s Kladivarjem 4:3 v korist Železničarja, verificirani, tako da so železničarji s to odločitvijo postali ponovno pretedenti za prvo mesto.
Odločilnega pomena ie bila današnja tekma, v kateri so si Ljubljančani z zmago dokončno uvrstili na prvo mesto z 22 točkami ored Rudarjem, ki jih ima 20. Igra je bila zanimiva le na trenutke, medtem ko je bilo večji del tekme opaziti premalo odločnosti, netočno podajanje in brezsmiselno tekanje po igrišču, zaradi česar so zlasti Ljubljančani zapravili več ugodnih priložnosti za. gol. Omenjene pomanjkljivosti, ki so. lahko rečemo značilne za vsa slovenska nogometna društva, so napravile igro nezanimivo. Pri domačem moštvu je edino zadovoljil Raz-
bornik II in ožja obramba, pri gostih pa vratar, levi krilec in desna zveza. Za železničarja sta bila uspešna Raz bornik II in hrber. Pred približno 1590 gledalci je sodils tekmo Doberlet iz Ljubljane.
V I. skupini slovenskega nogometnega prvenstva bo prihodnji teden odigrana edina in preostala prvenstvena tekma med Soboto in mariborskim železničarjem, nakar bomo objavili zaključni vrstni red udeležencev te skupine.
Risdaa* (Trbovlje) s Železničar (Maribor) 2 :0
Maribor, 29. maja. Danes je bila tu odigrana tekma za mladinsko prvenstvo Slovenije med Rudarjem in Železničarjem iz Maribora. Zmagal je tesno Rudar z rezultatom 3:2. V prvem polčasu je bil Rudar v r ahli terenski premoči. V drugem polčasu pa je moštvo Železničarja dobro zaigralo, vendar ni moglo odločiti tekme v svojo korist.	Rigelnik
Po vsej državi je na 70.000 km dolgi poti 350.000 tekačev
prinesio maršalu Titu plamteče pozdrave delovnega ljudstva
V Sloveniji je nosilo štafeto 19.650 fizkuliurnikov, ki so preiakSi 4S70 km En prinesli 1181 pozzdravnih pisem
V sredo popoldne so prispeli v Beograd zadnji tekači vseh štafet, ki so prinesie maršalu Titu iz vseh krajev naše države čestitke k njegovemu rojstnemu dnevu in zaobljube delovnega ljudstva Jugoslavije, da bo kljub napadom in klevetam Kominforme še bolj vztrajalo v borbi za izpolnitev našega petletnega plana in izgradnjo socializma. Povsod, kjer so letos šle štafete, je ljudstvo spontano dajalo duška svojim čustvom in mislim. Na desettisoče pozdravnih pisem in raso-lucij, prekrasna in z vso ljubeznijo izdelana spominska darila ter štafetne palice, svečani mitingi v vsaki večji vasi, ogromne manifestacije v mestih in industrijskih centrih, navdušeni sprejemi in pozdravljanje tekačev, katere je ljudstvo obsipalo s cvetjem in še na tisoče raznih primerov ljubezni našega ljudstva do maršala Tita nam zgovorno in neizpodbitno dokazuje, da so jugoslovanski narodi trdno odločeni vztrajati na poti, po kateri jih je vodila slavna Komunistična partija Jugoslavije na čelu z maršalom Titom v borbi za svobodo in po kateri jih danes vodi v lepšo bodočnost, v socializem.
ŠTAFETA MLADIH TRZISKIH PLANINCEV
Ko se je spustil z vrha Triglava prvi plezalec s štafetno palico, ki nosi pozdrave maršalu Titu, se je skoraj Istočasno spustila z vrha Storžiča'tro-jila pionir.iev-pi upravnikov alpinističnega odseka PD Tržiča, noseč majhen cepin, v katerem so pozdravi mladih planincev tržiškega kota našemu maršalu.
Že v petek zvečer so se povzpeli do bivaka v storžiških stenah (1750 m). Tu so prenočili, zjutraj pa so se podali po Kramarjev! smeri na vrh Storžiča (2132 m), štafeta je potekala z vrha po škarjevem robu do škarjevih peči (1802 m). Od tod so mladi pio-onirji hiteli mimo spomenika žrtev storžiškega plazu 1. 1937 in mimo kraja, kjer so padle naše prve žrtve v narodno - osvobodilni borbi. Pri koči pod Storžičem (1150 m) jih je čakala prva predaja, V lahnem drncu so se spuščali mimo gradiličča nove koče do dna senožeti, kjer jih je čakala druga predaja. Po gozdnih poteh In stezah so hiteli pionirji mimo pridnih drvarjev, ki so jih živahno pozdravljali, do Sleparsko vasi. čez zeleneče planinske travnike in pod cvtočiin sadnim drevjem so hiteli neutrudni pionirji mimo koč naših gorjancev skozi Gornji in Spodnji' Lom in še po par predajah
nirjev in Narodne Milice, z Vurberga in Velike Nedelje, iz različnih krajev in vasi. Pozdravil jih je sekretar Okrajnega komiteta KPS tov. Lovro Grden.
»Tovariš Tito, čestitamo ti k rojstnemu dnevu in obljubljamo ti...«
Telovadna akademija v luči žarometov, tisočglava množica gledalcev ploska, a drugi dan zjutraj poneso za-drugarji iz Osojnikove zadruge pri Ptuju pozdrave tovarišu Titu.
Štafeta je krenila proti Ljubljani.
Do Strnišča spremljajo tekače oficirji in podoficirji JA na konjih. Delavci sprejmejo štafeto v Strnišču pred velikanskimi halami in ji izroče pozdrave za tovariša Tita. Mladinci so posuli cesto s svetjem in preko njega hite tekači proti Pragerskemu čez Dravsko polje. Tekača s štafetno palico spremljajo drugi. Mladinec Lavra Peter se ne more odvojiti in teče skoraj 10 km daleč...
Pred Slovensko Bistrico prevzame štafetno palico 46 tekačev, a ljudstvo jih pozdravlja, jih hoče ustaviti, toda
Zemljevid prikazuje pot Titove štafete z vrha Storžiča v tržiškem okolišu
prispeli v dolino. Na glavnem trgu so počakali štafeto z vrha Ljubelja. Nato so io .prevzeli z ostalimi štafetnimi palicami nagi najboljši športniku olimpijci m udarniki ter jo ponesli dalje.
OD OSOJNIKOVE ZADRUGE DO LJUBLJANE
Na tribuni so se postrojih tekači, ki so prinesli pozdrave delovnega ljudstva iz Ptujskega okraja. Štafete iz Ormoža, Središča, Žetal, štafeta pio-
mudi se, daleč je še do Ljubljane. Dalje, od tekača do tekača, iz roke v roko potuje lepa štafetna palica s pozdravi najboljše slovenske kmečke obdelovalne zadruge. Pred leti je bilo tam zanemarjeno posestvo, danes — lepo obdelane plantaže breskev, polja in sadovnjaki. Težko je bilo delo in tudi danes ni lahko, toda mi delamo zase, gradimo nekaj lepega in Ti nas vodiš, maršal Tito. Vodi nas naprej, mi ti sledimo.
V	Konjice spremlja tekača s palico 30 mladincev. Na trgu manifestacija in 30 tekačev nosi pozdrave Konjiča-nov proti Celju.
Ob cesti levo in desno se vrste vasi. Kmet na polju se vzravna in z roko pozdravlja štafeto, stara mamka se smehlja in vrže drobno cvetlico pred tekača. V Frankolovem pada dež cvetja na tekače in v. Vojniku se 120 pionirjev vsuje za njimi. Cvetje, cvetje. Pionirji tečejo, kolikor morejo in le počasi odpada drug za drugim. Prekratke so noge, premajhni so še, a štafeti se mudi. Zakaj ne ostanejo samo malce med nami, tako radi bi jim povedali, kaj naj sporoče našemu Titu.
Pred Celjem se pridruži štafeti 10 konjenikov, kf jo spremljajo skozi Celje, vse do Sent Petra. Kolesarji vozijo za tekačem in včasih ta med množico spremljevalcev kar izgine.
V	Celju gost špalir. Ljudstvo pozdravlja 100 tekačev, ki neso štafetne palice s pozdravi pred balkon Mestnega ljudskega odbora. Manifestacije, vzkliki, zastave in cvetje. V Celje smo prispeli predčasno, toda ne moremo se tako hitro ločiti in z lOminutno zamudo krene štafeta v spremstvu konjenikov proti Sent Petru, v Savinjsko dolino.
V	vsaki vasi špalir mladine, pionirjev in kmetov. Na tekača, ki ne teče nikdar sam, a v vaseh se mu pridruži tudi do 20 in več spremljevalcev in kolesarjev, povsod pada cvetje. Za 'nami je Sent Peter. Petrovče, bliža se Vransko in predaja palice je vsakih 50 m Prevzamejo jo mladinci in pionirji, po trije in več hkrati.
In zopet, cvetje. Cvetje ob poti in cvetje v Vranskem, kjer ga 200 ljudi posipa po cesti, po kateri teče štafeta.
V	Blagovici jo spremlja 10 pionirjev, po pet na vsaki strani ceste, v telovadnih krojih in z odrednimi zastavami. Na Trojanah slavolok in mladinci v krojih sprejmejo štafetno palico.
Ob tekaču teče mladinec. Neutrudno od predaje do predaje, v lepem ritmu teka. Predaje so hitre, zakasnili smo, treba se je podvizati, a hiter tempo ne ovira mladinca. Tako teče z vrha Trojan daleč v dolino, 8 kilometrov in potem zopet in zopet. Ta dan je gotovo pretekel 15 km. Klemenc Miro je doma iz Studa, kmečki fant in štafeto hoče spremljati čim dalje.
V	Krasni se tekačem zopet pridružijo pionirji, 20 jih teče z zastavami in šopki cvetja v rokah.
Palico prevzame Orehek Jože, 40 let je star, a teče kot mladinec.
»Brez mene že ne bodo tekli,« pravi in si briše potno čelo.
Tekača s palico spremlja neutrudna Kržan Albert iz Vihan. Noče zaostajati za Klemencem in pretekel je gotovo že 7 kilometrov brez oddiha, a palico si predajajo vsakih 100 metrov mladinci, pionirji, člani in članice, starejši in mlajši.
Poglejte tega pionirja! Visoko, je dvignil palico in korak drži z mladinci čeprav je šele 10 let star in jim sega komaj do pasu. To je mali Trstenjak Niko iz Privoja. mlad in vnet fizkul-turnik.
Kolesarji neutrudno spremljajo štafeto. Bližamo se Domžalam. V trg priteče 50 tekačev in pozdravi jih množica ljudstva.
Na poti smo proti Ljubljani. Vedno bolj se bližamo St. Jakobškem mostu.
V	avtomobilu skoraj ni prostora za vse štafetne palice z voščili, -ki so jih
pisali v neštetih vaseh tovarišu Titu. Palice so lepo izdelane. Drobni narodni ornamenti krase palico Osojnikove zadruge .lipovo listje ovija kovinsko palico zlatarske zadruge v Celju. Nekatere so lesene, druge iz različnih kovin — od aluminija iz Strnišča do bakra in jekla. Nekatere so preproste — poslali so jih pionirji iz naših vasi, toda vse povedo isto, vse služijo istemu namenu: »Pozdravite nam tovariša Tita!«
Na mostu so prevzeli štafetne palice Ljubljančani. Ponesli jih bodo pred Narodni dom, kjer čaka tekače desettisočglava množica, mladine, fizkultur-nikov, delavcev in meščanov.
Klici, manifestacije, pozdravi, vse to se prelije v mogočen vzklik: Tito, s teboj smo se borili, s teboj gradimo socializem, vodi nas v lepšo bodočnost, mi ti zaupamo in sledimo ...
TRIUMFALEN SPREJEM V BEOGRADU
Na ulicah glavnega mefta naše domovine so se v sredo popoldne pričele zbirati ogromne množice ljudstva, ki so pričakovale prihoda štafet. Trg Republike, kjer je bila tribuna, je bil ves v zastavah in okrašen z velikimi slikami tovariša Tita ter s transparenti: »Ni težav, katerih ne bi premagali pod vodstvom Komunistične partije in maršala Tita!«, »Čestitamo k rojstnemu dnevu maršala Tita!«. »K novim zmagam v tretjem letu petletke!«.
Točno ob 17. uri so ob zvokih fanfar prispeli pred tribuno nosilci štafet, katere je lEOtisočglava množica sprejela z navdušenim vzklikanjem in skandiranjem: »Tito — Partija!«, »Mi smo Titovi — Tito je naš!«.
Na galvni tribuni so bili zbrani sekretar mestnega partijskega komiteja Srbije za Beograd tov. Rato Dugonjič, skeretar CK LMJ tov. Mile Neoričič, podpredsednik IOLO Beograda Marko Mizetič, zastopniki dasovnih organizacij, JA in ljudske oblasti.
Po prihodu nosilcev štafet je bilo slovesno zborovanje, na katerem Je govoril predstavnik IO LF Beograda tov. Momir Beškovič, predstavnik JA generalni major Ratko Vujovič, zastopnik CK LMJ tov. Dušan Stabac in v imenu Fizkulturne zveze Jugoslavije tov. Miša Favičevič.
