RAZISKOVALNE METODE
RAZISKOVALNE METODE V INDUSTRIJSKI GEOGRAFIJI
I g o r  V r i š e r *
V  G e o g r a f s k e m  v e s t n i k u  X L V I  (1974 s m o  p r i k a z a l i  p o g l a v i t n e  i d e j n e  i n  
m e t o d o l o š k e  z a s n o v e ,  n a  k a t e r i h  t e m e l j i  s o d o b n a  i n d u s t r i j s k a  g e o g r a f i j a . 1 
O p o z o r i l i  s m o  t u d i  n a  š t e v i l n e  p r o b l e m e ,  k i  s p r e m l j a j o  t o  m l a d o  g e o g r a f s k o  
v e d o  i n  k i  p o v z r o č a j o ,  d a  n j e n a  i z h o d i š č a  i n  m e t o d o l o g i j a  š e  z d a l e č  n i s t a  
d o d e l a n i .
V  p r e c e j š n j i  m e r i  v e l j a  t a  u g o t o v i t e v  t u d i  z a  n j e n e  r a z i s k o v a l n e  m e t o d e ,  
k o t  b o  t o  r a z v i d n o  i z  p r i č u j o č e g a  s e s t a v k a .  A m e r i š k i  r a z i s k o v a l e c  i n d u s t r i j ­
s k e  g e o g r a f i j e  J. W .  A l e x a n d e r 2 s p l o h  p r a v i ,  d a  n o b e n a  o d  d o s l e j  u p o r a b l j e ­
n i h  m e t o d  n i m a  p o s e b n e g a  a l i  n a d p o p r e č n e g a  p o m e n a .  P o d o b n o  j e  s  p o d a t k i ,  
s  k a t e r i m i  s k u š a j o  p r i k a z a t i  i n d u s t r i j s k e  r a z m e r e .  N a j v e č k r a t  s e  r a z i s k o ­
v a l c i  p o s l u ž u j e j o  n a s l e d n j i h  p o d a t k o v :  š t e v i l o  a l i  v e l i k o s t  p o d j e t i j  ( o b r a t o v ) ,  
š t e v i l o  z a p o s l e n i h  a l i  š t e v i l o  d e l a v c e v  v  p r o i z v o d n j i  i n  n j i h o v a  s t r u k t u r a ,  
n o v o  u s t v a r j e n a  v r e d n o s t  ( d r u ž b e n i  p r o i z v o d  a l i  n a r o d n i  d o h o d e k ) ,  v r e d n o s t  
i z p l a č a n i h  o s e b n i h  d o h o d k o v ,  v r e d n o s t  n a l o ž b  v  i n d u s t r i j s k o  p r o i z v o d n j o ,  i n ­
s t a l i r a n a  m o č  s t r o j e v  i n  o b s e g  p r o i z v o d n j e ,  m e r j e n e  v  t o n a h ,  m e t r i h ,  k o s i h  
i n  t a k o  d a l j e .
Z a r a d i  m e t o d o l o š k e  z a d r e g e ,  k a k o  z a j e t i  i n  o b d e l a t i  s v o j s t v e n o  i n  h e t e r o ­
g e n o  i n d u s t r i j s k o  p r o i z v o d n j o ,  n e k a t e r i  r a z i s k o v a l c i  u p o r a b l j a j o  d o k a j  z a ­
p l e t e n e  i n  k o m b i n i r a n e  m e t o d e  i n  k r i t e r i j e .  V e n d a r  n j i h o v i  r e z u l t a t i ,  k l j u b  
v s e m  n a p o r o m ,  ž a l  n e  d a j e j o  b o l j  p o p o l n e  p o d o b e  o  i n d u s t r i j i .  T u d i  n o v e  m a ­
t e m a t i č n e  i n  s t a t i s t i č n e  m e t o d e ,  n a v z l i c  s v o j i  n a v i d e z n i  p r e p r i č l j i v o s t i ,  k a j  
p o g o s t o  s l a b o  p r i k a z u j e j o  z a p l e t e n e  i n d u s t r i j s k e  p r o i z v o d n e  o d n o s e  a l i  l o k a ­
c i j s k e  p o g o j e .  N e r e d k o  s e  c e l o  d o g a j a ,  d a  s e  i z r a č u n a n i m  k o r e l a c i j a m  m e d  
r a z l i č n i m i  p o d a t k i  a l i  u p o r a b l j e n i m i  m e r i l i  p r i p i s u j e  p o s e b e n  p o m e n  i n  m e n i ,  
d a  i z r a ž a j o  t e s n o  m e d s e b o j n o  p o v e z a n o s t .  O b  t e m  s e  p a  s p r e g l e d a ,  d a  k o r e -  
l a c i j s k e  p r i m e r j a v e  p r e d v s e m  p o v e d o ,  a l i  i z k a z u j e j o  m e r i l a  p o d o b n o  v a r i a ­
b i l n o s t  a l i  n e .  V  r e s n i c i  p a  l a h k o  p o v z r o č e  v i s o k o  a l i  n i z k o  v a r i a b i l n o s t  p r i ­
m e r j a n i h  p o j a v o v  g l o b l j i  r a z l o g i ,  k i  n i s o  d o v o l j  r a z v i d n i  i z  u p o r a b l j e n e g a  
g r a d i v a .  P o  d r u g i  s t r a n i  p a  j e  t u d i  r e s ,  d a  t a k o  i m e n o v a n o  » k l a s i č n o «  g e o ­
g r a f s k o  p r i k a z o v a n j e  i n d u s t r i j e  k l j u b  v e l i k i  g o s t o b e s e d n o s t i  i n  š t e v i l n i m  
n a v e d b a m  v e č i d e l  s l a b o  z a j a m e  i n d u s t r i j s k o  c e l o v i t o s t .  P o g o s t o  s e  i z g u b l j a  v  
p o d r o b n o s t i h ,  n a š t e v a n j u  a l i  s e  n a  d o k a j  z a s t a r e l  n a č i n  l o t e v a  o b r a v n a v a n j a  
t e  d i n a m i č n e  i n  h i t r o  s e  s p r e m i n j a j o č e  d e j a v n o s t i .  P o z a b l j a  s e ,  d a  g l e d e  i n ­
d u s t r i j e  m n o g i  t e o r e t s k i  m o d e l i  i n  p r a k t i č n a  s p o z n a n j a  h i t r o  s t a r e ,  d a  j e  
m o g o č e  v r s t o  d e j s t e v  r a z l o ž i t i  e d i n o  n a  p o d l a g i  e k o n o m i k e  i n  d a  j e  t r e b a  
t u d i  d o b r o  p o z n a t i  t e h n o l o š k e  p o s t o p k e ,  k i  s e  u p o r a b l j a j o  v  i n d u s t r i j s k i  p r o ­
i z v o d n j i ,  s i c e r  b o  p r i k a z  p a p i r n a t  a l i  c e l o  n a p a č e n .
