CENA 20 lir, 12 jugolir, 6 din
TKST 2. julija lt»i»
LETO ČETRTO številka 172
KOSEC V ISTRI
Foto Bubnli A.
• =
.iliiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iniiiiiiii|||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|itiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii<i<i<iHiiii>i>iiiiiitiiii^
POSKUSI, DA BI NAŠIM NARODOM VRINILA VOLJA OD ZUNAJ SO VEDNO IZZVALI SAMO NJIHOVO SE VEČJO ENOTNOST, PA SE JE TO ZGODILO TUDI TO POT. SAMO NASI NARODI IN NAS DELAVSKI RAZRED IMAJO PRAVICO POSTAVLJATI IN MENJATI SVOJE VODSTVO, POSTAVLJATI MU NALOGE IN KONTROLIRATI GA. ONI SO POKAZALI TUDI V TEKU SOCIALISTIČNE GRADITVE, DA JIM NISO POTREBNI VARUHI, DA ZNAJO UPRAVLJATI S SVOJO USODO, DA IMAJO PARTUO IN VODSTVO SPOSOBNO, DA JIH VODI V VSEH, PA TUDI V NAJTEŽJIH SITUACIJAH. NE MOREJO SE MENJAVATI IZ INOZEMSTVA TAKA VODSTVA, KATERA JE LJUDSTVO V SVOJI KRVAVI IN TEŽKI REVOLUCIONARNI BORBI VRGLO IZ SVOJIH GLOBIN NA POVRŠINO.	«Borbe»)
Porazna bi lan e a kominfor-mističnega delovanja na
Tržaškem
ozemlju
Po enem letu obstoja resolucije Kominlorma in njenega nebrzdanega izkoriščanja, so prišle do popolnega uveljavljanja naše prvotne ugotovitve, da je ta resolucija plod nevarnega odklona od načel in principov marksizma in leninizma, ki ga hočejo nekateri komin-formistični prvaki v okviru Informacijskega urada uveljaviti v delavskih gibanjih in v odnosili med njimi.
Mi smo takoj po resoluciji trdili, ker smo poznali jugoslovansko stvarnost, da se vsaka politika sovraštva do vodstva jugoslovanske države (govorili so, da je resolucija naperjena proti «Titovi kliki»), nujno sprevrača v politiko sovraštva do jugoslovanskih narodov in njihovih interesov. Po enem letu resolucije je popolnoma jasno, da je rdeča nit kominformovske politi A, e borba proti interesom jugoslovanskih narodov, rovarjenje proti socialistični graditvi v Jugoslaviji ki poteka na znanstvenih izsledkih marksizma in leninizma.
Da so mogli prebroditi razdaljo od navidezne borbe proti «Titovi kliki» do dejanske borbe proti graditvi socializma v Jugoslaviji (prekinjanje gospodarskih pogodb in obveznosti tihotapljenja saboterjev itd.), si je bilo treba izmisliti ču-aovite zaključke, da osvobodilna borba jugoslovanskih narodov ni bila de!o komunistične partije Jugoslavije in njenega današnjega vodstva, da osvobodilna borba ni bila istočasno revolucija jugoslouanskiji narodoo in celo, da je bila osvobodilna borba jugoslovanskih narodov navadna nacionalistična komedija, Treba je bilo zanikati herojsko zgodovino jugoslovanskih narodov, da je bilo mogoče potem preiti v borbo proti njihovim interesom, preiti napravi njim na politiko, ki se enakovredno stavlja ob bok politiki kapitalističnih sil napram njihovim kolonijam.
Metode Kominforma, ki jih uveljavljajo na Tržaškem ozemlju preko vidalijevske agenture, se od metod proti Jugoslaviji v ničemer n« ločijo. Tudi tukaj je bilo treba razvpiti borbo proti «Babičevi tolpi», da je bilo preko te mogoče preiti na delovanje proti interesom slovenskega življa na Tržaškem ozemlju, ki se je po kompromisni reSitui začasno moralo odpovedati svojemu osvobojenju in proti interesom tržaškega delovnega ljudstva.
Treba je bilo zanikati dejstvo, da so tržaške demokratične sile zrastle do take moči samo ob boku in po zaslugi revolucionarne borbe primorskega ljudstva, ki je v sklopu jugoslovanskih narodov sledilo politiki jugoslovanskega partijskega vodstva, treba je bilo zanikati in oblatili veličastno borbo tržaškega delavstva proti angloameriškemu imperializmu in italijanski reakciji na Tržaškem ozemlju, treba je bilo vreči čim več blata na Jugoslavijo in istočasno vzbuditi nacionalistično linijo Komunistične partije Har Uje in Vidalijevega vodilnega tabora v pogledu Tržaškega vprašanja.
Treba je bilo st Imenu kominfor-mističnega «internacionalizma» celo Slovencem vcepljati italijanski šovinizem, načrtno ubijati v slovenskem ljudstvu nacionalno zavest, da bi mu bilo mogoče požneje na-tvezati, da pomeni priključitev Trzat škega ozemlja k Italiji okrepitev demokratičnih sil v Italiji, kakor sedaj razlagajo ponovno zasužnjeni« Slovenske Koroške, kot da bi ne bilo vsemu svetu znano, da so n in si za priključitev Trsta k Italiji in Koroške k Avstriji trdovratno prizadevajo ravno imperialistične sile, za katere smo si lahko na jasnem, da ne mislijo krepiti demokratičnih sil v Italiji ali p Avstriji. Taka politika. napram slovenskemu življu na Tržaškem ozemlju je prišla že tako daleč, da najbolj kričavi slovenski pristaši Kominforma na Tržaškem ozemlju med seboj ne go-.(Nadaljevanje na drugi strani)
KRONIKA
Z ozirom na govor bivšega jugoslovanskega kralja Petra v ta borišču «prostovoljnih delavcev» v Bichestru, v katerem je žalil Jugoslavijo, je Jugoslavija protestirala pri britanski vladi In zah tevala, da britanska vlada pod-vzame potrebne, ukrepe, da se podobni incidenti preprečijo.
Stavka kmetijskih delavcev Italiji, ki se je začela 18. maja, se je zaključila 22. junija s spo razumom, ki predstavlja v celoti ponovno zmago kmetijskih delavcev v Italiji.
Na občinskih volitvah v Holandski so zmagali socialisti 30,35 odst., za njimi so katoličani, nekatere druge krščanske stranke in potem komunisti, ki so dobili 10,66 odst.
V	Atenah je umrl predsednik vlade in vodja liberalne stranke Sofuhs. Po njegovi smrti vladna kriza še traja, ker se predstavniki populistov in liberalcev ne morejo sporazumeti. Sprva je mandat za sestavo nove vlade Tsaldaris, sedaj pa ga ima Di omedes.
V	Moskvi so v teku trgovinska pogajanja med ZSSR in Francijo.
Trumanov predstavnik pri papežu Taylor je v Istambulu obiskal pravoslavnega patriarha namenom, da izdelata načrt za «borbo proti komunizmu», ki jo vodi Vatikan s svojimi ameriškimi prijatelji.
Oktobra bodo v Egiptu splošne volitve.
Na kitajskem bojšču so oživeli boji v neposredni bližini Hong Konga. Medtem poročajo iz Tekija, da se bodo v kratkem začeli direktni trgovski odnosi med Japonsko in svobodno Kitajsko.
V	Berlinu je bilo že na tem, da bo obnovljen železniški promet med conami. Sedaj pa poročajo, da do take obnovitve ne bo prišlo, dokler ne bodo zapadne sile umaknile iz kolodvorov v berlinskih sektorjih svojo policijo. Stavka železničarjev pa je prenehala.
V	Atenah so obsodili na smrt tri voditelje grške komunistične partije: Varkezinisa, Lucherasa in Nikolaidesa.
Na kitajskem bojišču so oživeli nega sveta za Avstrijo je sovjetski predstavnik general Svilidov opozoril člane sveta na obnavljanje nacističnih strank v Avstriji in zahteval, naj se populistična avstrijska stranka opozori, da s svojimi pogajanji z nacisti krši sporazum o zavezniškem nadzorstvu.
V	Varnostnem svetu OZN še vedno razpravljajo o sprejemu novih članov. Sovjetska zveza o-dobrava sprejem vseh onih, ki so ga zaprosili, če sprejmejo v OZN tudi Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo in Albanijo.
Predstavniki italijanske vlade so obnovili diplomatsko aktivnost s predstavniki ZDA glede afriških kolonij.
V	nedeljo so bile v Belgiji volitve v poslansko zbornico. Zmagali so krščanski socialci, drugi so socialisti, potem liberalci in komunisti. Ker krščanski socialci niso dosegli absolutne večine, se kralj Leopold ne bo povrnil na prestol, kakor je bil to namen volitev.
V	Svici se je zaključil proces proti romunskemu diplomatu Vi-tijanu, katerega namen je bil, oblatiti novo Romunijo in njene predstavnike. Inscenatorji procesa v tem niso uspeli.
Krožijo vesti, o veliki politični krizi v Turčiji. Podrobnosti niso znane.
Moskovska «Pravda» pobija trditve Trumana, da je pariška konferenca uspeh politike zapadnih s|l in dokazuje, da Je uspeh pariške konference pripisati politiki Sovjetske zveze Novo vlado v Belgiji sestavlja krščanski socialec Vand Zeland Na grško jugoslovanski meji je prišlo do ponovnih incidentov ko so monarhofašisti vdrli na jugoslovansko ozemlje.
Pri volitvah r Kanadi je liberalna stranka dobila absolutno večino.
V	New Yorku je bilo veliko protestno zborovanje ob priliki procesa proti komunističnim voditeljem.
V	Pariz« se je sestala skupina evropske organizacije za gospodar, sfco sodelovanje, ki bo razpravljala o sporu med Anglijo in ZDA,
M se vedno bolj razširja.
I6MES 8ETMK SMUK ZVEZE
v obrambi mednarodne prožetarshe solidarnosti
1.500.000 članov sindikatov vse Jugoslavije je odposlalo svojo delegacijo na kongres
V Milanu se je danes začel II. kongres Svetovne sindikalne federacije. Na ta kongres so prišli zastopniki okrog 60 milijonov delavcev.
Svetovna sindikalna f.ederacija je ena največjih pridobitev mednarodnega proletariata po drugi svetovni vojni. V njej se izraža internacionalna solidarnost delavcev, ki se zavedajo, da bodo le enotni lahko še bolj uspešno tolkli skupnega sovražnika — fašizem in imperializem in da bodo le z medsebojno podporo dosegali uspehe v izboljšanju neznosnega položaja delavskega razreda .V imperialističnih državah in kolonijah. Delavski razred tistih držav, kjer jma oblast v rokah delovno ljudstvo, pa predstavlja v tej veliki skupnosti mednarodnega proletariata temelj in najmočnejšo oporo borbi delavcev vsega sveta. Nič čudnega, če pošiljajo Walstreet in njegove podružnice prav zaradi velike važnosti Sve-
tovne sindikalne federacije svoje preizkušene agente v boj proti tej mednarodni delavski organizaciji. Ustanavljanje stavkokaških organizacij, ki so si na čelo obesile zastavo Marshallovega plana in razbijanje enotnosti v sami Federaciji, so sredstva, ki se jih imperialisti in njihovi agenti poslužujejo. Imperialisti vedo, da je prav enotnost mednarodnega proletariata najostrejše orožje proti njim.
Delavci vsega sveta pričakujejo zato od kongresa v Milanu nove korake naprej V utrditvi enotnosti in borbenosti mednarodnega delavskega gibanja. To ne pričakuje samo tistih 60 milijonov članov sindikalnih organizacij, ki so združene v Svetovni sindikalni federaciji, to pričakujejo milijoni delavcev tu di tistih organizacij, katerih voditelji tipa Brawna, Deakina, Careya, agitirajo danes za wallstreetske im perialiste, tq pričakujejo milijonski kolonialni narodi, ki se bore za
Člani Jugoslovanske sindikalne delegacije na drugem kongresu y Milanu se pred odhodom iz Beograda pozdravljajo z beograjskimi delavci. V sredini Sel delegacije predsednik ES Jugoslavije Djuro Salaj
svojo osvoboditev, ker vidijo v Svetovni sindikalni federaciji pomembno postavko v svetovnem , demokratičnem taboru.
Zveza sindikatov Jugoslavije je z vsemi močmi podpirala Svetovno sindikalno federacijo že ob njeni ustanovitvi. Zastopniki nove Jugoslavije so z, vso doslednostjo pomagali utrjevati enotnost svetovnega delavskega gibanja. Tako v načelu kot v akciji so sindikati Jugoslavije sodelovali pri uresničevanju programa Federacije. To izhaja že iz značaja razrednega sindikalaega gibanja v Jugoslaviji, katerega bistvena odlika je proletarski jnter-nacionalizem. Pod vodstvom jugoslovanske Partije, je delavski razred Jugoslavije na Čelu vsega delovnega ljudstva izbojeval zmago v težki ljudski revoluciji. Prav zato uživa delavski razred Jugoslavije v svetu tudi velik ugled, saj je ljudska revolucija v Jugoslaviji važen .prispevek k taktiki borbe delavskega razreda za oblast.
H.	kongres Svetovne sindikalne federacije pa bodo delavci in vsi delovni ljudje Jugoslavije pozdravili še z novo pomembno zmago. Prav te dni izpolnjujejo naši delavci polovico petletke. Z vztrajnostjo in borbenostjo, kj je lastna delavskemu razredu Jugoslavije, ki se je prekalil v težkih in krvavih bojih, so mnogi delovni kolektivi izpolnili polletni plan že pred rokom. V naporih delavskega razreda Jugoslavije, ki vztrajno preko vseh ovir gradi socializem, se zrcali tudi visoka zavest proletarskega internacionalizma.
I,	500.000 članov Zveze sindikatov Jugoslavije je odposlalo svoje zastopnike na II. kongres Svetovne sindikalne federacije v Milanu. Ti zastopniki bodo, kot so tudi žc doslej vedno z dejanji dokazali, z vso doslednostjo branili mednarodno proletarsko solidarnost ter, pomagali pri utrjevanju in nadaljnjem razvijanju enotnosti in bor-
I benosti mednarodnega delavstva.
V mestih osvobojene Kitajske zasledujejo napredovanje narodno osvobodilne vojske
lito
in Kardelj na Brionih
Maršal Jugoslavije Tito se z nekaterimi čianj vlade in z zunanjim ministrom Kardeljem mudi na Brionskih otokih, kjer je letno počivališče vlade. Tito je ob navzočnosti Kardelja sprejel predstavnike ljudstva in ljudske oblasti. Partije in množičnih organizacij jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja. Maršala sta pozdravila šef VUJA-e polk- Mirko Lenac in tajnik okrožnega komiteja Partije tov. Julij Beltram. Tito se je zadržal s člani delegacije v čezdveiir-nem pogovoru o življenju prebivalstva in o problemih okrožja.
IPORAZNA Bit ANO
koniinformistiénega delovanja na Tržaškem ozemlju
(Nadaljevanje s prve strani)
vare niti več v svojem materinem jeziku, češ «mi nismo Babičeva tolpa, mi smo intemacionalisti». V zvezi s tem hočemo na tem mestu opozoriti samo na dejstvo, da ima ta pojav že svoje žalostne predhodnike na Tržaškem ozemlju v okviru nekdanje socialdemokratske stranke, ko so si nekatyri Slovenci tolmačili internacionalizem tako, da je treba zatajiti svojo narodnost in so se zaradi tega začeli poitalijančeva-ti, in da so bili podobni pojavi tudi na Štajerskem takoj po razpadu stare Jugoslavije, ko so nekateri kričavi «intemacionalisti» v imenu svojega «internacionalizma» začeli govoriti med seboj samo v nemškem jeziku. Zaključek tega je bil, da so v kratkem postali najhujši Hitler-janci. Upravičeno se tedaj vprašujemo, do kam bodo v pogojih nadaljnjega razvijanja kominformistič-ne politike do slovenskega vprašanja na Tržaškem ozemlju in v pogojih eventuelne priključitve Trsta k Italiji še dospeli oni «slovenski intemacionalisti», ki se jim že danes zdi za malo govoriti v svojem jeziku?
Žalostnih primerov šovinistične politike Vidalijevega vodstva do slovenskega življa na Tržaškem ozemlju je še dolga vrsta, počenši od razbijanja prosvetnega življenja na našem podeželju, od trganja kulturnih vezi tržaških Slovencev z ma-‘■•'Uim narodom, oa barbarskega preprečevanja visokega kulturnega in globoko socialnega in demokra-
tičnega poslanstva Slovenskega narodnega gledališča, pa do načrtnega zanemarjanja enakopravnosti slovenskega jezika na Tržaškem ozemlju.
Toda ta odkrita manifestacija italijanskega nacionalizma in šovinizma komintormistične agenture na Tržaškem ozemlju ni edini porazni rezultat enega leta obstoja resolucije Informbiroja na Tržaškem ozemlju.
Metode demokratičnos-i z! tržaškem demokratičnem gibanju me-metode zavzemanja absolutno prin-tičnega gibanja na osnovah resnice, metode zavzemanja absolutno prin-cipielnega stališča do vsakršnega vprašanja, so zamenjale metode laži, potvarjanja, klevetanja, narodnostnega pritiska itd. Načrtno uve ljavljanje teh metod je v dobršni meri spravilo visoko politično moralo poštenih revolucionarjev na Tržaškem ozemlju na nivo politične morale tolp iz ulice Cavana in Akvedota. Kdaj bi bil pred resolucijo Informbiroja in pred sankcioniranjem laži in politične
amoralnosti a demokratičnem gibanju mogoč primer, ki se je dogodil v Ricmanjih in ki po svojem značaju ni osamljen, ko so zapeljani mladeniči in ženske uganjale pred sliko voditelja jugoslovanskih narodov amoralne orgije. Kdaj bi bilo v preteklosti mogoče, da bi glasilo komunistične partije serviralo čitateljem dan za dnem laži, izmišljene v uredništvu, kot se danes dogaja v «Lavoratoru» in njegovem prevodu. «Delu»,
In še več: kdaj v triletni praksi neizprosne borbe proti imperializmu in njegovim agenturam v Trstu se je dogajalo, da bi voditelji demokratičnega tabora sramotno p ktira H z voditelji tržaške reakcije, ki delajo to danes Viddlijevi sindikalisti, ko se vdinjajo sovražnikom delovnega ljudstva v Delavski zbornici. Prej je bil jezik reakcije in imperialistov do tržaškega delavca knuta, bič, zapori in prokletstvo Santina, danes isti Santin javno izraža svoje zadovoljstvo nad politiko Vidalijeve skupine in imperialisti in italijanska reakcija delajo poklone Vidaliju za usluge, s katerimi si je pridobil njihove simpatije. Prav dejstvo, kako se mednarodna in lokalna reakcija uspešno okorišča z Vidalijevim delovanjem, kako se uspešno poslužuje ljudi tipa Viđali, Uršič itd., predstavlja za tržaško in svetovno demokratično gibanje najbolj žalostno stran aplici-ranja resolucije na Tržaškem ozemlju.
In ko mi vse to obsojamo, ko vse to razkrinkujemo, ko sc proti vsemu temu borimo, kričijo proti nam, da smo antisovjeti, da smo agenti imperializma.
V čem je potemtakem sploh sovje-tizem? Mar je sovjetizem v. razširjanju laži, v izvajanju narodnostnega pritiska, p. uveljavljenju politične amoralnosti v demokratično gibanje, v paktiranju z razrednim sovražnikom in popuščanju napram njegovim zahtevam? Mar je sovjetizem v pljuvanju na narode, ki z največjim samopremagovanjem in
prenašanjem največjih žrtev gradi neustrašeno socializem, ali je sovjetizem v dosledni borbi proti imperializmu in proti vnašanju komin-formističnih metod v delavsko gibanje?
Prepričani smo, da je sovjetizem samo v obrambi socializma in v obrambi dosledne marksislične in leninistične linije, pa čeprav danes na zaprepaščenje in začudenje oseh poštenih demokratov prihajajo ravno iz Sovjetske zveze zgledi neće-sar, kar nima g obrambo socializma in marksizma ničesar opraviti.
Ko danes po enem letu pogubnega delovanja Vidalijeve skupine pregledujemo njegove posledice, ko u-gotavljamo, da je v pogojih koncentriranega pritiska reakcije Ukvida-torstvo in oportunizem Kominforma zajel precejšnje širine, pa istočasno z zadovoljstvom ugotavljamo tudi, da je ostalo na Tržaškem ozemlju jedro, ki ni podleglo osredotočenemu pritisku reakcije in Kominforma, ki je ostalo zvesto tradicijam borbe tržaškega demokratičnega gibanja in principom marksizma in leninizma. To jedro danes sicer ni številčno veliko, vendar zmaguje, vendar vrši častno vlogo v poučevanju ljudstva in v nakazovanju poti iz megle, v katero ga je porinil kouiinfcnmizem. Stališče tega demokratičnega jedra na Tržaškem ozemlju bo zmagalo, 'ker je pravično in načelno, kakor bodo zmagali jugoslovanski narodi, ko bodo z uspehi socialistične graditve končno dokazali, da so na pravi poti.
L lUDSKi TEDNIK
3
Imperialistični pajek
nad črnim kontinentom
Se nikoli ni Afrika tako zanimala imperialistov kot sedaj; mikajo jih predvsem nenavadno bogati viri surovin:	razni gospodarstveniki in
podjetniki ter tisk kapitalističnih dežel živahno presojajo možnost, kako bi v večji meri izkoriščali Afriko ter snujejo načrte, kako bi jo gospodarsko in strateško izrabljali.
Londonski «Times» piše v nekem članku takple; Velika Britanija, ki je vse prekomorske investicije izgubila v času vojne, lahko računa, da jih bo obnovila z obsežnimi ozemlji, ki se razprostirajo v območju šter-lingovega bloka; med temi zemljami je najvažnejša britanska Afrika.
Ameriški list «Herald» predlaga, naj bi Afriko kar najbolj izkoristili. Z domačim prebivalstvom lahko postopajo kot z bogatim virom nekva-lificirane delovne sile. Ce bodo u-porabljali najmodernejše stroje, piše dalje «Herald», bo industrija v teh deželah dosegla presenetljive uspehe.