Po končanem zborovanju so krenili fizkuiturr.iki ob burnem navdušenju in pozdravljanju ljudstva k Belemu uvo-ru, kjer so predali štafetne palice maršalu Titu.
ODGOVOR MARŠALA TITA NA POZDRAVE IN ČESTITKE
Ob sprejemu nosilcev štafetnih palic je imle maršal Tito naslednji nagovor:
Tovariši in tovarišice, mladinci in mladinke!
Najprisrčneje se zahvaljujem mladincem in mladi nkam, ki so prinesli z vseh strani pozdrave in čestitke naših narodov, prav tako pa tudi vsem udeležencem in organizatorjem te velike štafete.
Ob tej priložnosti bi rad izrazil svojo globoko hvaležnost vsem narodom in vsem delovnim ljudem mest in vasi naše države za zaupanje, ki so ga po vas, po naši mladi generaciji izrazili v svojih čestitkah in pozdravih. To govori, da imajo - narodi Jugoslavije, vsi naši delavci v tovarnah, na vseh gradiščih, v mestih in na vasi, zaupanje v mene in moje najbližje sodelavce, da imajo zaupanje v pot, po kateri korakamo, in verujejo v zgraditev socializma, kajti ti pozdravi izražajo vsi enako globoko vero, da gremo
Tekme za atletski c up FLR Jugoslavije
Atletska ssmm e
Frloška ekipa Mlatiasii
V polfinalnem tekmovanju za cup FLRJ sta se včeraj v Celju srečali moški ekipi Mladosti iz Zagreba in celjskega Kladivarja. Tekmi je prisostvovalo rekordno število gledalcev — nekaj nad 4000. Deževno vreme je precej oviralo potek tekmovanja. V tekmovanju je zmagala Mladost z 72 in pol: 58 in pol točkami. Pri. zadnji disciplini. štafeti 4krat 100 m, je bila ekipa Kladivarja diskvalificirana, ker je pri prvi predaji štafete tekmovalec prekoračil črto, sicer bi Kladivar zmagal z eno točko razlik.e
Kljub dežju so doseženi zelo dobri rezultati, med njimi dva najboljša rezultata po osvoboditvi v Sloveniji. Na 3000 m je Hanc tekel v času 8:51.4. a v metu krogle je Knefler dosegel rezultat 12.58 m.
TEHNIČNI REZULTATI:
100 m zapreke: 1. Srp (Mladost) 16 6, 2. Zupančič (K) 17.4. 3. Hohnjec (K) 17.9. 4. Kršlak (M) 21.0.
100 m2 1. Horvatič (M) 11.6. 2. Hohnjec (K) 11.7, 3. Spaniček (M) 21.9, 4. Petauer (K) 12.0.
1509 m: 1. Hanc (K) 4:08.4. 2. Ferluga (K) 4:08.8. 3. Košuta (M) 4:11.0, 4. Šušteršič (M) 4:12.2.
poSnem razmahu
premaya!a Eibdisar
Disk: 1. Golc (K) 40.57, 2. Marčelja (M) 40.35, 3. Peterka (K) 39.58, 4. Ga-iin (M) 36.25.
400 m: 1. Zupančič (K) 52.3, 2. Kopitar (K) 53.1, 3. Kraljevič (M) 54.1, 4. Stimac (M) 55.6.
Krogla: 1. Galin (M) 12.90, 2. Knefler (K) 12.58,	3. Golc (K) 11.94,	4.
Marčelja (M) 11.53.
3000 m: 1. Hanc (K) 8:51.4, 2. Kotnik (M) 9:00.0, 3. Steiner (K) 9:28.0, 4. Ko-drin (M) 10:28.2.
Skok v daljino: 1. Urbič (M) 6.72. 2. Zagorc (K) 6.50. 3. Crepinšek (K) 6.31, 4. Zerknv (M) 6.21.
Kopje: 1. Urbič (M) 60.80, 2. Marče-lja (M) 52.16, 3. Rojc (K) 49.50, 4. Mlakar (K) 46.44.
Skok v višino: 1. Zerkov (M) 1.80, 2.-3. Kršlak (M) in Zagorc (K) 1.70, 4. Debeljak (K) 1.70.
Skok s palico: 1. Roča (M) 3.20, 2. Marčelja (M) 3.00, 3. Glavač (K) 2.85, 4. Stoki a (K) 2.50.
Štafeta 4x100 m: 1. Mladost (Spal-mer, Horvatič, rSp, Urbič) 45.9. 2. Kladivar (Hvala, Hohnjec, Petauer. Zupančič) diskvalificiran.
Končno stanje: 72 in pol: 58 in pol.
Visoka zrna«*« ntletšn« lilada varia nad M|nrfosf!o 66:38
Dvoboj se je vršil istočasno z dvobojem Crvena Zvezda : Zagreb na igrišču SD Zagreba in mu je prisnsvo-valo okoli 800 gledalcev. Ze takoj po prvi točki, skoku v višino, kjer je zmagala Ivanka Knezova z doseženo višino 146 cm. katero je dosegla v prve mskoku (pričela je skakati pri 135 cm, nadaljevala 140, 145 in 146 vse v prvem skoku), je prišla ekipa Kla-lepa je bila-eintaxrdgovcumlhwyumI divarja v vodstvo, katerega je od panoge do panoge povečevala. Zlasti lepa je bila borba tekmovalk r.a 100 m, kjer je mlada Petauer jeva izgubila borbo le zaradi neizkušenosti. Vendar doseženo drugo mesto, le za desetinko za rekorderko Butinjo, dru-
Stran 2
štveno sotovarišico Posinekovo in tekmovalke Mladosti Sumakovo, je zanjo velik uspeh, Tek 80 m čez ovire je prinesel dvojno . zmago Kladivarjevi ekipi, prav tako skok v daljino in met kopja. Od rezultatov, razen omenjenih, je treba zlasti povdariti uspeh Posienkove v teku 80 m čez ovire, kjer je z rezultatom 13,4 dosegla najboljši letošnji rezultat v FLRJ, dalje 140 cm v skoku v višino iste tekmovalke, met kopja 33,45 m Reharjeve in rezultat štafete 4 X 100 m 53,2 sek, kar je najboljši letošnji rezultat. S to zmago se je ženska ekipa Kladivarja plasirala skupno z ekipo Spartka in Crvene Lvezde v finale Atletskega kupa, ki se bo vršil 5. junija v Beogradu.
Tehnični rezultati:
Skok " višino: 1. Knez Ivanka (K) 146; 2. Šumak Milica (M' 140; 3. Po-
šinek Vera (K)	140. 39 m zapreke:
1.	Posinek Vera (K)	13,4; 2. Knez
Ivanka (K) 13,8. Met diska: 1. Medveš Silva(K) 32,98; 2. Oreškovič Biserka 32,60. 100 m 1. Butia Alrna (M) 13,5;
2.	Petauer Poldka (K) 13,6; 3. Posinek Vera (K) 13,6; 4. Šumak Milica (M) 13,8. Daljina: 1. Knez Ivanka (K) 4.87; 2. Petauer Poldka (K) 4,84. Kopje: 1. Rehar Fani (K) 33,45; 2. Deržak
Slava (K) 31,35. 800 m: 1. Repovž Milica (K)	2:32,8;	2. Zadrovec (M)
2:32.9; 3. Bebar Ančka (K)	2:37,2.
Krogla: 1. Deržek .Slava (K) 11.25; 2. Kleiner (M) 10,05; 3. Majcen Milka fl<) 9,80. 4 X 100 m: 1. Kladivar (Knez, Majcen, Posinek, Rehar) 53,2; 2. Mladost 53,4.
Končno stanje: Kladivar : Mladost
66:38.
Mladinski atletski miting na Jesenicah
Na Jesenicah je vladalo v atletskem življenju po osvoboditvi precejšnje mrtvilo. V zadnjem času pa se kažejo tudi v tern pogledu spremembe. Lahko rečemo, da smo storili prvi korak k vzgoji atletskih kadrov, k populariziranju najlepšega letnega športa — atletike. Novi načelnik atletskega odseka tov. Rosenstein je pravilno prijel za delo. V našem industrijskem revirju je mladina masovno koncentrirana v gimnaziji, v metalurški šoli in na delovnih mestih železarne. Vpeljati te mase mladine na igrišča, to je cilj novega vodstva in td je vodstvu uspelo na prvem mitingu v vsakem pogledu. Preko petdeset nastopajočih mladincev in mladink je pokazalo vso pripravljenost sodelovanja v atletiki. Vsa ta mladina želi udejstvovanja, želi pokazati svoje sposobnosti čakala pa je dolgo na sposobne ljudi, ki bi jo znali zajeti in organizirati. Tekmovanje je bilo izvedeno kot troboj in sicer v teku na 100 m. skok v dalj in met bombe. Od vseh raznih masovnih zbirališč naše mladine je bilo pripuščenih k tekmam le del mladine, kajti vseh ne bi bilo mogoče oceniti, zaradi pomanjkanja sodnikov. Toda že iz tega števila nastonajočih se je pokazalo več talentov. katerim bo treba posvetiti vso pažnin. Upoštevati je treba, da so nastopili vsi bjrez predhodne vadbe, to jim je bil prvi trening in mnogim prvi nastop.
Tehnični rezultati: MLADINCI:
Tek 180 m: Terseglav Franc 12.9, Pšenica Janko 13, Odar Otmar 13.1.
Met bombe: Pufer Mirko 67 m. Odar Otmar 53.50. Kardoš Vinko 53.
Skok v daljino: Stular Drago 5.42, Pšenica Janez 5.30. Ažman Franc 5.
MLADINKE:
Tek SO m: Torkar Mariia 9.5, Baloh Cilka 9.5. Omete Ladiea 10.
Met krogle: Omeic Ladiea 7.82. Nus-dorfer Ida 7.57, Baloh Cilka 7.26.
Skok v daljino: Omejc Ladiea 3.65, Torker Marija 3.62, Praprotnik Danica 3.31.
ČLANI:
100 m: Legat Ppier (2.6, Sodja Ivan 12.R. Hafner Jože 12.9.
Skok V daliino:	l egat Peter 5.69,
Brun Dušan 5.13. Hafner Jože 5.1-.
f.-Tpt bombe: Hafner Jože 57.no, Legat Peter 51. Sod ia Ivan 46 00
Tek ISO? m: Milovanovič 4:32.8. Klinar 4:52.0, Kapus Jože (mladinec) 4,53/
L/ranar (mladinec) 5:01, Br o:28, Cufer Mirko (mladinec) 5.43.
Otvoritveno atletsko tekmovanje v Idriji
V četrtek je priredilo Š. D. »Rudar« v Idriji otvoritveno atletske tekmovanje, ki je pokazalo, da je v Idriji dovolj mladega kadra, ki bo nadomestil stare atlete. Močan naliv je precej vplival na rezultate. Tkmovanja se je udeležilo skoraj 70 tekmovalcev, večinoma mladine. Nekaj tehničnih rezultatov :
Mladinci — krogla: Jurjavčič Jože 9,85; tek 60 m: Poljanec Ivo in Šinkovec Janko 8,1 : skok V daljino: Šinkovec Janko 6,41.
Mladinke — krogla kg: Kovačič Marija 7,70; daljina: Poljanec Mira 8,9(5; tek 60 m; Klemenčič Meta. in Poljanec Mira 9,5.
Tekmovanje je ponovno pokazalo nujno potrebo, da merodajni forumi posvetijo vso pažnjo gradnji novega štadiona, ki je sicer projektiran, z delom pa se še danes ni začelo.
Logar Srečko
Okrajno prvenstvo v odbojki na Jesenicah
V nedeljo, 8. maja je bilo na Jesenicah okrajno prvenstvo v odbojki, na katerem je nastopilo šest ekip, od teh tri z Jesenic. Končni rezultat prvenstva je naslednji: 1. SD Prešeren, 2. SD Gregorčič, 3. TD Kropa, 4. gimnazija Jesenice, 5. TD Jesenice, 6. TD Gorje.
Ekipa SD Prešeren je tudi letos sigupo zmagala. Drugo mesto je zasedlo moštvo SD Jesenice, toda s pokazano igro ni zadovoljilo gledalcev. Tretje mesto so zasluženo osvojili mladinci iz Krope. Dijaki gimnazije z Jesenic so dokazali, da v tej igri dobro napredujejo. Predvsem pa je treba pohvaliti fante iz Gorij, katerim je bil to prvi nastop in jim bo to, kar so videli, pripomoglo k nadaljnjemu napredka.
Zdravka Močnik, član CK LMS predaja v Beogradu štafetno palico LR Slovenije maršalu Titu
zmagovito nasproti popolni zgraditvi naše lepe socialistične domovine.
Velika je »čast in ponos uživati zaupanje takih narodov, kakršni so naši, velika je čast in ponos služiti takemu ljudstvu, ki je prišlo v tako kratkem času v tako velikanski večini do spoznanja, da je samo socialistična ureditev, samo socializem rešilna pot za uresničitev boljše in srečnejše bodočnosti vseh delovnih ljudi naše Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Tovariši in tovarišice! Ob te J priložnosti lahko samo še enkrat poudarim, še enkrat obljubim, da ne bomo šte-dili niti jaz niti mi vsi z nikakim trudom in nikakimi žrtvami, da bi upravičili zaupanje, ki so ga jugoslovanski narodi izrazili s to štafeto našemu partijskemu in državnemu vodstvu.