* d r,, redni univ . p ro f.. O ddelek za geografijo , F ilozofska fak u lte ta , A škerčeva 12, 61000 
L ju b ljan a , Yu, glej izvleček na koncu zvezka.
R a z i s k o v a l n e  m e t o d e  v  i n d u s t r i j s k i  g e o g r a f i j i  s m o  v  p r i č u j o č e m  p r i k a z u  
r a z d e l i l i  n a  š t i r i  s k u p i n e :
— m erila o razporeditvi industrije,
— m erila o spremembah v razporeditvi industrije,
— m erila o specializaciji in diverzifikaciji industrije in
— m erjenje m edindustrijskili odnosov.
I. Merila o razporeditvi industrije
N ajstarejši način prikazovanja razporeditve industrije je  nanašanje šte­
vila zaposlenih v obliki točk ali geom etrijskih likov na mesto, kjer delajo. 
Namesto zaposlenih lahko uporabimo novo ustvarjeno proizvodno vrednost. 
Industrijska območja pa je  S. Misztal3® določil tako, da je  izločil tiste kraje 
ali občine (»gromade«), na ozem lju katerih je bival določen minimalni delež 
zaposlenih v industriji (v prvem primeru Poljske 1 % vseh zaposlenih v indu­
striji), ali pa se je  tam proizvedel določen minimalni odstotek v industriji 
ustvarjenega narodnega dohodka.
P o d a t k e  o  z a p o s l e n i h  v  i n d u s t r i j i  l a h k o  p r i m e r j a m o  t u d i  z  n e k a t e r i m i  
d r u g i m i  p o d a t k i ,  n p r .  s  š t e v i l o m  p r e b i v a l s t v a ,  i n  o b e  s p r e m e n l j i v k i  n a n e s e m o  
n a  g r a f i k o n  z  n a v a d n o  a l i  l o g a r i t m i č n o  r a z d e l i t v i j o ,  k i  p o t e m  p o k a ž e  m e d ­
s e b o j n o  o d v i s n o s t .  I z r a č u n a n a  r e g e s i j s k a  p r e m i c a  m e d  p r i m e r j a n i m a  s p r e m e n ­
l j i v k a m a  p o k a ž e  i z j e m e  a l i  n e n o r m a l n e  o d s t o p e  v  p o z i t i v n e m  a l i  n e g a t i v n e m  
s m i s l u . 4
N ajpogosteje uporabljano m erilo za razmestitev in tudi stopnjo indu­
strializacije je l o k a c i j s k i  k o l i č n i k  ( k v o c i e n t ) 5. Z njim primer­
jamo regionalni delež v določeni industrijski dejavnosti z odstotnim dele­
žem nacionalnega poprečja. Količnik lahko računamo tudi za celotno indu­
strijo in sicer iz podatkov o zaposlenih, družbenem proizvodu, osebnih do­
hodkih itd. Največkrat ga računamo v naslednji obliki:
Število zaposlenih v industriji i v regiji n (ozemeljski enoti)
Število zaposlenih v industriji i na vsem ozem lju (državi)
Število zaposlenih v vsej industriji v določeni regiji
Število zaposlenih v vsej industriji na vsem ozem lju (državi)
C e  i z k a z u j e  p a n o g a  » i«  l o k a c i j s k i  k o l i č n i k  n a d  1,00 ,  p o m e n i ,  d a  j e  n a d -  
p o p r e č n o  r a z v i t a ,  č e  j e  p o d  1,00 ,  p a  z a o s t a j a  z a  p o p r e č j e m .  L o k a c i j s k i  k v o ­
c i e n t  p o n a v a d i  u p o r a b l j a m o  k o t  u v o d n i  p r i k a z  i n  m u  n e  s m e m o  p r i p i s o v a t i  
p r e v e l i k e g a  p o m e n a .  S m i s e l n o  j e ,  d a  g a  u p o r a b l j a m o  s k u p a j  z  d r u g i m i  m e r i l i  
i n  u s t r e z n o  r a z l a g o .
Podoben lokacijskem u kvocientu je  količnik ( k o e f i c i e n t )  l o k a ­
l i z a c i j e .  Z njim  merimo relativno regionalno koncentracijo določene in­
dustrijske panoge v prim erjavi z nekimi drugimi podatki za celotno ozemlje, 
npr. s prebivalstvom, narodnim dohodkom itd. Računamo ga tako, da (1) pri 
vsaki regionalni enoti odštejem o njen procentualni delež v panogi »i« od pro- 
centualnega deleža, ki ga ima ta panoga na celotnem ozem lju; nato (2) sešte­
jem o vse pozitivne oziroma negativne razlike in (3) delimo vsoti pozitivnih  
oziroma negativnih diferenc s 100. Vrednosti se gibljejo med 0 in 1. Ce je  raz­
poreditev panoge »i« enaka poprečju za celotno ozem lje, bo vrednost količ­
nika 0, če pa je  npr. panoga »i« osredotočena v enem samem kraju, bo vred­
nost 1.