Afrika, vojna baza?.
Monopolisti zapadne Evrope in ZDA, ki jih vznemirja napredek osvobodilne borbe v Aziji, vidijo v Afriki obljubljeno deželo, kjer morejo neovirano kar na veliko trgovati s sužnji. Poleg tega nameravajo netilci nove vojne ustvariti iz Afrike vojno bazo, ki bo dobavljala potrebne surovine za vojno in zaloge ljudi — topovsko hrano. V zvezi z napadalnim načrtom so imperia-Jisti razdelili Afriko na štiri pasove: na Severno Afriko, (od Casa-blanke do Kahire), v Vzhodno Afriko (od Kartuma do Najroba v Keniji), na Zapadno Afriko (od Dakarja do Brazavile) ter Srednjo in Južno Afriko; ta pas, ki ima najbolj razvito industrijo in najbogatejše vire surovin, hočejo spremeniti v glavno orožarno ameriško-angleško-francoskega imperialističnega bloka.
V zvezi s to razdelitvijo grade v raznih krajih številne angleške in ameriške letalske ter pomorske baze. Toda to je šele začetek. Po štiriletnem planu bodo zgradili 40 letališč v Alžiru, 14 v Tunisu, 67 v francoski ekvatorialni Afriki itd. Med Dakarjem in Adis Abebo je že redna letalska zveza.
Najvažnejša vojaška središča so V Vzhodni Afriki, v Sudanu. Tu modernizirajo letališča v Halfi, Hartu-mu, Fort Saidu.
_ Med posameznimi vojnimi oporišči napeljujejo železnice, ki so velikega strateškega pomena. S severa |
Pred šestimi meseci je bil v francoskem uradnem listu objavljen zakon, s katerim se je vlada obvezala, da ne bo leta 1949 porabila več kakor 350 milijard frankov za vojsko (270 milijard za vojsko v Franciji in 80 milijard za prekomorske dežele). Toda po nekaterih vesteh se je ta Vsota zvišala na 385 milijard in 300 milijonov. Ta vsota pa še zdaleka ni resnična. Več desetin milijard so skrili v razne druge kamuflirane račune drugih ministrstev, Iz drugih računov je razvidno, da so za o-brambo porabili mesečno nad 41 milijard frankov, kar znaša približno 500 milijard na leto. Nekateri pa mi-slijo, da bodo to vsoto še presegli,
Ce upoštevamo teh 500 milijard, ugotovimo, da predstavljajo za leto 1949 40 odst. vseh stroškov vojaške in civilne uprave, ki znašajo 1250 milijard. Torej ne gre samo za 30 odst., kakor je poročal poročevalec parlamentarne komisije za vojaške zadeve Guezdon. On je namreč hotel dokazati, da je ta proračun za leto 1949, ki je 91 milijard višji cd onega za leto 1947, prav za prav nižji.
Ugotovili so tudi, da teh 500 miM-jard predstavlja 76 odst. vseh kreditov za investicije za leto 1949, ki znašajo 653 milijard. V proračunu za investicije je bila važna zlasti obnova porušenih hiš.
Iz vsega tega je razvidno, da je industrijska proizvodnja utrpela veli-
na jug: Tripolis-Capetown, Kahira-Capetown čez Kenjo. Z zapada na vzhod: Dakar-Port Said-Sudan, La-gos-Mombasi itd.
Gradnja vojnih baz v Afriki je eno najvažnejših del zapadnih velesil, ki jih druži atlantski pakt.
Gospodarski napad
Toda skupno delo imperialistov na afriških tleh ima tudi svoje meje. Ameriški monopolisti hočejo igrati vlogo nesebičnih mecenov svojih prijateljev. Ze za druge svetovne vojne, ko je Wall-Street začel v širokem obsegu prodirati na afriški trg, sq ameriški vladajoči krogi vztrajali na principu «enakih možnosti» v Afriki. To okoliščino je potem v veliki meri olajšal Marshallov plan. ZDA so zahtevale, da jih maršalizirane dežele za delno plačilo za pomoč, ki jim jo nudijo, zalagajo 5 surovinami (baker, kav-
Partsalides
predsednik začasne grške demokratične vlade
ko škodo zaradi prednosti, ki jo dajejo izdatkom ga vojsko. To je tudi s čisto vojaškega stališča velik nesmisel.
Kljub 500 milijardam stroškov pa je bilo le malo potrošeno za obnovo in za vzdrževanje vojnega materiala. O tem so se hudo pritoževali 9. junija v francoskem parlamentu poslanci večine. M. Monteil je poudaril, da je bilo porabljenih za vojsko le 20 odst. proračuna za vzdrževanje njenega materiala, 10 odst, za proizvodnjo orožja, medtem ko je bilo 80 milijard stroškov za moštvo. Res je pa, da je bilo kupljenih v nekem belgijskem parku nekaj neuporabnih ameriških avtomobilov.
V mornarici je zadeva tudi podobna: komaj 20 odst. proračuna je namenjenega za opremo. Pravijo, da bodo prenehali z gradnjo vojnih ladij Jean Baert in Clemenceau. Tu-di mornariško letalstvo je zelo revno. Na letalonosilkah je 36 avionov, od katerih jih 26 ne sme leteti. Zato so Francozi zaprosili Angleže, naj jim posodijo 15 letal tipa Seafire, da bodo imele francoske vojaške vaje vsaj videz vojaških operacij, kakor je dejal M. Chaban-Delmas.
Kar se tiče letalstva je položaj tudi obupen. Popolnoma so opustili načrt za obnovitev letalstva. Francija ima samo 500 l-etal, v glavnem tujega izvora, ki bodo konec leta 1950 popolnoma obrabljena. Gotovo ne bodo v Franciji z zapiranjejn le-
Čuk, mangan, krom, med, cioè, svinec), z vsem tem, s čimer so bogate njih kolonije.
Toda ne gre le za surovine. Eden izmed členov angloameriškega dogovora o posojilu daje Američanom pravico, da investirajo svoj kapital v britanskih kolonijah. ZDA so dosegle to tudi pri drugih deželah, ki imajo v Afriki kolonije. Umazani prsti Wall-Streeta se raztezajo po Severni Rodeziji in južnoafriški uniji. Ameriška podjetja se pola-ščajo vsega gospodarstva teh kolonij. V zadnjih dveh letih si je ameriški kapital zagotovil kontrolo nad pridobivanjem zlata v Južni Afriki in ima zdaj v oblasti kakih sto industrijskih podjetij.
Tudi francoske dežele so izpostavljene močnemu dotoku dolarskih podjetnikov. Nedavno so ustanovili francosko-ameriško družbo za razvoj prekomorskih ozemelj Francije. V tej družbi sq poleg francoskih
Reakcionarno časopisje v Trstu ponavlja zadnje čase dan za dnem priljubljeno pesem o zatiranju ver ske svobode v državah ljudske demokracije. To ni ničesar novega. Danes se poslužujejo češkega škofa Berana, včeraj so se madžarskega primasa Mindszentija, še preje Ste-pinca pa bolgarskih pastorjev itd. itd. Jutri Sp bodo nekoga drugega, kajti tako predvideva program kampanje proti ljudsko demokratičnim državam.
Ker so zagnala vsa reakcionarna trobila, od demokristjanskih do fa šističnih, tak hrup okrog teh vatikanskih zaupnikov v državah ljud skih demokracij, bi bilo dobro pogledati, kaj jih prav za prav pri tem žuli, kaj je tisto, kar spravlja reakcionarje iz ravnotežja.
V prvih mesecih preteklega leta sd v ameriškem senatu mnogo razpravljali o ustanovitvi vohunskih središč v državah ljudskih demokracij, katerih delovanje, naj bi bilo v začetku pasivno, pozneje pa tudi aktivno. Y ta namen so takrat osvojili načrt, ki ga je sicer predložil malo znani senator, izdelal pa ga je seveda kar najbolj skrbno osrednji informacijski urad v Wa-shingtpnu. Tiskovne agencije s° ta
talskih tovarn izboljšali položaja.
Tako Francija potroši 500 milijard za armado brez materiala, za armado v kateri kar mrgoli oficirjev. V vojski pride na vsakih 14 vojakov in podoficirjev po en oficir, za tri opremljene divizije pa ie kar 75 generalov. V mornarici pride na vsakih 14 mož en oficir. Ta armada pa postaja prava profesionalna armada. V sami vojski je 110.000 stalno službujočih mož. Ti stanejo 16 milijard nasproti 670 milijonom, ki jih potrošijo za 170.000 vojakovi ki jih vsako leto pokličejo pod o-rožje.
Cernu lahko torej služi taka organizacija. Objasnitev vladnega načrta nam to pojasnjuje. Ta načrt pravi: Sprejeti moramo obveznosti, ki izvirajo iz potrebe po obrambi zahodne Evrope». To pomeni uporaba atlantskega pakta. Francozi bodo dalj vojake, Združene države pa bodo preskrbele orožje ali vsaj to, kar se jim bo zdelo koristno dati, upoštevajoč vlogo, ki jo bodo dodelili Franciji.
Drugo poslanstvo te vojske, ki se že izvaja, je vojna proti kolonialnim narodom, predvsem proti Vietnamu.
Vsak Francoz sedaj torej dobro ve, zakaj se bo moral odpovedati najmanj 12.500 frankom svojega dohodka, da bo vzdrževal to organizacijo, ki jo še vedno imenujejo sredstvo, za «narodno obrambo», čeprav ne zasluži tega imena.
bank tudi velike ameriške banke. Ameriški kapital že tudi nadzira velik del pridobivanja nafte v Tunisu ter kositra v Maroku.
Boj afriških narodov
Čeprav se ameriški monopolisti in njih anglo-francoski klienti tolažijo, da bodo kakor koli prisilili airiško prebivalstvo k pokorščini, so vendar njih prizadevanja, da rešijo usodo Afrike proti volji prebivalstva, zaman. V drugi svetovni vcjni so se zbudili napredni narodi črnega kontinenta k vstaji. Po vsej deželi nastajajo številne demokratične organizacije ne glede na f:, ci.i jih kolonizatorji zelo preganjajo. V prv>s vrrtali naprednih sil Srednje Afrike stopa Demokratična afriška zveza, ki ima danes skoraj milijon članov.
V poslednjih letih se boj afriškega ljudstva proti njih izkoriščevalcem vedno bolj zaostruje. Množe se stavke in tudi številni policijski oddelki jih ne morejo preprečiti. Narodi črnega kontinenta nočejo, da bi njih dežela postala branik imperializma, hočejo se rešiti kolonialnih vezi ter sami odločati o usodi svoje zemlje. Ne dovolijo, da bj njih dežela postala baza svetovnega imperializma.
načrt spravile v javnost v njegovih grobih oblikah, pozneje pa se o njen» ni ničesar več govorilo. V tem č®su pa so ameriške tajne službe že zadele delati po njem v državah ljudskih demokracij, toda za dokaj malo sreče, keprav so v teh državah že preje vedeli za obstoj ameriškega načrta, je šele proces proti Mindszentyju jasno odkril sredstva, katerih se ameriške tajne službe poslužujejo v špijo-nažne in sabotažne namene v državah vzhodne Evrope.
Katoliška cerkev predstavlja v resnici najsolidnejšo osnovo, v o-kviru katere so ameriške tajne službe lahko dokaj nemoteno razbila edina čvrsta organizacija, ka-vile svoje delo. Katoliška cerkev je tere vsestranska aktivnost pod plaščem širjenja vere je nudila ameriškim tajnim službam sijajno prekrivalo in še najbolj primerne baze Za razvijanje delikatnega špijo-nažnega delovanja. Proces proti Mindszentyju je odkril umazane načrte Vatikana in ameriške vlade za organizacijo špijanažoe mreže in načrte o saboterski vlogi katoliške cerkve v vsestranskem življenju v državah ljudske demokracije. Cerkev je zavzela v teh državah javno protinackmalen značaj in usmerjala preostale reakcionarne sile, potem ko so te ostale dezorganizirane in razpršene, ki sebi in speljevala katoliške ljudi na svoj ideološki teren, na teren borbe proti državnim oblastem in proti novemu ekonomskemu sistemu v državah ljud ske demokracije.
V resnici povedano, je bil Mind-szenty eden izmed najslabših agentov, ki so jih kdaj koli imele ameriške tajne službe. S svojim nespret. nim Izrabljanjem in ustvarjanjem spora med cerkvijo in državo je dosegel obratni uspeh kot sl ga je želel. Velik del madžarskega duhovništva in množica vernikov, ki mu je v začetku sledila, je potem, ko je zvedela za vlogo ameriškega poslanika Chaplina v tem verskem sporu, nastopila odločno proti politiki škofa Mindszentyja. Proces, ki je sledil jn odkritje celotnega omrežja špionažne afere je zadalo končni udarec načrtom, ki sta jih Vatikan in ameriška vlada imela na Madžarskem.
Sedaj štiri mesece pozneje se po. polnoma enaka stvar razvija na Češkoslovaškem, toda z mnogo večjo previdnostjo. Potem ko so propadlj vsi poskusi zavreti nagel razvoj nove družbe na Češkoslovaškem, ko so propadli poskusi sabo. tiranja petletnega plana, so vrgli v borbo proti češkoslovaškemu režimu svoj zadnji adut — cerkev. Ta poseg po skrajnem sredstvu kaže na slabost ameriške politične akcije v vzhodni Evropi. Vendar dogodki kažejo, da so ameriški načrti že spodleteli tudi na Češkoslovaškem, kajti češkoslovaška javnost si je na jasnem, kaj je resnično ozadje politike škofa Berana do države.
ANGLIJA
Afrika je za Anglijo velikega vojaškega in gospodarskega pomena. Toda vlado Njegovega veličanstva so njeni up; glede Afrike prevarali. Tako je v U-gandi prava vojna. Črno prebivalstvo, ki je bilo do sedaj podložno, je začelo meseca aprila množično zahtevati svoje demokratično predstavništvo in pravico, da lahko svobodno prodaja bombaž, ki ga pridela. Tedaj je guverner sir John Hall najprej uvedel popolno cenzuro, nato pa je uporabil vojaštvo. S silo je Preprečil manifestacije, dal je aretirati tisoče ljudi in požgati več vasi. Vsaki dan zažgejo po zaslugi angleških oblasti 30 trupel. Najhujše je nasilje proti predstavnikom plemen. Večinoma so jih odstranili in najbolj napredne zaprli v ječe. Tu trpe silno lakoto, s katero jih hočejo likvidirati na «naraven način».
Neki prebivalec Ugande je pred kratkim pisal, da je trpljenje teh ljudi večje kakor trpljenje Kristusa na križu. Prebivalstvo pa ne prenaša vsega tega preganjanja s strani Angležev in se upira. Toda oblasti so zbrale mnogo vojaštva in vojnega materiala, med katerim so tudi tanki z ognjemeti, ki služijo za zažiganje. Zato je borba za Afrikance zelo težka.
...m u lUaleziji
Tudi kronika vojne v Maleziji je zelo krvava. Z angleškega stališča je njena bilanca naslednja: 70 milijonov stroškov na dan; rezultati: 11 vasi požganih in porušenih do tal, 75 ljudi obešenih, 500 ustreljenih, 7000 vojakov v koncentracijskih taboriščih, 2300 deportirancev. Vojne operacije bi se bile morale končati že na koncu leta 1948., kakor se je pred enim letom obvezal poveljnik angleških sil general Boucher. Toda ta datum je pretekel, ne da bi ošibi-ia borbenost malajskih upornikov. Angleški časopisi že več mesecev popolnoma molčijo o razvoju teh vojnih operacij. O-krepitev nasprotnikovih položajev pa se vidi tudi iz poročil angleškega vojaškega štaba: prva poročila so govorila v začetku «o komunističnih banditih», sedaj pa uporabljajo besf-tfo «uporniki»-
Medtem sj London prizadem, da bi zatrl malajsko gibanje za neodvisnost. V vojnih operacijah uporabljajo 70.000 vojakov angleških elitnih čet, oddeVtov gurkha in posebne politične policije. Ali bodo ti vojaki zadostovali? Na splošno mislijo da ne. Poslanec angleške spodnje zbornice ni v neki svoji interpelaciji 30. marca prav ničesar prikril. Ta poslanec, kapetan L. D. Gammans, je zahteval, da se pošljejo v Malezijo velika ojačanja in je zaključil svojo zahtevo: «Ne smemo biti skopi z tem je poslanec pokazal na ameriških dolarjev kakor ves izvoz iz Združenega kraljestva». S Malezijo, ki nam preskrbi več bistvo vprašanja: od 29 strateških surovin, ki jih Velika Britanija dobavlja Združenim državam, je 9 surouin iz Malezije; medtem je tudi cin in naravni kavčuk. Ravno zaradi tega vojna v Maleziji hudo zaskrbijo atlantske vojaške štal e.
ZA VOJSKO BREZ OROŽJA
porabi Francija 500 miljard frankov
VLOGA CERKVE
v imperialističnih načrtih

Dijaška matica bo priredila počitniške tečaje za dijake s popravljalnimi izpiti. Tečaji bodo trajali od 15. julija do 15. septembra. Prijave sprejema uprava Dijaškega doma.
Vojaška uprava je predala nekaj svojih uradov in oddelkov v civilne roke. Za načelnika urada za šole je bil imenovan prof. Anton Andri.
Na praznik sv. Petra in Pavla je bilo mesto skoraj prazno, ker so meščani natrpali razna kopališča, odšli v hribe in v bližnjo mestno okolico. Bil je pač prvi precej topel poletni dan.
Moški so po navadi bolj močni od žensk. To pa ne velja za 32-letnega Romana Kolčiča, ki ga je njegova 34-letna žena tolkla s kosom opeke po glavi in ga taSo premikasjtila, da je morala poseči vmes policija in ga peljati v bolnico.
S plinom se je zastrupil 37-let-ni Ubaldini Mario iz ul. Giulia 45. Prepeljali so ga v bolnico in njegovo stanje je resno.
V	podstrešju hiše št. l v ul. Teatro se je obesil 56-letni čevljar Jožef Matevžič. Našla ga je že mrtvega njegova s'orodnica Darinka Gruden. Življenje si je hotel vzeti tudi 73-letni čevljar Vincenzo egroni in je v ta namen iz-pil precejšnjo količino strupa Prepeljali so ga v bolnico.
Predsednik cone Palulan je pozval Tržačane, naj začnejo nabiralno akcijo, s katero bi delno krili stroške 40 milijonov ifr, da se vojašnica «Cumano» preuredi v stanovanjsko hišo s približno 60 stanovanji. Bolj pametno bi bilo, da bi v ta namen uporabili vse one milijone, ki jih trosijo za razr.è gredice in podobno.
V	zvezi z notico Objavljeno tržaški kroniki v našem listu 17. junija, da je čedadska ppiicija zaplenila Adolfu Strgarju iz Kobarida 7 kg cigaret, gospod Strgar izjavlja, da je imel pri sebi le 200 komadov cigaret F1B za osebno uporabo, kar je razvidrio iz zapisnika finančnega urada v Čedadu.
Skandal na nravstveni policij se je končno nekoliko razjasnil. Policija je aretirala neko 24-letno gospo H. M., ki Je podkupila inšpektorja Grieca, da je prikril njeno razmerje s 45-letnim inženirjem Pollakom, s katerim so Jo našli v nekem shajališču za «golobčke» v ul. Céppa. Obenem so aretirali tudi inženirja. Oba sta žt bila pred sodiščem za določevanje narokov. Gospa H. M. je poročena s 26-Ietnim sinom bogatega trgovca, pa so ji, kakor kaže, bolj simpatični možje v zrelih letih.
Pri Sesljanu je angleški tovor ni avto do smrti povozil 15-letne ga dijaka Marcela Bevilacqua, k se je vračal š kolesom s skupim prijateljev s kopanja.
Pri kopanju se Je ponesreči Brišček Josip j Kontovelske ceste, ko sc je zaletel z glavo \ čoln in si pretresel možgane.
Te dni so bile v Trstu okrajne skupščine upokojencev. Upokojenci so na skupščinah med ostalim tudi ugovarjali proti načinu dvomesečnega izplačevanja pokojnin, ki ga je hotel uvesti Pokojninski zavod.
V	železarni ILVA so po sporazumu med tajnikom tovarniškega odbora in ravnateljstvom izobesili rdečo zastavo in italijansko triko-loro. Slovenski delavci so zastavo z rdečo zvezdo. Tajnik odbora je temu nasprotoval in delavci so lahko še enkrat ugotovili, kam vodi Vidalijeva politika.
Nove stanovanjske hiše na Pon-čani bodo v kratkem dodelili raznim ljudem, ki so zaprosili zanje.
Brezvesten šofer je povozil'22-letno bolničarko Elzo Vascotto, f®1.® pa J- avtom zbežal. Zaradi težjih poškodb ?e bo morala zdraviti 40 dni v bolnici.
Sodišče je obsodilo na 8 mesecev pogojnega zapora pet delavcev iz daljedelnice Sv. Roka v Miljah, ki je šel v Rim po naročilu «Lege Nazionale» in tam dejal, da zastopa vse delavce.
V	Tržiču so splovili 3100-tonsko ladjo «La Pataja», ki so jo naročili iz Argentine.
Sit življenja je bil znani tržaški industrijec Amato Brezar in je zato zaužil večjo količino Ve-ronala. Zato so ga odpeljali v bolnico.
Zvesti borbeni liniji Ljudske ironie
bomo nadaljevali svojo borbo do zmage
GLAVNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ob priliki svojega zasedanja na dan 19. junija 194}
ODLOČNO PROTESTIRA
proti krivičnemu sklepu štirih zunanjih ministrov v vprašanju Slovenske Koroške ker predstavlja kršitev načel svobodnega odločanja narodov in postavlja v ponovno sužnost koroške Slovence, ki so se toliko borili in žrtvovali, da bi dosegli svojo končno osvoboditev.