Naj živi naša Federativna ljudska republika Jugoslavija!
Naj žive narodi Jugoslavije!
Kako je z orodno telovadbo
svetu
Med najmočnejše zastopnike orodne telovadbe spadajo nedvomno Švicarji, ki drže svoj primat čvrsto v rokah že več desetletij zaporedoma in tudi ne kaže, da bi jim ga v doglednem času kateri drugi narod Iztrgal. Kakor vsako leto imajo tudi letos Švicarji zelo bogat program mednarodnih, medmestnih in raznih drugih tekem ter dvobojev. Prvo mednarodno srečanje so-imeli letos 15. januarja v St. Gaile-nu, kjer je 'njihova državna reprezentanca z visoko razliko 293.40 : 274.6.75 porazila) avstrijsko reprezentančno ekipo. 27. marca je bilo v Luzernu zaključeno državno prvenstvo posameznikov, kjer je 35 letni Marcel Adatte za 10 stotink porazil sigurnega favorita Josefa Stalderja. Adattejeva zmaga je bila ogromno presenečenje, saj Adatte
ni bil lani niti član ’ švicarske olimpijske vrste, kljub temu, da je eden najboljših telovadcev in je od 1. 1939 dalje na državnih prvenstvih stalno
Cehi so imeli letos v januarju dvo boj s Poljsko. Češko vrsto so sestavljali: Houdek, Matlocha. Sulc, Sotornik, Hruby, Benetka, Lylo in Ružička, poljsko pa: Radoj-evvski, Bett.yna, Ku-lik, Gacza, Sobala, Sloszarek, Poczka in Kucias. Zmagali so Cehi s 337.0 : 330.00. Cehi so bili zmagovalci tudi na vseh orodjih. Kot posameznik je zmagal 28 letni olimpijec Pavel Benetka s 57.55 točkami. Drugi je bil 34 letni olimpijec Gustav Hruby s 56.75, tretji pa Poljak Sloszarek s 56.20. Odlični telovadec Ružička, ki je lani na olimpiadi osvojil sedmo mesto v skupni oceni in tretje mesto na krogih, je prišel šele na šesto mesto, ker se mu je ponesrečala vaja na konju z ročaji.
Nemci so imeli v januarju velik tro-
W mea*roprezen?SRcanii BftrRna-iir pokrajinama Thuringen (616.60) in Sa-ehsen (579.10). Kot posameznik je bil najboljši stari internationalec Lim-
Dva izvrstna švicarska telovadca: na levi W. Lehmann (2. na olimpiadi v Londonu), na desni M. Adatte, letošnji državni prvak
*
zasedal drugo, tretje ali četrto mesto in je zato dobil vzdevek »večni drugi«. Razen tega so imeli Švicarji že vrsto manjših mednarodnih nastopov in sicer medmestna ter medkantonska tekmovanja s sosednimi državami, predvsem s Francijo, Italijo in tudi Nemčijo. Do konca leta bodo Švicarji izvedli še obširen program mednarodnih nastopov. Tako bo 24. julija v Ženevi veliko tekmovanje medmestnih reprezentanc. Doslej so se prijavila mesta Luzern, Bern, Zurich, Milano, Bruxelles in druga. Poleg tega imajo Švicarji za letos še v programu srečanje z Madžari, Cehi, Francozi in Nemci, kar jim bo služilo kot dobra priprava za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Baslu in na katerega se Švicarji že danes resno pripravljajo.
Francozi so imeli 20. marca v Parizu dvoboj med gimnastičnim klubom iz Puteauxa in italijanskim društvom »Etruria« iz Prala. Zmagali so Francozi tesno z 91.50:91.20. Kot poedinec je odnesel zmago komaj 23 letni Dot Raymond (48,30), ki je lani na olimpiadi zasedel 20. mesto v skupni oceni. Drugi je bil italijanski ofimpijec Za-netti (47.20). Poleg tega sn imeli Francozi več medmestnih tekem s Švicarji, za Veliko noč pa je bil v Casablanci velik propagandni turnir. Državno prvenstvo Francije bo izvedeno 2. in 3. julija v Strassburgu.
Avstrijski telovadci so pokazali po lanski olimpiadi izreden napredek in veliko aktivnost. 15. januarja so imeli mednarodno srečanje s Švico, v maju ali juniju se bodo srečali z Madžari, poleg tega pa imajo predvideno še mednarodno tekmo s Češkoslovaško in v pozni jeseni povratno srečanje s Švicarji na Dunaju. Poleg teh mednarodnih prireditev so imeli že več medmestnih in medpokrajinskih tekem v okviru svoje države. Izbrana moška orodna vrsta se bo tudi udeležila Lingiade od 27. do 31. julija v Stockholmu.
burg, kt je imel na vseh orodjih dobre povprečke 9.35. Državno prvenstvo Nemčije bo letos 27. in 28. avgusta v KoJnu..
V Leningradu je bilo februarja državno prvenstvo Sovjetske zveze. Udeležili se se ga telovadci iz 16 republik. Na drogu je zmagal Bormotkin (19.55), na konju z ročaji je že 6. leto zaporedoma zmagal Lavruščenko (19.65), na krogih Tokajšvili (19.25), na bradlji Ibadulajev (19.40), v preskoku Berdijev (19.90), v prosti vaji pa je bil prvi mladi Saginjan (19.15).
P. I.
A15 že ieste, da
znaša število pretečenih kilometrov v LR Sloveniji za letošnjo Titovo štafeto 4170 km, to je za 1230 km več kakor lani.
je letos sodelovalo v Titovi štafeti na teritoriju LRS 19.650 tekačev, kar znaša 2908 tekašev več kakor lansko leto.
sta predvideni letos v Ljubljani dve veliki mednarodni prireditvi, in sicer v juliju plavalni dvoboj med jugoslovansko in švedsko reprezentanco, v septembru pa prav tako mednarodno srečanje v atletiki Jugoslavija : Švica.
je zgradila v Slovenskih Konjicah tovarna »Konus« moderen plavalni bazen olitnpi' kih dimenzij (velikost 50 X 20 m), v katerem bo letos izvedeno prvenstvo Slovenije v plavanju. Ta bazen je poleg kopališča na Ko-leziji, ki bo letos popravljeno in namenjeno izključno za treninge plaščev, edini bazen olimpijskih dimenzij v Sloveniji.
je letos na začetku sezone vrglo že 9 atletov disk preko 49 m. dočim jih je to daljino preseglo lani le 8. je bilo po osvoboditvi izboljšanih 40 državnih atletskih rekordov.
ss »a nPelet“S
/
Letos se obeta bogat program plavalnih prireditev po celi državi
V juliju bo v Ljubljani mednarodno srečanje J ugoslavija
Kopališča se odpirajo. Kljub nestalnemu vremenu se najbolj marljivi plavalci že zbirajo na plavališčih, ta ali oni že skoči v hladno vodo ter preplava nekaj metrov. Najboljše plavalce, ki bodo zastopali državo na mednarodnih srečanjih, ne moti niti deževno vieme, niti hladna voda, da se ne bi pripravljali za prvi nastop v letošnji sezoni — na mednarodno srečanje z Avstrijo.
V Ljubljanskem centralnem ljudskem kopališču trenira skupina 10 skakalcev za srečanje z Avstrijo. To bo po letu premora pivi mednarodni nastop naših skakalcev. V Stubiških toplicah trenira naša plavalna reprezentanca, v Zagrebu pa se pripravljajo waterpolisti.
Švedska
Čič. (Rezultati v oklepajih so bili postavljeni letos v zimskem bazenu.) V hrbtnem slogu pa bi imel nedvomno »glavno besedo« Pelan Staš, ki je v zimskem bazenu zabeležil 1:13.8 na 100 m hrbtno, toda težka bole zn mu ho za letos verjetno preprečila vsako udejstvovanje v plavanju. Zenska ekipa bo v glavnem sestavljena iz že znanih plavak, ki so vse že več ali manj posegale v borbe za prva mesta v Prve nastope in prireditve pričaku-	bo pa več dela in priprav, kjer	so lese-	državi,
jejo vsi športniki najbolj nestrpno,	na plavališča ali pa teh morda	niti ni. slaba točka ljubljanskega ligasa	pa
Prve tekme prinašajo nova presene- Tam, kjer grajenih plavaliSč ni torej bo vsekakor vvaterpolo ekipa, kateri čenia prinašajo sliko dela, ki so ga na rekah ali jezerih, moramo pred- se je preko zime posvetilo premalo imela' društva in sekcije preko zime. vsem izbrati primeren prostor, kjer paznje v treningu, niti se ni skrbelo Otvoirtev letošnje sezone je še toliko voda ni deroča, niti pregloboka, po za dotok mlajšega kadra, boli zanimiva, ker imamo kot prvo pri-	možnosti, da ni preko glave. V takem Drugi predstavnik,	ki bo zastopa!
reditev veliko mednarodno srečanje v	rokavu moramo označiti start	m cilj	slovenijo v II. ligi, je	mariborski	Po-
nlavaniu waterpolu in skokih z Av- za tekmovanje. Za start uporabimo let. To društvo, ki je lani preživljalo striio *	plavajoč pritrjen splav, medtem ko majhno krizo, je letos stopilo z resnimi
Poleg tega otvoritvenega mednarod- nam za cilj najpreprosteje služi vrv, koraki na pot v ligo. Dotok preko 50 nega srečanja so predvideni v letošnji povlečena preko rek.	novih plavalcev, ki so ga organizirali
'sezoni še trije mednarodni dvoboij. 2. Program tekmovanja naj bo raz- sami plavalci, nam da resno misliti, Švedski plavalci ki jih uvrščamo po deljen v dva dela. Prvi naj obsega zgolj da so prijeli za delo z vso vnemo. Pomoči na tretje mesto v Evropi (za Ma- tekmovalni spored, v drugem delu pa sebno pažnjo posvečajo Mariborčani džarsko in Francijo) bodo letos gosto- imamo lahko razne skupinske igre v skakalnemu kadru, ki se pod vodstvom vali "v Ljubljani Ta dvoboj ie predvi- vodi, bojne igre na splavih, igre z žogo marljivega skakača Kanclerja vestno den za 23 in 24 julij Z italijanskimi itd. V k,rajib. kjer imamo že izvezba- pripravljajo. Edina težava mariborskih Plavalci pa se bodo naši reprezentanti nenjše plavalce, moramo te vsekakor plavalcev je pomanjkanje močnega srečali dvakrat Lani so gostovali Ju- oddvojiti v tekmovanju od začetnikov, strokovnega in organizatornega vnd-goslovani v Genovi, letos pa bodo 13. Prav tako moramo ločiti tekmovalce stVa, ki bi pomagalo delavnim plaval-in 14. avgusta gostovali Italijani v Spil- po spolu in starosti. Dolžina tekmoval- cem-organizatorjem. _	_
tu, medtem ko bodo imeli mladinci, ki ne proge' za začetnike naj ne bo preko Kot tretje najmočnejše slovensko so se lani srečali v Ljubljani, dvoboj 100 m (razen v rekah z močnejšim to- društvo se bo verjetno letos uvrstil
kom).	Bled, kjer že redno trenira preko .0
3. Mobilizaciji novih kadrov. Kot članov ob neugodnem vremenu v zim-pri vseh množičnih fizkulturnin prire- skem bazenu hotela »Toplice«, ob le-ditvah moramo tudi za dan plavanja pem pa se presele v jezero. Organiza-Plavalna liga je bila že pred vojno stopiti v najtesnejši stik z mladinsko cjj0 je ponovno prevzel požrtvovalni privlačna oblika tekmovanja, ki je ze- organizacijo in sindikati, ki nam bodo delavec Vovk Jože. lo razgibala naše plavalno življenje, vir za dotok novih kadrov. Da bo pri- Kranjčani so v mesecu aprilu izko-Tisoči gledalcev so z zanimanjem reditev še usepešnejša, se morajo dru- ristili lepo vreme ter‘se pripravljali spremljali napete borbe najboljših ju- štva osloniti na edinice JA, ki bodo v bazenu tovarne Iskre. Murska Sobo-goslovanskih plavalcev po vsej Jugo- pomagale pri organizaciji, v programu ta pa je po odhodu večine boljših pla-slaviji. Letos so naša najboljša moštva tekmovanja pa bodo lahko prikazale Valcev na študij v Ljubljano precej razdeljena na dve skupini. V I. ligi je zanimive točke kot plavanje v vojni oslabljena. Trboveljčani so se že v zi-pet vodilnih društev in sicer: Hajduk opremi, plavanja s hlodi in slično. mi udeležili srednješolskega prven-(Split), Enotnost (Ljubljana), Jug 4. Propaganda. Prireditev bo tem stVa, kar kaže, da nameravajo tudi (Dubrovnik), Primorje (Reka) in Mia- bolj uspela, čim močnejša bo propa- resneje pričeti z delom. Nov center dost (Zagreb). Liga bo organizirana ganda. Z raznimi propagandnimi član- moramo ]etos pridobiti s Slovenskimi s povratnimi srečanji in bo končala v ki, lepaki, izložbami, slikami, preda- Konjicami, kjer je tovarna »Konus« dveh sezonah. Program bo dvovečerni vanji itd. moramo zainteresirati čim zgradila krasen 50 m bazen. V Sloven-ln sicer olimpijski spored, povečan s širše množice za to prireditev. Preko skib Konjicah bo PZS letos organizi-100 m prsno in mešanimi štafetami. Na množičnih organizacij je xreba pro- raja slovensko prvenstvo v plavanju, vsaki progi bo društvo zastopano s tre- pagirati, da je cilj tega dne tudi v tem, kar bo gotovo še bolj pripomoglo k
Trener Odreda pripoveduje t
V čem so slabosti slovenskega nogometa
Turnir srednješolcev bo dal kader novih mladih igralcev
nih interesov. S svoje strani bomo^za.