N e k a t e r i  r a z i s k o v a l c i  s o  u p o r a b l j a l i  o b e  m e r i l i  v  m o d i f i c i r a n i  o b l i k i  P .  S.  
F l o r e n c e  j e  v  s v o j i  z n a n i  š t u d i j i 6 v p e l j a l  »k o e f ic ie n t  g e o g ra f sk e  a so c ia c i j e «, p r i  
k a t e r e m  p r i m e r j a m o  r a z p o r e d i t e v  d o l o č e n e  i n d u s t r i j s k e  p a n o g e  z  d r u g o  i n d u ­
s t r i j s k o  p a n o g o  a l i  s p r e b i v a l s t v o m  i t d .  p o  r e g i j a h .  P o d o b n o  j e  H o o v e r 5 v p e l j a l  
»k o e f ic ie n t  r e d i s t r ib u c i j e « i n  z  n j i m  m e r i l  o d k l o n e  m e d  d v e m a  r a z p o r e d i t v a m a  
i s t e g a  p o j a v a  o b  d v e h  č a s o v n o  r a z l i č n i h  p o p i s i h .  E n o  o d  d i s t r i b u c i j  j e  u p o r a b i l  
k o t  b a z o  i n  z  n j o  m e r i l  i n d e k s e  s p r e m e m b .  K o e f i c i e n t  j e  v a r i r a l  m e d  0  ( n o b e n e  
r e d i s t r i b u c i j e )  i n  i  ( p o p o l n a  r e d i s t r i b u c i j a ) .
L o k a l i z a c i j  s k a  k r i v u l j a  in i n d e k s  l o k a l i z a c i j e 7 te­
meljita na Lorenzovem grafikonu in dopolnjujeta količnik lokalizacije. Potek 
in naklon lokalizacijske krivulje registrira vse poglavitne lokacijske količnike 
in kaže regionalno spreminjanje. Krivulja omogoča prim erjavo več količ­
nikov hkrati. Sestavimo jo iz dvojnega niza podatkov. Na ordinato nanašamo 
kumulativo odstotkov števila zaposlenih v industriji ali panogi >i« po regi­
jah in sicer tako, da začnemo pri regiji z na j višjim  količnikom, na absciso 
pa nanašamo kum ulativo odstotkov za vse zaposlene (v industriji) po regijah. 
Nato ustrezno ranžirni razvrstitvi regij glede na lokacijski količnik posto­
poma prištevamo odstotne vrednosti drugih regij. Namesto podatkov o za­
poslenih lahko uporabimo navedbe o prebivalstvu, družbenem proizvodu itd. 
Površina, ki je  na grafikonu nad lokalizacijsko krivuljo, opredeljuje razme­
stitev industrije (ali panoge »i«). Ce jo izmerimo in izračunamo, kolikšen od­
stotek od celotne površine odpade nanjo, dobimo indeks lokalizacije, ki se 
giblje med 0 in 100.
I n d e k s  k o n c e n t r a c i j e 8 je  merilo, ki pove v kolikšni meri je  in­
dustrija osredotočena v določeni regiji. Tudi ta količnik tem elji na primer­
javi industrijske razdelitve z neko drugo, npr. prebivalstveno. Računanje je  
nekoliko zamotano. Najprej zberemo za regije podatke o obeh primerjanih  
pojavih, nato pa izračunamo statistične koeficiente in jih  razvrstimo glede na 
velikost od največjega k najmanjšemu. Na podoben način razvrstimo tudi 
absolutne podatke. Če smo npr. prim erjali število zaposlenih v industriji s 
številom  prebivalstva po regijah, dobimo statistični koeficient število zaposle­
nih v industriji na tisoč prebivalcev. Absolutne vrednosti o številu zaposlenih 
kumulativno seštevamo, dokler njihovo število ne doseže polovice vseh zapo­
slenih na celotnem območju. Regije, ki so prispevale polovico vseh zaposlenih  
v industriji, so tiste, ki izkazujejo največjo koncentracijo. Seštejem o tudi 
prebivalce, ki žive v teh regijah, in ugotovimo, kolikšen odstotek od vsega  
prebivalstva odpade nanje. Ce dobljeni odstotek odštejemo od 100, dobimo 
indeks industrijske proizvodnje za obravnavano območje. Indeks bo imel 
vrednosti med 50 in 99. V prvem primeru bo industrija razporejena na enak 
način kot prebivalstvo, v drugem pa bo osredotočena v eni sami regiji.
S. G. Grodskij9 je  pri računanju indeksa koncentracije uporabil podatke
o vrednosti proizvodnje, saj so v n jej zapopadene vse ekonomske kategorije 
in ne samo delovna sila. Spremenil je  tudi postopek računanja, ki se glasi:
OPl = UPK ' (UPl2 + + UP3 + • • ' UPn) J °
UPj, UP2 . . .  U Pn =  vrednost proizvodnje posameznih podjetij v m ilijonih  
rubljev,
UPK =  vrednost proizvodnje vse industrijske panoge ali industrije v regiji 
v m ilijonih rubljev.
Indeks lahko izrazimo tudi v odstotkih od celokupne regionalne ali panožne 
proizvodnje. Izračunamo ga na naslednji način:
OP2 = ° P l' 100 , %
UPK
Ce nastopa v regiji več industrijskih središč, uporabimo prejšnji postopek  
v spremenjeni obliki:
100 2 2 2 
FTKO1 =  —  (UPj +  UP2 +  . . .  UPn), kjer je
UPj, UP2 . . .  UPn =  vrednost proizvodnje industrijskih središč v milijonih  
rubljev,
UPR =  vrednost proizvodnje celotnega območja (rajona) v milijonih rubljev.