UGOTAVLJA
da ta slep sankcionira imperialistično politiko gasužnjevanja narodov in daje avstrijski reakciji, prepojeni z nacističnim duhom, potuho v nadaljnjem izkoriščanju, zatiranju in raznarodovanju koroških Slovencev, kar pomeni utrjevanje pozicij avstrijske reakcije doma in na mednarodnem polju.
Sklepi štirih zunanjih ministrov v Parizu v vprašanju avstrijske mirovne pogodbe ne predstavljajo demokratičnega miru, temveč utrjujejo imperialistične pozicije naračun malih narodov. Ti sklepi predstavljajo hkrati grozeč primer za ostale, predvsem male narode, ki so žrtve imperialistične napadalnosti kot so grški indonezijski in ostali narodi, ki se borijo za svojo svobodo in neodvisnost kakor tudi za samo tržaško ljudstvo, ki že več let prenaša imperialistično okupacijo in ki doživlja nevarnost, da postane končno plen italijanske šovinistične reakcije.
Zato OF za Tržaško ozemlje ZAHTEVA
da se ta krivični sklep prekliče in najde rešitev, ki bo zajamčila koroškim Slovencem svobodno življenje.
POZDRAVLJA
koroške Slovence in izraža vso svojo solidarnost z njihovo pravično borbo, ki je obenem borba vsega slovenskega naroda.
Smrt fašizmu!	Svoboda rarodu!
V	sredo dopoldne je bilo tretje zasedanje glavnega odbora OF slovenskega naroda za Tržaško ozemlje. Na zasedanju je tov. Franc Stoka podal’ poročilo o političnem položaju in o perspektivah za nadaljnje delo, tov. Branko Babič pa je analiziral pomen volitev, objektivne pogoje, v katerih so se vršile, in politično linijo v zvezi s sedanjim domačim in svetovnim političnim položajem. Glavni odbor je tudi soglasno sprejel protestno resolucijo proti krivičnim sklepom štirih ministrov glede Slovenske Koroške in sklepe, ki jih je predlagal tov. Babič na osnovi diskusije. Iz poročila tov. Stoke in govora tov. Babiča objavljamo na kratko glavne misli.
V	sedanjili pogojih borbe med naprednimi in nazadnjaškimi silami se je pri nas bolj kot kjer koli pokazala vsa povezanost komin-formovske politike s pobožnimi željami domačih ir. tujih imperialistov. Vidalijeva social-patriotična frakcionaška skupina in njen tisk sta se povezala z gonjo tržaške reakcije obeh narodnosti. V tem o-zračju so izvedli občinske volitve, ki naj bi bile plebiscit za revizijo mirovne pogodbe z Italijo. V njem se je udeležila volivne kampanje Slovansko-italijanska ljudska fronta kot nositeljica borbenih tradicij tržaških množic, kot sila, ki je na tem ozemlju strla nacifašizem in vse njegove hlapce. Ljudska fronta ni krenila s poti svetlih tradicij partizanske borbe, zato se je znašla v koncentričnem ognju reakcije in vidalijevcev. Sla je v borbo
Od 16. do 18. maja je bila pred okrožnim sodiščem obravnava proti skupini delavcev iz Tovarne strojev. Obtožili so jih že običajnega «sequestro di persona», ker so prve dni maja 1945 aretirali šest fašistov in kolaboracionistov, od katerih se dva nista vrnila. Po treh razpravah so ugotovili, da so obtoženci tudi «mučili» aretirance, češ da je baje obtoženec Buljan udaril s puškinim kopitom fašista Iva Casuccija. Zato so jih predali porotnemu sodišču. Pred tem sodiščem se je obnovil pretekli torek proti obtožencem proces.
Obtoženci so Umbert Buljan, Jordan Luxa, Marij Desanti, Alojz Mahnič, Libero Michelucci, Ruggero Ricatti. Rok Nobilio in Jordan Filiini. Do aretirancev se nista vrnila Ivo Casucci in Vilhelm Enste.
Obtoženci niso na obravnavi povedali nič novega ter ponovili izpovedi, ki so dali že na okrožnem sodišču. Pojasnili so sodnikom kako so pozneje ustanovili vojaški bataljon, ki je bil pod poveljstvom IX. Korpusa. Poveljstvo korpusa je izdala ukaz, da se morejo aretirati vsi sumljivi fašistični elementi, kar so obtoženci izvršili.
Obtoženi Buljan je zanikal, da bi pretepal Casuccija, Luxa je povedal, da je podpisal zaporno povelje, katero pa je že imelo podpis poveljnika bataljona ing. Fortija. Tov. Luxa je bil namreč politični komisar bataljona. Čudno pri vsem tem je, da je ing. Forti na svobodi le zato, ker ga imajo za dobrega «Italijana». Obtoženi Desanti je priznal, da je spremljal aretirance v zapore v ul. Tigor in povedal, da je aretirani skvadrist Foti teroriziral delavce. Obtoženi Mahnič je povedal, kako je Enste zakrivil deportacijo delavca Zigiota v Nemčijo.
Za obtoženci so zaslišali obremenilne priče, med katerimi sta bili tudi ženi Ensteja in Casuccija ter štirje od šestih aretirancev, ki so se vrnili. Med pričami je bil tudi paznik Succi, ki je svojčas povedal obtožencem, kdo so v tovarni sumljivi elementi. Succi pa je bil v svojem pričevanju zelo nejasen, ker se je najbrž bal, da bi ne obtoževal samega sebe. Kakor običajno je odvetnik Giannini, ki predstav-
proti revizionistom vseh barv in se je zato dosledno borila proti politični liniji Informbiroja, ki je s svojo kampanjo preko Vidalijeve frakcije vodil demokratične množice 3£ oportunistični revizionizem.
tja zasebno stranko, tudi to pot pokazal svoj strupeni šovinizem in dejal, da so aretirali ljudi samo zato, ker so bili Italijani. Proti temu obrekovanju so glasno protestirali zagovorniki, obtoženci in vse občinstvo, tako da se je moral predsednik sodišča precej časa truditi, da je zopet vzpostavil v dvorani red.
Delavci iz Tovarne strojev so poslali predsedniku sodišča proti sojenju svojih osmih tovarišev protest in zahtevali, da jih takoj izpustijo na svobodo. Podpisali so tudi izjavo, kjer pravijo, da sta Casucci Ivo in Enste preganjala delavce in grozila z deportacijami in svoje grožnje tudi izvedla. V izjavi tudi pravijo, da so ju aretirali na zahtevo vseh antifašistov v tovarni.
O tem, da je vsa Vidalijeva revolucionarnost in ljubezen do Sovjetske zveze samo v demagogiji, so se lahko naši ljudje že večkrat prepričali, sedaj po volitvah pa se lahko vsak dan bolj tudi prepričujejo, kako je bila vsa Vidalijeva volivna propaganda ena sama demagogija. Viđali je razsipaval na vse strani obljube: «Ce boste volili nas, vam bomo napravili vodnjake, napajališča, napeljali elektriko, zaposlili vse itd. itd.»
Viđali je pri tem zavestno varal naše ljudi, ker kljub vsemu mislimo, da ni toliko neumen, da bi si mogel delati take iluzije, da mu bo anglo-ameriško-italijanska reakcija kar tako odredila vsaj podžupansko mesto, čeprav je še tako lepo pel o «comune democratico» in zatrjeval svoje italijanstvo. Gre torej za prevaro velikega formata.
Zmedenost Vidalijevih kandidatov na podeželju, predvsem v milj-skem in dolinskem okraju izvira delno iz tega, da jih je strah pred obljubami, katere so sipali pred yq-1
I Naši pristaši, ki so vzdržali v tej težki borbi, bodo pionirji našega bodočega razvoja. Nanje smo ponosni, ker so bili po večini osnqvni kadri OF v najtežjih časih, v največjih dneh zgodovine tržaških demokratičnih množic in tržaškega slovenskega življa.
Skromni rezultati na yolitval\ ne pomenijo, da smo šli s pravilne politične poti, temveč ravno narobe. Ce bi šli na linijo revizionizma in oportunističnega kompromi-sarstva, bj morda imeli več glasov, a to bi bil le navidezni uspeh, Takšnih uspehov, ki bi bili doseženi za ceno izdajanja naše borbene revolucionarne doslednosti proti neofašizmu, imperializmu in proti vsem njegovim hlapcem, pa nočemo. Naša. linija mora sloneti na borbi za resnico in proti vsemu potvarjanju dejstev. Ta linija bo v doglednem času zajela spet široke množice.
Dolarska zveza je dosegla delen uspeh na terenu, ker je ugladila pot nesrečna komir.formovska politika. Ogabno klevetanje je razočaralo mnogo naših poštenih kmetov in poznal se je zlasti vpliv g6-nje proti Jugoslaviji.
Pri ocenjevanju volivnih rezultatov ne smemo upoštevati le suhih številk. Rezultati ne pomenijo, da je bila naša politična linija
Mtvami, predvsem pa iz tega, ker je samo vidalijevsko vodstvo iz golega oportunizma, ki ga navdaja, neodločno spričo nalog, ki čakajo demokratične sile v borbi v okviru novih občinskih uprav.
Slovansko—italijanska	ljudska
fronta ni postopala tako v volivni kampanji, niti ne postopa tako sedaj po volitvah, ko bo treba zares delati. Slovansko-italijanska ljudska fronta je postavila svojo volivno kampanjo na solidno osnovo. Mobilizirala je množice v borbo za osvojitev novih pozicij, za vstop v ob-č inske svete, od koder bi bila borba lažja in uspešnejša. Sedaj pa se bo Ljudska fronta v svetih in v občinskih upravah borila za to, da pridobi za naše ljudstvo čim več, da uresniči kar se da potrebe našega življa. Ljudske fronte in njenih kandidatov ni strah pred odgovornimi in težkimi nalogami, ker ni oportunistična, ker je bila vedno borbena in bo tako ostala. Pred borbo pa trepetajo samo oni, ki so še enkrat izdali našo borbo, in to so vidalijevci.
zgrešena, temveč le kažejo v kakšnih objektivnih pogojih se je borba razvijala. Nobena politična linija namreč ni dejansko v laki meri in tako jasno izražala tudi y tej fazi borbe resnične interese tr; žaških demokratičnih množic kakor ravno naša. Vsa italijanska fašistična in šovinistična reakcija y Trstu, podprta od zunanjih imperialistov, je s temi volitvami zasledovala cilj manifestirati in razvijati težnjo za priključitev Trsta k Italiji. Zanjo to niso bile res demokratične volitve, s katerimi naj bi ustvarili demokratično u-pravo v coni A. Viđali je zasledo-f val isti namen. To se je pokazalo takoj pri volitvah, ko je pel slavò o svoji zmagi nad «Titovo agenturo» v Trstu, pri tem pa zamolčal, da je na volitvah zmagala italijanska reakcija.
Ravno v Trstu smo videli, kako se v praksi izraža kominformi-stična politika. Tu vidimo, do kakšnih rezultatov lahko dovede taka linija, ki nima nič skupnega z in» teresi delovnega ljudstva, ki vodi do revizionizma. Tu y Trstu ko-minformistj izražajo svoj interna.^ cionalizem s tem, da ne govorijo več slovenski, čeprav so Slovenci;
Slovenski informbirojevci, ki se štejejo za «revolucionarje», nam očitajo, da nismo pravi internačio-nalisti, ker ne sprejemamo brez odpora krivičnega sklepa, ki trga del slovenskega naroda in gq meče na žrtvenik nenasitnega germanskega imperializma. S tem hočejo opravičiti krivico, ki se godi koroškemu ljudstvu ,in morda že študirajo formulacijo in . opraviči-: lo za priključitev Tržaškega ozemlja k Dégaspèrijeyi vladi.
Koroško vprašanje je tudi dokaz, kam vodi revizionizem načel doslednega demokratičnega gibanja, Z njih «rešitvijo» tega vprašanja so okrepili avstrijsko reakcijo, da bo laiiko nadaljevala z zasužnjeva-njem in raznarodovanjem našega naroda na Koroškem.
Iz teh primerov vidimo, da smo na pravilnem stališču. Ker smo na volitvah na Tržaškem ozemlju dobili samo 5000 glasov, ne bomo spremenili naše linije. Gotovo, bor. ba ne bo lahka, toda že smo prepričani, dq je vse to, kar se doga» ja a strani Kominforma, napačno, če smo prepričani, da je naša pot pravilna, ne moremo zavzeti nobenega drugega stališča.
Mj smo na volitvah nastopili proti vsej reakciji in proti vsem tistim težnjam, ki jih razvija Kominlorm pri nas. Ce je ta borba v tej situa» ciji imela svoj pomen, ga bo imela jutri tem bolj, ker je nemogoče, da ne bi v delavskem gibanju V svetu zmagala resnica, V tem položaju predstavlja 5000 glasov pray gotovo močno bazo, jedro okoli katerega bomo našo borbo dalje razvijali.
Na koncu zasedanja so bili spreč jeti naslednji sklepi:
Glavni odbor OF v celoti odobrava politično linijo slovansko-italljanske ljudske fronte za časa volitev. Izjavlja, da je rezultat volitev odraz trenutne potvorjene politične situacije, ki označuje prolidemokratičnost volitev samih in lažna inlormbirojevska kampanja ter da zaradi tega ta rezultat ne predstavlja resničnega izraza volje tržaškega prebivalstva.
Zaradi tega predstavlja rezultat volitev v teb pogojih za slovausko-ita-lijansko ljudsko fronto solidno osnovo za nadaljnjo borbo na isti osnovni po» litični liniji kakor do sedaj, ker je ta politična linija edina, ki resnično predstavlja interese Slovencev na Tržaškem ozemlju ter vsega demokratičnega gibanja In je v interesu spoštovanja mirovne pogodbe ter miru sploh
Glavni odbor OF poudarja potrebo utrjevanja organizacije OF v cilju, da bo postala sposobnejša za nadaljnjo borbo.
V glavni odbor se soglasno koopti-rajo vsi na zadnjih občinskib volitvah izvoljeni kandidati na listi Slovansko-italijanske ljudske fronte.
mn son zepei m
osvobodilno borbo in brani lašiste
stihih pral odpnisijo
Santin: Bravo Radicb, vaša
Ob sklenitvi pogodbe o sodelovanju med Enotnimi sindikati in Italijansko splošno zvezo dela so voditelji ES poudarjali da bo ta pogodba tržaškim delavcem v veliko oporo pri njih borbi proti delodajalcem. Kot vse kaže, pa niso vsi delavci prepričani o tem, sicer ne bi «II Lavoratore» tako poudarjal, «da je izkušnja zadnjih štirih let našemu delastvu, in enotnim sindikatom pokazala, da ni mogoče ločeno voditi borbo proti delodajalcem ter vsem policijskim, upravnim in političnim ustanovam». Te besede je omenjeni list v približno isti obliki kar dvakrat ponovil.
Da niso tržaški delavci v preteklih letih dosegli upehov, ni točno. To ve vsakdo, ki e bil sam pri stvari prizadet, ali ki se je zanimal za sindikalna vprašanja. Res pa je, da so Enotni sindikati, odkar so prešli na oportunistično linijo, doživljali stalne neuspehe, to pa zato, ker so se hoteli boriti proti delodajalcem vedno skupno z Delavsko zbornico. To smo videli v vprašanju zahtev po povišanju družinskih in drugih doklad v podjetjih CRDA in v začasnem odpustu z dda 250 delavcev; videli smo to v stavki v železarni 1LVA in v drugih primerih.
Sedaj pravijo, da čakajo delavce velike sindikalne bitke da bodo Enotni sindikati skupno z Itoli lansko zvezo dela ponovno zahtevali povišanje družinskih doklad in zvišanje pregibne mezdne lestvice. Pri tem gre za minimalne zahteve, ki jim doslej delodajalci niso hoteli ugoditi. Toda kako lahko pričakujemo v tej borbi uspeha, če je na primer pred-
sednik Enotnih sindikatov gospod Radich zelo nomirljivo	govoril
oh dvoritvi	plavža št. 3 v
Skednju in posredno celo povedal, da ne nasprotuje Marshallovemu planu. Radich je dejal;
«Zastopniki delavcev ILVA, včlanjeni v Enotnih sindikatih, izražajo ob tej veseli priliki svoje živo, globoko in iskreno zadovoljstvo spričo otvoritve tretjega plavža, ki obeta lep razvoj podjetja ILVA. Delavci izražajo upanje, da Jim bodo odslej priznali njih pravice zaradi njih velikega prispevka k proizvodnji in izboljšanju gospodarstva na Tržaškem ozemlju. Obenem izražajo željo, da ne bodo vedno prisiljeni posluževati se borbe za dosego svojih pravic. Hkrati še enkrat izjavljajo, da nimajo skupno s svojo organizacijo nobenega predsodka glede obnovitvenega pregrama». (Beri Marshallovega plana).
Spričo teh besed res ne vemo, kako bodo Enotni sindikati vodili napovedane borbe za izboljšanje delavskih mezd in doklad. Vse dosedanje izkušnje namreč kažejo, da niso hoteli delodajalci nikoli priznati delavskih pravic, če niso bili k temu prh sil leni. Zato ne vemo, kako se Ra-dicheve besede strinpajo z marksistično analizo razredne borbe. Vsekakor je zanimivo, da mu je celo Škot Santin čestital zaradi njegovih lepih besed, kar je seveda «Il Lavoratore» zamolčal.
Sindikalna stvarnost pa je drugačna in dokazuje, da brez borbe ne pojde. Odpusti v podietju Kozmann, odpust 140 delavcev, ki so bili zaposleni pri popravljanju pločnikov.
odpusti delavcev v čistilnici olja Standard nam kažejo, da so delodajalcem in oblastem delavci deveta briga. Tudi vprašanje 250 delavcev, ki so jih 6. marca začasno odpustili z dela, še ni rešeno, ker jih niso po treh mesecih ponovno zaposlili. Tem delavcem so-ta čas iz dopolnilne blagajne in delnim prispevkom zaposlenih delavcev plačevali po 32 delovnih ur mezde na teden, sedaj pa pra-
linija mi je po godu...
vijo, da je dopolnilna blagajna prazna in da morajo zaposleni delavci prispevati večji delež.
Delavce čakajo hude borbe in vsakomur je jasno, da bodo dosegli uspehe le, če se Enotni sindikati vrnejo na staro pot dosledne razredne in revolucionarne linije. Drugače pa bodo imele vse stavke isti izid, kakor sta ga imeli zadnja stavka v GRDI in v ILVI.
CVETKE
Iz tržaških
DELO
V soboto 25. junija je «Delo» napisalo: «Zaradi njih groženj (misli na pristaše Ljudske fronte — op. ur.) in podlega izsiljevanja bo mogel naS list do nadaljnjega le enkrat tedensko prinašati svoj glas resnice med naše ljudi. V času, ko moramo omc^ jiti izhajanje «Dela», ko moramo prizadeti svojim ljudem to veliko žalost, se bosta preselila v tiskarno, ki bi morala biti ljudska, dva druga lista: «Corriere di Trieste» in «Trieste Sera».
Da so pri «Delu» precej omejeni — glej rubriko Tu pa tam smo vedeli, nismo Pa doslej vedeli, da so tudi
tako	strahovito		domišljavi.	Tudi
nam	se	ljudje	«smilijo»,	ko
jih	bodo	lahko	samo enkrat	
na	teden	pitali	s svojimi	lat-
mi in zmerjanjem. Toda prej so se nam še bolj smilili, kajti brati dva-krat na teden take čenče, je pa re* huda pokora, ki Je še tako strupen in trmoglav «internaclonalist» na zasluži, Le čudno, da so pri «Delu» tako elastični. V svoji prejšnji številki so namreč zapisali, da pomeni prihod lista «Corriere» v tiskarno v ul. Mon-tecchi, da so «babičevci v hudi denarni krizi. Sedaj pa se nad tem hudujejo, namesto da bi se veselili.
Resnično ozadje Uršičeve komedije
M je jili éeielj žuli?
Pretekli teden se je vse časopisje V svojih kronikah obširno razpisa-o zadevi tako imenovane «Uršičeve ugrabitve». List «Messaggero Veneto» je prvi obud l vso zadevo, ki je ie zaspala, s člankom, v katerem je serviral ' svojim bralcem nove potankosti o «ugrabitvi», ki mu jih je najbrž dal kak prevlju-den policijski funkcionar. Za tem člankom se je vsul kar eel plaz fantastičnih vesti, polnih novinarske domišljije.
V tej poplavi vesti se je zlasti odlikoval «Il Lavoratore». Ta list, ki je prej zmerjal Uršiča z bes: da-thi tat, šPijon, izdajalec n podobno, je objavil kur tri Uršičeva pisma, ki skušajo obtožiti upravnika lista «Corriere di Trieste» gospode Cer-‘neja in indipendentista Sporerja, da sta v sporazumu z OZNO rriva-t> la Uršiča v Cernejevo vilo, da bi 00. lahko v njeni bližini ugrab:li. ...no pri vsem tem pa je, da Ur-ki tako odločno dolži Hudi po časopisju, ni sam stvari prijavil po.
Policija je s svoje strani iz Poročilo, Iz njega je razvidno so Sporerja in Cerneja zaslišal “a je S po re r dejal, da je dal l c« v černejevi vili sestanek, na Pa je pozabil. Poročilo tudi om' da so na škofijskem bloku aret Vraga Keršovana iz Kopra, k ff« Pa pozneje izpustili češ dt lmel	zveze s stvarjo.
nZ „nZOVani< teh dogodkoi niso «Il Lavoratore» ualiia
šovinistični listi prav nič ra-, vali, razen da je «n Lavorai še z večjo vnemo blatil indi dentiste.