Nogometno prvenstvo države za leto 1949 je zaključeno z zmagami Partizana v prvi in Sarajeva v drugi ligi. Odred, edini predstavnik slovenskega nogometa v državnem prvenstvu, je zavzel šesto mesto v drugi ligi. Plasma našega ligaša pomeni pač neuspeh za slovenski nogomet.
Vedno se postavlja isto vprašanje: zakaj ne moremo v Sloveniji dobiti reprezentativno moštvo, ki bi nas uspešno zastopalo v državnem prvenstvu? Nogomet se zelo -hitro razvija pri nas, število registriranih članov presega 2900, toda kvalitativni dvig gre zelo počasi. Kaj je
Od osvoboditve do danes smo vedno »viseli« v ligaškem tekmovanju. Naš predstavnik je bil vedno v nevarnosti, da izpade iz lige. To se je ponovilo tudi v tem letu. Odred je imel pogoje boljšega plasmana, bil je pa tudi v nevarnosti, da pride med zadnja moštva v lestvici. Naš ligaš je podedoval od Enotnosti veliko slabih napak ki so se letos pokazale V neenakomerni formi. Igralci so enkrat zaigral izvrstno, drugič pa pod vsako kritiko.
27. in 28. avgusta v Neaplju.
LETOS BO ORGANIZIRANA PLAVALNA LIGA
čeli z intenzivnim treningom mladina iz naših srednjih in strokovnih sol. Vsak torek, sredo in četrtek od. junija naprej bomo imeli od 8. do 10. dopoldne treninge najmlajših, v popoldanskih urah od 18. do 20. trening ostale ekipe. Odred bo ojačen v tem letu z 6 do 7 novimi igralci, tako da lahko pričakujemo v novem državnem prvenstvu prihodnjega leta veliko večje uspehe. Slovenija ima dobre šport-nike, dobre pogoje za splosni razvoj vsestranske fizkulturne aktivnosti m dober nogometni kader, kateremu manjka edino tehnika, sola m duk.-plina. S pravilnim delom se bo vse to doseglo v kratkem času.« M. M.
Rako je z našim kolesarskim kadrom?
Vzgojitev dobrega kolesarskega ka-d ra je za slovenski kolesarski šport važno vprašanje. Minula vojna je namreč med naše kolesarstvo zarezala globoko vrzel, ki se ne da zlepa popraviti. Medtem ko naši bratje Srbi in Hrvatje z lahkoto postavljajo svoje številne reprezentance na večje prireditve etapnega ali državnega pomena. mi Slovenci s težavo pošljemo na take prireditve moštvo, sestavljeno iz g—g vrhunskih kolesarskih dirkačev, t. i. takih rutiniranih kolesarjev, ki ul uspešno zastopali slovenski kolesarski šport.
Sedaj je na vidiku kolesarsko prvenstvo FLRJ in sicer ekipno (moštveno), katerega se lahko udeleži z eno ali več ekipami vsako kolesarsko društvo ali sekcija. Tudi v pogledu tega prvenstva stojimo Slovenci v zagati, ker nimamo dosti izbire. Ce bomo postavili za vso Slovenijo štiri moštva (SSD Železničar — Ljubljana, SD Krim, bD Polet in SD Miličnik), ki naj bi 12. junija tekmovala na izbirnih tekmah za polfinale in finale, bomo. skromno rečeno, lahko zadovoljni če bomo prišli v finale, ki bo 17. julija v Beogradu. Kako pa bo to finalno tekmovanje za nas izpadlo, je drugo vpra-
Iz vsega tega je torej razvidno, da
...........„________ .	.	.	______^ _	odlični vratar Odreda Bencik v akciji
mTtilavači, po plavalnem sporedu pa da se čim več neplavačev vključi v te- dvigu plavalnega športa v tem kraju.	unrw v, .	nnv kader našim najboljšim le ena važnih nalog Kolesarske zveze
ta	H	tajSUS? - NALOGE TD V KRAJ,H. KJER SO KVALITATIVEN DVRG JE MOGOC	I****-«*	*»
NALOGE UGODNE PRILIKE ZA PLAVANJE
tehnične prilike, ki jih
Idealne so
pa se ne bo štela za končni plasma v sistematičnim poukom v plavanju.
0Ceni.	Iz vsega tega razvidimo, da ima »dan
V II. ligi je tudi zastopan slovenski plavanja« slični značaj kot »spomla-predstavnik in sicer mariborski Polet, ki bo tekmoval s Crveno zvezdo vami m maujivm,	—---- - • ;	.___
(Beograd), Proleterjem (Zrenjanin), prireditvijo znatno dvignemo plavalni reke^nj^.^	^
Gmladincem (Osijek), Dinamom (Vin- šport ter pridobimo nove plavalce m kovci) in Dinamom (Zagreb). Program . organizatorje.
v II. ligi je isti, samo z razliko, da mo- KAKO JE PRED SEZONO PO rajo društva postaviti na vsako progo	SLOVENIJI?
le po dva tekmovalca.	Glavni centri plavalnega športa v
DAN PLAVANJA, MOBILIZACIJA Sloveniji se marljivo pripravljajo na
NOVIH SIL
— IZJAVLJA TRENER ODREDA TOV. RINGER
Razvoj slovenskega nogometa
nogometnim
nogometa bo to tekmovanje važnosti. Srednje šole morajo
velike štev in sekcij, vzgojiti čim prej kre-biti pak, odporen in številen kolesarski kader, ki naj bi uspešno zastopal Slo-
plavanja« snem značaj um	-	.	Razvoj slovenskega nuguim:m	kaaer,
dansik kros«. S sistematičnimi pripra- ima Slovenija za razvoj plavalnega zrcaU v razvoju in dvigu njegovega Slavni vir kadra	8 J ' venijo na večjih in pomembnih naštevam! in marljivim delom lahko s to športa. Veliko število azenov, ugodne škega predstavnika. Zaradi tega Odred, kot glavni pr	Dionirski pih in s tem preprečil zdrkni en je na
'	• reke In jezera so osnovni pogoji _ za ^ 8 obrniU na trenerja Odreda nogometa, ima danes dve pionirčku P	ek jugoslovanskega kolesarstva,
razvoj plavanja. Treba je le organ,za- ™ Ringeria, ki je v kratkem času moštvi, eno mladinsko ta ena prvo	osvoboditvi zasledoval
vK	ZSTS&t SP°dZaT1siedaečoei"avVo.naŠem n°8°metU SSTvf	llfbi v državi imajo razvoj te »Portne	PnnaiMn
Avenija	kadr^TgrlTlcev 7^ to	^7° <7k je opazil, da’ je bila
ni pogoji so dani v veliki	večini	slo-	Uvno moštvo ki bi lahko^igralo tudi	njjhoyih8 u$peh Prva moštva se se-	udeležba	mladincev,	t j. bodocm
venskih krajev kot n. pr.:	Vipava,	Go-	v prvl v,, razgovora. »Odred ima	stavijo iz pionirjev in mladincev. Slo-	vrhunskih	ir	- »	‘ . S'snie za-
sezono. Plavači ljubljanske Enotnosti rica> Tolmin, Idrija, Novo mesto, Viš- ger v	'a doseže veliko boljše venija lahko pričakuje v bodoče veli- Sele pre e o e o	onaziti nekak-
Dan plavanja, ki je letos postavljen so si v letošnji zimi vzgojili lep kader nja gora, Brežice, Krško, Laško, Rim-	kakor so' jih doslej dosegli ko večje uspehe, ker je kader mladih čelo boUsttito ^ Jq ^ videli
na 12. junij, ni mišljen kot ona tono- mladih plavalcev, zlasti p umije v. ki ske toplice. Rogaška Slatina, Ptuj, dn]0i klubi v Sloveniji, ki so igrali zelo dober.	letošnjem pomladanskem krosu na
žična prireditev, ki je zapopadena v bodo v prihodnjih sezonih zamašili Lendava, Dravograd, Črna-Mežica, v državnem prvenstvu.	DISCIPLINA — GLAVNI POGOJ "	...........
Lievu nekulture na vodi«. Dan plava- vrzeli — zlasti v cravvlu — prvega h- siovetijgradec. Šoštanj, Celje. Kamnik,	*	,	. • lhHanr> blle	USPEHOV
nja predstavlja prav za prav oficielno gaškega moštva Najvecjc pregiavice Jesenice, Kranjska gora, Bohinj itd V •	y moštvu Eiovenskega ligaša Disciplina bi morala biti še večja
Otvoritev sezone, dan, ko morajo vse pri sestavi moštva povzročaj vodstvu vseh teh krajih je ena »novn.h ni g ^	Discip]ine ni b0o, vsak je	ie predpogoj vsakemu uspehu. Ce nekatere kolesarske sekcije v tem po-
plavalne sekcije, oziroma telovadna Enotnost^plavalcidolge pmg-, ^ telovadnih društev, dadelai po svoje, napake so bile očitne.	iBra,Jci ne spremljajo pazljivo navodila	gledu še dokaj	slabe,	zavzema častno
Od tekme do tekme so se razmere	trenerja in tehničnega vodstva, če ne	mest0 na	vsak	način	ljubljanski Ze-
spominskih podutiških dirkah in pa na cestnem kolesarske prvenstvu Slovenije v Mariboru. Medtem, ko so
društva prirediti plavalno tekmovanje, zen mladega nadarjenega Hafnerja, ki sodelovanjem PZS in TZS ustanavlja-
T° to Til Tvi-s^ladine "mora" nam v zimskem'^aTTnVTsegell las'tlJ3 ^jifp^osnivr^avUatoATort- Popravljale in so danes nedisciplinira- pazijo'na svoje redno življenje, če se lezničar, ki skoraj vedno postavlja na novih sil iz vrst miamne, muid	v z-.,„	.	ev.«H_ goJlu p	.	.	v . ni igralci redki. Kai sem najprej	midpč Ha v?p znairv. notem dori ipnn stpvilo svouh mladincev, iz-
miaame, mora nam v niHMvcui	“  , gojiti prve umiuvc	v	. .	K z . m nainrp4
snovanje novih pl a- na 400 m, nimamo kvalitetnejših sred- no pan0g0. k temu bo pripomogel tudi	8
ne učijo, misleč da vse znajo, potem start lepo število svojih mladincev, ne more biti dobrih uspehov. Vazne med katerih si je lansko leto (vidalil
postati mejnik za snovanje novih pia- na wv m, umnmiv	no panogo. A temu do pripomogel tuu.	-
SH5S: EEHE55ES EEBECEŠi
it:;""",™., s sttitzv?:,k % »“-as «*£Srsfls
”	^ "hstma'n n$nnvm noenl1' ških moštvih, drugih pet pa samo po- pred mladino ter ji morajo dajati kolo, spet pomnožil kader mladincev
maga v igri. Ce hočemo doseči uspehe, dober zgled tako na igrišču, kakor v Železničarja.
za to že obstojajo osnovni pogoji.
P. M.
SI) Prešeren - prvak gorenjske cone v odbojki
Preteklo nedeljo je bilo v Radov-
moramo imeti v prvem moštvu naj- zasebnem življenju. Ce na igrišču Kolesarska sekcija SD Krima je v manj 16 ljudi. Rezervno moštvo je igralec prvega moštva ne posluša na- miadinskem kadru nekoliko skromnej-
tudi zelo potrebno. Samo na ta način, vodil, igra po svoje in dela napake;
ša in
ima izbornega Blatnika, Gor-
ce igralec	ve, da	ima konkurenta v	to vidi mladina, ki misli, da je 1o p ra-	-eja ^er Vovka: turist Roš kaže, da bo
ljic! ''p rveii s‘t vo ~ g o r e'n j 9 k i, "cone v od-	rezervnem	moštvu,	daje vse od sebe	Vilno ter z napakami igra na nasled-	y kratkem	tudi pomnožil omenjeno
bojki. katerega so se udeležili prvaki	jn se trudi, da se	vedno kaj novega	njih tekmah. Na ta način ima trener	trojjco. k a	vsah način je želeti, da bi
okrajev Jesenice Kranj in Kamnik.	naUgk	veliko več dela, ker jih mora učiti	sg	ta	sekcija nekoliko bolj eo-
SD Prešeren (Radov.) 2 2 0 6:2 2 toc.	Eamb novega, temveč jih mora od- . .	,	r,ridnbivaive mladinskega
SSD Udarnik (Kranj) 2 114:	toc. OD PIO^JRUEV DO PRVEGA	tudi nanak	brigala za	t ™ *° ala na
SD Kamnik	2 0 2 2:6 0 toc.	MOŠTVA	vaditi tudi napaK.	kadra in se nebi stannarduna,.a na
Moštvo ŠD Prešeren, ki je »e na Mit„ raini„ m„ran„	„=. PERSPEKTIVE V BODOČEM DELU treh- štirih mladincih Res je da ima v
Od leve proti desni stoje: prsat Žvokelj, cravvllsta Kobal in Hafner, spredaj pa so: Kauškova (100 m hrbtno), Hožiteva (butterily), Juvančičeva (drž. prvakinja na 400 m prosto) in Kuharjeva (2. v državi na 200 m prsno)
Druga stran kciEaln®
Moštvo SU rresereil. KI J g z.v	v ,jt nainin rnonnn nnsvpnatl nn Ir Ji rib ir iv Tl V £j V dudvcuiu	---7,	.	*	.	« ,
okrajnem prvenstvu nadmočno zmaga- .v - lko I - J ^mo Posvečati na	^	hi nr' nas imaio svoji sredi kakih pet do deset dobil..