Kot nasprotje kazalcu koncentracije je  Grodski vpeljal k o e f i c i e n t  
d e c e n t r a l i z a c i j e  ali d i s p e r z i j e .  Računal ga je  po obrazcu:
KD =  r 1 +  r 2 +  . . . r d
n • 0,5642 • ]/S
R1; R2 . . .  Rn =  razdalja industrijskega centra od upravnega središča ali neke­
ga drugega pomembnega središča v regiji v km, 
n =  število industrijskih središč v regiji,
S =  površina regije v km2,
o  VS0,5642 • yS =  —  =  računsko izveden radij kroga, ki ustreza velikosti po-
y j i
vršine regije in je nujen zaradi prim erjave z regijami drugačnih površin. 
Ker se ta prvi koeficient decentralizacije opira samo na razdalje, je  Grodski 
vpeljal še obliko, v kateri je upošteval vrednost proizvodnje:
UP> R1+ - ^ . R 2 + ... + J ^ . R n
KD _  UPR________UPR ~_________ UPR
0,5642 • yS
UPj, UP2 . . .  UPn =  vrednost proizvodnje industrijskih središč,
UPR =  vrednost proizvodnje vsega območja.
S prostorsko koncentracijo industrije se je ukvarjal tudi poljski geograf
S. Herman,10 vendar je  njegov postopek preveč prilagojen poljskim  razmeram 
in ga zato ne prikazujemo.
II. Merila o spremembah v razporeditvi industrije
Vsa dosedanja m erila so prikazovala razmestitev industrije ali pa so 
njeno razmestitev prim erjala z razporeditvijo nekega 'drugega ali z industrijo 
vsebinsko povezanega pojava. Naslednja skupina meril služi za ponazoritev 
sprememb v razmestitvi industrije, ki so nastale v določenem časovnem  
obdobju.
Preprosta oblika za ugotavljanje sprememb je  k o l i č n i k  ( k o e f i ­
c i e n t )  r e d i s t r i b u c i j e . “ Pri njem primerjamo npr. razvoj zaposlenih 
v industriji, ali obseg proizvodnje ali spremembe v vrednosti osnovnih sred­
stev itd. po regionalnih enotah s spremembami, ki jih  je  isti izbrani indikator 
doživel v opazovanem času na celotnem ozem lju (države, republike itd.). 
Obrazec za njegovo računanje se glasi:
T. V  Y b  -  t  =  X a  , pri č e m e r  j e :
Ya
E =  pričakovano stanje, Xa =  vrednost kazalca v regiji »a« v prvem (začet­
nem) letu. Ya =  vrednost kazalca na celotnem  obravnavanem ozem lju v prvem  
(začetnem) letu in Yb =  vrednost kazalca na celotnem obravnavanem ozemlju  
v drugem (končnem) letu.
Postopek je  naslednji: (1) ugotovimo količnik razvoja za celotno ozem lje, 
(2) za vsako regionalno enoto izračunamo spremembo glede na obči količnik  
razvoja (po obrazcu), (3) ugotovimo, za koliko se razlikuje pričakovana vred­
nost kazalca od dejanskega stanja v drugem (zadnjem) letu, in (4) določimo 
regionalne enote, ki izkazujejo hitrejši razvoj oziroma zaostajajo za po­
prečjem, kar pomeni, da stagnirajo ali celo nazadujejo.
Tako izračunane razvojne spremembe lahko pretvorimo v »shift ration,r‘ 
če seštejemo vse pozitivne oziroma negativne odklone in vsoto izrazimo kot 
delež (odstotek) vrednosti pojava za celotno obravnavano ozemlje. Ker pa ta 
postopek ne upošteva drugih prav tako pomembnih variabel, skušamo to slabost 
popraviti z g r a f i k o n o m  r e l a t i v n e g a  r a z v o j a  (relative gromth 
chart).'3 Po tem postopku vrisujemo v grafikonu na ordinato podatke o odstot­
nem razvoju po regijah za izbrano industrijsko variablo (npr. novo ustvar­
jena vrednost v industrijski proizvodnji, število zaposlenih), na absciso pa 
nanašamo podatke o razvoju neke druge, splošne variable (npr. o razvoju 
celotne proizvodnje, o celotnem prebivalstvu itd.). Diagonala, ki poteka iz 
ničelne točke in skozi točko poprečja za celotno ozem lje, deli pozitivne in 
negativne razvojne odklone. Pomožni koordinati skozi točko poprečja za ce­
lotno ozem lje pa pomagata razbrati, katere enote im ajo glede na eno ali 
drugo variablo nad- oziroma podpoprečen razvoj.
H. Elsasser14 je vpeljal nekoliko drugačen postopek za boljše razume­
vanje razvojnih sprememb v industriji. Avtor ga je imenoval » r e g i o n a l n i  
f a k t o r «  in ga je  računal po naslednjem postopku:
m m
2  b;, t 2 1 B;, t
m m
2  b;, o 2  Bj, o
i =  1 i =  1
R =  regionalni faktor, Bj =  zaposleni v industrijski panogi »i« na celotnem  
ozemlju, bj =  zaposleni v industrijski panogi »i« v določeni regiji, o =  bazično 
leto, t =  končno leto in m =  število industrijskih panog.
V resnici je mogoče regionalni faktor razdeliti na dve sestavini: na struk­
turni in lokacijski faktor in s tem dobiti vpogled v njegovo notranjo zgradbo.