Vsi reakcionarni listi in «Il Lavoratore» so se tudi hudo jezili na policijo, zakaj m izdala svojega poročila že pred volitvami. Na ta način ne bi indipendentisti dobili toliko glasov. V tem je pa tudi bistvo vse te komedije o « abitvi». To nam je potrdil zlasti «Il Lavoratore» ob koncu te časopisne gonje 24. junija v svojem članku z naslovom: «Indipendentisti naj odprejo oči. Podrl se je grad umazanih špekulacij». Ta, članek jasno kdžč, kakšne namene’ je imela im ta časopisna gonja. Po Viđali je v ih računih {« računih italijanskih šovinistov so nainreč dobili indipendentisti preveč glasoi\ Pred volitvami so bili reakcionarji tako prepričani, da ne bodo imeli indipen-
dentisti niti enega občinskega sve-toixilca, da sploh niso več z indipendentisti polemizirali, temveč so se z njimi le norce brili. «Il Lavoratore» pa jih je ves čas napadal, da so le Titovi plačanci. Po volitvah so bili reakcionarji hudo razočarani, pri «Lavoratoru» pa so votivni uspeh z muko požrli in Viđali je celo zapisal, da so bili vedno prepričani o tem, da je v Trstu indipendentistična miselnost precej razširjena. Zato so ubrali novo pot in so začeli napadati jndipendenti-stično vodstvo, da bi se množice odtrgale od njega. To njihovo taktiko je popolnoma razgalil zgaraj omenjeni članek. V tem članku pravijo med ostalim tudi tole: «Kaj je postal S por e rje v in Cemejev «indipendentizem?» Protiitalijansko gibanje v službi Tita. To se je zgodilo po zaslugi skupine pokvarjenih ljudi, na katere opozarjamo javno mnenje in posebno poštene indipendentiste v njihovem lastnem interesu».
V tem članku pa se ne kaže samo namen, čim bolj oblatiti indi-pendentistično vodstvo, ampak ho-ččjo vldalijevci, ki se sramujejo pretekle borbe, pokazati italijanskim šovinistom, da so tudi oni ze-
lo dobri Italijani. Drugače si ne jo indipendentiste antiitalijanstva. moremo razlagati, zakaj obtožuje-Protiitali janstvo	indipendentistov
je namreč v tem, da ne marajo v Trstu Italije. To «Lavoratoru» ni pogodu. C e pa je s stvarjo tako, potem je vse njih zatrjevanje, da hočejo imenovanje guvernerja, velika laž. kar mi že ves čas po objavi zloglasne resolucije trdimo.
«Il Lavoratore» gre pa še dalje. Reakcionarni Usti so zadnje dni o «ugrabitvi» in o indipendentistih utihnili, ker servirajo svojim čitateljem, lačnim senzacionalnih vesti, odkritja o zadnjem škandalu nravstvene policije. «Lavoratore» Pa je napadel indipendentiste z drugim člankom, kjer jih obtožuje, da so že leta 1947., torej leto dni pred resolucijo, prodali svoj Ust «Trieste Sera» nič manj kakor nekemu ljubljanskemu podjetju.
Ljudem pri «Lavoratoru» torej ne manjka fantazije. Koliko se ta fantazija in te senzacionalne novinarske metode strinjajo z objektivnim poročanjem in revolucionarno načelnostjo ljudi, ki sami sebe proglašajo za komuniste in internatio^ naliste, lahko vsak trezen človek sam presodi.

R k lTìn iXa
leio
«orici, in sicer v Sempet; čila državna glasbena ši je obiskovalo 120 gojence so poučevali trije učitelj dva, eden pihala, eden \ eden solopetje jn eden h Sola je že v prvem velike uspehe na roč ju.
SLOVENCE PREGANJ
Šovinistični učitelj Renz, je v gostilni v Šempetru 0 napadel 48 letnega EligijE finija, ki je s skupino drugi nov bral vsebino brošure : nico DFS rimski vladi. S udaril Venturinija s pestjo in mu dejal, naj gre v Jug češ da v Benečiji ni Slove
Naslednjega dne so poklicali Venturinija k orožnikom, medtem pa je brigadir napravil v njegovem stanovanju preiskavo, ker ima v njem svoj prostor urad DFS. Ko so spremljali Venturinija domov, so mu orožniki zaplenili še nekaj slovenskih plošč.
Preteklo soboto je čla k videmskemu prefektu delegacija beneških Slovencev, v kateri je bil tudi član delegacije, ki je izročila spomenico v Rimu, ;n predsednik DFS za Slovensko Benečijo. Delegati so seznanili prefekta o omenjenem in drugih dogodkih. Prefekt je obljubil, da se taki dogodki ne bodo več ponavljali.
SINDIKALISTE SO IZPUSTILI
13. jmija so y Fossalone pri Gra. dežu aretirali sindikaliste Manila Trippi, Fulvija Bergamas in Rina Buoncompagno. Prijeli so jih žara. d; tega, ker so branili svobodo stavke za časa borbe poljedelskih delavcev. Po petnajstih dneh so jih izpustili začasno na svobodo.

jOCCnVTTC
Gojenci pomorskega Ter
Tnikuma
v Piranu so v preteklem šolskem letu dosegli lepe uspehe. Štirje gojenci oddelka za pomorske grad nje so zelo dobro izdelali, sedem gojencev navtičnega oddelka, pa je doseglo delno usposobljenost, ker bodo po zaključku enomesečne vožnje po Jadranu polagali še tri izpite in tako pridobili stopnjo aspirantov, nato pa kapitanov za dolge vožnje.
VOJAKI
POMAGAJO KMETOM
Vojaki jugoslovanske vojske so pomagali okopavati koruzo in žeti pšenico kmečko obdelovalni zadrugi iz Pirana. Priskočili so na pomoč tudi zadrugarjem v Pučah, kjer je pšenica že dozorela. Zeli so tudi prj Savudriji, pri Babičih pa so pomagali kositi seno.
DOBRA LETINA ČEŠENJ V MOMJANU
V Momjanu je dozorelo toliko češenj, da so jih imeli skoraj polovico več kot lani. Za odvažanje češenj sta bila na razpolago kar dva kamiona na dan, eden zjutraj drugi zvečer. Pri natovarjanju češenj se je zgodila tudi nekemu tovarišu nesreča. Ko je skočil s kamiona, si je zlomil nogo.
OBISK PIONIRJEV VOJSKI
Članice AFZ iz Cezarjev in Pobegov ter pionirji iz Sv. Antona in Cezarjev so obiskali posadko JA v Pradah. Članice AFZ so vojakom darovale 80 kg češenj, malčki pa so nastopili na odru z recitacijami in petjem.
DELO PODZVEZE SHPZ
Podzveza SHPZ v Kopru je v okviru trimesečnega tekmovanja organizirala po vseh vaseh strokovna predavanja o zadružništvu, zdravstvu in higieni, o življenju velikih mož, o kmetijstvu itd. Po raznih vaseh so bila predavanja iz življenja Maksima Gorkega, Qtona Zupančiča in Vladimirja Nazorja. Predavanja o kmetijstvu pa bodo v Vanganelu, Babičih in Borštu, o zadružništvu pg v Borštu in Hrvo-ju.
zadružni dom v bujah
Delo za zgraditev zadružnega do. ma V Bujah dobro napreduje. Kljub raznim klevetam in obrekovanju, so prostovoljni delavci v treh mesecih izkopali na štiri tisoč metrov zemlje, postavili temelje, napravili gradbene načrte in bodo v kratkem dom otvorili.
* » *
Isti list piše, da je bilo rešeno ki»; roško vprašanje.
Rešeno? Morda za take internaci©, naliste kot so pri «Delu». Za slovensko ljudstvo prav gotovo ne, kar po. trjujejo velika protestna zborovanja.
ultimissime
Obe «Voce» in «Ultimissime» so zapisale, da sta tovariša Moša Pijadein Edvard Kardelj govorila v Zadru.
Zanje je torej Titograd Zader. V zemljepisju so res krepki, v literaturi pa še bolj, ko so mislili, da je bil Oton Zupančič župan, m taki ljudje nas bočejo učiti svoje dvatisočletne kulture!
M LAVORATORE
«Il Lavoratore» zmagoslavno poro, ča, da se bodo po posredovanju Enotnih sindikatov vrnili v Trst delavci iz Jugoslavije. Tik zraven tega članka z mastnim naslovom pa so vtaknili članek, ki govori o 23.000 brezposelnih in pravi, da bo treba poskrbeti zanje.
Najbrž odtegnejo tržaške delaved od gradnje socializma v Jugoslaviji in tako povečajo število onih 23.008 brezposelnih. Res ganljiva in očetovska ta skrb Enotnih sindikatov in «Lavoratora» za tržaške delavce. Pa kaj je njim mar zanje, če bodo ostali na cesti brez dela. Glavno je le, da s tem škodujejo Jugoslaviji.
Uà 'Voce
«La Voce Libera» v zvezi z znai nim Vidalijevim «baratto» z veseljem piše: «Il Lavoratore» je v pogledu «jugoslovanskega diktatorja» zavzel isto stališče, ki smo ga vedno zavzemali mi, ter je celo pobral iz naših strani obtožbe proti Titu zaradi njegovega nacionalizma, imperializma ter diktatorskega ravn^ nja».
List nato še dodaja: «Pogum, drag1 prijatelji pri «Lavoratoru», še en rfiajhen korak in upamo, da se nam pridružite pri protestiranju proti ne; zaslišani mirovni pogodbi».
Da, pogum, Spadaro et comp.i Povejte vendar, kar vas že toliko let muči iu vam kljuje v notranjosti. Saj «Velika mati» ima velika nedra in vas bo velikodušno sprejela; kolegi od «Voce» pa vas bodo še poj vabili na kak «bičerin*.
ŠIRI SE m OGORČENJA
proti ponovnomu zasužnjonju Slovenske Koroške
KRONIKA
Brezplačni tranzit je dovolila FLRJ Bolgariji, Madžarski, Ro-muniji In Albaniji za dotsave, namenjene otnokom v teli državah.
Franc Pieteršek je uvedel nov rackmalizatorski postopek pri strojenju gornjega usnja in podloge. Ko bodo usnjarne uvedle novi postopek, bo usnjarska industrija prihranila milijonske zneske.
V	okclšci K ruševca (Srbija) so ugotovili, da lahko uspeva kavčukova rastlina koksagiz. Lani so nasadili večje površine,, pridelek je znašal 211,5 kg na ha. Zdaj preizkušajo najugodnejši čas za setev.
Po metodi sovjetskega znanstvenika Liscnka preizkušajo vrste krompirja za letno saditev. Doslej so ugotovili, da daje letni krompir večji pridelek od pomladanskega in da se tudi več časa in bqlje ohrani.
Po gospodarstvenih strokovnjakih je veliko povpraševanje. Za
ta poklic daje izobrazbo ekonomski tehnikom. Studij traja 4 leta, po končani šoli opravi dijak veliko matura, po kateri gre lahko na višje študije ali pa v poklic. Marljivi in potrebni dijaki dobijo tudi mesečne štipendije v znesku 800 - 1600 dinarjev.
Velika slavja so imeli pionirji ob koncu šolskega leta. Najmarlji-vejš; so debili za tnagrzdto knjige.
Tudi v Novem Sadu so priredili, podobno kot v Ljubljani razstavo lokalne proizvodnje. Udeležba razstavljalcev je skoraj dvakrat večja, kakor na lanski razstavi. Skupna vrednost proizvodnje lokalne industrije v Vojvodini se je povečala v primeri s prvim tromesečjem lanskega leta za 97 odst.
Novo tovarno usnja so zgradili v Šmartnem pri Litiji. Predsedniku vlade LRS so poslali delavci pozdravno brzojavko, v kateri poudarjajo, da je to nova zmaga socializma v Jugoslaviji.
Slepa umetnika Ivan Verzi, vio-linkt iu pianist Josip udibiliac sta priredila na Reki koncert, na katerem sta igrala Beethovna, Cacha, Chopena m druge ter dosegla velik uspeh.
Obiskovalci analfabet vliti tečajev v Srbiji so polagali ob zaključku izpite.
Nad 2Ì10 kulturnih skupin Srbije bo priredilo v letnih mesecih 510 gostovanj v rudnikih, gradbiščih. v zadrugah, kopališčih la zdraviliščih.
Frontne brigade iz Idrije so mnogo prispevale k izpolnitvi polletnega načrtu v gozdarstvu.
Alija Sirotane vic je v tekmovanju uspe), da je s svojo brigado nakopal v enem dnevu 120 va-EOhtkov premoga. Isto število je dosegel indi Mile BtširovJč S svojo brigado.
Velike gume za tovorne avtomobile so začeli izdelovati v tovarni Sava v Kranju. Zato so morali montirati nove .stroje in izdelati razne pomožne naprave.
2 velikih prekomorskih tovornih ladij izdelujejo v inozemstvu za Jugoslavijo. Đo konca letošnjega leta bo zgrajena v RotlenSamu «Makedonija», ki bo imela nosilnost 9000 ton, ter motorna ladja «Srbija», ki bo tudi kakor «Makedonija», opremljena z najsodobnejšimi napravami.
Tudi republiška živilska industrija je izpolnila polletni plan, kljub števiitaiim težkočam, predvsem pomanjkanju delovne .sile.
Rdeči križ Slovenije priredi tudi v letu 19.19 počitniške kolonije za socialno šibko in bolehno šolsko mladim» v Drobnici pri Celju, Šmartnem pri S Jovcn jem gradcu, na Pohorju, v Mirnu pri Go-' rie» in Sv, Luciji pri Tolminu.
Prvi doma zgrajeni prekomorski parnik «Zagreb» je izročen prometu. Izdelal ga je delovni kolektiv «1. maj». Na poskusni vožnji je dosege! parnik hitrost 16,3 morske milje r,a uro.
V	vrednosti 1'3 milijonov dinarjev blaga bo prispevala Jugoslavija za dobo ed julija 194S do julija 1950 za otrok« tistih držav, ki so bile prizadete v vojni.
Zasedanje glavnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije jc začelo v Beogradu. Sekretar je podat porot ito o organizaciji ljudske mladine io njeni utnfitvi po združitvi 'SKOJ-a in Ljudske mladine.
Sklepi štirih zunanjih «ni®odrov, s katerimi se brez kakršne koli obrazložitve odklanjaj® jugoslovanske zahteve nasproti Avstriji na dele «zemlja, ki je naseljeno s slovenskim prebivalstvom, kakor čudi jugoslovanske zahteve za reparacije, s katerimi naj bi bila, čepravsamo delno povrnjena škoda za opustošenja, ki so jai «trpeli narodi Jugoslavije v tej vojni zaradi okupacije nemškeavstrijtkih Jašžstžčnžh sil, so vzbudili med koroškimi Slovenci in med narodi Jugoslavije veliko ogorčenje.
Jugoslovanska vlada je izročila predstavnikom ZDA, ZSSR, Združenega kraljestva in Francije protest»*) noto, v kateri izjavlja, da so sklepi Sveta ministrov za zunanje zadeve zanjo nesprejemljivi, da se svojim zahtevam ne more in tudi ne bo odpovedala ter zahteva, naj Svet ministrov za zunanje zadev« vnovič razpravlja o upravičenih zahtevah Jugoslavije nasproti Avstriji in naj sprejme s sodelovanjem predstavnika Vlade IV.11J pravične sklepe.
Prav tako je pokrajinski odbor Osvobodilne Ironie za Slovensko Koroško poslal svetu štirih zunanjih ministrov. Zavezniškemu nadzorstvenemu svetu za Avstrijo in Organizaciji združenih narodov protestne note zaradi odločbe štirih zunanjih ministrov, po katerih ostane Slovenska Koroška šc nadalje v Avstriji, čeprav je slovenski narod na Koroškem dal težke žrtve za res-cičeo, pravično in načelno reševanje lastnega narodnega vprašanja. Koroški Slovenci poudarjajo, da je edino sadlcč-no stališče vlade FLRJ resnično v interesu Slovencev na Koroškem, da samo nova, socialistična Jugoslavija vztrajno, neomajno in načelno brani interese slovenskega ljudstva na Koroškem.
Globoko ogorčenje slovenskega ljudstva na Koroškem pa je izzval pristanek Sovjetske zveze na sporazum, prav tako pa tudi način, kako je Sovjetska zveza ta sporazum sklenila.
Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško je poslal delegacijo na politično predstavništvo FLRJ na Duna-
ju, da izrazi zahvalo koroških Slovencev vladi FLRJ za dosledno obrambo njihovih pravic ter zagotovilo, da inajno zaupalo v novo Jugoslavijo, ki bo indi v bodoče koroško ljudstvo neo-se je edina v demokratičnem in svetovnem taboru postavila na branik slovenskega življa v Avstriji.
Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je izdal koroškim Slovencem razglas, v katerem jih poziva, da nadaljujejo še odločneje kot doslej borbo proti vsem oblikam nacionalnega šovinizma proti panger-manski in nacionalistični ideji, borbo za izkoreninjenje fašizma v deželi, kjer je dei slovenskega naroda prepuščen po pogodbi »aed ministri ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije novemu nasilju, preganjanju in sistematični germanizaciji.
V svojem razglasa poudarja pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško, da v dobi štirib let pogajanj o mirovni pogodbi z Avstrijo ni bila predstavnikom koroških Slovencev dana možnost, da bi pred svetom zunanjih mi-
Grndišek. Posebnost je stroj za izdelovanje krtač, delo novalorja Ko-celija. Strojni ključavničar Zupan pa razstavlja poseben ročnik za brizgalme, ki je tudi njegov izum.
Na razstavi vidimo tudi uporabo najrazličnejših odpadkov, ki jih je prej industrija in obrt zametavala. Odpadke svile uporablja tovarna
nistrov ustmeno navedli in obrazložili nesporne pravice in odločno željo ljudstva po priključitvi Slovenske Koroške matični deželi - Sloveniji. Pristranska pogodba odreka siovenskemo narodu na Koroškem pravico do popolne narodne svobode, krši načela resnične demokracije in samoodločbe narodov. Pokrajinski odbor OF najodločneje protestira proti nepravični odločbi štirih ministrov in ne odstopa od nadaljevanja borbe, kajti s koroškimi Siovenci je nova Titova Jugoslavija, so vsi jugoslovanski narodi, vsa demokratična javnost in slednjič vsi tisti, ki so tudi zasužnjeni in zatirani.
Kot so koroški Slovenci z ogorčenjem sprejeli vest o določbi mirovne pogodbe, tako je tndi ta določba bolestno odjeknila med jugoslovanskimi narodi. Najtežji udarec pa je v tem, da je Sovjetska zveza z ostalimi tremi državami sodelovala pri pariškem diktatu, ki je imperialistični način reševanja narodnega vprašanja, hkrati pa predstavlja tndi težak udarec narodno-osvobodilni borbi vseh maiih, zatiranih narodov.
Po mestih so priredili protestna zborovali ja proti vsem krivičnim sklepom Sveta zunanjih ministrov v Parizu. Množice so obsojale inferir, bi roje vs ko gonjo proti Jugoslaviji, ki se odraža tudi v pariških sklepih. Slovenska Koroška j« dala svoje žrtve, da se končno osvobodi germanskega pritiska, da se priključi svoji matični domovini Sloveniji, ne pa da ostane še nadalje v Avstriji, kjer nacisti danes ponovno dvigajo glave in kjer celo tako zvani komunisti ne kažejo prav nobene težnje, da bi podprli slovenski narod na Koroškem v njegovi upravičeni narodni borbi, temveč nasprotno, podpirajo velikonemško miselnost ter prehajajo vedno bolj na pozicije Avstrijskega šovinizma.
Na svojih protestnih zborovanjih v svobodni Jugoslaviji pa jugoslovanski narodi obljubljajo svojim bratom na Slovenskem Koroškem, da jim bodo nudili še naprej vso moralno in politično oporo v njihovi pravični borbi. Prepričani so, da bodo kljub ponovnemu ponemčevanju v šolah, nepriznavanju narodnih organizacij, kljub gospodarskim oviram in policijskemu terorju v povezavi z resnično avstrijskimi demokratičnimi silami ter v naslonitvi na socialistično Jugoslavijo v* držali še vse te nove teške preizkušnje.
ni ostalo ničesar. Namesto vsega tega je vstala gonja polna laži in klevet To stanje za FLRJ v resnici ni šala. Na eni strani SZ in 6 drugih držav organiziranih kot ena organizacija s ciljem, da bi v Jugoslaviji menjali režim, da bi zadušili petletni plan, skratka, delajo tako, kakor so vedno delali imperialisti: vmešavati se hočejo v notranje zadeve Jugosiavije, kar je nedopustno in še posebej strašno, ker prihaja to od socialističnih držav. Računali so na veliko avtoriteto, ki jo imata Sovjetska zveza in boljševiška partija v Jugoslaviji. Toda eno je pravilno: izkoristiti avtoriteto in jo postaviti v službo poštene stvari, drugo pa je ziorabiti to avtoriteto da bi zatirali neki narod, neko državo. Prav to oni delajo in zato niso uspeli.
V prostorih Tehnične srednje šole je velika razstava republiške lokalne industrije in obrti l.R Slovenije. Razst/a ra nam kaže uspehe lokalnega rfo^pod a rSL v a v borbi za dvig življenjske in kulturne ravni delovnega ljudstva ter borbo za gospodarsko osamosvojitev in gradnjo socializma.
Minister za komunalne zadeve pri vladi 1-RS tov. Milko Goršič je ob otvoritvi razstave poudaril, da je petletka postavila pred republike nalogo, da dvignejo predvsem lokalno industrijo in obrt, ki proizvaja predvsem predmete široke potrošnje in ki mora zadovoljiti patrebe ljudskih množic.
Na bogati razstavi razstavlja svoje 'izdelke 710 proizvajalcev. Poleg industrijskih in drugih podjetij razstavlja svoje proizvode 40 obrtniških proizvajalnih zadrug in 406 obrtnikov. Na razstavi so znstopani tudi kolektivi domače in umetniške obrti.
Med posameznimi se posebno odlikuje usnjarska. Produktivna zadruga «.Usnjarski izdelki» doseza s svojimi 'galanterijskimi izdelki lepe uspehe tudi tv inozemstvu. Đržavni ztwad za itoirenoo in umetno obrt «Dom» razstavlja izdelke, ki so na umetniški višini. Različne tovarne pletenim razstavljajo celo vrsto novih izdelkov. Slovensko mizarstvo, ki je bilo znano še pred vojno, se je zdaj pod novimi pogoji še toliko bolj razvilo. Med razstavljalci se
| odlikujejo produktivna obrtniška , zadruga Črnomelj in tovarna pohi-j štva iz Brežic. Med posameznimi J obrtniki pa zavzema vidno mesto Višnjar z Jesenic,, ki razstavlja umetno obrtno galanterijo iz lesa, ki je pomemben izvozni artikel.