UHiiilrirti SSrS«	EH-JrrisF-5
lePdomEa5immigrUače!n poznalo da so ci, med katerimi je precej talentov, klubi, kakor tudi vsi merodajni čini- Tretja kolesarska sekci.a v LjuUja-premalo trenirali bili so žR utrujeni.	Pred kratkim je na stadionu treniralo	telji, bi se morali zavedati ene stvari:	ra, ki bo z nekoliko vec prizadem
Zato ho treba posvetiti vso skrb red-	lfj srednješolcev> med katerimi sem	Slovenija mora čimprej imeti repre-	brez dvoma bolje uspevala, je -eKu.
nim in sistematičnim treningom.	dobij tri izredne talente, ki bodo v	zentativno moštvo, ki bo igralo v prvi	SD Triglav v Zgornji Siski. V 8vo	_
♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦s-**********4	kratkem nastopali pri našem mladin-	državni ligi. Omogočiti bi morali re-	vrstah ima V-i av 0 jrE°a -1- .	:
pt AMTMn POZOR'	skem moštvu. Kako se more aktivizi-	prezentantivnemu moštvu dobre igral-	Blazuna, ki tudi lep° ”8p‘ e^;' '
_	1	.	, .	. q/n fzeube" veljavo	rati naša mladina? Po mojem mnenju	ce in dati na razpolago najboljše	smola ga pogoa o pr J •	- J
začasne"1 planinske izkaznice. Ker od bi morali direktorji šol omogočiti mla- moči, da bi se dosegel dvig nogometa stopatS v ej se-uji	Poženel
tega'časi dalje veljajo lo stalne tz-	dim talentom treninge ter posvečati	na vrhunsko stopnjo. Sele potem, ko	stična dirkača line Sojina >n P	V
kaznlce, sl jih pri svojih društvi	- . šolskim tekmovanjem. V kra-	bomo imeli dobro reprezentantivnn	Zaradi pogostih uspehov se pivi	J
čimprej oskrbite Brez	Ji' te. tkem bomo imeli v Ljubljani veliko moštvo, lahko -začnemo delo na kvali- raje kar drži turistične skupine, go-
SR	Z™«!, ™k„‘	s*.»v„o lati vnem «v,g„ mn,,.,. V ,,m „,i,u	■!*“ “ f	.T.ClS
ninskih postojankah In na žedrznut bQ na(j 10Q mladi]:1 igralcev, kateri ne sme biti lokalpatriotizma, niti oseb- pri dirkačih z lahkimi kolesi a ,
nihče pravice do članskih ugodnosti.	_______________________ __________________ obnesel, ker ima za to vse pogoje.
umu  	...I—-j n----------------------jgurr^nv..—-----rrrr 11	Prav tako bi bilo priporočiti Poženelu,
dirke naibolj no Bartalli prevozil 4922 km v 147 urah skl dirkači zavihteli na kolesa In po- da yrže puške v korUzo.
" -•	~	...J‘u	----- V kolesarski sekcija celjskega Kladi-
Na splošno se taka tekmovanja ne varja je izvrsten mladinec Arnsek.
reklamo zs "Drouukcijo koles,	^	^	in d ppiusnu ot. i d k. d ick	„	„
KAKO JE V RESNICI S KOLESAR- mu —- « - »»	S« ‘SffiS IZgZfc 2SS.	Z£?SSSZ£ LSSTJSl
SKIM ŠPORTOM V ZAPADN,	. tem Franco is	m.dn^n.h, „ »tage	“SLK Š",	**	”
EVROPI
primera, ki se je pripetil v tretji etapi na letošnjem cestnem prvenst' u v
Francijo, Belgijo, Italijo, Nizozem- Pellicier, ki je eden od predstavnikov	’ y^dno flnasirajo in zalagajo z enoetapni dirki Pariz-Roubaix je vo- dirke »Tour de France«. Skupina dru- Mariboru. Temu mladincu bi bilo treba
o in Švico navadno imenujejo na nekake »dinastije« francoskih diikac opremo in kniesi velepodjetja. Cilj je zil s povprečno hitrostjo 43.096 km na gorazrednih dirkačev se je odtrgala od na vsak način posvetiti več pozornosti.
sko
skeča športa. Na prvi pogled izgleda, zaključku svoje športne kot “da bi bilo to tudi resnica. Ce pre- tor kolesarske tvrdke »La Perle«. »Da
jasniti s specialnim treningom in ved- znašala že več kot 30 minut. Ce bi tak nekaj dobrih mladih kolesarjev, r- -	,	Sicer pa je že dolgo znano, da lahko no večjo modernizacijo koles konku- položaj ostal do konca etape, bi bil katere se je treba bolj zavzemati,
pri- bi imel izglede v dirki bordcaux- I a- postane v buržoaznih državah mojster reujnjL podjetij. Odločilno vlogo
gledamo kolesarsko sezono 1948. pri-	Di imel ugra	v m«, duhmuia	postane v	buržoaznih	drzavan mojs^*	renenih podjetij. Odločilno vlogo pa	zadan prisilno reklamiranim favoritom	Ena	glavnih ovir	pri razvoju te
demo do ugotovitve, da je bilo v času	nz, je neobhodno poticuno zagotovi«	y kolesarjenju samo tisti, ki žrtvuje	seveda igraj0 visoke denarne premije,	nepopravljiv udarec. Trpela bi tudi re-	športne panoge pri nas ie pomanjka-
od februarja pa do novembra izve-	teki^valca s spremstvom treh	a i?t -	svoje moči in svojo nadarjenost ko-	bojazen pred izključitvijo iz »vele-	putacija podjetij, na katerih kolesih	nje kolesarskega materiala in drugih
denih v navedenil državah do 100 ve-	nh motorjev r v j _	■	’	*	mercialnim interesom podjetij. Od	konjušnice«, kakor tudi uživanje in	so favoriti vozili. Skrajno nerazpolo-	nadomestnih delov, posebno gum (tu-
likih cestnih dirk, med njimi več- nih kol^es. V zaizevanje enega od, ^	izhaja tudi dejstvo, da se zacenj uporabljanje »dopingov«.	žen s tem položajem je »gospodar« dir- tolarjev). Letos se je temu vsaj ne-
dnevne* »Tour de France«, »Tour	avtomobila za	spremstvo favorita	p	vrhunsko	mojstrstvo	dirkačev šele	Kaj bi se moglo reči o taktiki teh	ke Goddet skočil na motor in se odpra-	koliko	opomoglo, sicer le za silo. in si
d ’Italia«, dirke okoli Belgije, Švice,	stane pri cestnih dirkah 4U.UUU tranKov	pryo etapq njegove profesionalne ka-	drik? Vse novotarije na tem področju,	vil vzpodbujat favorite, da bi pospe-	bo KZS prizadevala,	da tudi nadalje
Lombardije, dirka Bordeaux—Pariz	od mo-le	sodelujeta	na diiKi	v	riere,	»razširjajoče« arzenal običajnih prije-	šili tempo. Nato je hitel k skupini »ne-	skuša	najti vire in	tako materialno
(580 km) in druge. Amaterska in pro- kolesarja. Izdat vov .je	s^10 ^ g to značilnostjo buržoaznega kole- mov težijo v principu k uporabljanju koliko predaleč« pobeglih dirkačev in podpre nadebudne kolesarje. Na kole-
fesionalna svetovna kolesarska prven-	avtomobile in motorje .	■	1	. ’	sarskega športa pa se pojasnjuje še en	vsakovrstnih kombinacij, zvijač in boj-	jjb pregovoril, da so zmanjšali brzino	sarskih društvih in sekcijah pa je, da
stva se po nekakšnem pravilu izvajajo	kje pa sp še izda u za spre	J J	pojav. Kot znano je v mnogih zapad-	nih zvijač«, od katerih nima nobena	jn počakali zamudnike. Javnosti ni bi-	tudi oni s svoje strani skušajo čim
tudi v teh državah.	ekipo in t& /a e cmova ca, ne a i noevropskib državah prevažanje s ko- športni karakter.	... lo znano, kakšnih sredstev se je God- bolj pomnožiti mladinski kader ter
Sicer pa si oglejmo imena udeležen- govoril o izdatkih za sestmesccm -	eden od osnovnih načinov poto- Poglejmo en primer. V dirki »Tour det poslužil. da so se dirkači dali pre- tako po vzoru hrvatskih in srbskih
cev vseh teh tekmovanj. Na vseh tek- ning obeh dirkačev, a o je oreJ	van;a prebivalstva. Toda število aktiv- de Lombaride« je italijanski favorit gOVoriti (denar verjetno pri tem ni kolesarskih krogov pomagati k čim-
mujejo vedno isti	dirkači, katerih	sodelovanje na dirki nujno poire cn	jh' tekmovalcev-kolesarjev je v teh	Fausto Coppi	naročil svojim rojakom-	igral zadnje vloge).	Francoski športni	prejšnjemu dvigu slovenskega
splošno število ne presega 1000. Z red-	kapital,_ ki ga lahko vloži	v P .1 J	državah znatno manjše, kot bi moralo	dirkačem, naj	mfed vožnjo zajtrkujejo,	časopis »Record« ni	pisal brez ironi-	sarst.va.
kimi izjemami so vsi profesionali, ki samo športn <,ue' ?a	biti pri taki popularnosti vožnje s ko- kar se je tudi zgodilo. Ko so prispeli je> da je Goddet napravil v 3. etapi ________________________________
so združeni v tako imenovanih »velo- hrbtom stoji velefabrikant. S. mnog	do dogovorjenega mesta, so zaceli vo- vse, da bi rešil svoje ljubljence.	_	~
konjušnicah«, ki jih vzdržujejo v re- dražje pa je sodelovanje v vecteden-	■ ,mpnipnlh veiikih tekmovanjih do- žiti počasneje, tako da so napravili
klamne svrhe velike	tvornice, ki izde-	skih nacionalnih dirkah,	v katenh	V " mkmi valci visoke tehnične re-	vtis, k,„t da	se pripravljajo k jedi.	To je druga stran	medalje. Taka je
luieio kolesa. Tako	Stanje pojasnjuje	spremlja vsakega dirkača	avtomobil	sedijo tekmovale ^ Tniuonva]pc	Ostala moštva	so sledila njihovemu pri-	prava slika buržoaznega kolesarskega
Su ™’Sta AT¥ta?«l:’£™S'o $61* Irance« IS«. I«. ...Hi™ «• ~ ** « «-*• *» "	^ I""”	“
kole-
M-r.
Stran 3
NOGOMET /. zvezna liga Hajdsik s Lokomotiva 4:1
SPLIT. 29. maja. V svoji zadnji letošnji prvenstveni tekmi je domači Hajduk prepričljivo premagal zagrebško Lokomotivo s 4:1 (1:0), čeprav je ta v prvem polčasu predvedla zelo dobro igro, vendar je v drugem polčasu popustila in je bil Hajduk v popolni premoči. Najboljša igralca pri Hajduku sta bila Matošič in Vukas, pri Lokomotivi pa sta se odlikovala vratar 2mara in Ožegovič. Gole za Hajduk sta dala Matošič in Krstulovič po 2, častni gol za Lokomotivo pa je dal Bobek II. Tekmo je pred 7000 gledalci sodil Ninkovič iz Beograda.