V tem primeru se njegova oblika glasi:
/ m o t  m t \  m t t
2  Cj-B; 21 B, \  ^  Ci -B;
I  i =  1 i =  1 1 i =  1
\  m o t m i l  m o t
\  21 Cr Bi 2  B, /  2  C, • B;
\ i  =  1 i  =  1 /  i  =  1
Strukturni Lokacijski
faktor faktor
Cj =  delež regije od vseh zaposlenih v panogi »i«.
Strukturni faktor nam pokaže, v katerih regijah so nameščene hitro se 
razvijajoče industrijske panoge oziroma panoge s podpoprečnim razvojem. 
Nasprotno temu pove lokacijski faktor (S tan do r t fa k to r ,  S ta n d o r te f fe k t j15 za vse 
industrijske panoge skupaj, katere regionalne enote izkazujejo rast in katere 
stagnacijo. Zmnožek strukturnega in lokacijskega faktorja daje regionalni 
faktor, ki pokaže, v katerih regijah se je  število zaposlenih (ali kakšen drug 
podatek, npr. proizvodnja, vrednost osnovnih sredstev itd.) povečalo preko 
poprečja oziroma je ostalo za njim. Iz kombinacij obeh faktorjev lahko do­
bimo štiri opredelitve:
a) regije, ki im ajo glede na panoge in glede na celoto ugoden razvoj;
b) regije, v katerih industrijske panoge zaostajajo in s tem tudi celotni 
industrijski razvoj;
c) regije, kjer glavne industrijske panoge še vedno rastejo, toda celotni 
regionalni potencial je  že tako nasičen, da je lokacijski ali celo regionalni 
faktor manjši od i;
č) regije, k jer kaže lokacijski faktor rast industrije v celoti, strukturni 
faktor pa je  pri večini panog pod 1, kar pomeni, da se razvijajo slabše razvite 
industrijske panoge.
Na koncu pregleda teh različnih količnikov želimo še opozoriti na ne­
katere njihove slabosti, ki nas lahko zapeljejo. Tako je  npr. bilo empirično 
ugotovljeno, da je  vrednost količnikov pri velikih teritorialnih enotah pre­
majhna in obratno. To pomeni, da je  vsak koeficient odvisen od regionalne 
razdelitve in da se pri časovnih prikazih lahko njihova vrednost bistveno
spreminja, če se menja regionalna razdelitev. Druga slabost izvira iz osnov­
nih podatkov, ki jih  uporabljamo za primerjavo. Zelo različne vrednosti 
npr. dobimo, če uporabimo za bazo aktivno industrijsko prebivalstvo ali pa 
površino. V prvem primeru so količniki nizki, saj se podoba posameznih  
industrijskih panog ne razlikuje veliko od splošne razmestitve aktivnega  
industrijskega prebivalstva. V drugem primeru pa so zaradi velikih  razlik 
med bazo in primerjanim podatkom koeficienti zelo visoki. Tej pom anjklji­
vosti se je  skušal J. H. Thompson16 izogniti tako, da je  uporabil za m erjenje 
industrijske razmestitve srednjo vrednost treh različnih koeficientov, npr. 
delež zaposlenih v industriji, delež osebnih dohodkov v industriji in delež 
narodnega dohodka ustvarjenega v industriji v vsaki regiji. Tretja slabost 
količnikov izvira iz industrijske klasifikacije. Bolj ko je  industrija razde­
ljena na panoge, večji bodo količniki in nasprotno. Iz povedanega je raz­
vidno, da je  pomen vseh teh meril relativen in odvisen od regionalne raz­
delitve, izbrane baze in industrijske klasifikacije.
S temi m erili ocenjujem o, ali ima regija heterogen industrijski sestav 
in ali je  močno specializirana. Stopnjo i n d u s t r i j s k e  s p e c i a l i z a ­
c i j e 17 računamo iz industrijske strukture za vsako regijo in sicer tako, da 
seštevamo kvadrate odstotnih deležev vsake posamezne -industrijske panoge 
od celote, nato vsoto korenimo s kvadratnim korenom.
Pri drugi obliki, im enovani k o l i č n i k  ( k o e f i c i e n t )  s p e c i a l i ­
z a c i j e , 18 primerjamo odstotni delež (npr. zaposlenih) v industrijski pa­
nogi »i« v regiji z deležem  iste panoge na celotnem ozem lju (pokrajine, 
države). Računamo ga tako, da (1) odštejemo regionalni odstotek od ustrez­
nega odstotka za celotno ozem lje, (2) seštejem o vse pozitivne oziroma nega­
tivne razlike in jih  (5) ne glede na predznak delimo s 100. Koeficient speciali­
zacije je podoben in prim erljiv s koeficientom  lokalizacije. N jegove vred­
nosti se gibljejo med 0 in 1. Iz koeficienta specializacije lahko izpeljem o 
s p e c i a l i z a c i j s k o  ( a l i  d i v e r z i f i k a c i j s k o )  k r i v u l j  o.19 Sesta­
vimo jo na enak način kot lokalizacijsko krivuljo. Količnik specializacije 
lahko določimo tudi iz odstotnega deleža, ki ga tvori v Lorenzovem grafikonu 
površina nad specializacijsko krivuljo od celotne površine.
Z namenom, da bi zmanjšal odvisnost koeficienta specializacije od osnov­
nega podatka, je  A. Rodgers“ vpeljal č i s t i  d i v e r z i f i k a c i j s k i  i n ­
d e k s .  Dobimo ga na naslednji način: (1) izračunamo odstotne deleže zapo­
slenih za vse industrijske panoge, (2) deleže razvrstimo od najvišjih  k naj­
manjšim, (3) deleže kum ulativno seštejem o in sicer tako, da k delnemu se­
števku vedno prištejem o naslednji podatek, dokler ne pridemo do končne 
vsote, (4) na enak način računamo to vsoto tudi za posamezne regije, (5) od 
regionalnih diverzifikacijskih indeksov odštejemo indeks za celotno ozem lje 
in (6) dobljeno razliko delimo z diferenco, ki smo jo dobili, ko smo odšteli 
od regionalnega diverzifikacijskega indeksa z najm anjšo diverzifikacijo di­
verzifikacijski indeks za celotno ozem lje. Vrednost indeksa se bo gibala 
med 0 in + 1 .