Na razstavi vidimo tudi stroje in naprave, ki služijo drugim panogam industrije. Vidimo tudi izdelke navatorjev, tako a. pr. prototip varilnih Immjormatorjev, ki jih je izdelal elektrotehnik Furlan, dalje dva stroja za upogibanje in ležanje pločevine, ki jih je izdelal tov.
«Svilanit» iz Kamnika za izdelavo
kravat. Tovarna «Unites» v Ljubljani izdeluje iz odpadkov armature.
Pomemben artikel na razstavi je prehrtnmbezin. si roka. Proizvodi živilske industrije, predvsem sočivja-in sadja i kažejo visoko kvaliteto. .
Razstava lokalne industrije in obrti LRS kaže ustvarjalno moč delovnih ljudi na področju lokalnega gospodarstva. Prav to njihovo požrtvovalno delo za dvig ljudske blaginje bo mnogo pripomoglo k zgraditvi celotnega socializma Jugoslavije.
Oli politili i potovanju po FLRJ
Podpredsednik vlade in zunanji mi-■nister Edvard Kardelj, podpredsednik Prezidija Ljudske Skupščine FLRJ Nteša Pi jade, dr. Aleš Bebler, ameriški pisatelj Louis Adamič in drugi predstavnika so na svojem -obiskal v ■Cimi gori, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini doživeli navatašene sprejeme. ■Bovsod jim je ljudstvo vzklikalo in jih pozdravljalo ter zahtevalo, da jim govore najožji sodelavci maršala Tita in tla ta j Politbiroja CK KPJ.
Na velikem zborovanju v Titogradu je na zaliK-vu Hsočev delovnih ljudi po govoru tov. Kardelja, o .katerem smo že pisali, povzel besedo Moša Pijade, ki je dejal, da so se po zaslugi jugoslovanske partije na Bal-
kanskem polotoku ustvarili po vojni med državami taki odnosi, kakršnih prej na Balkanu nikoli ni bik). U-£tvarjeni so bili vsi pogoji za bratstvo in prijateljstvo med Jugoslavijo in sosednimi državami, toda resolucija JU je to stanje popolnoma pokvarila. Ne samo na Balkanu. Tudi odnosi med Jugoslavijo in drugimi demokratičnimi državami so se v enem letu po resoluciji bistveno spremenili. Sovjetska zveza. Češkoslovaška republika. Madžarska, Romunija, Bolgarija so prekinile z Jugoslavijo ne le politične stike, temveč celo kulturne In gospodarske odnose. Od vseh mnogih prijateljskih pogodb, gospodarskih, kulturnih in političnih
Jugasjovaiiiska manjšina na Madžarskem je po resoluciji JU padla v težak položaj. Eden izmed prvih ukrepov madžarske oblasti je bila ukinitev avtonomije Demokitrtsžke zveze Jug ih Slovanov v Madžarski. ybditelje manjšine so zaprli, sta njihovo mesto pa so postavili laudi, ki so -se •celo bordi pa vzhodni fronti proti Sovjetski zvezi, in ki so celo nasprotni novi ■demokratični Madžarški. Tako je CJC madžarske partije delavcev postavil za komisarja in organizacijskega tajnika zveze Južnih Slovanov Majorja Laszln, znanega fašist«), ki poleg vsega n it j ni Slovan niti ni bil nikoli član Demokratične zveze Južnih Slovanov. Madžarskemu CK rti važno, kako so se člani partije zadržali med vojmo, ni važno, kakšni toorcj so za izgradnjo napredne Madžarske, njim je glavno, da Po intormbiro-jevski praksi nekdo -napada novo JtigošJavijo in že si zasluži popol-
no zaupanje madžarske partije delavcev.
Inforrabirojevski tisk piše ši-oer o pariškem sporazumu, ne komešati ra pa krivic, ki so jih koroškim Slovencem in Jugoslaviji
sporazum štirih miniati z prav zato predvideva, da bodo te manjšine zaščitene, prav tako ni dvoma, da so Titove zahtevo v tem primeru slednjič dobile šovini-■ stični značaj in dq so sc sprevrgle v karikaturo izvajanja po-
KOMINFORMIADE
prizadejali zunanji ministri s ■svojimi -sklepi. Komunistični tisk zapadnfli držav, konkretno pariški «Humanite» pa direktno zagovarja imperiaJislično politiko ter skrunj napredne teze o nacionalnem vprašanju. «Humhnité» piše, da «je beograjska vlada s pomočjo statistike, ki 36 nanaša na jnrtve »n ne na žive, poskušala dokazati, .da je treba V prvi vrsti oelovski predel vrniti Jugoslaviji. Nedvomno so slovenske manjšine v teh pokrajinah, toda
Itiike o nacionalnem vprašanju, ki jo je določil Stalin».
Adi ÌP bita fcoihsj koroških Slovencev cb strani jugoslovanskih partizanov za nacionalno svobodo tndi šovinistična? Ali so ne-iteviini protesti ter zahteve koroških Slovencev, da se priključijo k Jšugoslaviji v opreki s nacijo k Jugoslaviji v opreki z na-nrelja Stalin?
• » *.
Za sovjetskim dnevnikom
«Trud» pišejo albanski «Baškimi» in bolgarski «Otečestveni Iront» o tisočih zdravih komunistih, ki so se z orožjem v roki povlekli v gozdove, da bodo od tam vrgli Titovo kliko i„ rešili jugoslovanske narode propada. Pred enim letom so pozivali zdrave jugoslovanske narode v celoti, naj se upro Titovemu trockizmu ir. izdajstvu. To jim je spodletelo. Zdaj se pozivajo na «tisoče» zdravih partizanov, ki da so baje pobegnili v gozdove. Tudi to jim bi» «pod'etflo. Preostale jim bodo še tiste, «stotine», ki so zbežale čez mejo v okrilje kominformi-stičnih držav, da se bodo «rešitelji» jugoslovanskih narodov nanje oprli. Toda tudi to jim bo spodletelo, kajti izdajalci svojega lastnega naroda v borbi proti njemu in njegovi volji morajo podleči, Pa četudi jih podpirajo take sile, kot so Sovjetska zveza in ostale demokratične države.

aiAĐZAKSKA A7I^AIÌit
nosi odgin/omost za kršenje sporazuma s FLRJ
Jugoslovanska vlada je izročila poslaništvu republike Madžarske v Beogradu noto, v kateri protestira proti kršenju trgovinske pogodbe, ki je bila sklenjena naed obema dv_ Žavama 24. junija 1944.
Pogodba je bila sklenjena po sporazumu obeh držav, zato da bi razvili gospodarstvo, dvignili življenjski standard svojih narodov in se gospodarsko dopolnjevati.
Jugoslavija je nesebično pristala na sporazum, nudila finančno in drugo pomoć madžarskemu ljudstvu, čeprav so jugoslovanski narodi pretrpeli velikanske človeške jn gr,šotne žrtve tudi od madžarskih okupatorjev.
Jugoslavija je dobavljala Madžarski 30 odst. vseh njenih potreb-po železni rudi in 20 odst potreb po barvastih kovinah, pristala pa je na izvoz iz Madžarske za pretežno manj važne naprave. Poleg tega še Jugoslavija ugodila prošnji madžarske vlade in ji dala kot nekakšen superavano v višini šest milijonov dolarjev brezobrestni kredit, da bi se dvignila zmogljivost in obnovila madžarska industrija.
Vlada Jugoslavije je vedno v na. prej plačevala svoja naročila ter ptačaia Madžarski 24.1 milijona dolarjev za nabavke do leta 1951-Madž?rska Pa je Juge slavij! dobavila le za 6.9 milijonov dolarjev blaga. Dobave je zavlačevala, posebno pa po resoluciji, ko je direktno sabotirala socialistično izgradnjo FUSJ. Svojih obveznosti madžarska republika ni izpolnjevala: kakovost nekaterih pošiljk je bita silno slaba, tako da se te dobrine sploh niso mogle uporabiti, nekaterih izdelkov sodobne tehnike n. dobavljala, čeprav se je po po-
državi ustvarila Jugoslavija, ker je ta lojalno izpolnjevala sporazum, medtem ko predstavljajo . neizpolnjene madžarske obveznosti njen dolg nasproti FDBJ.
Zdaj pa nenadoma madžarska vlada razveljavlja sporazum in ker se zaveda, mednarodne odgovornosti, ker je sporazum razveljavila brez vzroka, zvrača odgovornost na
To je nov težak nemoralni napad na Jugoslavijo in njeno graditev socializma. Toda kakor niso mogli jugoslovanskih narodov uničiti fašisti, med katerimi so s.e madžu-sui posebno odlikovali, tako ne bo mogla gonja uničiti svobode in s.vo-bedne graditve njihovega socializma. Od takega postopanja pa ima škodo v veffiki meri madžarski narod, ker je odi gospodarskega spora-zazna in sartelovanja z Jugoslavijo imel velike koristi.
Mladi specialisti
Sovjetske zVeze
Studijsko leto je končano. Mladi rod novih specialistov n vseh univerz prostrane sovjetske države stopa v življenje, vključuje se v plodno delo svojih tovarišev za dobrobit svoje domovine. Okrog 200.000 novih specialistov je vstopilo v tovarne, gospodarstva, na velika kmetijska posestva, na znanstvene, zdravstvene in uzgojwe ustanove itd.
Istočasno ko stopajo mladi strokovnjaki v življenje, vstopa mi višji studij na sovjetske univerze preko 200.000 novih študenteev in študentk, da se usposobijo za poklic, katerega so si izbrali.
Cerkev ne sme služiti
reakcionarnim političnim ciljem
Aktivisti Ljudske fronte praškega i ge cerkvene ustanove za hujskanje okrožja so* črneli: svoj sestanek, na ka- proti češkoslovaški republiki, za oftro-Itmrcm je eCavm tajnik Ljudske fronte [žanje1 roinra; in. kč ovira graditev de-
viatelo FX.RJ,
Madžarska vlada je razveljaivila sporazum ravno v času,, ko bi; morala s svojimi dobavami plačati svoje velikanske dolgove. Pdìes tega je odklonila plačati Jdgoslaviii reparacije ip je izgnala {z Madžarr-„•	tv .*— »	ske jugoalovaiisfaj z^pazadjjskm. de-
godbi obvezala. Madžarska pa ir- {legaci jo ter tako poteptala mirwvEo. kor'Jća sredstva, ki jih je v njeni j pogodbo.
imel. referat o nalogah organizacije.
Poudaril je, da mmogl komunisti mislijo, đa LjuđMa fronta, ni potrebna, ter ceto atienragočaja. nekomu.-risrom seddmanje v jjamaem politatneu» živ-ljenju. »Ljudska fronta», je dejal Ce-puSka iipvedstavtjp, pot'ùiiliéno, ed;usttvo> majrodlov, figauf sarmo manjši del je (WgaaiaunwL diruaje. 'Večji del pa je imen «Mrjamirarije. Tej večini se o tenta, franta ter jje prido&iva za sode*-tovaraje im iasrarfcjm sociarižmaur
Natoga* frante mai Češkoslovaškem jje med drugim: tudi, ta, da pomaga pri roSevaajjjui eerkverailhi im v ersi: ih vprašanj. CepuBra je paewtortì, da. je Ijudi-sifci, dkamikracij» v CSEt dilla cerkvi'
; tako ugndme pofflsje za delovanje, 'ka>-itoSai't» mima ta nati v takozvainite ka, toiištcijv državafr. Ofeaodii je politiko, viscltega klera ma Cešlcoslovaškein,. ki je v nasprotju1 z državmi in na-cLomaJnimi, Interesi Ceiioslavakov.
zave im gĐapadarslse petletke. Vodja te reairrije je nadšlsof. Beran, ki je prepovedal vsemi duhovnikom sodelovanje v ljudski upravi,, obsodil tiste j duhovnike, ki so za sporazum med [državoi in eericvfjb ter odkltarrill tu'di1 s»m> sporactuui.
Vlada je, da bi obvairmvala redi im mir v državi, popustljivo- postopala cerkveni hierarhiji. Škofje pa so še j povečali svoje detovanje proti državi ter agitirali proti vladi im obšloje-čmiii družberaenan redu.
Češkoslovaška ustava zagotavlja vsakemu državljanu, popolno verskoi svobodo, izpolnjevanje obredov, učenje verouka po šolah ter svobodo starcem, da vzgajaj® otroka- v vevškem', dufru: jfladb bo> ščitila, svobodo' vero-Izpavedi,, ere bo» pa dowolilia,, da bi cerkev izrabljali za reakcionarne politične ciljev
Ilove JEhlice
30 km daleč od Prage je ležala vas Lidice. ki so jo nacisti leta 1942 popolnoma izravnal, z zemljo. Hoteli so astntiovati češko ljudstvo, da si ne bi upalo več pokazati svoje volje in svojega odpora do nemških hlapcev. Vas bidè ce so požgali, vse ruševine odstranili. cesto, ki je vodila skozi vas so izpeljali drugod, da, celo potoku, ki. je tekel skozi vas, so drugje izkopali strugo. Vso okolico so izpremenili, da bi ne ostalo ne duha ne sluha o vasi, v kateri so pre. bivali večinoma rudarji, ki so delali v rudnikih mesta Kladna, Prebivalstvo te vasi, je doletela najtežja usoda: vse može in odrasle fante so postrelili, žene in otroke pa so odpeljali v nemška taborišča. Ti grozni ukrepi so bili odgovor češkemu ljudstvu, kj je samo sodilo češkega kvizlingovca Haacho.
Po vojni so izdelali načrt za obnovitev vasi, Le malo žena in le nekaj otrok se je vrnilo iz nemških taborišč, kajti nacisti so hoteli prav satansko uresničiti svoj uničevalni načrt. Otroke so v Nemčiji germanmraii in niti najvest-nejšim češkim oblastem se ni posrečilo priti na sled večini tidi-ških otrok.
Ob sedmi obletnici uničenja Lidie so na gričku nad krajem, kjer je prej ležala vas, postavili prvo novo poslopje za «Nove Lidice». Do 30. oktobra letos bodo zgradili 30 hiš. do 30. oktobra 1950 pa naslednjih 30. Vsega skupaj bo zgrajenih v Novih Lidicah 150 poslopij. Postavili bodo kulturni dom, ru darski raziskovalni institut, rudarsko šolo, ljudsko šolo, župnišče in cerkev. V vasi bodo postavili tudi muzej, ki bo pričal o tragediji tega majhnega kraja, ki je ponovno vstal, pa čeprav je bila vas spremenjena v- polje, čeprav je bilo ime Lidie črtano iz vseh katastrskih knjig in uradnih spisov, čeprav so uničili skoro do zadnjega vse prebivalce.
Podobno usodo kakor jo je doživela vas Lidice, je moralo pretrpeti mnogo, vasi v Evropi, kamor je
«egei nemškj nacizem in Italijan
|ski fašizem. Drvičenab je bito mno-■ go krajev v Sovjetski, zvezi. Jugo-slaviji. Franciji im drugod. Ti kraji vstajajo in bodo vstali zrtava. ker-jih bodo svobodni narodi zopet, dvignili. Muzeji pa bodo ostali večne priče vojnih grozot irt opornim človeštvu, da se bo brarife prote novim vojnam..
Ote kffluwra ritemavanjai so Ciani Ljud1-ti*e fronte sprejeli resolucijo!,, v kateri1 zagotonrliiaiiiai,. da bodo sodstavali v bachi prati, kapita-tiaži&inn elementom ta rta. vsett sektorjih za uresničenje petletke:.
V tehi dneh: je imet po- radiu- p-raf-setferik vlade Zapotocky. Prikazat je dietovajrje visoke duhovščine v €SH, ki izra&tja samostane,, cerkev Ln. dru-
OBNOVA OSVOBOJENE KITAJSKE
V osvobojenih oblasteh Kitajske se naglo razvija industrija, obnavljajo se prometng zveze.
Delavci Mandžurije in Severne Kitajske tekmujejo na čast osemindvajsetletnice ustanovitve komunistične partije Kitajske in dosegajo velike uspeh*1. Sest veit-kih predilnih. iz Tjencina je preseglo plan za 5 odst. Njihova proizvodnja je za 14 odst. večja, kot je bila letos aprila. Tovarna kemijskih proizvodov je presegla načrt za 60 odst., električmiih žarnic je izdelala' 16.000 preko določenega števila. Topilnica železa v Tetuamr proizvaja trikrat več železa kot pod kunmintamgp--vim režimom. Plan proizvodnje so izpolnile ludi tovarne jekla v
Tetuanu, rudarji iz premogovnikov iz okolice Tiencina, državni mlini v Severni Kitajski ter mnoge tovarne v Mandžuriji..
Na koncu leta 1949 bo, popravljeno preko 10.000 km cest v Mandžuriji, med temi 19< glavnih ter M- km mostov. V Centralni Kitajski bo ožmrraliiema zveza med vsemi osvobojenimi kraji.
Popolnoma je obnovljen poštni promet, medi severno Kitajsko in navoDSVoboijenSmi kraji ter 2500 kun telefonskih in. telegrafskih linij. Gospodarska obnova j* omogočila razvitak trgovine e inozemstvom. Kitajska narodna banka jje dala Državnemu društvu ra zunanja trgovino posojila, v višini 800 milijonov dolarjev za pojačanje zunanje trgovine.
št«yM«ib ataačiča«| zborovanj v osvobojroi Kitajski
Čehi dobivajo svoje domove
Leta 1946 je izdala češkoslovaška vlada GCfloft, v kateTera bodo de» bili v Sudetih vsi stanovalci enodružinskih hiš pravna pravico do teh poslopij, ter da bodo postale te hiše njihova dediščina.
Cene teh. hiš: so od M do. 25.009 kč po. vaseh in od 50 do 100.000' v mestih- Vile v mestih so dražje, lin bodo. state od 150 do 200.0G01 kč. Seveda pa cene eiig<a> za vse interesente enake.. Ti. sq razdeljeni v tri skupine po razredni pripadnosti' vsakega, prosilca1. Delavci, ki |de]i»ia> za tedensko, mezdo, plačajo samo dej.anslco, vrednost hiše, manjši obrtniki in trgovci, ki niso,1 delodajalci, marajo, tej vrednosti dioptočaiti s® 50' odst., za vre ostate, pa se ta vrednost poveča še za lOtt odst Izreden popust iuživaje» družine z večjim številom ! otrok,, upokojenci ter zlasti udarniki. Večina prosilcev spada v ka-tegoaiijo. mezdnih: delavcev, kj mo-■ rajo plačati v gotovini, samo 10
0	dot. ocenjene vrednosti, ostalo pa
1	lahko plačajo bodisi iz vezanih; de-jnarnSs vlog ali po ». posojilom,. Dokonča, leta 194ft bada taka dobili
j prosilci vse zapjenjene d,u'.ž'r,.;ke phiše.
V prvem razdbbju, ko. so Cehi zasedli češke obmejne kraje, so> nastale v teh krajih različne teža.-ve,. ki so zahtevale- seveda, tuda, različno rešitev. To- je bil tudi glavni vzrok, da je bila, republika razdeljena na dve oblasti. Z urejevanjem razmer v zasedenih krajih — t. j- v bivših Sudetih so se razhke manjšale in danes skoraj ne obstajajo več. Češkoslovaška reakcija je računala s tem, dia bi po spremembi političnih lahko investirala svoje vezane donarne vloge in morda celo tudi odškodnino za nacionalizirano- premoženje v zaplenjena podjetja. Na ta način bi hotela češkoslovaška reakcija utrditi svoj gospodarski položaj, ki ga je nacionalizacija velikih podjetij težko udarila. Za to je hotela tudi s pomočjo svojih agentov v Fondu narodne obnove ovirati dodelitev stanovanjskih .hiš delovnemu ljudstvo.
1 milijom 759 tisoč prebivalcev ima madžarsko glavna mesto Bn-dintpešta, drugo madžarsko mesto Szeged pa šteje 133 tisoč prebivalcev.
Pa čeških cerkvah so tirali pastirsko pismo čeških škofov, ki potrjuje dosedanje stališče češkoslovaških škofov.
Partizansko gibanje v Južni Koreji *e Jžalno, širi. Partizanski oddelki so napadli in uničili poli- j eijstro, postojanko v Dananu.
Nov železniški most »a Visli ih železniški predor, ki gre, skozi središče Varšave so izročili prometu. Na tej prosi, ki veže vzhodne z zapad etimi predeli mesta bo vozilo- 108 električnih vlakov.
N» smrt so obsediU v Temišva-ru v HotBisnijj 5 obtožencev, ki so bili obsojeni zaradi vodstva in sodelovanja v teroristični orga-nizaetjic 7 obtožencev je bilo obsojenih. na prisilno delo.
14.941 mrtvih in 138^92 ujetnika znašajo izgube nacionalistične vojske v bojih: v pokrajini Šanghaj: v dneh od VZ. do 27. maja.
Francoska delegacija je imela prvi sestanek s sovjetsko delegacijo za sklepanj« sovjetsko- francoskega trgovinskega dogovora.
Osebne predmete pokojnega zunanjega ministra CSR Jana Ma-saryka so prodali na dražbi v Londonu v vrednosti 1.100 šter-lingoiv.
Agenta, nteveščevahne službe za
zapadne, države Jen Setilaček. in Benjamin Kaben sta bila v Otonu«:!* fCSR> obsojena na smrt zaradi špijonade in protidežavne dejavnosti.
V češkosBnraška - avstrijskih pogajanjih je teto doseže no soglasje glede- številnih točk. Foga- I janja CSTt z Veliko Britanijo so | v teku^ z Indij® p* se bedo pričela v pzvii polovici, julija v New Delhiju.
Nezadržna napredujejo enote narodnoosvobodilne armade Ki-
! tajske. Očistile so. veliki planinski greben ffuašan1 kvrammtangških čet, osvobodile ž-eteraiiiško križišče Vensijattg, okrožno mesto Ling-pad in uničile mnogo vojakov na-cionalistiéne vojske..