Maša krila s Ponziarsa 6:3 (3:0)
*
Tekstilac (Varaždin) : Branik (žVlsršbor) 3 : 1
M'A16 in Paiada trenirata za srečanje s Švedsko
Sagreb, 29. maja. Včeraj sta se vrnila v Zagreb z mednarodnega prvenstva Francije v Parizu oba naša Davis cup reprezentanta Mitič in Paiada, ki bosta zastopala našo državo v četrtfinalu evropske cone proti Švedski v Zagrebu 11., 12. in 13. junija. Mitič Paiada sta takoj po povratku začela trenirati za srečanje s Švedsko in sta danes dopoldne na igriščih Dinama na Salati imela prvi trening. Branovič, ki se je vrnil takoj po poškodbi v II. kolu turnirja v Parizu, ne bo mogel nastopiti v srečanju s Švedsko, zaradi česar bo naša reprezentanca nekoliko oslabljena, vendar lahko upamo, da bosta Mitič in izkušeni Paiada z uspehom zastopala tudi tokrat našo državo in se plasirala v nadaljnje letošnje tekmovanje za Davisov pokal.
imss

S|a|en uspeh Crvene zvezde v švM
■m
C, zvezda : SC Ziirich 5:2
sodnik Rufli, ki je bil zelo pristran-
Nogomet
Evropska prvenstva
ZSSR — Nadaljevanje prvenstva:
Mas m	«»»si	,ja ga je domače občinstvo
Ziirich, 29. maja. Pred 8000 gledalci	5
je beograjska Crvena zvezda v svoji drugi tekmi na turneji po Švici v nad-močni ekshibicijski igri prepričljivo
zmagala. - Rezultat prvega polčasa 1:1 ne odgovarja stvarnosti, ker je
izžvižgalo.
C. zvezda : Lugano 5 : 8
Lugano, 29. maja. Nogometno moštvo
^°WSI'r4:l,HNettiSkd? Dinamo atm bilo moštvo Crv. zvezde mnogo boljše, Zenit : Kril ja Sovjetov 1:0, Daugava : toda zaradi sistema, ki ga je pred-
te	vajal "3e\n^!d sZJroremočiedče:
janik : Dinamo (E) 2:1, Zenit : Lakotno- nl m°gla izraziti svoje premoči, c tiv (H) 1:0. Lestvica: Zenit 15, Torpedo prav je bila stalno boljša. V drugem (M). Spa,rtak 12, Dinamo (M) 11 CDKA, poj^u so Beograjčani spremenili Dinamo (Tb). Lokomotiv (M). Neftjamk ^ taktikQ in igrali brz0 igro preko
Poljska - 6. kolo: Cracovia : Legi. 4:1, kril ,ter »redvedH ZZt ^Uak Wisla : Polonia (Byt-om) 2:2, ZZK : Po- jugoslovanskega nogometa, ki itak lonia (Vairšava) 3:2. LKS : Kuch 3:2. Gor- uživa najboljši sloves v svetu. S tako nik : Wa,rta 1:1, Lechia : AKS 2:2 Le- igro v vseh 45. minutah je Crvena stvioa: Vt ista 11. ZZK, Cracovia 9 itd.	= lahkoto -n zaslužen0 dosegla
Italija — Predzadnje 37. kolo; Inter : nadaljnje 4 gole, s tem pa tudi svojo Triestina 1:1, Lazio : Fio-rentina 2:1 Mo- , zmago v Švici. Gole za Crveno dena : Genoa 2:0. Bologna : Lucchesa arus° zmago	Tn-o-vto
4:1, Pro Patria : Milan 3:2, Padoa : Pa- zvezdo so dali Tomasevič 2. JezerKic, lermo 3:3 Atalant-a : Roma 3:0, Samp- Mitič in Vukosavljevič, za SC Ziirich doria :	Pa Guerini in Haug. Sodil je švicarski
Tresiihg naše plavalne represeratasise za srečanje z Avstrijo
ZAGREB, 29. maja. Na plavališču Mladosti je bilo prvo letošnje propagandno plavalno tekmovanje, na katerem je nastopilo nad 50 pionirjev in začetnikov Mladosti, poleg tega pa so sodelovali udeleženci zveznega plavalnega treninga Marijan in Mislav Sti-petič, Vidovič, Quinz in Laszlo ter Korpesova, ki so poizkušali svoje moči
4:1, Bari : Livorno 0:1. Lestvica: Torino 58, Inter 53, Milan 48 Juventus 44 itd.
Avstrija — Zadnje, 18. kolo: Av-stria : Rapid 5:3, Admira : Oberlla 9:0, Sportklub : Hochstadt 2:0, FAC : Wa-cker 4:1, Vienna : SC Wien 3:3. Imajo se odigrati še štiri preostale tekme. Lestvica: Austria, Rapid 25, Admira 24, Wacker 23 itd.
Švica — 25. kolo: Yomng Felloivs : Be-lincona 4:0. La Cliaux de Fonde : Basel 2:4, Lugano : Grasshoppers 0:2, Grenek en : Lausanne 0:5. Servette : Urania 6:1, Chiaseo : Locaimo 2:1. Lestvica: Lugano 38. Basel 31, Servette, Lausanne, Chaux de Fonda 26 itd.
Francija — zadnje kolo: Lille : Nice 2:1, St. Etienne : Oolmar 1:3. Rennes : Stade Red Star 1:1, Raeing : Strasbourg 4:2, Cannes : Roubaix 0:4. Toulouse : Nancy 0:2. Metz : Seliaux 1:2, Marseille : Montpellier 6:3. Reims : Sete prekinjeno v I. polčasu zaradi dežja pri 1:0 za Sete, zaradi česar še ni znan novi prvak, ker v slučaju zmage bi bil Reims prvak Francije. Lestvica: Lille 47. Reims 46 itd.
V	Helsinkih je B - reprezentanca Anglije premagala Finsko s 4:0. nato pa v Amsterdamu Nizozemsko tndi s 4:6 (1:0).
Londonski Arsenal je v Rio de. Janeiru v svoji prvi tekmi na gostovanju v Braziliji premagal Flomimenze s 5:1.
V	Lisboni je reprezentanca Portugalske premagala Wales s 3:2.
V	Atenah je na turnirju, na katerem
beograjske Crvene zvezde je. pretekli
tekmo z istoimenskim klubom m ga premagalo z visokim rezultatom a:l (2:0). Za prvi nastop ,ugoslovanov je vladalo veliko zanimanje.
Visoka zmaga Crvene zvezde nad Luganorn je pomembna ne samo zato, ker so beograjski študenti premagali švicarskega prvaka, temveč tudi zato, ker Lugano v letošnjih prvenstvenih kakor tudi prijateljskih tekmah m izgubil na svojem igrišču niti ene tekme. Pri igralcih Crvene zvezde, ki so pokazali tehnično dovršeno igro, polno lepih kombinacijskih potez, je najbolj ugaiala kritska vrsta ter napadalna trojica z Mitičem na čelu. Goje za Crveno zvezdo so dah Tomasevič dva, Mitič, Vukosavljevič in živanovic po enega, za Lugano pa Auer. Sodil je Smfdsberger iu Ziiricha dooro.
Tenis
American Parker magavalee ¥ Parizu
6:3, Bossi (I) : Curry (V. B.) 6:3, 4:6, 6:3, Osborne du Pont (ZDA) : Quer-tier (V. B.) 6:4, 6:2, Summers (J. A.) : Seghers (F) 6:3, 6:1; polfinale: Osborne du Pont : Summers 6:3. 6:3, Adam-son : Bossi 6:3, 6:0: finale: Osborne du Pont : Adamson 7:5, 6:2.
Moški pari, četrtfinale:	Gonzales,
med 'Štirimi jugoslovanskimi' Parker (ZDA) : Borotra, Abdesselam
(F) 6:3, 6:3, 6:4, Sturgess, Fannm (J. A.) : Remy, Thomas (F) 6:3, 6:3, 6:4, Bernard (F), Fattv (ZDA) : Penten, Washer (B) 3:6, 6:4, 6:3, 6:4, Johans-son, Bergelin (S) : Cucelli. R. del Belin (I) 4:6. 4:6, 6:2, 7:5, 9:7; polfinale: Gonzales. Parker : Johansson, Berge-lin 6:4, 6:3, 6:1. Sturgess, Fannin : Ber-Patty 6:3, 6:4, 6:4; linale: Gonzales, Patty : Sturgess, Fannin 6:3,
PARIZ, 29. maja. Danes se je tu končal teniški turnir za mednarodno prvenstvo Francije, ki se je začel pred 12 dnevi na teniških igriščih stadiona Roiland-Carros.
Na turnirju, ki je za Wimb!edo-nom in Forrest-Hillsom tretji najvažnejši teniški turnir na svetu, je
igralci, ki so sodelovali v letošnji zelo močni mednarodni konkurenci največ uspeha imel Mitič, ki se je plasiral v četrtfinale, kjer je imel za nasprotnika enega najmočnejših igralcev na svetu in zmagovalca turnirja Američana Par-kerja. Mitič je izgubil v treh nizih.
V igri parov sta Jugoslovana Mi- nard tič in Paiada izgubila srečanje v
ssr c-TS^StSrss
=- ......... . A ) 2;g- 7-.^ 6;1| Brough. Osborne du
Pont (ZDA) : Ouertier (V. B.) 6.2, 4:6, 6:3; finale: Brough, Osborne du
roasu in Remyju z rezultatom 3:6, 6:3, 1:6, 4:6.
Tehnični rezultati:
Pont : Gannon. Hulton 7:5, 6:0.
. m Laszio i g,, sodelovale reprezentance Egipta. Tur- P..,mp,.iu	finnzales Mešani pari, finale: Summers, Stur-
handicap točkah Grčije in Italije B, zmagala B-re- Posamezniki, cetitimale. Gon	gess A ) . Quertier. Oakley (V. B.)
i pred srečanjem prezentanca Italije, ki je premagala (ZDA) : Bernard (F) 6:1, 7:5, 5:7. 0.1, g;1 g.j
jugoslovanske reprezentance 2 nv»u; Drugo mesto je osc-ojila Turčija z zma- g.o^n.g' Parker (ZDA) • Mitič (T) 6"0, 3*.. Po plavalnem sporedu je bila tudi gama na<j Egiptom z 1:0 in Grčijo z 2:1,	Farker (AHAJ . Milic l.J) ■
-	-	1	. 1_ ___ 1 n	i . •	_ V" _: ...i	1.7	4-.	n rrnl C.—ni-in n'/ n*U
Avstri-
prezer
Egipt
2:1, Turčijo in Grčijo pa s 3:2.' patty (ZDA) : Cucelli (I) 7:5, 10:12
Rekord v israjjasiju igre!
trening tekma jugoslovanske waterpo- tretje lo reprezentance z Mladostjo. Zmagala je državna reprezentanca s 3:1 (1:0).
Gole so dali Ivkovič 2 in Milanovič za reprezentanco Jugoslavije, Somodji pa za Mladost. Sodil je Polič.
Nadaljevanje s 1. strani
pa Egipt, ki je premagaj Grčijo 6:2, 6:4, Sturgess (J. A.) : Abdesselam 3:1.	,	(F) 6:1, 6:4, 6:2: polfinale: Patty : Gon-
Prvak Anglije Portsmouth je na go- zales 6:4, 6:3, 3:6. 6:3. Parker : Sturgess etovanju na Švedskem premagal Gote- g:2, 6:1, 6:4; finale: Parker : Patty 6:3,
borga s 4:2.	j.g g.j 5-4	_____ ------„...
V Bernu je Predvčerajšnjim^ repre- p05ameznice, četrtfinale:	Adamson Ld^tU^j/i^e.	to
I 1	. -	.	1	1	,	1_____7., TnlBnntuilVa
V Los Angelesu sc je končal prejšnjo nedeljo turnir za prvenstvo Pacifika, na katerem sp sodelovali skoraj vsi ua.j-boljši ameriški igralci. V finalu posameznikov Sohroder je nepričakovano lahko premagal Gonzalesa s 6:1, 6:0, 6:2.
zentanca Švice premagala Wales s 4:0
(1:0).
(Landry, F) : Rihbani (ZDA) 7:9, 6:3,
Odmev s študentskih iger
Leta 1948. je bila dana pobuda s strani zagrebške študentske mladine, da bi se pristopilo k organizaciji vsakoletnih letnih in zimskih študentskih iger, ki bi jih organizirale izmenoma vse univerze na teritoriju FLRJ. Take igre naj bi ne bile samo prikaz tekmovanja posameznikov, ampak bi naj pokazale odraz celoletnega dela v fiz-kulturi na univerzah. Priprave reprezentanc bi morale biti usmerjene v
redno dobro izvedene in bilo je za pričakovati, da bodo naslednje igre sledile vzgledu prehodnjih. O drugih letnih študentskih igrah, ki so bile letos v Beogradu na hitro pripravljene, bi ne mogli pisati večjih slavospevov, sa so se ponovile iste na-
pake ki so bile kritizirane že na	obne,H. Organizacijski
prejšnjih in reci moramo, da bo dolz-	______ _______________
ljana osvojila 2. mesto, medtem ko je v sablanju dosegla največji uspeh s tem, ko je moška in ženska ekipa dosegla 1. mesto in je med posamezniki postal tov. Rojc letošnji prvak.
V športnih igrah, razen v košarki in odbojki, kjer smo dosegli 2. mesto, niso bili doseženi zaželjeni uspehi.
45 minutah sta Sehriideir in Falkenburg premaga)! a Gonzalesa in St e v.-a rta	s
36:34. 3:6. 6:4. 19:17!
Na turnirju v Stockholmu, ki se je končni istega dne, ko se je začel turnir
T» _ *  • Tl .. „ 1 _   	Pl v«'lil. nm-OIIKUZlll.
v Parizu, je Parker v finalu posameznikov premagal Johanssona s 7:5. 6:1, 6:2. V finalu parov sta Parker in Rolilsson premagala Bergelina in Johanssona iw mn fi-z.
6:2.
V namiznem tenisu in tenisu so se tovariši in tovarišice proti pričako-
nost organizatorjev izboljšati vse
prihodnjih iger
komite je smatral za potrebno, da najzaslužnejšim tekmovalcem in tek-
glavni meri za tem, d? se s pravilno vosti, nuditi tekmovalcem razvedrilo, in propagando med povezati ekipe bratskih republik ter
popularizacijo študentskimi masami vzbudi zanimanje in da se izvedejo po letnikih, oddelkih in fakultetah predtekmovanja, ki naj zajamejo vso študentsko mla
izvesti tekmovanje tehnično in organizacijsko uspešno.
Ekipa ljubljanske univerze se je z letošnjim nastopom pokazala kot di-
dino. Pri tem pa naj bi se vsakdo za- sciplinirana in požrtvovalna celota ter vedal, da ni cilj študentskih iger samo dosegla velik uspeh, saj se je kljub
točkovanje, ampak da je cilj takih prireditev dati posameznemu študentu možnost razvoja v fizkulturi in doseči uspeh, ki ne bo samo uspeh poedinca, ampak naj predstavlja nagrado študentski organizaciji za pravilno pojmovanje dela.
Pri kritičnem pregledu vseh dosedanjih prireditev se moramo ozreti na politične in moralne perspektive in ugotoviti moramo, da se v tem oziru vsakokratne igre izboljšujejo in da so študentske igre res ena glavnih oblik za omasovljenje fizkulture in plod stalnega dela v fizkulturi ter da izboljšujejo kvaliteto tekmovalcev in odkrivajo razne talente. Po končanih prvih letnih igrah v Zagrebu se je pokazalo, da igre še niso tako, kot bi morale biti. Zimske igre na Bledu so bile kljub vremenskim neprilikam iz-
dosedanje	pomanjkiji-	.. „v .	.	...
,___-J™,,-m,	movalkam podeli	nagrado m	jih	po-
hvali na posebni prireditvi, ki je bila v ta namen organizirana v Ljubljani. Nagrade so prejeli trikratni študentski prvak Zupančič Igor, košarkašica in telovadka Jug Boža ter zmagovalec v šestoboju Jagodic Pavel. Nadaljnji nagradi sta prejela brata Mtillerja, tekmovalci partizanskega marša Kovačič, Vozlič, Jovan, šestobojca Ko-Ijar in Kos ter zmagovalka v telovadbi Hribar Tatjana. Razen nagrajenih je bilo pohvaljenih večje število tovarišev in tovarišic, ki so s svojo požrtvovalnostjo ali uspehi pokazali, da pravilno pojmujejo tekmovanje na
nepopolni udeležbi plasirala skupno z zagrebško univerzo na drugo mesto. V atletiki ji je šele v zadnji odločilni borbi, pri štafeti 4x4000 m, v kateri je zmagala slovenska ekipa, uspelo prehiteti izborne zagrebške tekmovalce. Naskok pa je povečala požrtvovalna trojica Kovačič, Vozlič in
Jovan, ki je postala prvak v parti- študentskih igrah.
canskem maršu. V najtežji disciplini, to je v šestboju, je borbena ljubljanska šesterica zaostala za člani višje fizkulturne šole, ki so zastopali v tej panogi 'beograjsko univerzo. Med posamezniki pa je uspelo članu ljubljanske ekipe tov. Jagodiču osvojiti prvo mesto. Prav tako so telovadke
Telovadci in organizatorji so si bili edini, da bodo na naslednjih študentskih igrah nastopili še bolje pripravljeni in stavili predlog, da bi bile prihodnje študentske igre v Ljubljani. S tem so dokazali, da je organizacija ljudske študentske mladine ljubljanske univerze pripravljena z vzgledom
in telovadci imeli za najresnejšega pokazati, kako more organizirati in nasprotnika člane višje fizkulturne tekmovati pravi — ljudski študent.
šole. za katerimi so zaostali le majhno število točk. V streljanju je Ljub-
Jagodic Pavle
6:4, 1210. 6:3.
V	Salzburgu je ženska reprezentanca
Italije premagala Avstrijo s 3:2. Rezu,-tati: Dolesphel (A)	: Manfredi (I) 6:3,
6:3. Bossi (I) : Streoker (A) 6:1, 6:0, Do-leschel. Neuman (A)	: Manfredi. Mi-
ffliori (I) 1:6. 6:8. 6:2 Bossi : Dolesohel 6:4. 6:2. Manfredi : Stredker 6:0.
Za turnir v Wimbledonu so Cehoslp-vaki prijavili Drobnega, černika in Krajčika ter igralko MiškOvo.
Plavanje
■ Nizozemk
Na tekmovanju v HilverSiimu so Nizozemke Term eni en. Van Vliet in vam Wie-mem postfavile nov svetovni rek orel v gitafeiti 3X10» m mešano « časom 3:42.6. Van Wienien je preplavala 100m hrbtno v 1:13.0. Van Wliet 100 m prsno v klasičnem stilu s časom 1:20.0. Terme«!en pa. 100 m prois-to v času 1:09.6.
Na dvoboj-u Moskva : Leningrad, v katerem i*e že petič zaporedoma zmagala ekipa Moskve, so bili poetavjleni štirje novi vsezvezni rekordi. Ušakov je preplaval 401) m prosto v času 4:43.8, s čimer je popravil svoj prejšnji rekord za 1.1 sekunde. Ostale tri rekorde je postavil mladi 1 Metni llrobinski na 100. 209 in 400 m prosto s časi 1:91.9, 2:16.6 in 4:55,0. V vaterpolu je Moskva premagala Leningrad s 6:3.
Atletika
Čosisolini w nemarnosti!
Na tekmovanju v Comncnu (ZDA) je Cordien vrgel disk 55.06 m in s tem postavil nov ameriški rekord, kar je za rekordom svetovnega prvaka Con-solinija (I)	55.33 m drugi najboljši
rezultat na svetu.
V	Ameriki je ekipa univerze Fresmo postavila nov svetovni rekord v štafeti 4 X 200 yardov z rezultatom 1:23.9. V štafeti je tekel tudi M el Patton. Franks,
Pravi bokser
Mesec dni sta čakala, potem je konč no napočil večer borbe.
Falkens je bil zelo nervozen. Jamčil je s svojim imenom, da je mladi bokse: nekaj posebnega in prestrašen je sedaj videl, da sloni Pat bled in skrušen v svojem kotu.
»Kvišku glavo, dečko moj.« ga je bodril. »Vsakemu je čudno pri srcu. ko pride prvič v ring.«
»Saj ni to —1- dim od tobaka, nisem ga vajen in čisto bolan sem postal.«
Manager se je oddahnil. Ce le ni kaj hujšega. Na dim se bo že navadil.
Tišina je sprejela Pata. ko je stopil v ring. medtem ko je Kellyja pozdravila množica z gromkim aplavzom.
Kelly - kaznjenec je bil mož, ki je vlil že s svojo zunanjostjo nasprotnikom strah v kosti. Temne kože, kosmat s silnimi mišicami. Boksarja so predstavili publiki in ko sta si podala roki je Kelly grdo pogledal in zaškripal z zobmi:
»Se nič ne bojiš?« Surovo je odrinil Patovo roko vstran in siknil: »Živega to bom požrl, ščene malo!«
Publika je menda uganila, kai je rekel, in smeh se je razširil po dvorani. Ko je Pat zopet prišel v svoj kot, je vprašal Falkensa:
»Zakaj je jezen name?«
»Saj ni. To je samo njegov način. Nasprotnika bi rad prestrašil. Samo gobezda.«
»Toda, saj to ni boksanje,« je Pat pripomnil.
»Samo pazite se, skočil bo na vas kot ljudožer.«
In kot ljudožer je planil Kelly proii Faiu. ki je napravil samo dva lahna koraka naprej, zračunal je hitrost drugega. se s skoraj plesnim korakom umaknil v stran in njegova desnica je udarila Kellyja od spodaj navzgor v b.ado Potem je obstal in čakal, kaj »e bo zgodilo.
P,oj j. Pil končan. Kelly $»: je zrušil kvt vreč? in obležal, ne da bi se ganil.
Sodnik se je sklonil nad njim in glasno štel do deset.
Ko so Kellyjevi sekundanti po preteku desetih sekund skočili med vrvi, da ga odneso, jih je Pat prehitel. Pobral je nezavestnega nasprotnika in ga na rokah odnesel v njegov kot. ga posadil. na stol in ga prepustil sekundantom.
Minilo je pol minute, Kelly je dvignil glavo in odprl oč.i
»Kaj se je zgodilo?« je hripavo vprašal. »ali se mi je streha zrušila na glavo?«
*
Stran 4
m
'fl«UlTUBNMEBMIK:
Vladalo je mnenje, da je Pat zmagal
samo slučajno. Vendar mu je ti
zmaga omogočila tri tedne kasneje borbo proti Ruf Masonu.
Ko je gong dal znak za začetek, sta se boksarja približala v sredino ringa. Izgledalo je, kot da otipavata drug drugnga in preizkušata svoje moči. Naenkrat je Mason poskusil z desnico majhen trik. In takrat se je zgodilo tako hitro, da noben gledalec ni mogel kasneje povedati, kako je bilo.
Boksarja sta bila čisto blizu skupaj, oddaljena morda samo 20 centimetrot eden od drugega, ko je Patova levica bliskovito zadela Masonovo brado.
Začudena publika je videla, kako so Patovemu nasprotniku klecnile noge in sesedel se je na mestu, kjer je stal.
Zopet je nesel Pat nezavestnega bo kserja na njegov prostor, in ko je ts deset minut kasneje lahko zapustil ring. je rekel:
»Nič čudnega, če je Kelly mislil, da se mu je streha zrušila na glavo ...«
Potem ko je Pat v 12 minuti premagal Collinsa z k. o., se je Falkens čutil primoranega govoriti z njim.
»Stvar je taka, Pat. Ljudje hočejo za svoj denar nekaj videti. Toda če boj traja samo 10 sekund, ne vidijo ničesar in ne bodo več obiskali tvojih borb. Pa tudi boksarji se bodo ustrašili in nobenega ne bomo mogli najti, ki bi se hofel pomeriti z vami.«
Ljudje niso verjeli, da Pat nekaj zna, in so se smejali njegovim zmagam, misleč, da je vse to le slučaj. Zato je bilo težko organizirati novo borbu. Končno je le uspelo in Pat bi
moral nastopiti proti Portugalcu Sosu.
Pat v tem času ni nič treniral. Naglo je moral odpotovati v hribe, kjer je pokopal svojega očeta ...
Deset minut pred pričetkom boja je prišel s potovanja. Falkens ga je nervozno čakal.
»Pazite! Soso je znan zaradi svojih neverjetnih in dostikrat podlih trikov. Vem, da ga boste premagali. Toda ne uspavajte ga takoj! Recimo takole V dvanajsti rundi. Ljudje bodo za svo) denar nekaj videli. — Torej velja?«
»Velja,« je Pat odvrnil, medtem ko je plezal skozi vrvi.
Soso je boksal tako zahrbtno, da se je Pat moral resno premagovati, da ga ni takoj poslal na tla.
Bila je lepa borba in publika je bila zadovoljna. Vse bi šlo po sreči, če ne bi Soso v četrti rundi porabil enega izmed najpodlejših trikov.
Pat mu je dal z levico rahel udarec v brado. Začuden je opazil, da so Sosu kolena klecnila. Opotekel se je naza potem zopet malo naprej in zavijal oči kot da bi lovil zavest. In takrat je Pat zagrešil nekaj, kar se mu nikdar pozneje ni več zgodilo. Neprevidno je povesil roke in se umaknil v stran, da bi opotekajočega Sosa pustil mimo. Ta pa je takrat z vso močjo udaril Pata z desnim krošejem v brado. Publika je navdušeno vpila.
Prvič in zadnjič se je zgodilo, da se je Pat v ringu ujezil, toda ni se mogel premagovati, ko je videl Sosa, kako režeč se, pleše okoli njega.
Kar se je sedaj zgodilo, je bilo delo ene same sekunde. Po finti, ki je od-
StudemJ univerze Vale. je vrgel disk M .24 ni.
Šved Ragnar Lnndbreg je na tekm<> vanju v S 6 tl er tol j<> skočil ob palici 4.28 m.
V	Clevelandu je na tekmovanju v dvorani Moream postavil najboljši re-zufital. zimske sezona v skoku ob palici s 449.5 cm.
V	Leningradu je na tekmovanju sovjetski rekdorer Iljasov skočil v višino 1.95 m.
V	Pragi so bili na tekmovanju med
Špairto. ATK in Bronni VI. doseženi naslednji važnejši rezultati: 168 m: Horčč 10.9 . 499 m: Preček 51.0, 5666 m: ZatOpek 14:32.3, HO m ovire: Tošna 15.0. krogla: Kalina 14.75 m, disk:	Kocmut 41.14 m,
palica: Stefanov 3.70 m.
V	OdenPeu je Lenart Strand na tekmovanju pretekel 1500 m v času 3:56.6,
V	Brnu je Zatopelk pretekel 3000 m v času 8:27.2.
Službene objave
OPOZORILO
Ker je Fizkulturna zveza Siovenljs pričela izdajati službeno glasiio uBlL-TEN«, opozarjamo vse organizacije in društva, da se v bodoče za prio-fcče-vanje službenih objav, razpisov Prvenstev) tekem, tečajev itd. poslužujejo izključno tega časopisa. »POLET« bo odslej prinaša! le članke in poročila splošne vsebine kakor fizkulturni ša-sopisi v vseh ostalih repsbiikah is v nobenem primeru ne bo več priobčal službenih objav. »BILTEN« bo izhajal dvakrat mesečno in naj zato vsi prizadeti pravočasno dostavljajo material uredništvu »BILTENA«.
Gie*o tiPItalia
Milan, 29. maja. V današnji 8. etapi kolesarske dirke Giro dTtalia na 273 km dolgi progi Pesaro—Venezia je zmagal Časola v času 8:19,07 pred Leo-nijem, Riccijem, Lollijem in Contejem (vsi Italija). V skupnem plasmanu posameznikov vodi po 8. etapi Fazio s časom 57:53,35, drugi je A. Ronconi 57:53,36, 3. Leoni (vsi Italija) 57:53.45,
4.	Cottur (Trst) 57:54,01, 5. Scher (Švica) 57:55,05.
Boks
Amerika : Evropa 10:6
V	Chicagu je amaterska reprezentanca Ameriko premagala Evrope z 10:6. Edine zmage za Evropo so dosegli v petelinil in peresni kategoriji Italijana Zudas in Fermenti ter v srednji kategoriji Irec Mc Kesni.
V	Kodanju je amaterska reprezentanca Damske premagala Švedsko z 10:6.
Košarka
Egipt ps*wak Evrope
Na prvenstvu Evrope, ki se jo končalo med tednom v Kairu, je zmagal Egipt, ki je v finalu premagal Francijo * 57:36 (36:12). | Na lestvici je prvi Egipt s 6 zmagami, nadalje pa sledijo Francija s
5,	Grčija s 4, Turčija e 3. Nizozemska z 2, Sirija z 1 zmago ih in Libanon brez zmage.
V	Bukarešti je mestna reprezentanca premagala Varšavo z 41:30 košev.
Uspeh Sl©veiai|e na turnirj &i odbojke v Beogradu
Beograd, 29. maja. Na turnirju odbojke, na katerem so v zadnjih treh dneh sodelovale reprezentance vseh šestih ljudskih republik, Partizana in avtonomne pokrajine Vojvodine, <so bile danes odločilne tekme za prva štiri mesta. Odločujoča tekma za prvo mesto je bila med reprezentanco Slovenije in ekipo Partizana, dočim sta se za tretje in četrto mesto borili reprezentanci Vojvodine in Srbije.
PARTIZAN : SLOVENIJA 3:2
Tekma med Slovenijo in Partizanom je bila najbolj razburljiva na celem turnirju. Slovenska reprezentanca je nudila močan odpor igralcem Partizana in izgubila šele po petih napornih setih. Prvi set je dobil Partizan pri-lično lahko, toda že v drugem setu je moral priznati vrednost Slovencev. Na-daljni set je dobil zopet Partizan, toda zelo težko in z minimalnim rezultatom, četrtega pa zopet Slovenija. V petem odločilnem setu je Partizan po izenačeni igri kot bolj vzdržljivo moštvo zmagal zopet z majhno razliko. Tekma se je končala, z rezultatom 3:2 (15:9, 12:15. 15:13, 12:15, 15:12) za Partizana.
V borbi za tretje mesto je Vojvodina premagala Srbijo z rezultatom 3:i. — Končni vrstni red udeležencev turnirja je sledeči:
1. Partizan, 2. Slovenija, 3. Vojvodina, 4. Srbija, 5. Hrvatska, 6. Bosna in Hercegovina, 7. Črna gora, 8. Makedonija.
Veslaški troboj w Zagrebu
Zagreb, 29. maja. Na Savi pri Zagrebu je bil danes medmestni veslaški troboj, na katerem so tekmovali Galeb (Zagreb), Hajduk (Split) in Primorje (Reka). Zmagal je Galeb s 650 točkami pred Hajdukom 500 in Primorjem 410. Veslači Galeba so osvojili prva mesta v mladinskem četvercu in četvercu I. razreda ter v najvažnejši točki troboja, osmercu zveznega razreda. Tekmovanje je bilo slabo organizirano in je spored potekal počasi.
Izšel je časopis za poljudno fizkulturo »VODNIK«
V njem bo našel vsak fizkulturnik mnogo zanimivega in poučnega. Časopis naročajte v upravi »Poleta« — Ljubljana, Tabor.
Ljubljanski nogometni sodniki imajo plenarni sestanek v ponedeljek dne 30. maja t. 1. ob 20. na Taboru. Udeležba obvezna.
PLAVALCI POZORI
Redni trening vseh ljubljanskih plavalcev prične zopet v ponedeljek 30. maja v letnem kopališču.
I. TRADICIONALNI NAMIZNO
TENISKI TURNIR NA BLEDU v aneh od 4. do 5. Vi. 4949.
Propozivije: Za celotno tekmovanje veljajo pravna m pravilniki n iz J m luio. igra se s Fvrmico žogicami oz. ooijsimi v kolikor so na razpoiago. rurmr se vrši v dvorani notela Kazino na medu m sicer s pričetkom oo ti.dU ko oo otvoritev za vse nastopajoče, cas igranja je od 9. do lž. m od id. do lis. in oq Iti. do 22. v soooto ter nedeljo od ti. do 12. in 13. do iti. ko se igra nnaie. Pravico sodelovanja na turnirju imajo vsa pravilno registrirana društva in klubi namiznega tenisa pri Rep. zvezah za mmizni tenis ter registrirani clani-ce. Vsi lgralci-aike morajo nastopati v enotam ure-sm svojega društva m se brez njih ne bo dovolilo nastopa nikomur. Nastopajoči so se dolžni točno držati razporeda in urnika igranja m morajo biti vsaj pet minut pred igranjem na mestu. Vsakogar se bo čakalo samo do o minut, sicer zgubi igro w. o. V kolikor ne bo dovolj sodnikov, bodo morali biti igraiei-aike vodstvu turnirja na razpoiago za določene igre. Zaradi kvalitetnosti turnirja in tehničnih zaprek pa je število soaeiujoCin omejeno in morajo biti v prijavah vsi igraici-alke v vsaKi disciplini navedem po društveni rang ttsti. Event. odklonitve bodo pravočasno javljene. Protesti se sprejemajo najkasneje 20 minut po odigrani partiji s priloženo kavcijo 100 din, ki se vrne ce se protestu ugodi. Spore bo reševal poseben odbor v katerem bodo tudi predstavniki Republiških Zvez za nam. tenis. NTZJ. — Discipline: a) moštva: moški — Swaythlingeup, prijavnina 100 din; b) ženske — M. Corbillon cup, 75 din;
c)	mladinci — Swaythiing cup, 80 din;
d)	poedino: moški, 35 din; e) ženske, 35 din; f) mladinci, 30 din; g) dvojice: moški. 50 din; h) mešane, 50 din. Na 2 doblieni igri se igra pod- točkami a, b. c, f in h, na 3 dobljene igre pa pod točkami d, e in g. Vse discipline pa do konca na izpadanje. Prijave se bodo sprejemale najkasneje do 2. VI. t. 1. in se na kasnejše prijave ne bo oziralo. Žrebanje bo dne 2. VI. ob 18. v prostorih SD Enotnosti, Ljubljana, Dap-čevičev trg 2, v prisotnosti delegata NTZS in došlih delegatov društev. Prireditelj se obvezuje preskrbeti prenočišča in hrano le za nastopajoče igral-ce-alke ter enega vodjo ekipe. Prireditelj si dovoljuje pravico do spre-
OBJAVA DISCIPLINSKEGA ODBORA NZS
V z ki je izreke..
Tot. Rapoivž Danilo, član Proletarca, so kaznuje p-o 4. odstavku 19. čl. v zvezi s 16. čl. 2. odstavek ter 25. in 23. členom DP NZJ s prepovedjo igranja za dobo 4 (ktirih) mesecev nd dneva, suspenza. 10
je od 9. maja 1949 do vkljuno S sep.. 1949. Oprosti se zaradi pomanjkanja dokazov za prestopek, ki naj bi ga zagrešil po el. 36. DP NZJ.
vezi s tekmo Proletarec : Jadran, bila dne 24. aprila 1949, je DO NZS
RAZPIS
rokometne lige ljubljanskih srednjih šol za mladince.
MLO — odsek za lizkulturo razpisuje spomladanski del prvenstva srednjih in njim sorodnih šol v rokometu. Tekmovanje se bo vršilo po sistemu iiga (vsak z vsakim). Spored tekem bo določen v četrtek, 2. VI. po Bergerjevih tablicah. Ta dan 'bo ob 19.30 v prostorih SD Enotnosti (Dapčevicev trg 2) žrebanje in sestanek zastopnikov soae-Iuiočih vrst. Prvo kolo srednješolske lige bo odigrano v soboto, 4. VI. Prvo-plasirani prejme nagrado.
Naročnike, ki prejemajo naš list, opozarjamo, da poravnajo naročnino za prvo polovico t. 1., sicer se jim s 1. juljem list ustavi. Vsa naročila za »Bilten« in »Vodnik« pošiljajte na upravo »Poleta«.
Naročnina za »Polet« — mesečna 12 din, celoletna 144 din.
Naročnina za »Bilten« — posamezna štev. 4 din, celoletna 48 din.
Naročnina za »Vodnik« — polletna 75 din, celoletna 150 din.
Vsi dolžniki, kateri še nimaio nla-čane naročnine za 1, 1946, 1947 in 1943 in so prejeli opomine, opozarjamo, da zaostalo naročnino takoj poravnajo!
Skupščina SZS ho 3. junija ob 9.30 url v Stekleni dvorani na Taboru
risk Tiskarne -Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo Id oprava: Ljubljana, Taboi — 1’elelon 54.19, ob oede« Ijab popoldne 55-22 do 26 Čekovni račun uprave ŠL 6-90603-6
maknila Sosovo pozornost, ga je udarli z levico v šolar plexus, a desnica je v strahovitem udarcu zadela nasprotnika v usta, še preden je njegovo telo doseglo tla.
Klubski zdravniki so se pol ure trudili., da so spravili Portugalca k sebi. V usta je dnbil pet šivov in potem so ga peljali v bolnico.
»Nisem hotel tega,« je rekel Pat kasneje svojemu managerju. »Toda zdi se mi, da sem se ujezil in tega nočem nikdar več.«
»Vam se ni treba ujeziti,« je rekel Falkens. »Vi lahko končate borbo, kadar se vam zljubi.«
»Gotovo! V vsakem trenutku.«
Falkens se je nasmehnil v mislih na zlato prihodnost.
»Imam za vas nasprotnika. Leteči Holandec. Nevaren je. Ali bi lahko končali z njim v petnajsti rundi?«
»Seveda.«
»Dobro je, samo da bo res tako.«
»Poslušajte, Bob!« je^ rekel mladi boksar in izvlekel iz žepa knjižico pesmi. »Ce ga ne končam točno v petnajsti rundi, ne bom nikdar več čital poezije.«
Falkens je rahlo zažvižgal. »Kaj takega!?«
*
Vse je poteklo natanko tako, kot sta se manager in Pat zmenila.
Borba je bila lepa. Pat je moral porabiti vso svojo umetnost v obrambi ,da se je branil udarcev letečega Holandca, ki je bil znan po neprestanih serijah nevarnih uppercutov. Za
Pata je bli to lep trening. Publika je bila navdušena. V petnajsti rundi pa je Pat položil letečega Holandca na tla in ga potem odnesel v njegov kot. Prvič v življenju je ta silno ofenzitmi obksar doživel k. o. poraz in strokovnjaki so menili, da se mora Pat pomeriti z drugo in prvorazrednimi nastropnik, ker je pokazal, da njegove prejšnje zmage niso bile zgolj slučaj.
Začela se je Patova pot k uspehom in - slavi.
In nekega dne je odkril Falkens Patovo preteklost. Bila je velikanska senzacija ko so športni reporterji zvedeli da je Pat sin slavnega Pat Glen-dona. Obletavali so ga, občudovali in pisali o njem.
Pat je začel z Ben Meraiesom in končal z Bill Tarv/artom in tako premagal štiri drugorazredne boksarje.
Drugo leto se je boril z boksarji, ki so stali na predzadnji stopnici slave, a na vrhu je kraljeval veliki Jim Han-ford, nepremagani svetovni prvak.
Pat je moral ^nnogo potovati. Okoli vsega sveta je šel za boksarji in premagal enega za drugim. Časi, ko se je boril za sto dolarjev, so minuli. In sedaj mu je prinesla ena sama borba 20.000 do 30.000 dolarjev. Se bolj kot njegov pa se je polnil Falkensov mošnjiček.
Pat je živel sam zase. Ni se družil z ljudmi, ki so organizirali njegove borbe, niti z boksarji. Cital je knjige, obiskoval koncerte in predavanja.
(Se nadaljuje.).