D iverzifikacijske krivulje lahko izračunamo za različna obdobja; po­
kažejo nam spremembe v specializaciji. Na splošno dajejo krivulje boljši 
pregled na specializacijo, kakor pa količniki, ki podajajo eno samo številko  
za posamezno regijo.
Zaradi velikega števila različnih kazalcev o industriji je  raziskovalec 
pogosto primoran, da skuša ugotoviti skupne lastnosti izračunanih količnikov  
in indeksov in si na ta način olajša sklepanje. V ta namen lahko uporabi
III. Merila o specializaciji in diverzifikaciji industrije
m ultivariacijsko oziroma faktorsko analizo.21 Iz različnih serij podatkov (va­
riabel), npr. o deležu zaposlenih v industriji, spremembah tega deleža, spre­
membah celotnega prebivalstva itd., bo skušal ugotoviti, kateri faktorji so 
poglavitni razlog variranja, kakšna je njihova teža (pomen) pri teh spremem­
bah in kako se med seboj povezujejo. S faktorsko analizo bo najprej ugotovil 
korelacijsko odvisnost med posameznimi variablami, nato pa pri vsaki regio­
nalni enoti, kolikšen je delež posameznega faktorja pri variranju regionalnih 
enot oziroma pri regionalni diferenciaciji. Glede na to, da ugotavljamo pri 
variranju pojava hkratno součinkovanje dejavnikov, skušamo z interkorela- 
cijo in izločanjem »fa c to r  loading« razbrati, katere kombinacije ali tako ime­
novani »factorji« (com ponen ts )  so tisti osnovni in standardizirani povzroči­
telji največjega dela totalne variance. Takšnih faktorjev je več, vendar na­
vadno ugotavljamo le prve med njimi, ki nam pojasnjujejo večino (okoli 80 %) 
totalne variance.
IV. Merila o m edindustrijskih odnosih
U gotavljanje in m erjenje medindustrijskih odnosov (česar pa ne sme­
mo zam enjati z medsektorskimi odnosi, kar se pogosto dogaja pri prevodih 
iz angleščine, kjer ima beseda »industry« pomen dejavnosti in ne predelo­
valne industrije) je  zaradi velike povezanosti in soodvisnosti industrije in 
učinkov na izbor lokacije in razvoj industrije zelo pomembno. Je pa hkrati 
izredno težavno in upamo se trditi, da še ni nikjer zadovoljivo rešeno. V pre­
cejšnjo pomoč je bila tem meritvam iznajdba in uporaba i n p u t - o u t p u t  
m a t r i k ,  vendar tudi ta pripomoček ni rešil osnovnega vprašanja, kako 
zadovoljivo zbrati in evidentirati osnovno gradivo. Zato so mnogi modeli o 
medindustrijskih odnosih bolj teoretičnega, kakor pa praktičnega pomena.
V nekaterih socialističnih državah s centraliziranim vodenjem gospo­
darstva in temu ustreznemu evidentiranju blagovnih tokov je  problem mor­
da nekoliko preprostejši. Sodeč po nekaterih razpravah, so podatki o med­
industrijskih blagovnih zvezah na razpolago. Sovjetski geograf A. T. Hru- 
ščev22 predlaga naslednje načine m erjenja. Pomen določene industrijske pa­
noge v medregionalnem blagovnem toku naj bi se meril po obrazcu:
r r
r w — v 
y = ——:—1 , kjer je:
l  r
x
i
r
y =  koeficient m edregionalnega obsega blagovnosti industrijske panoge »i«,
i
r  r
w =  izvoz proizvodnje industrijske panoge »i« iz regije r, v =  uvoz pro-
i r i
izvodnje industrijske panoge »i« v regijo r in x  =  obseg proizvodnje in­
dustrijske panoge >i« v regiji r. i
Medindustrijski proizvodne odnose ugotavljajo na dva načina: z računom, 
koliko je  posamezna industrijska panoga udeležena v stroških ali vrednosti 
določene enote proizvodne panoge »i«, ali pa v obliki »tablice šahm atnoga  t ip a « 
(input-output matrika). Tablico sestavljajo štirje kvadrati, ki označujejo od­
nose med panogami in celoto. I. kvadrat prikazuje odnose med industrijskimi 
panogami oziroma proizvodni cilj. II. kvadrat podaja strukturo končnega 
proizvoda (to je  elem ente družbenega proizvoda in odtegljaje za gorivo, 
surovine itd.) v naturalnem iznosu. III. kvadrat podaja strukturo končnega 
proizvoda glede na vrednost in IV. kvadrat porazdelitev novoustvarjene 
vrednosti. Za ekonomskogeografsko analizo je  zlasti zanimiv prvi kvadrat, 
ki podaja oceno vsake dejavnosti iz dveh vidikov: glede na materialne stro­
ške (stolpci) in glede na razporeditev ustvarjene proizvodnje (vrste), obenem  
pa nam omogoča vpogled v proizvodne zveze med industrijskimi panogami.
Iz matrike je  omogoče razbrati blagovni tok iz panoge »i« v panogo >j«, to 
je  njuno funkcijsko zvezo: x;j =  a^ • Xj
Xj =  obseg proizvodnje, k i ga mora panoga »j« dobiti za svojo proizvodnjo, 
ay =  obseg proizvodnje panoge >i«, ki je nujna za proizvodnjo v drugi pa­
nogi, npr. v panogi »j«, in x;j =  blagovni tok, ki druži panogi »i« in »j«.
V spremenjeni obliki podaja zgornji obrazec direktne stroške:
(npr. za i tono aluminija je  potrebno v poprečju 16,5 tisoč kWh). Če pa k 
tem direktnim stroškom dodamo še druge, se bo obrazec za blagovni tok med 
dvema panogama glasil:
2  ajj Xj +  y; =  X; (i =  1, 2 . . .  n) 
j
Xj =  obseg proizvodnje v panogi »i«, Xj =  obseg proizvodnje v panogi »j«, 
ay =  koeficient direktnih stroškov, y; =  končni proizvod panoge »i«.
Ta odnos se im enuje »enačba razmestitve proizvodnje« v odnosih med 
industrijskimi panogami.
Bolj konkreten vpogled v medsektorske (medpanožne) industrijske od­
nose nudi študija S. M. Zavadzkega in R. Horodenskega.23 Podatke planske 
kom isije o surovinah, polizdelkih in izdelkih sta raziskovalca najprej pre­
verila po podjetjih, nato pa vse podatke spremenila v denarne vrednosti. 
Z m e t o d o  b i i a n c  sta skušala ugotoviti, kako potuje blago med posa­
meznimi panogami znotraj regije in kakšne so zveze z drugimi regijami. 
Razlikovala sta pasivne stike (oskrba z gorivom, surovinami, polizdelki itd.) 
in aktivne zveze (prodaja proizvodov drugim podjetjem  v regiji ali zunaj 
nje). Končno bilančno matriko sta sestavila iz bilanc za posamezne paijoge. 
Njena oblika je bila naslednja:
V aktivni stiki
\  b medregionalni stiki med­
narodni
stiki
S k u p n o S k u p n oA znotrajregije z drugimi regijami
» i x 10 x .ll> x 12 • • • x ln
= 
Pnj 
II 
X
x l j  +  X 1
a 2 x 20 X ,o | Xoo • • • x 2n X
 
t-o
II
x 2j ^  x 2 x 2
a n
i
X
n O
x iU ’ x n2 * • • x nn X
 
II 
t^
3
x n j  +  x n Xn
II 
t^
3
 
* O
n n
S  xsl S  x i2
n n
2  z
II 
3 
X +
II 
1^
3 
I
II 
t^
3
n
. . .  2  Xi„
n
2  X, =
n
v  v
II
=  ^  X,
i =  1 i =  1 = 1 1 = 1
Drugače se je problema medindustrijskih zvez in aglomeracij lotil M. 
Streit,2* ki je na primeru Zahodne Nemčije in Francije in ob razpoložljivih po­
datkih o razporeditvi zaposlenih po krajih, območjih in departementih ter iz 
in p u t -o u tp u t  b lagovn ih  tabel  za 26 industrijskih panog obeh držav izdelal na­
slednjo analizo. V prvem delu je najprej ugotovil p r o s t o r s k o  a s o c i a ­
t i v n o s t  posameznih industrijskih panog. Sodil je, da se mora povezava 
industrijskih panog občutiti tudi v bližini namestitve tovarn. S pomočjo kore- 
liranja podatkov o regionalni razmestitvi zaposlenih dveh industrijskih panog 
je ugotovil težnjo k prostorskemu druženju industrijskih panog (Assoziations-  
mass).  Uporabil je naslednji obrazec:
S  (x ig  —  x i) ' (X jg  —  x j )
g ____________ L COV (Xj, Xj)
s  (xig— Xj); 
s
r  (Xjg-Xj)2
i, j =  industrijski panogi; 
g =  regija g;
x ig =  XjK - zaposleni v panogah j>i« in »j« v posameznih regijah:
Xj, Xj =  poprečje zaposlenih v panogah »i« in »j« po regijah.
Vendar korelacija ne daje pravilne slike o združevanju industrije, tem­
več le sliko krajevne (regionalne) asociacije industrijskih panog, ki pa je
lahko zaradi neustrezne regionalne delitve zabrisana ali napačna. To po­
sebno velja  za večje industrijske aglom eracije, ki so lahko razdeljene na 
več regij.
V drugem delu je  Streit meril m edindustrijske zveze med posameznimi 
panogami oziroma skupinami industrijskih panog (Interindustriele Verflech­
tung) na osnovi i n p u t - o u t p u t  t a b l i c .  Uporabil je naslednji obrazec:
Vjj =  intenziteta medindustrijskih zvez med panogama s>i« in »j«;
I =  input; O =  output; i, j =  industrijski panogi.
Pri računanju je moral izvesti nekatere poenostavitve. Tako je upošteval 
samo T>intermediarni output«, ne pa tudi osebne dohodke in amortizacijo. Zane­
maril je  dejanske odnose med blizu ležečim i industrijami in upošteval samo 
poprečja, saj podatkov v tem smislu ni imel. Razmerje med »inputom« in 
»outputom« naj bi bilo simetrično, kar ustreza vrednostnim odnosom, ne pa 
dejanskim zvezam. Tako se npr. v proizvodnem procesu predela različne 
surovine, njihova bližina je  za proizvodne zveze zelo pomembna, vendar pa 
tega iz vrednostnih razlogov ni mogoče razbrati, niti izmeriti.
Za ugotovitev medsebojnih zvez so bili podatki o »input-output« odnosih 
z linearno multiplo regresijo analizirani. Endogena variabla je  bila stopnja 
prostorske asociacije vsakokratne obravnavane panoge z drugimi panogami. 
Stopnja prepletanja je  bila naslednja:
rkj =  a4 +  bj Vkj +  u4
rkj =  regresijski koeficient, po številu 25 za 26 industrijskih panog; 
k =  panoga »k« v odnosu do panoge »j«;
Vkj =  odgovarjajoča bilateralna intenziteta prepletanja; 
a4 =  relevantna variabla;
Uj =  latentna variabla.