709 det najboljših ukrajinskih slikarjev, kiparjev in grafikov je razstavljenih na razstavi v Odesi. Številna dela obdelujejo motive narodnoosvobodilne vojne, v posebni dvataM s® raastavljena dela o mladih ilegalcih ndadogardej-cih Krasnodona.
Med Madžarsko in VeKko Britanijo so se začela trgovinska pogajanja.
50.09«. ha močvirnatega zemljišča bodo do jeseni izsušili v stepi Dorata» v središču zahodne Sibirije.
Preko 70 podjetij v mestu Kijevu v Ukrajini je doseglo proizvodno raven, ki je bila določena za leto 1950. Med njimi je 20 rudnikov in rudniških uprav, tovarne za izdelavo električnih naprav itd.
Češkoslovaška trgovinska delegacija je predložila argentinski vladi podroben spisek svojih proizvodov, katere je pnrpravljeaa zamenjati za surovine, ki bi jih CSR dobavljala Argentina.
V Sovjetski zvezi so letos spomladi nasadili ob cestah drevorg- j de. Samo v Kraanogorskem okraja je bito nasajenih 110.000 dreves, v Brjanski oblasti so 400 km cest nasadili z drevoredi.
77 članov šteje prva delovna bolgarska brigada, formirana po resoluciji lir To s® Bolgari, ki so pribežali' v Jkrgoslavijo in zdfaj ide skupm® z jugoslovanskimi narodi graditi Jugoslavijo. Komandant brigade je Genico . Bogdanov Petrov, ki je bil prej major 58 peša di'jstcegto polka bolgarske armade.
559 delegatov bo sodelovalo na posvetovali*» skupščini Kitajske iz 1 45 reprezentativnih edmic. Po lem odloku bo predstavljalo svoje dele- ] gate 14 demokratičnih strank, komunistična partija Kitajske, Re-volucionoirni komitet kuominta« ga. Demokratska, liga itd. Delegate pošljejo tudi narodnoosvobodilna vojska Kitajske, demokratične organizacije, mladinska in ženska organizacija.
Kitajpia vojska je zaplenila v Nankingu zalogo streliva z 19 topovi in' 89 tiSoč naboji.
Bolgarija je pestala britanski vladi noto, v kateri zahteva, naj zniža oseb-j« britanskega poslaništva v Sofiji. Pred dvema mese-coma je britanska vlada zahtevala, da Bolgarija odpokliče svojega tretjega tajnika, češ da Je ta v Angliji nezaželen» oseba.
NEKAJ SPOMINOV
IN
Ko sem v nedeljo popoldne z bridko tesnobo v prsih stal pred mrtvim pesnikom, mi je stopil pred oči Hvi Zupančič. Videl sem ga pred seboj, bral v njegovem razaranem obrazu, sledil njegovim značilnim kretnjam, prisluhnil njegovemu glasu, slišal njegov korak ~~ najbolj pa sem sg zagledal p njegove oči, tiste zgovorne, zdaj
vprašujoče, zdaj hudomušno nasmejane, pa spet zaskrbljene, očitajoče, celo ogorčene oči, ki je z njimi vselej izrekel misel, še preden jo je oblikoval z besedo in kretnjo.
Tudi takrat, pred dvajsetimi leti, ko sem ga osebno spoznal, me je pogledal — ko da bi človeka tehtal. In kakor je sam govoril z očmi, tako je tudi od drugih zahteval odkritega pogleda. Pri srečanju in pozdravu mu ni bila važna kretnja ali snemanje klobuka — z očmi ti je voščil dober dan; nekoč je izrečno potožil, da nekateri ljudje pozdravljajo, ne da bi pogledali v. oči. * * *
Spomin mi uhaja v čase, ko je prihajal dan za dnem v kavarno-zjutraj okrog devetih, preden je šel upravnikovat v Opero. Prisedel je, razgrnil časnike in raztreseno popil črno kavo. Četrt ure in opravil je. Ce pa se je počutil zdravega in če se je razvil razgovor, je rad posedel dalj časa. Zlasti je postal živahen, če je beseda nanesla na jezikovna vprašanja. Tu je zajemal iz polnega in rad segal v svoj belokranjski zaklad. Z značilnimi kretnjami je spremljal besedo in misel. Danes mi je žal, da si njegovih misli nisem zapisoval.
* * ♦
Nekoč .— bilo je'v zadnji sobi neke knjigarne, ob črni. kavi — so ga prosili, da bi kaj bral. Svojega? Odločno ne! Prešerna? Precej je bil pripravljen. Po kateri izdaji bi bral? Odločil se je za izvirno izdajo 1847. Recitiral
iiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!


❖
V Parizu se je zgodila velika družinska tragedija, 39-letni Pierre Bardet, dober oče in zgleden mož, je znorel ter odsekal v ženi ni odsotnosti glavo svojima otrokoma, sebi pa roko. Ko je prišla V njegovo sobo njegova mati in videla groznj prizor, ji je sin dal sekiro, rekoč: «Umoril sem otroka, pokončaj me!»
* * *
Kralj plemena Bekujancev v Južnj Afriki se je poročil v Londonu a 24-letno strojepisko putii Williams. Zamorci njegovega plemena so se temu upirali, končno pa so na skupščini zakon priznali. Tedaj pa se jg oglasila nacionali, stična organizacija za plemenske" odnose y Capetownu in zahtevala od južnoafriške vlade, da zakon razveljavi.


&


Rupel M]
kovno bogastvo je boj, koliko bi dal!
odnesel s senom bil lahko še
Bilo je na pomlad, pred dvema letoma. Ce je le vreme dopuščalo, je okoli poldneva stopil ma kratek sprehod v Tivoli ob ribniku. Nekoč sem ga spremljal. Pogovarjala sva se, kar se nenadoma ustavi in pokaže z roko kvišku. Drevo V cvetju. Ena sama vejica, živorumen cvet, se je odločila od krošnje, se iztegnila in ostro črtala na gosti modrini opoldanskega neba. Lahno je trepetala v vetru. «Vidite», p-avi, «ko bi iz groba mogel gledati samo to vejico, nič drugega, večno bi jo hotel gledati, pa ne bi bilo težko umreti».
Danes ga ni več. Koliko nam je dal, koliškno bogastvo — a mi? Se tiste vejice v. cvetju mu ne moremo dati, da bi jo gledal iz groba..;
a grbu republike Kube je upodobljeno morje si- ;■ joče v žarkih vzhajajočega sonca in obris palme na ozadju gričevja. — Vendar ' bi bilo bolj pravilno, ko bi -bila na grbu te male otoške republike upodobljena sladkorni trs in tobačni list. Ze mnoga desetletja se sučejo vsi interesi dežele okron sladkorja in tobaka.
To vas zoode v oči, kakor hitro pridete v kubansko glavno « -, presto Havano. Transparenti na ulicah in velikanske svetlobne reklame na vso moč povzdigujejo f odlične kakovosti kubanskega sladkorja. Na projekcijskem « platnu v kinu predvajajo pred vsakokratnim hollywoodskim šla-
im iiiiM m

U
IÉ
gospodarijo ameriški kapitalisti, kubanski domačini pa garajo in stradajo
gerjem strastne pozive sladkor- j" in tobaku	st*he- P»'
relaI° revije m celo dramske
nih in tobačnih tvrdk: «Kupujte sladkor!» «Kadite cigare!» «Slad-i kor nadomestuje vsa druga živila!» Tako zatrjujejo lastniki sladkornih družb. C e vključite havansko radijsko postajo, boste slišali med dvema pevskima točkama priliznjeni napovedovalčev glas, ki spet in spet priporoča sladkor, ki ga izdeluje «Kuban-American - Sugar - Company», in tobak «vuelta abaho». O sladkor-

ŽE KLAS DOZOREVA...
je Sonete nesreče — brez pato-sa, mirno, a tako intimno in p-e-pičevalno, da je napravil silen vtis. Ko je končal, si dolgo dolgo
nihče ni upal spregovoriti.	‘'-■-■.■.■."-"-V*.
« * »	J'
V začetku 1942 sem pebil 3 ^ tedne pod isto streho kakor naš pesnik — na kliniki. Takrat mi je bilo žal, da ne znam kvartali, zakaj to mu je bilo najljubše £ razvedrilo. Pa me je le naučil % polagati msianso. Bil je že hudo '[ bolan in vsi smo se bali zanj. I1 Pa če ga je ni trla naduha, je po [i več ur prebil v. skupni sobi. Tu- 'I di zvečer je rad posedel v druž- i' bi. Dobro je bil poučen, kako gredo dogodki na bojiščih; a tudi, kaj se godi pri nas je dobro vedel. Strašno je bil ogorčen zaradi nasilja belcev in ves sre- 'I čen, ko je dobil zvezo — pisem- i| sko in na pogled — s poslopjem I" nasp-oti kliniki, kjer so se zdra- Ji
i K.
vili jetniki. Vsi so mu pomagali, ga spoštovali in radi imeli.
Nekega večera po večerji je dolgo pripovedoval o svojem potovanju na Angleško. Kako bistro >J je znal karakterizirati kraje in J' ljudi. S preprostim kmečkim Ji možakom sva ga poslušala kakor <J zamaknjena. Skoda, da se nazor* ■1 na in sočna beseda p-ipovedoval- 'J ca ni dala kako ujeti in spraviti... ij
Predstave...
Pò mnogoletnih naporih tujih gospodarjev je Kuba postala dežela dveh zemeljskih proizvodov: sladkorja in tobaka. Ta mali otok daje skoraj petino svetovne Proizvodnje sladkorja in je torej glavni proizvajalec in izvoz-nik sladkorja na svetovnem trge. Leta 1948 je znašal pridelek tukajšnjih sladkornih plantaž 6 bilijonov ton.
Po proizvodnji tobaka je Kuka na drugem mestu med deželami Latinske Amerike. Čeprav rje delež kubanskega tobaka v svetovni proizvodnji razmeroma 'inaajhen, vendar si je pridobil tra-J1 ien sloves na vsem svetu zaradi i J svojih odličnih kakovosti. Znam-5 ^a «Havana» je že mnogo let simbol odlične kakovosti cigar. Pred vojno so pridelali na Kubi 5 povprečno več ko 22 milijonov kilogramov tobaka na leto, zdaj ga pa pridelajo 33,7 milijona‘kilogramov.
Komaj pridemo iz Havane, vi-dimq na obeh straneh velike ce-ste Razprostirajoče se sladkorne i,	Poleg sadovnjakov in to-
Ji bačnih plantaž so nasadi sladkor-Pega trsa najbolj značilna poteza kubanske pokrajine. Zreli slad-Jjorni trs je višji ko odrasel člo-i Vek. Trsna stebla s košatimi
•	krošnjami listja stoje kakor str-ij njena stena.
J i V začetku leta pride na plan-ij nže na tisoče ljudi, oboroženih z 'i dolgimi ostrimi noži, ki jim pra-!jv'jo «mačete». Ko odrežejo trse, Slih naložijo na voz. Dolge kara-![vane s posekanimi trsi se pomi-'i kajo proti železniškim postajam S ®li neposredno k sprejemnim ‘očkam tovam. Kamor koli se o-zbeš, vidiš skladišča znamenitega
•	J ^banskega sladkorja, nedaleč od ijnjih pa dolge vrste tobačnih skla-
> *%..
'i
Kubanski tobak je že v podzemeljskih poganjkih lasta meriških družb
Ko je ameriški kapital spremenil Kubo v velikansko sladkorno in tobačno tovarno, je položil svojo težko roko na vso ekonomiko otoka. Prirodna bogastva Kube so v glavnem last ameriških monopolov. Kubanski posestniki in tovarnarji morajo plesati, kakor jim ti godejo.
Ameriški, na Kubi naloženi kapitali, so znašali že leta 1940 560 milijonov dolarjev. Leta 1946 so dosegli že znesek 785 milijonov dolarjev, kar je, skoraj četrtina vseh investicij Zedinjenih držav Amerike v deželah Latinske A-merike.
Lahko rečemo, da je kubanski sladkor že v podzemeljskih poganjkih last afneriških in mešanih kubansko • ameriških družb: Kuban - American - Sugar -Company, Asucórera Atlantica del Golfo, United fruit sugar company in drugih. Preko teh tvrdk upravljajo'ameriški poslovni ljudje kubansko ekonomiko in politiko. Več ko dve tretjini proizvodnje sladkornih tovarn je v ameriških rokah.
Narodni kubanski kapital je udeležen v sladkorni industriji samo s petino vsph investicij.
Zedinjene države so glavni izvoznik in prekupčevalec kubanskega sladkorja. Od leta 1942 do 1945 je Kuba prodajala ves sladkor Zedinjenim državam. Sele v poslednjem času je začela samostojno prodajati neko količino sladkorja na svetovnem trgu.
Spričo kolonialne odvisnosti od Zedinjenih držav je Kuba brez moči proti samovolji monopolov. Najmanjše nihanje tržne konjuk-ture v Severni Ameriki najde takoj odmev na ekonomiko otoka. V poslednjem času so monopoli,
zasledujoč svoje sebične namene, postavili Kubo večkrat na težke preizkušnje in jo potisnili na rob ekonomske katastrofe.
Tako so vašingtonska oblastva v juniju 1947. leta določila kvoto uvoza sladkorja v Zedinjene države. Po tej določbi uvoz sladkorja ni smel prekoračili 28,6 odst. celotne notranje porabe sladkorja. Ce upoštevamo, da je Kuba pred tem dala 55 odst. v Zedinjenih državah porabljenega sladkorja, postane jasno, kolikšno škodo je pretrpela njena sladkorna industrija.
Kmalu nato so ameriška oblastva še huje zadela Kubo. Odklonila so sklenitev predhodnih pogodb za odkup vsega trsnega pridelka letine 1948. Kubanska industrija je prišla v še težji položaj. Nastala je huda brezposelnost.
V kleščah ameriške samovolje se je znašla tudi tobačna industrija. Do leta 1947 so Zedinjene države odkupile skoraj 90 odst. vsega kubanskega tobaka in tobačnih izdelkov za izvoz. A že leta 1947 so skrčili uvoz skoraj na polovico. Tudi drugi veliki odjemalci, kakor Argentinija, Portugalska in Urugvaj so: skrčili uvoz kubanskega tobaka. Anglija pa se je sploh odrekla nakupovanju tobaka in tobačnih izdelkov v deželah dolarskega območja. Spričo vsega tega je izvoz tobaka iz Kube padel od 55,8 milijonov dolarjev, kolikor je znašal v letu 1947, na 34,6 milijona dolarjev v letu 1947. Kubanski tobak nima trga. Celotne zaloge tobeka v deželi so znašale sredi 1948 leta 26 milijonov kilogramov. To pomeni, da so bile skoraj enake letnemu pridelku tobačnih nasadov!
Kako Amerikanci “regulirajo,, cene?
Ameriški monopoli fse ne menijo za posledice, ki jih ; Kubi
prinaša njihova politika «reguliranja» njenega izvoza, toda ljubosumno zasledujejo poskuse kubanskih oblastev, da bi našli izhod iz zagate. Havanski časopis «Oj» je objavil neko vest, da so se sredi septembra 1948 začela med Kubo in A.rgentinijo pogajanja o dobavah argentinskega mesa. V zadevo pa se je takoj vmešal ataše Zedinjenih držav v Havani. Obiskal je vladne može in, kakor poroča časopis, je jasno namignil vladi, da Zedinjene države niso naklonjene tem dobavam. Cez nekaj dm so objavili, da ne bo nobenih dobav mesa iz Argentinije... ker da sè je v argentinskem govedu pojavila Živinska mrzlica.
Na Kubi ni nobene količkaj razvite industrije. Da bi za večne čase utrdili odvisnost kubanske ekonomike, preplavljajo ameriški industrijalci domači trg s standardnim blagom slabe kakovosti in po nizkih cenah. Domače tovarne ne morejo tekmovati z njimi in omejujejo svojo proizvodnjo. Jeseni 1948. leta je morala kubanska vlada pod pritiskom Washingtona ukiniti eno iz poslednjih še obstoječih omejitev na ameriških tekstilnih izdelkih.
Bogati Američani, ki prihajajo na Kubo na oddih in zabavo, se čutijo tam popolne gospodarje. Tudi se jim ne zdi potrebno skrivati svojega zaničevanja do Kubancev. ki jih imajo za predstavnike eksotične nižje rase.
Značilno je tudi to, kako se ameriški turisti zabavajo v Havani. Prenasičeni ljubitelji «ostrih občutkov» radi pošegeče-jo svoje živce s takimi prizori, kakor je na primer boj človeka z morskim psom. Kadar koli se turisti naužijejo dobre porcije eocktaila, pridejo na nabrežje, kjer že čakajo nanje ribiči in pristaniški delavci. Za sto pesov se drzni Kubanci poženejo v morje in oboroženi samo z nožem gredo na morskega razbojni-
ka in ga ubijejo. Toda ta spopad se ne konča vselej dobro. Večkrat je sto pesov cena za življenje takega reveža...
Ni čudno, da domače prebivalstvo nima v čislih «bogatih slojev» iz Zedinjenih držav. V trgovinah in na ulicah smo večkrat slišali malo laskave opazke o Američanih. Beseda «janlri» je skoraj psovka v občevalnem jeziku Kubancev.
Domačini spe na tleh in plačujejo celo vodo
V ameriških prospektih za turiste imenujejo Kubo «biser An-tilskih otokov» in «sila bogato deželo». Toda življenje kubanskega ljudstva je oddaljeno kakor nebo od zemlje od tega vzorčnega bleska, s katerim sprejemajo Havana in njeni razkošni drevoredi turista.
Nekoč smo stopili v neko delavsko stanovanje v Havani. Sobica v prvem nadstropju majhne hišice je bila skoraj prazna. V njej. ne samo, do ni bilo prepotrebnega pohištva, temveč tudi poda ne. Steptana zemlja je «parket» reveža. Gospodar nas je seznanil s svojo družino. Iskazalo se je, da jih od enajst oseb deset spi na tleh. Ni denarja za postelje, pa tudi jih ni kam postaviti. Družinski poglr.v je težki delavec. Prevaža sadje z vozičkom. Tudi otroci delajo: tri hčerke služijo v bogatih hišah, sin je raznašalec časopisov. Celotni zaslužek družine ne preseže 150 pesov na mesec, kar zadostuje komaj za polberaško životarjenje.
Življenjski pogoji množice delovnih ljudi se le malo razlikujejo od tega, kar smo videli v tej družini. Delavski razred Kube šteje 1,5 milijona duš, od katerih je 60 odst. zaposlenih v kmetijstvu in v tistih industrijskih področjih, ki so zvezana z njim. 500 tisoč ljudi dela na sladkornih plantažah jn v tovamab. Ti sto-tisoči žive v strašnih razmerah. Po zakonu znaša predpisani minimalni zaslužek delavca 40 pesov na mesec, kar je očitno premalo. Tega minima se drže delodajalci zelo natanko. Zato je tudi po zakonu predpisani osemurni delavnik praviloma samo na papirju. Delavci in hlapci garajo po 15 in še več ur na dan.
Nadaljevanje prihodnjič
V začetku 1946, ko sem imel skrb za jezikovna predavanja v radiu, sem povabil kot prvega Otona Zupančiča. Malo me je skrbelo, da ne bi odklonil. A ko sem videl, da je kakor prerojen, da je spet ves v delu za našo novo stvarnost, me je skrb brž minila Res je obljubil in obljubo držal. Ko sem prišel ponj, da bi ga odpeljal 'v radijski studio, je bil že pripravljen; le na vratih, ko sva odhajala, se je spomnil, da je predavanje pozabil na mizi. Z dovtipom je brž stopil ponje. Tisto predavanje («Naš jezik v novi dobi») je potem kmalu izšlo v l. številki Novega sveta.
« i*i *
Med avtorji pravopisa, ki se pripravlja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, je bil tudi Oton Zupančič; Seveda ga zaradi bolezni ni bilo na seje, pat pa je dobival rokopis, preden smo ga oddajali v tiskarno. Kako skrbno ga je študiral, kažejo pripombe, ki jih je pošiljal sproti, kakor so nastajale. Pisal jih je na posebne liste in so dragoceno gradivo, ki se je upoštevalo pri redakciji rokopisa ali pri korekturah. Skoda le, da je tako utegnil pregledati Pravopis samo do polovice nekako. Kolikšno jezi-
Prej jih je požirala tujina danes jim daje kruh domovina |
Tudi no aovSKetn pnmanjieuje tok
Med kraji, ki so, bili osvobojeni in priključeni k Jugoslaviji, gotovo ni zadnja po svoji lepoti Bovška kotlina. Okoli ir, okoli jo oklepajo gore, po sredi jo reže Soča, skozi ozka Kluža se ji odpira pot tja v Log pod Mangartom ir. najlepšo goro Jalovcem; pot, ki se nato visoko vzpenja na predilski prelaz, se spušča k Raj-beljskemu jezeru in gre dalje mi-j mo rudnika na Trbiž in Koroško. Ta pot je polna zgodovine od rimskih časov pa do Napoleonovih vojn in odkriva ' potniku vedno nove lepote. Kmalu za Bovcem se cepi na desno druga cesta v Sočo, Trento in čez Vršič V Kranjsko goro. Vse naokoli so visoki vrhovi, znani vsem našim planincem.
Središče kotline je Bovec, okoli pa se belijo vasi Si-penica, Žaga, Plužne, Čezsoča, Log Cezsoški, Kal, Koritnica in druga manjša naselja. Od Kluž gre ozka pot na desno y lepo dolino Bavšice, ki je stisnjena med soške, trentarske in loške vrhove.
Toda kljub vsej tej lepoti je kotlina uboga in je ljudstvo zato vedno trpelo. Možje so morali zmerom iskati kruha v tujini, žene pa sq rile v skopo zemljo in ji z znojem iztrgale nekaj čomp
(krompirja), kOruze, repe in fižola. Le malo kmetov živi samo od zemlje, y mnogih hišah je ostal doma le najstarejši sin, ostali pa so morali s trebuhom za kruhom.
Rudarji in krošnjarji
Bovčani sq bili nekdaj znani po svoji zvestobi Avstriji in v nagrado zn to zvestobo jim je Marija Tereza dovolila, da sp lahko krošnjarili po vsej Avstriji, predvsem pa na Koroškem. Toda tam jih niso imeli radi. Ze y Trbižu so jih zmerjali s «Fličarji», ker se je Bqvee imenoval po nemško Flitsch. Krošnjarjenje pa ni bilo zg mlade ljudi preveč prijetno. Kasneje so začeli hoditi po svetu. Sli sp v nemške rudnike, v Vestfalijo in tam rili pod zemljo. Drugi so delali v rajbeljskem rudniku, «gauzirali» so le starejši možje in se po več mesecih kroš-njarenja vračali domov. Nekateri so si že kaj prislužili, stari sosed pa se je vednp vračal s praznim žepom domov in obležal pijan v listju v hlevu, kjer ga je Mica našla vsa obupana naslednje jutro. Takp so živeli pod Avstrijo.
Prišla je prva svetovna vojna. Bovško polje je postalo bojišče: Avstrijci in Italijani so ga pre-
predli z žičnimi ovirami in jarki, po Polovniku, Kaninu, pod Rombonom, na Svinjaku, Vršiču in Javorščku so izkopali kaverne, razširili stare in zgradili nove široke steze za mule. Ljudje so morali zapustiti svoje kraje in so šli stradat v begunstvo, vasi Žaga, Bovec in Čezsoča so bile porušene do tal. Italijani so skušali napredovati, toda preko griča Ra* velnika nis.o prišli. Avstrijska artilerija s trdnave v Klužah jih je tolkla, tolkla jih je z Javorščka in Lipnika.
Po letu 1918 so se ljudje vrnili in živeli v barakah. Nato je bilo nekaj let še precej dela, ker so obnavljali hiše. Toda kmalu je nastala kriza. Ljudje so se začeli selili y Belgijo, na Holandsko ih v Francijo, ker v Nemčiji ni bilo več dela. Tam so kopali pod zemljo in počasi hirali za tuje kapitaliste. Nekaj se jih je izselilo tudi v Argentinijo.
Rabeljski rudnik je doživljal krize, rudarji so ostajali brez dela. Najtežje je šlo v Logu pcm Mangartom, kjer so vsi rudarji in nimajo skoraj nič polja. Visoki davki so izmozgavali kmete, ml dinci so bili brez posla in mn presrečni, če so dobili za nekaj mesecev delo pri cesti.
3 Vse to je sedaj kot davne preteklost. Mnogi so že pozabili 'k® težke čase, na trpljenje. Po-c*bi:-i so to preteklost, ker grabijo t velikimi napori lepšo bo-Hbcr.ost. Nekateri pa so jo poza-■mi le zato, da pravijo, da je te-b®! bilo bolje. To so oni redki go-projači, ki jih je bilo najti vedno in poVsod.
Težko je še, kotlina je uboga, narave ni mogoče spremeniti. Na ninaj se spremembe ne vidijo. Goli Rombon kakor nekdaj prikimava zaraščenemu ;n zelenemu Polovniku, oba se še vedno zrcalita v Soči, Svinjak se kakor gro-*eč prst dviga v nebo, a ljudje Se Polagoma, toda vztrajno spreminjajo, kakor se spreminjajo razmere.
Pa poglejmo na kratko te spremembe, ki jih nergači ne vidijo. Pos, testenin je malo in niso be-ženice tarnajo zaradi kave, de-kleta bi morda rada nylon no-Savice, ker So marsikatero raz-vadili Američani, ko jim je pra-‘a’ a stvari gredo na bolje. hP°<l Italijo je bilo tu polno
rezposelnih) se(jaj primanjkuje Ljudi ni dovolj, delo pa kli-
e Povsod. Mnogi delajo v bov-
ških gozdovih. Žagarji hodijo v Kočevje in na Pokljuko sekat les in nosijo domov lepe denarce. Gotovo se še spominjajo, kako so nekoč le nekaj mesecev delali pri cesti ali pri gradnji centrale, mnogo mesecev pa so bili brezposelni in hodili v dolgih vrstah v Bovec na občino po nekaj lir podpore za brezposelne, tam čakali dolge ure in pustili pol podpore v gostilnah. Sedaj P» S1'3-dijo vztrajno in navdušeno socializem, kakor so se vztrajno in junaško borili za časa narodnoosvobodilne vojne. In bili so vedno veseli v težkih časih, pa so sedaj še bolj. Spravili so pod streho zadružni dom, pomnožili so število govedi in drobnice, žene obdelajo vsako krpo zemlje.
In Srpenica. Tudi tam ne zaostajajo. Krajevni odbor ima svoje podjetje za kopanje krede, na Stolu sq očistili planino Bošco, zgradili staje, napajališča in razširili hrame.
V Čezsoči prva obdelovalna zadruga.
In v Čezsoči? Vas je bila vedno napredna. Tovariš Skalar je tu že leta 1942 deloval, fantje so že takrat šii V Soški odred, že tedaj
so padali prvi junaki. Padali so v boju proti alpincem na Golobarju ob Veliki noči leta 1943 skupno z brati onstran stare meje, padel je mladi Stanko pri Črnem vrhu, padali so drugi. Sedaj pa dajejo vzgled pri delu, kot so ga dajali v borbi. Ze dolgo od tega so s prostovoljnim delom popravili hram in staje na Dol planini, napravili napajališče, očistili velike predele grmičevja, tako da je dovolj paše.
Prvi so ustanovili obdelovalno zadrugo. Ravno te dni so pristopili k njej štirje novi kmetje. Nimajo še skupnega hleva, a obdelujejo skupno in 'v slogi skopo zemljo. Ljudje uvidevajo, da pomeni zadruga napredek, da je s skupnimi močmi laže obdelovati polja, zlasti ko primanjkuje delovne sile. Nekdaj so italijanski vojaki delali po poljih z vajami veliko škodo, Američani so nato hoteli kupovati ljudi z belim kruhom in pašto, dekleta pa s čokolado, a jugoslovanski vojaki so priskočili ljudem na pomoč, ker je pri oranju zmanjkalo delovne sile in vprežne živine. Najprej so zorali zadružno zemljo, potem pa še zasebno. To je pritegnilo ljudi in jih razveselilo. To seveda ni pogodu vsem. Nekateri še godr-
njajo, pa bodo spregledali, kajti dejstvu so trmasta.
To je ie nekaj primerov iz treh vasi, a napredek se pozna povsod za one, ki ga hočejo videti.
Po uradih ni več tujcev
Nekdaj so bili po vseh uradih tujci, sedaj so v njih zaposleni don acini. V Tolminu na okraju in v raznih podjetjih je mnogo Bovčanov. Vsako soboto je avtobus natrpan z nameščenci in delavci, ki prihajajo iz Tolmina in od drugod. Nikoli ni potovalo toliko ljudi.
Pa šole? Nekdaj ni megel študirati skoraj nihče, sedaj je odprta pot vsem nadarjenim učencem. V Bovcu je. sedemletka, v Tolmin hodi študirat mnogo otrok v gimnazijo in na učiteljišče, od tam gredo dalje v Ljubljano. Ali ni to velika stvar!
Res, marsičesa -še primanjkuje. Bovška zemlja je uboga in ne more rediti vseh sinov. Mnogi so to razumeli in Bovčane najdeš povsod, a v domovini. Ni jim več treba zapuščati družin za dolga leta. Ne hodijo več garat za tujce v belgijske, nemške, francoske ini holandske rudnike, ni več «godr-monov» (cunjarjev), saj Ivanc ob-
navlja svojo hišo in Čeprav malce zagodrnja, ve, da ne bo treba več njegovim otrokom hoditi po svetu, ni več «gauzirarjev». Sočani in Trentarji dobio prodajo svoj sir in zaslužijo v gozdu ter ne kupujejo več polente «na puf». Matija ne nosi več v trafiko jajc, da si kupi «popolare» kot nekdaj, ampak mu dobrih cigaret ne primanjkuje. Tudi mleka ne prodajajo več za trideset centezimov kot nekdaj, da je bilo komaj za davke.
Kdor dela, zasluži in dobi garantirano preskrbo. Se nekaj jih je, ki ne razumejo, da se jim ne splača čepeti na krpici zemlje in stradati, ko pa potrebujejo nove tovarne, nove elektrarne, nove ceste in železnice toliko rok. Ti nergajo, toda življenje gre mimo njih. Zemlja, ki je dala take sinove kakor je bil Skalar, Stanko, Saša; može kakor Mrak, ki je z nešteto drugimi umrl v. nemškem taborišču; pogumna dekleta in žene, vrsto hrabrih borcev in bork se ne bo ustavila in se ne bo ustrašila težkoč. Življenje gre tod naglo in pogumno naprej kakor Soča po kamenju in skalah, peni se in išče nove struge, porajajo se nove sile in čas preoblikuje vse.
TELOVADBA
vir mladosti
'KAKŠNO NEVARNOST
lahko prikriva moderno zdravljenje
gonoreje (kapavice) s penicilinom
1. Sed» na kolena, Utegni levo nogo, nagni se nazaj in dvigni desno roko, z levico pa se dotakni gležnja. Isto ponovi na drugo stran. S to vajo •1 boi odpravila odvečno trebuino
maščobo.
2. V isti teti kot Jo kaže slika 1. se nagni nazaj, iztegni zdaj levo, zdaj desno nogo tn vajo desetkrat ponovi. Tako sl boS utrdila hrbtne mišice in dosegla lepo, pokončno držo
3. Iz pokončne drže se nagni tako, da dosežeS z dlanmi tla in hodi v tej legi kako minuto. Ta vaja bo preprečila, da se tl ne bo nabirala maščoba oh želodcu.
Z uporabo raznih antibiotičnih sredstev kot penicilina in streptomicina so gonorejo začeli danes neverjetno naglo in enostavno zdraviti. Saj n. pr. še ena sama injekcija procain-penicilina ozdravi v 24 urah bolezen, za katero je trajalo zdravljenje pred ero benzolsulfamitskih tablet v najboljšem primeru šest tednov, a često tudi šest mesecev. Razen tega ni bil bolnik nikdar siguren, da popolnoma ozdravi. Ta star» način zdravljenja spada v zgodovino. Moderna medicinska znanost razpolaga sedaj z doslej najmočnejšim in najučinkovitejšim o-rožjem proti tej bolezni, ki pa krije v sebi poleg sončne tudi senčno plat, katere se marsikateri, ki je ozdravel od gonoreje niti od daleč ne zaveda. Namen tega kratkega sestavka je, da seznanimo ljudi z nevarnostjo modernega zdravljenja najbolj razširjene spolne bolezni.
V čem tiči ta nevarnost? V kaki obliki se javlja? V kakšni meri ogroža posameznika? Vsak bolnik, okužen z gonokoki, t. j. povzročitelji gonoreje se lahko istočasno na istem izvoru okuži tudi s povzročitelji najnevarnejše spolne bolezni — sifilisa- To niso tako redki primeri, saj venerologi (specialisti za zdravljenje spolnih bolezni} kaj pogosto odkrijejo na isti osebi okuže-nje z dvema, v redkejših primerih tudi S tremi veneričnimi boleznimi, f. j. ž gonorejo, sifilisom in mehkim sarikrom (čirom). Prvi znaki gono-reičnega obolenja se javljajo tretji do četrti dan po okužbi, približno istočasno tudi z znaki mehkega san-kra, d oči m, se sifilitično obolenje javlja dokaj pozno, šele po treh tednih po okuženju.
Penicilin je izvrstno, sigurno in najbolj ekonomično zdravilo za zdravljenje gonoreje (v 24 urah bolnik ozdravi in ne more nadalje širiti bolezni), ugodno, seveda v mnogo manjši meri in manj sigurno pa vpliva tudi na potek sifilisa.
Pri zdravljenju te bolezni se ga poslužujemo kot dobro pomožno sredstvo v kombinaciji s starejšimi preizkušenimi sredstvi: Bizmutom in Salvarsanom. Skrajša nam dolgotrajno zdravljenje, uporabljati pa ga moramo v mnogo višji, najmanj desetkratni količini kol pri zdravljenju gonoreje.
Oglejmo si zdaj bolnika z gonorejo, ki se je pred šestimi dnevi okužil z gonokoki. Z eno samo i-njekcijo procain-penicilina, ki vsebuje 300.000 enot v enem ccm ozdravimo bolnika v 24 urah. Toda kaj čč je bil ta bolnik istočasno olcužen tudi s spiroheto pallido, t. j. s po-
vzročiteljem sililisa! Prvi znaki tega obolenja se pokažejo šele 21.
dan. Torej bi moral bolnik počakati še najmanj 15 dni, da bi opazil prve znake sifilisa. Ko pa je dobil za zdravljenje gonoreje 300.000 enot penicilina, ki deluje uspešno tudi proti sifilitični infekciji, bo tak sifilitični pojav bolezen moten, t. j. do gotove mere bo prizadeto tudi sifilitično obolenje, toda bolnik je še daleč od tega, da bi ozdravel. Tako bo naš bolnik tudi okrog 21. dneva po okužbi zaman čakal prvih znakov sifilitičnega obolenja, ker. je penicilin usposobljen za zdravljenje gonokokne infekcije deloval tudi na povzročitelja sifilisa. Obolenje dremlje v organizmu in se javlja mnogo kasneje; ko se pod ugodnimi okoliščinami spirohete v telesu na-množe, se to kaže z znaki tako imenovanega II. stadija, ali pa do sprememb na kozi, ki so za ta razvojni stadij tipične, sploh ne pride, ker so se spirohete umaknile v razne notranje organe — srce, ožilje, mo-
žgane. Tako bo z naglim ozdravljenjem gonoreje bolnik pomirjen in zadovoljen le dva ali več mesecev, oziroma bo presenečen, ko bo odkril sifilitično obolenje in to v stadiju, ko so izgledi za ozdravljenje mnogo manjši.
Zato je nujno potrebno, da, vsak gonoreični bolnik, zdravljen S penicilinom, kontrolira svojo kri, če morda ne dremlje v njem sifilitična infekcija, še prvi, tretji in vsaj še še šesti mesec, odkar si zdravi gonorejo. Ce zamudi pravočasni rok zdravlje:ija, je tudi velika nevarnost, da z boleznijo okuži še druge, ker se je sam niti ne zaveda; v nevarnosti je torej sam in njegova okolica.
Dr. S, N.
* t. *
£i
t it n
AH veš, ridi.»
...moraš takoj poklicati na pomoč plinarno, če ti poči plinska cev, da pa jo začasno lahko zamašiš s krpo, ki si jo namočila v olje ali mast.
...gre žebelj hitreje v les, če njim prej predremo kos mila.
...ne bodo usnjene naramnice nahrbtnikov puščale madežev na obleki, predvsem pod pazduho, de jih podložiš z belim blagom.
Ves je živo obarvan sadni trg. Cesa vsega sedaj že ne vidiš, od čre-šenj pa do marelic; kdaj je že odcvetelo vse to drevje in so njegovi plodovi že zreli! Edino drevo, ki sa je šele sedaj spomnilo, da bi bilo dobro in da je čas za cvetje, je naši ljuba prijateljica lipa. Res je pozna, toda ljudje že komaj čakajo njeneg» cvetja. Katerega drevesa cvetje ljudje tako obirajo in spravljajo kot lipovo cvetje? Mislim,, da ga pri nas ni. Lipovo cvetje imajo prav gotova v vsak! hiši, pa naj bo to v mestu ali pa na deželi. Burja je zapihata, mraz je pritisnil, kaj je bolj naravnega, kot da si se prehladil. Zdravje je zlato, pa če ti ga je tudi vzel čisto navaden prehlad. Iz katerega lahko nastanejo 4 vse mogoče bolezni in nadloge, zato sl ga hočeš zopet pridobiti. Kaj boš h»; dii v lekarno in si kupoval razne a-spirine in vse mogoče —ine in —ole, skrbna ženska roka prav gotovo hrani v domači omari vrečico z lipovim cvetjem. Par ščepcev suhega lipova ga cvetja v vodo, voda je prevreiv vse stanovanje je napolnil prijeten vonj cvetoče lipe. Izpii si lipov čaJt dobro si se odel v postelji in kakoc da bi prišel «DOT» v krdelo muli in druge golazni, tako žene lipo« čaj prehJad in bolezen iz telesa. Telo .
4. Iz iste lege se nagni nazaj in korakaj tako kakor kaže slika, pa si boš utrdila prsne mišice.
(Drugi del M prihodnjič).
PARADIŽNIK
vsestransko uporaben sadež
se poti in s potom gre iz telesa pre- '
Paradižnike najlaže olupimo, čelnih hrušk, jih pomočimo v vrelo vodo ali če itd.
rdečih jabolk, breskev
jih nabodemo na konico noža in držimo nekaj sekund nad ognjem.
Paradižnike dodamo lahko vsaki zelenjadni jedi in juhi, prav tako vsaki solati.
Paradižnikov sok s sladkorjem je prav osvežujoča pijača. Se okusnejša pa bo, če ji dodamo malo pomarančnega ali limoninega soka.
Paradižnik velja na jugu kot lepotilno sredstvo; z njim si natremo obraz, pustimo, da se sok na koži posuši, nakar ga izperemo z mlačno vodo.
* * *
* * *
Paradižnike, ki niso dozoreli, vkuharvamo za zimo: najprej jim odstranimo peclje, skuhamo v vodi, toda ne premehko, in denemo v kis. Naslednjega dne jih odcedimo in ponovno kuhamo, zdaj s sladkorjem (1 kg paradižnikov, 1/2 kg sladkorja) in vaniljo. Nato vzamemo paradižnike iz omake, kuhamo omako še nekaj časa, nato pa jo zlijemo na paradižnike, ki smo jih zložili v kozarec in tesno zaprli. Tako pripravljene paradižnike jemo kot kompot.
LASJE
Paradižnik je kot čistilno sred-|,# ,	1	1
stvo še zelo malo znan. Vsemogoči	OCirVCl OIDÌ6K6
madeži izginejo, če lih nekaj časa
namakamo z paradižnikovim kom, nato pa izperemo.
* « *
Paradižnik je tudi lep okras na steklenem krožniku poleg rume-
Hodi bosa
Nobenega naših udov ne skrivamo toliko pred zrakom kot nog, oziroma stopal. Sicer nosimo poleti sandale brez nogavic, vendar neštetokrat čutimo olajšanje, ko odložimo čevlje ali ko si okopamo noge. Ta občutek nam pove, da moramo svojim nogam posvečati mnogo nege in ni dovolj, da samo izbiramo primerne čevlje. Za noge je zelo zdravo, da si jih često kopamo in da hodimo bosi. To namreč pospeši presnavljanje tkiva, koža laže diha in strupi se laže izločajo; tudi krvni obtok v nogah se izboljša, kar olajšuje s krvjo prenapolnjene druge dele telesa. Hoja z bosimi nogami preprečuje torej pritisk krvi v glavi, lajša težave v jetrih, prebavne motnje itd. Tudi za živce je dobro, če hodimo bosi. Zato ni iz trte izvit pregovor, ki pravi: «Če si jezen sezuj seì>.
Če bomo redno hodili bosi, se bo koža privadila na spremembo temperature in pozimi nas ne bo zeblo v noge. Tudi za noge, ki se
močno potijo, je dobro, da jih gole
izpostavljamo zraku in soncu. Marsikdo pa se bo vprašal, kako naj n. pr. meščan hodi bos. Ni treba, da hodimo po mestu bosi, pač pa zadostuje, da smo bosi kake četrt do pol ure dnevno, in sicer doma v sobi, ko vstanemo ali pa preden ležemo spat. Seveda je potrebno, da si tla- pogrnemo z volneno preprogo; poleti z izrabimo priliko in hodimo bosi v naravi; priporočljiva je zlasti hoja po pesku ali gozdnih tleh, ker so taka tla bolj prožna in dobra masaža za podplate. Seveda maramo paziti, da se ne ranimo; če se nam pa le zgodi nesreča, tedaj pa le hitro na rano jod in ne ustrašimo se, čeprav nas hudo peče. Rano pa si zavarujemo z majhnim obližem.
Posebno zdrav je jutranji sprehod brez čevljev in nogavic po
vlažni travi; seveda ne smemo bosi stati na miru, temveč naglo hoditi, da se ne prehladimo. Po taki hoji pa si noge dobro oti-imo z brisačo ali pa okopljimo v vroči vodi.
Izrabimo zdaj poletni čas za sončne in vodne kopeli, za nego naših nog in tudi vsega telesa.
Žene često ne vedo, kakšna , barva oblek se prilega njihovi polti in barvi las. Pri kombinirani barvasti obleki mora glavna barva biti vedno v skladu z barvo las.
Blondinke lahko oblečejo obleke vseh pastelnih barv, prav tako temnomodro. Crno se prilega le mehkim obrazom.
Brinetke naj nosijo sveže barve, kakor oranžno-rumene, roza, rjastordeče, kostanjeve, rumene in zamolklo modre.
K rdečim lasem pristaja močno zelena barva, sinje modra, violičasta in srebrno siva in včasih tudi črna.
Črnolaske nosijo lahko vse rdeče barve .dalje rumeno, zeleno, roza in belo.
Sivolase ne smejo nositi kričečih barv, najbolj jim pristaja rjava, zelena, modra in črna; tudi topla vijoličasta barva in usnjenorjava sta primerni. Pisanih oblek naj se pa izogibajo. Žene z belimi lasmi in mladostnim obrazom naj izbirajo pastelne barve; zelo primerni sta bela in modra. Starejše osebe pa naj se odločijo za temnovijoličasto, temnomodro in črna
hlad, zmagala je lipa in zopet st zdrav »n vesel kot prej. Vse vrste zdravilnih snovi ima v sebi ta čudoviti lipov cvet. Točno so ga preiskali kemiki in našli v njem razne sladkorje, dišave, olja, sluzi čreslovine, kisline, soli. Čudovita mešanic» raznih snovi, ‘ prava lekarna. Ze v davnih časih so bolni iskali pomoči pri Upi. Ne samo da povzroči potenje telesa; Upov čaj tudi krepi želodec, čisti kri, žene na vodo. Ce imaš slaba usta, s čim j ib z večjim pridom izpiraš kot pa z lipovim čajem. Lipov cvet miri živce, toda ne samo njegov čaj ampak tudi kopanje vnetega uda ali pa celega telesa v zavrelici lipovega cvetja blaM nemirne živce. Pri raznih vnetjih so pri nas v rabi laneni obkladki, toda če nimaš pri rokah lanenega semena, ravno toliko, če ne šc več, ti odtehta obkladek iz lipovega cvetja. Proti ble-dičavosti pa so že od nekdaj priporočali lipove liste; če st se pa opekel je pa tudi neki zelo dobra, blažilna in zdravilna skorja lipovega drevesa. Včasih je bilo v zdravilstvu tudi zelo upoštevano lipovo oglje. To oglje ima v sebi snovi, ki se zoperstavljajo vzrokom gnitja, zato so ga stavili na ran* in tvore, posebno pa so ga cenili kot zobni prašek. Po lipovem oglju postanejo zobje prav filmsko lepi, č« niso že preveč grdi, kajti to oglja je odlična pila za zobno nesnago, zob pa ne poškoduje. Poleg tega ima š% kot smo rekli, snovi, ki preganjaj* gnilobo. Torej lipi sredi vasi so bil« pa menda ni več tako v časteh kok včasih. Orjaške Upe sredi vasi so bil« ponos vasi, tu se je zbirat ves vaški svet. Se jih vidimo tu pa tam p* vaseh, posebno pred cerkvami. V ra*;, nih krajih, kjer rastejo prav velitai in razrasle lipe, široko razrastjo kro#-njo primerno obsekajo, napravijo gor stopnice in v krošnjo postavijo miz* in klopi. Tu pa tam se popotni čto-I vek ustavi v gostilni, pred katero rak I ste mogočna Upa, Pobarajo ga, kj« se bo ustavil, ali ne bi mogoče želel pomalicati v vejah lipe. Takole sedaj konec junija sediš s svojim poličem ‘ božje pijače in maUco na gostilniškem vrtu na Upi. Popoldan sonce hud* pripeka, ti pa si lepo v senci. Od l vseh strani veje vate blag vonj cvetoče lipe in na vsakem cvetku ti poj« čebela svojo melodija Kateri jaz, kateri umetnik ti more peti še tako pesem, katera tovarna dišav ti more m* diti tak vonj?
Cvetje suše v senci. To kar imenujemo ml cvet, e prav za prav razcvet J* to je več cvetov na skupnem petij* Ir» pecelj Je spodaj zrastel s posebnim listkom. Cvetje obdrži svojo moč sicer datje časa, »e* dobro1 je P» 1* eno leto rm Raže vsaho leto nabrati novo cvetje.
Sedaj cvetejo Upe, sedaj je iaa-
Naberi si lipovega cvetja! Res !*• M si zdrav, toda dolgo je do naslednje**
junija in kdo ve, kaj že vse med te« časom lahko pride.
& B<
r Kaj storiti, da bo mleko dobro in zdravo
HLEV
Skrbeti moramo, da bo hlev sna-■en, zračen in svetel. Živina, ki je zaprta v zatohlih, nezračnih hlevih, podleže prej ali slej tuberkulozi (jetiki). Jetična živina nam Saje manj mleka kot zdrava. Njeno mleko je za ljudi nevarno, ker Je okuženo z bacili. Ljudje, posebno majhni otroci, ki stalno zauži-▼ajo nezadostno prekuhano ali «ploh nekuhano mleko tuberkuloz nih krav, obolijo lahko na jetiki' Nečisti zatohli hlevi, ki niso nikdar razkuženi, so zalega najrazličnejših iivalskih bolezni. Razen tega pa so E nečisti hlevi vzrok mnogim napa-jj. kam mleka, masla jn sira. Nečisti hlevi povzročajo slab duh in okus L mleka jn masla; tudi napihovanje £ *ira, ki nam lahko uniči rele zalo-> je premnogokrat posledica ne-! Čistoče v hlevih.
Torej skrbimo, da bo hlev čist in i «nažen. Odstranimo gnoj sproti!
\ Pobelimo stene večkrat z apnenim j' bčležem; tudi dobro očiščena tla j moramo večkrat poškropiti z njim Apno uniči vse škodljive glivice, j ' ki povzročajo razne boieznj živine,
; okužijo mleko in mlečne izdelke, hl,	KRMA
.'a Živino krmi obilno in redno, ker °g' »e «krava pri gobcu molze». Krma R naj bo dobra (nepokvarjena). Ples-linj, niva ali drugače pokvarjena krma E"P°vzroča obolenje živine in zmanj-iasiSan5e mlečnosti. Prav talco škodi >af tudi ugreta in mokra zelena krma, ki govedo nevarno napenja, na drugi strani Pa je mnogokrat vzrok ( napihovanja sira.
Pr; prehodu od suhe krme k zeleni bodi previden! Prenagel prehod ima za posledico drisko. Tudi kakovost mleka trpi pri naglih prehodih od suhega k zelenemu krmljenju.
MOLŽA
Kakor pri hrani, tako naj bo redno red tudi pri molži. Med eno in drugo molžo naj bodo po možnosti enaki presledki. Napačno na primer bi bilo, da molzeš pozimi od 7. zjutraj, opoldne in ob 6. zvečer. Od 7. zjutraj do poldne ima krava komaj 5 ur časa za tvorjenje mleka, od poldne do šeste ure zvečer [	6 ur, od 6. ure zvečer do 7. zjutraj
pa celih 13 ur. že te številke nam Jasno povedo, da taka molža ni pravilna.
Vime izmolzi popolnoma, ker Ima zadnje mleko največ tolšče. Pakazano je tudi, da krava, ki jo docela ne pomolzeno, izgublja mleko Nekateri imajo navado, da polagajo krmo med molžo, drugi po molži. Glavno je, da ne polagaš krme med molžo, da brez potrebe ne vznemirjaš krav jn smetiš mleka. Ne čisti hleva in ne kidaj gno-’ 9® med molžo ali neposredno pred •nolžo, ker s tem napolnjuješ mleko s smrdljivim amoniakom.
’ Preden začneš molsti, operi sebi keke in kravi vime. Tega seveda ne smeš opraviti le površno, ker ' Povzročiš s površnim ravnanjem kpč škode kot pa dobička. Najdejo *e gospodinje, ki zamazano kravje kime le malo oblijejo z vodo in nato začnejo molsti. Pri stiskanju »eskov se kravjak zmečka in se j.	ves čas molže v obliki zelenka-
ste gošče polagoma navzdol proti koncu seska, kjer se meša z mlekom. Kaj naj rečemo k takemu ravnanju? Čudež bi pač bil, če bi tako mleko ne pokvarilo m-sla jn » pa sira. Umazano vine operimo, da bp popolnoma čisto.
POSODA'
w Za molžo uporabljaj dovro poci-njeno posodo, ne pa lesenih golid.
| lesena posoda se napije mleka, ki •e skisa in razkraja v lesu. Zato je ne boš nikdar dovolj čisto opral, ^učinjeno posodo očistiš mnogo la-“o nego leseno. Posodo, ki jo rabiš *a mleko, ne uporabljaj za nobeno t **rugo stvar. Po vsaki molži dobro oPcrj posodo z gorko vodo in jo Potem osuši. Najbolje jo osuš:š na ' *°ncu, ki uničuje vse škodljive gli l niče. Vsaj enkrat na teden moraš
ZETE¥ ¥ ISTRI
NOVOSTI /' hmetijtti
Z velikim delovnim poletom na svoji svobodni zemlji žanjejo istrski kmetje zlato pšenico, da bo dovolj kruha za vse. Pri žetvi jim je priskočila na pomoč tudi jugoslovanska vojska
Mehanizacija v poljedelstvu
Strokovni listi prinašajo poročila o uspehih novega stroja za mehanično presajanje mnogih poljedelskih rastlin. Pravijo, da se s tem strojem, ki je angleškega izvora, posadi do 12.000 sadik na uro, t. j. od 50 do 70 tisoč na dan. Stroj že uporabljajo za presajanje tobaka, sladkornega trsa, ananasa itd. Glavni orodni ud novega stroja so nekakšne klešče obdane z gumijem. Uveljavil se je tudi specialni stroj ki ga proizvaja tovarna, za saditev krompirja. Stroj sadi v dveh vrstah: istočasno odpira brazde, spušča seme in gnojila ter pokriva brazde.
Nove vrste paradižilikov
Paradižnik postaja iz dneva v dan vse važnejša surovina za človeško prehrano. Zato ni čudno, da si strokov-
KMETOV ALEC v juliju
POLJEDELSTVO	in vsaj je poi me[ra naokoli, jo pusti- nekoliko zasenčimo. V vročini rabijo
POLJEDELSTVO
Žetev je tu! Najbolje je, da požanje-mo žito, ko je slama popolnoma porumenela in se zrnje ne da več raniti z nohtom. Ako pustimo žito popolnoma dozoreti, lahko mnogo zrnja izpade in se porazgubi. To posebno velja za pšenico, še bolj pa za oves.
Srpu naj na njivi takoj sledi plug. Podorji strnišče takoj, da se zemlja ne osuši In ne izgubi svoje godnosti. Za zgodnjim krompirjem in žitom sejemo činkvantin, ajdo, repo itd. Sadimo pa pozno zelje in ohrovt. Zapomnimo si, da žita zelo izrabljajo zemljo in zato moramo činkvantinu, ajdi in repi dobro pognojiti. Najbolj pripravna so hitro topljiva umetna gnojila, ki morajo takoj dati rastlinam potrebno hrano. Ni se nam treba bati, da bi postala zemlja po strnišču zaradi gnojenja z umetnimi gnojili pretežka, ker itak strnišče samo zemljo dovolj rahlja. Ako smo zgodnjemu krompirju izdatno gnojili s hlevskim gnojem, aa drugi pridelek ni treba gnojiti.
Ako hočemo pridelati dosti zelja, ga moramo posaditi mnogo in mu gnojiti z gnojnico. Ko osipljemo koruzo, ga moramo tudi pognojiti z dušičnimi gnojili, te je potrebno. V tem mesecu lahko tudi sejemo za zeleno krmo pitnik ali kaj drugega.
TRAVNISTVO
Košnja je v polnem teku. Upajmo, da nam bo vreme v tem mesecu naklonjeno in da bomo pokosili čimprej in pravočasno ter nakosill dosti redilnega in tečnega sena.
Na detelji, posebno pa na lucerni se večkrat pojavi predenica, ki nam v izdatni meri zmanjša pridelek. Le maio naših kmetovalcev se bori proti predcnici. Najuspešneje bomo naše njive zavarovali proti okuženju s pre-denico, če bomo deteljno seme nabavili pri zanesljivih semenarnah ali še rajši, če ga bomo pridelali sami doma!
Načinov za zatiranje predenlce pa je več. Najbolje je, če pokosimo deteljo ali lucerno na okuženem mestu
umiti posodo z vrelo vodo, v katero si del nekaj sode, ali pa z apnenim mlekom jn jo potem izprati s čisto vodo. Na to ne smeš poza biti posebno v teh mesecih, ko se mleko znradj toplote posebno rado skisa.
MLEKO
Tvoja poštenost zahteva, da oddajaš samo sveže, qisto in naravno mleko. Vodeno, kislo in nesnažno mleko, mleko bolnih krav, dalje mleko nekaj dnj pred ali po otelit-vi ne smemo oddajati v mlekarno ali odjemalcem. Zapomni si, da s prilivanjem vode in posmemanjem smetane škoduješ le sebi in skupnosti. Ce oddajaš mlekarni slabše mleko, bodo izdelali manj masla in ti bodo morali plačevati mleko po nižji ceni. Ce molzeš trikrat na dan, pustj opoldansko mleko sebi, jutranje jn večerno pa oddaj odjemalcem ali pa v. mlekarno!
mo na mestu, da se posuši, nato pa jo sežgemo. Da bolj gotovo zgori, poli
« a   —O—*-»	* » J v-» T	V	lil	lll\JlHkll\J kJll l -
jejo nekateri vse skupaj s petrolejem, beti, da bo v napajališču pred če-
Nato ves prostor prekopljemo, in si-
*----- Jcrrvun i vcuiku uuvužj vuuc, i ju
cer precej na globoko, tako da pride- nekoliko osolimo. Rojenje res je kon-
ir» r»T*£»r»^+*»l ? *2. ' ____i • vr	...	„	....	*
jo preostali deli predenične rastline globoko v zemljo, kjer ne morejo več škodovati.
ŽIVINOREJA
Skrbi in oskrbuj govejo živino in prašiče kakor v preteklem mesecu. Pazi, da daješ živini le zdravo in nepokvarjeno zeleno krmo. Posebno skrb moraš posvetiti v tem mesecu, ko je vse polno dela, tudi vprežni živini. Nakrmi jo dobro in v redu vsaj zvečer in zjutraj, ako ni zato dovolj časa opoldne. Ne pokladaj živini presvežega in neuležanega sena. Se nepokipelo in neuležano seno more škodovati živini in povzročiti bolezni v prebavilih. Konjem ne krmi svežega ovsenega zrnja. Iz hlevov čisti redno gnoj, ki ga dobro stlači na gnojniku in večkrat zalij. Zatiraj nadležno mrčes. Perutnino pusti po požetem žitu na strnišče, da pobere izpadlo žitno zrnje in pride tako do močne in cenene hrane.
Prašiči naj se mnogo gibljejo na prostem in njih glavna krma naj bo detelja.
VINOGRADNIŠTVO
S škropljenjem in žveplanjem moramo nadaljevati, da obvarujemo vinograde pred peronosporo in oidijem. Letos često dežuje in dež hitro izpere škropilo raz listja. Kdor je cepil v zeleno, naj ne pozabi škropiti tudi cepičev, ki so peronospori bolj podvrženi kakor pa stare trte. Nekateri cepijo v tem mese:tl trte v oko. Na ta način pocepimo lahko tudi one divjake, ki se niso cepljeni v zeleno prijeli.
Sedaj je čas, da odstranimo iz vinograda plevel in poganjke iz divje podlage. To delo je prav tako potrebno kot škropljenje.
KLETARSTVO
V	tem mesecu ni v kleti posebne-
3 dela. Skrbeti moramo, da bo Lf t
hladna, da bo prazna posoda zažve-plana in da bodo sodi zaliti. Vinu dodamo 5 do 10 gramov bisulfata. S tem ga obvarujemo proti vsem boleznim.
ČEBELARSTVO
V	tem mesecu je najvažnejše opravilo točenje medu. Najbolje je, da tr-čamo večkrat po potrebi, vendar ne prej, preden ni vsaj polovica celic v satniku pokrita. Prezgodaj trčan med vsebuje preveč vode in se pozneje rad pokvari. Iz panjev vzete satnike je najbolje iztrčati takoj, dokler so gorki, ker gorki med se rajši trča kakor mrzli. Iztrčane satnike, če jih več ne rabimo, denimo vendar še v medišča in jih tam pustimo čez noč, da jih čebele izližejo In očistijo. Ce trčamo v krajih, kjer je paša ponehala, moramo trčati v zaprtem prostoru, da nas čebele pri delu ne bodo nadlegovale in da ne privabimo roparic. V tem mesecu nastane vročina. Zato moramo skrbeti, da panje
čebele za zmanjšanje toplote v panju veliko vode in zato moramo skr-
beinjakom vedno dovolj vode, ki jo
čano in troti niso potrebni. Čebele jih bodo začele moriti.
VRTNARSTVO
V tem mesecu dobiš mnogo prostih gredic (leh) zaradi pobrane zelenjave itd. Na proste gredice presadi jesensko solato, jesensko endivijo, cvetačo, kapus, sej pa nizki fižol za jesensko stročje, pozne kumare, radič, navadno repo in proti koncu meseca tudi motovileq. Da bo motovilec tudi bolje kalil, pokrij z njim posejane gredice z vejevjem, listjem, s slamo ali e starimi vrečami. Paradižnike zakoliči in jih priveži ob kole. Pre-ščipavaj paradižnikom pridno zakotne poganjke. Proti smodu škropi ponovno paradižnike z 2-odstotno raztopino modre galice in apna. Pobiraj skrbno zrelo seme razne zelenjave, cznači vsako seme in hrani ga v suhem prostoru. Zrelo čebulo in česen izruj in spravi v suh zračen prostor pod streho. Gredice prekopaj in pognoji. Na jagodnih gredah prikrajšaj poganjke!
ujaki zelo prizadevajo, da bi pospešili njegovo proizvodnjo, kjer koli so za to dani ugodni pogoji. Kot je vsem vrtnarjem znano, je paradiži h podvržen mnogim boleznim zlasti v prvem obdobju svojega življenja. Pozornost strokovnjakov se prav zaradi lega obrača na križanje divjih vrst paradižnika z domačini, da bi pri tem pridobili nove vrste rastline, odpornejše proti boleznim. Znano je namreč, da so divje vrste rastlinstva, ki živijo v normalnem okolju in ki niso podvržene umetnim postopkom, mnogo odpornejše proti raznovrstnim škodljivcem kakor domače vrste rastlin. Prvotna domovina paradižnika je Južna Amerika, od koder so ga prinesli v Evropo v 16. stoletju. Poročajo, da Je floridskim strokovnjakom uspelo pridobiti skrižanjempetihdomačih vrst paradižnika z nekim južnoameriškim divjim paradižnikom dve novi vrsti ki jih imenujejo «Manahil» in «Mine-sota». Poslednja je zelo odporna proti plesnivim boleznim, je pa precej pozna. «Minesota» se je izkazala tudi za zelo odporno poleg tega pa je zgodnja, zelo rodovitna in ima srednje ve-[ like sadeže.
Dozorevanje kakijev
Pridelovanja kakijev se je pri nas, zlasti v Istri, zelo razširilo. Znano je, da potrebuje ta sadež precej časa, da dozori in da se ustrezno o-mehča, potem ko smo ga pobrali z drevesa. Ker imajo kakiji, ki pridejo prej na trg, mnogo večjo vrednost, so ponekod uvedli umetne postopke za pospešenje njihovega dof zorevanja. V ta namen se poslužuje^ jo n. pr. raznih plinov (etilena, acetilena itd.), ki jih spuščajo v posebne zidane celice kjer je sedež vzkladiščen. Ta postopek zahteva precej drage naprave, nekateri od teh plinov pa lahko pustijo sadju tudi slab duh in okus. Zanimivo je kako prisilijo kakije, da dozorevajo v južni Italiji. V ta namen vskla* diščijo kakije v dobro zaprte prostore v običajnih zabojih. Poleg kakijev postavijo ustrezno količino dozorevajočih jabolk, prav tako v žabo. jih. (Zadostuje 1 zaboj jabolk za 10 zabojev kakijev). Jabolka proizvajajo posebne pline, ki, kakor zatrjujejo, povzročijo, da kakiji popol-noma dozore v dveh, treh dneh. Ker je opisani postopek zelo preJ prost in ker dozorevajo pri nas jabolka ob istem času kakor kaki, bi bilo zanimivo preizkusiti omenjeni postopek, ker bi sadlerejcem veliko koristil.
JhIpvBcsw urizHcn
To je majhna osa, katere ličinko kaj lahko zamenjamo z ličinkami jabolčnega zavijača. Obe vrsti ličink pa navadno imenujemo le «črv» na jabolku. Pripomniti pa moram, da ličinke jabolčne grizli-ce smrdijo po stenicah in da napadajo sadež, ko se ta komaj poraja, v dobi od aprila do jrrvih dni maja, medtem ko se pojavijo ličinke jabolčnega zavijača kasneje, proti koncu maja ter nimajo tega neprijetnega vonja.
Proti koncu meseca marca, nekoliko prej, preden se cvetje odpre, zlezejo samice — ki so se izlegle iz bub in prezimile zelo plitvo v zemlji — jajčeca v čašico cveta. V nekaj dneh se izležejo ličinke, ki se hranijo s sadežem, ki je komaj nastal in ko enkrat napadenega popolnoma izpraznijo, gredo na drugega in tako naprej. Tako delajo škodo tja do prvih dni maja, ali junija zlezejo v zemljo, se zabubijo in prezimijo. Čeprav ima grizlica samo en rod, napravi na sadnem drevju ogromno škode.
ZATIRANJE: Da ublažimo škodo, in da zavarujemo drevje pred odraslim škodljivcem, ga moramo preden cvete škropiti, in sicer s Tiagammom (Exel, Cytox, oktaclor itd.); svinčeni arzeniat, ki je bolj ekonomičen, pa lahko uporabljamo, ko so jablane že odcvetele.
Or'žlico lahko z uspehom zatremo:
Jabolčna grizlica
Mlada jabolka, ki jih je napadla jabolčna grizlica
1.	Kadar odlaga jajčeca;
2.	Kadar prehaja ličinka iz enega na drugi sadež. V ta nameti škropimo s Tiagammom in podobnimi sredstvi, ko začne popje napenjati.
Drugič škropimo, ko ode vete, ko se enkrat napravi zarodek. V ta namen rabimo Tiagammove prti Pravke in podobne, ali pa Vt odst-ni apneni arzeniat g lepilom (0.Ì5 do 0£0 odst. Sandovit). Ta drugi način je uspešnejši!
Z razstave umetnikov partizanov v
Beogradu:
■'VWUWVW\
thice
LJUBLJANSKO

kulturno pismo
WWbVWWVW^*.*LW.*.*UW.VW.1VS^VWWLWV\AWr«
V Ljubljani, junija
Bližamo se sicer že poletju in s tem že koncu kulturne sezone, vendar ni kulturno življenje v slovenski pre-stolici nič manjše. Priznati moramo, da kulturno življenje ob koncu zime, r.l doseglo tiste razgibanosti In pestrosti, kot smo jo pričakovali, zato pa se je bilo v maju in zlasti sedaj v juniju toliko bolj razmahnilo.
Ne bom omenjal rednih gledaliških predstav opere in drame ter drugih odrov Ljubljane, ne rednih koncertov. Vse stalne domače umetniške skupine zaključujejo v juniju svojo plodovito sezono. