PLANINSKI VESTNIK PO ČEM JE GORSKI SVET KRVAVCU HOČEJO SPREMENITI LICE Osrednji slovenski dnevnik Delo je v so­ botni prilogi dne 16. 12. 1989 objavil zgo­ voren članek »Zaščita izgubljene nedolž­ nosti«, v katerem svoje sanje skozi pero Milana Mavra razlaga direktor RTC Krva­ vec Franjo Kreačič. Podjetniška miselnost, kako razširiti »svoje« podjetje na družbe­ nem svetu (le čigavo je to?), zgovorno po­ trjujejo tudi podnaslovi, dodani najbrž v uredništvu, vendar natančno v slogu ve­ likih načrtov in posegov, kakršni so v slo­ venskem gorskem svetu že bili. Tako pod­ naslov »Od nenačrtnosti do strahu pred načrtnostjo« že sam po sebi izdaja sum, da je marsikatera investicija in poseg na Krvavcu — kot še marsikje drugje — že bila izvedena brez predpisanih soglasij in dovoljenj. Enak je tudi podnaslov »Ce smo že rekli A, recimo še B«. To je si­ stem domin pri širjenju zmogljivosti, ne da bi se vprašali po prostorski in ekonom­ ski upravičenosti investicije. Obnašamo se, kot da je gorski svet nad gozdno mejo »nikogaršnji« svet, kjer se s soglasjem peščice lahko dela, kar se hoče. Ker gre za gorski svet (beri: neplo­ den svet), nas ne zanima niti vse spodaj, recimo samo gozdovi ali vodozbirna ob­ močja. Med slovenskimi gorskimi smučišči ima Krvavec poseben položaj tako zaradi svoje bližine do večjih mest kot zaradi ekološke občutljivosti. Če je že hitro dostopen, pa je gneča na spodnji postaji vedno velika. Zaradi odprtosti terena, ki kot razgleden pomol moli med dolinama Kokre in Kam­ niške Bistrice, Krvavec ni primeren za kakšen večji urbani poseg, kot je na pri­ mer gradnja 1500 do 2000 turističnih le­ žišč in temu ustrezne prometne in go­ stinske infrastrukture. Smučišča na Krvavcu so sončna in zato tam najprej pobira sneg. To pomeni krajšo smučarsko sezono. Odprtost vetrovom in izpostavljenost hitrim spremembam vre­ mena pa postavlja vprašanje, kam naj se ustrezno umakne toliko smučarjev in kako naj bi jih v sili hitro evakuirali v dolino. Izgradnja žičniškega sistema, kot ga na­ črtujejo do višine nad 2000 metrov, po­ meni hud vizualni poseg v krajino pre­ težni del leta, to je vsaj devet mesecev. Razumljivo je, da tak RTC pomeni ob to­ likšnem številu gostov, če sploh bodo, ogromne količine vsakršnih odpadkov. In kakšna nevarnost za vodozbirna območja bi bilo skladišče goriva za teptalce snega pod planinskim domom! V Sloveniji so vodnozbirna območja v go­ rah zadnji rezervati pitne vode. Podtalnica na Ljubljanskem in Sorskem polju že po­ staja vprašljiva, kot je to še mnogo bolj drugje po Sloveniji. Ni dvoma, da bi to­ likšen turistični kompleks na Krvavcu imel zdaj še neznan, vendar znaten vpliv na vodnozbirna območja, pa naj bi bil grez- nični sistem še tako urejen. Kaj menijo lovci in gozdarji, je seveda tudi vprašanje. Če se bo divjad preselila in bo odslej delala kmetom pod Krvavcem manj škode, to ne more biti prednost. Naj se kdo od planerjev spomni še na progo za smuk v Kokro ali Bistrico, pa bodo vetrolomi in gozdarji imeli kaj dela, saj je Krvavec tako in tako dovolj odprt svet. Po svetu je znano, da isti gorski centri nimajo dveh enakovrednih sezon. Če je neko turistično središče načrtovano za zimsko sezono (te pa so pri nas in povsod v Alpah vse manj založene s snegom), to ne pomeni, da je uspešno tudi poleti. Pa primerjajmo zimski Krvavec s celolet­ no sezono že zdaj! Ni dvoma: če se že dela krajinska zasnova za območje Krvavca, bodo poleg razširje­ nega RTC Krvavec zamišljena tudi nova naselja za zasebnike in podjetja. Ta bodo torej še dodatno obremenjevala prostor z vsem, kar prinašajo. Kaj pa nam je končno na robu kupne moči za marsikoga, ko imamo tudi v Slo­ veniji nerazvite občine, vsega tega treba? Ali je širjenje RTC po sistemu, če delajo pri tem, zakaj ne bi še pri drugem RTC, to potrebno spričo opozoril glede pro­ padanja gozdov in slovenskega okolja? Krvavec je izrazita nedeljska smuka, za prenekaterega celo popoldanska, in bo tak tudi ostal, pa če bodo počitniška sta­ novanja stala ali ne. Preprosto neverjetno je, kako le nekaj mož lahko odloči o takem posegu v raz­ meroma majhen slovenski gorski svet. Kaj sploh še imajo pri tem planinci, lovci, gozdarji, hudourničarji, vodarji, sanitarna inšpekcija, pa še marsikdo drug? Ali je izdajanje soglasij in dovoljenj pristojnost ali pa kar monopol in privilegij? Kljub za­ konu ni povsem jasno, do kod seže pra­ vica do prostorskega načrtovanja. Očitno je, da ne gre več za strokovno pristojnost, ker ne vemo, kje so meje smotrnosti. Tako že tičimo v potrošništvu ne le družbe­ nega denarja, pač pa tudi skupnega pro­ stora, naravnih bogastev in celo naravnih virov. Zato predlagam, da republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora pri iz­ vršnem svetu Slovenije: 1. eno od točk dnevnega reda katere od svojih sej posveti prostorski problematiki in urejanju gorskega okolja, kar doslej ni bilo posebej obravnavano; 2. načne vprašanje urejanja gorskega pro- 77 PLANINSKI VESTNIK štora z vidika posebnih in splošnih druž­ benih interesov, ki jih imajo tudi planinci, lovci, gozdarji, vodarji in drugi; 3. obravnava vprašanje izdaje soglasij in dovoljenj, ki za taka območja, kot je gor­ ski svet, in za tako velike prostorske po­ sege ne morejo biti le od lokalnih or­ ganov; 4. sproži vprašanje učinkovitega in celo­ vitega inšpekcijskega nadzorstva za vse, kar se zgodi in opravlja v gorskem svetu; 5. razpravlja tudi o problematiki izgrad­ nje in širjenja RTC v Sloveniji z vidika, kaj to pomeni za krajino, zaščito gozda in vodnih virov, onesnaževanja z odpadki, uničevanja gorskega prostora, varstva na­ rave, smotrnosti širjenja zmogljivosti in porabe družbenega denarja; 6. na primeru RTC Krvavec sprejme ust­ rezna stališča. Poseg v širše okolje Krvavca in še mar­ sikje drugod v gorah je kot v posmeh sta­ liščem, ki jih je v zvezi z varstvom gorske­ ga okolja sprejela PZS na skupščini leta Dr. Tone Strojin PLANŠARIJA PA PROPADA Na podlagi študije o razvoju Krvavca, ki jo je izdelal republiški inštitut za urbani­ zem Slovenije, je bila 23. novembra lani na pobudo in v organizaciji krajevne skup­ nosti Cerklje in okoliških območij, ki so usodno, posredno ali neposredno povezana z dogajanji na Krvavcu, javna razprava. Planinci na to zborovanje posebej niso bili vabljeni, vendar so se ga udeležili. Kakšno uro so predstavniki Inštituta za urbanizem iz Ljubljane razlagali svojo štu­ dijo. Planinci dobro vemo, koliko nestrokovnih posegov je zadnje čase že bilo na Krvav­ cu, koliko črnih gradenj je tam zgoraj, kakšne vplivne podpore najrazličnejših Takole je na Krvavcu nekaj zimskih mesecev, kadar je tam seveda kaj snega, največji del leta pa je tod zaradi tega razrita in osiromašena gor­ ska pokrajina. funkcionarjev so bili deležni marsikateri posegi v Kalško goro, Dolge njive in Kal- ški greben. Kljub množici komitejev in organov v Ljubljani se je Krvavec razvijal velik del samorastniško in se tako še ved­ no razvija. Vendar se spreminja v kras. Naravno de­ diščino Zvoha so izmaličili, spremenili so pobočja, nestrokovno opravili poseke, od­ stranili rušje, onesnažujejo podtalnico, v območju vodnih rezervatov bi gradili ve­ like rezervoarje tekočih goriv, čistilne na­ prave pa so takointako samo za dekora­ cijo. Zdaj je najbolj žgoč problem onesnaženja planinskega sveta v rododendronu in ruš- ju brunarica, last letališča Brnik. V ne­ kajletnem obratovanju so z neuničljivo embalažo in z odpadki onesnažili več kot kilometer dolgo pobočje od Krvavca proti 78 PLANINSKI VESTNIK dolini Kokre. Druga katastrofa je valjenje kamenja, velikanskih količin skalovja s Krvavca čez obronek v dolino Kokre, to pa — če nič drugega — uničuje floro in gozd. Zaradi brezbrižnosti ni pravega odnosa do narave, enostranski interes in nestrokov­ nost pa naposled vse opravičita. Nikjer niti v novih niti v starih načrtih ni trdnih študij o ekonomski upravičenosti in smotrnosti takih naložb in posegov. Na koncu koncev so vozovnice bistveno draž­ je kot v Avstriji, zidavo počitniških stano­ vanj bodo plačevale izgubaške delovne organizacije, to pa je sistem sodobnih podjetnikov oziroma legalna mafija. Planinski zvezi Slovenije se ni zdelo vredno kakoržekoli onemogočiti ali preprečiti nov poseg v Dolge njive in Kalški greben. Zato pa je PD Kranj urgiralo pri izvršnem svetu kranjske občinske skupščine. Inštitut za urbanizem SRS je opravil telefonsko an- PREDVOJNI LEPI SPOMINI DUŠAN KRAPEŠ Ko je človek posekal prvo drevo, se je rodila civilizacija. In ko bo posekal poslednje, se bo končala. August W. Eichler Vsak doživlja svojega. Resda se fizično spreminja počasneje. Duhovni delež je pa za vsakega svojstven in vedno drugačen. Ko sem prvič kot otrok slišal besedo Kr­ vavec, me je čudno presunilo. Kdo krvavi? Kaj krvavi? So ob obronkih Krvavca naši predniki tolkli Turke in krvaveli? Je na jesen pokrajina krvavo rdeča od usihajo- čega listja na drevju? Šele legenda o Kr­ vavcu naj bi pojasnila to skrivnost. V ver- zificirani obliki bi tekla nekako takole: Psoglavci so očeta Ajda ubili. Zatekli sta se hčerki tja v gorš. Krvave solze za očetom sta točili, krvav studenec je privrel v dolš. Odtod Krvavec svoje ima ime. Že kar narejen najstniški hribolazec sem imel že marsikaj za seboj, denimo Veliko Planino, Konja, Korošico, Ojstrico, Pla­ njavo in še kaj. Očka nam je bil dober vzornik. Pa sem tiste čase zagledal nekje na steni čudovito fotografijo: debela snež­ na odeja pokriva pobočje, težko obložene redke drevesne veje se globoko upogiba- jo, skoznje se svetlikajo Julijci v ozadju, kajpada s Triglavom v sredini. Čudovita umetniška fotografija v stilu Jake Čopa! Nepozabna! To je bila fotografija, posneta keto in zvedel, naj do leta 2000 tja gor ne bi posegali. Kranjski planinci pa so ob tem priporočili, naj bi iz ustreznega sklada podprli obnavljanje že od leta 1955 propadajoče planšarije na Dolgih njivah ter tod morebiti postavili skromno planin­ sko zavetišče, ne da bi seveda dovolili do tod dostopa s Krvavca z žičnico; tak poseg bi morali najstrože prepovedati. Zal v ljubljanski študiji ni omenjeno, kaj je doslej povzročil laični posek gozda na Krvavcu, kaj povzročajo tam ceste in dru­ ge naprave, za obratovanje katerih so po­ trebna tekoča goriva, kakšna je bila škoda na drevju, flori in favni in do kolikšne mere je že načet gozd na krvavških po­ bočjih, kjer se odlaga ogromno nesnage, ki prihaja iz kotlin industrijskih središč. Kajpada za to ni kriv RTC Krvavec kot upravljalec Krvavca, ampak financerji. Franc Ekar nekje na južnem pobočju med Križko pla­ nino proti Krvavcu. Takrat me je zamikal Krvavec. Tiste čase se nam še sanjalo ni o žični­ cah, vlečnicah, RTV stolpu, cesti. Civili­ zacija je še dremala v dolini. So pa Ba- djura, Kunaver in še kdo prerokovali Kr­ vavcu »svetlo smučarsko bodočnost«. Ta­ ko se je civilizacija pritihotapljala in pri­ tihotapila v letih tudi tja gor. Toda moj Krvavec, ki ga nosim v srcu, je tiste stare sorte. PRVOBITEN KMEČKI TURIZEM Popoldanski vlak nas je pripeljal v Kam­ nik. Ponavadi se je že mračilo. No, potem pa po želji, toda vsekakor v Stranje, čez planino Osredek na Križko planino ali pa iz Kamnika čez Tunjice, Sidraž, Sv. Am­ broža in Jezerca na Križko planino. Po prvi je bilo hoje pet, po drugi pa šest ur. Huda strmina čez Osredek je bila pripo­ ročljiva le, če je bilo pobočje kopno. To­ rej na pomlad. Šele čez leta je postala varianta na Cerklje »moderna«. Največkrat so torej tiste čase »pele« Tu­ njice, Sidraž in Sv. Ambrož (1084 m) sredi krvavškega pobočja. Do tod smo se kar dobro ogreli in nahodili, posebno če smo naleteli na celeč. Nekoč, se spominjam, je segal kar do pasu. Pokojni Nace ali tudi »Ambružar« je bil mežnar pri cerkvici poleg. Tu smo se vedno ustavili. Za majhen denar si dobil čaj, včasih pa tudi »kačjo slino«, se pravi domače žganje. V sila skromni obliki je Nace gojil ne­ kakšen kmečki turizem. Celo prenočevali 79 TAK JE MOJ KRVAVEC