Streit je  model dopolnil z dvema variablama, ki sta izražali odnos obeh 
panog do celotne razporeditve industrije. Upal je, da bo s tem zajel tudi 
težnje, ki učinkujejo na tvorjenje industrijskih aglomeracij. Razširjeni 
obrazec se je  glasil:
S +  S-
rkj = a2 + b2 • Vkj + Cj • Akj + u2 Aki = —  ' i
2
rkj =  asociacija industrijske panoge »k« z drugimi panogami;
Vkj =  intenzivnost prepletanja;
I =  celotna industrija;
Ski, Sjj =  odnos do lokacije celotne industrije.
Streit je po tej poti izračunal za vsako panogo več m ultiplih korelacijskih  
koeficientov in sicer:
1. m ultipli korelacijslci koeficient četrte stopnje za industrijsko panogo 
kot odvisno variablo;
2. koeficient intenzivnosti prepletenosti obeh panog;
3. parcialni koeficient korelacije tretje stopnje;
4. parcialni koeficient m ultiple korelacije industrijske panoge do drugih 
dveh panog.
Z metodo je  dobro pokazal vezi, ki obstajajo med posameznimi industrij­
skimi panogami, in tvorjenje industrijskih kompleksov (npr. vezi med jek lar­
nami, kovaško industrijo, strojno, kovinsko in elektrotehnično industrijo). 
Na osnovi te metode in njenih rezultatov je mogoče načrtovati graditev 
manjših industrijskih kompleksov v nerazvitih območjih. Zal pa so njeni 
rezultati glede regionalnih vezi med industrijskimi panogami zaradi gradiva 
in drugih om ejitev precej skromni in terjajo nadaljnje proučevanje.
Literatura — Bibliography
1. Vrišer I.: O industrijski geografiji, Geografski vestnik, XLVI, 1974, 
p. 97—109.
2. A lexander J. W.: Location of Manufacturing Methods of Measurement, 
Ann. Ass. Am. Geogr., 1958, 48, 1.
3. Smith D. M.: Industrial Location, An Economic Geographical Analysis,
1970.
3a. Misztal S.: Przem iany w  strukturze przestrzennej przem yslu na zie- 
miach polskich w lataeh I860—1965, PAN, 1970.
4. Miller E. W.: A Geography of Industrial Location, 1970. p. 14.
5. Isard W., and others: Methods in Regional Analysis, 1960, p. 124—125.
6. Florence P. S.: Investment, Location, and Size of Plant, 1948.
7. Isard W., and others: Methods in Regional Analysis, o. c., p. 255—258.
8. M iller E. W.: A Geography of Industrial Location, o. c., p. 78—79.
9. Grodskij S. G.: Metodi rasčeta urovnej koncentracii promišlennogo 
proizvodstva, Vestnik Moskovskogo Universiteta, 5, 1971, p. 78—79.
10. Herman S.: Areas of Spatial Concentration of Industry in Poland, 
Geographica Polonica, 11, 1967, p. I l l —113.
11. Miller E. W.: A Geography of Industrial Location, o. c., p. 25—27.
12. Isard W., and others: Methods in Regional Analysis, o. c., p. 259.
13. Isard W., and others: Methods in Regional Analysis, o. c., p. 260.
14. Elsässer H.: D ie neue Karte »Industrie und Gewerbe, Übersicht«,
Atlas der Schweiz, Geographica Helvetica, 1972, p. 148—157.
15. Müller J. H.: Methoden zur regionalen A nalyse und Prognose, 1973, 
p. 54—61.
16. Thompson J. H.: A new Method for Measuring Manufacturing, Ann., 
Ass. Am. Geogr., XLV, 1955, p. 418—420.
17. Britton J. H. N.: Regional Analysis and Economic Geography, A Case 
Study of Manufacturing in the Bristol Region, 1967, p. 75.
18. Isard W., and others: Methods in Regional Analysis, o. c., p. 271.
19. Isard W., and others: Methods in Regional Analysis, o. c., p. 273, 193.
20. Rodgers A.: Some Aspects of Industrial D iversification in the United 
States, Economic Geography, 33, 1957, p. 272—274.
21. Britton J. H. N.: Regional Analysis and Economic Geography, o. c., 
p. 90—93.
22. Hruščev A. T.: G eografija promišlennosti SSSR, 1969, p. 118—119.
23. Zawadzki S. M., Horodenski M.: Uproszczona metoda badania regio- 
nalnych w ieri produkcyjnych przemyslu, Przeg. Geogr. XXXVIII, 2, 1966, 
p. 239—242.
24. Streit M.: Über die Bedeutung des räumlichen Verbunds in Bereich 
der Industrie, ein Empirischer Beitrag zur Regionalpolitik, 1967, p. 1—128.
RESEARCH METHODS IN INDUSTRIAL GEOGRAPHY
Igor V r i š e r  
(Summary)
This paper on research methods used in the geography of manufacturing 
industries continues the survey of conceptual and m ethodological problems 
of industrial geography presented in Geografski vestnik XLVI (1974). Various 
and on the whole still, not entirely satisfactory methods of industrial geo­
graphy were classified into four groups. Measurements of distribution of 
industries were included into the groups, comprising: establishment of indu­
strial areas (3a), location quotient (5), quotient of localisation (5, 6), locali­
sation curve and the index of localisation (7). The second group includes 
measurement of change in the distribution of industries: the coefficient of 
redestribution (1), shift ratio (12), relative growth chart (13) and the regional 
factor analysis (14, 15). The measurements of specialisation and diversification  
of industries are included in the third group: the degree of industrial spe­
cialisation (17), coefficient of specialisation (18), the specialisation or diversifi­
cation curve (19) and the pure diversification index (20). The measurements 
of the interindustrial relations are included into the fourth group: the goods 
flow matrices (22), the balance sheets (23), the measurements of association 
and the input-output matrices (24).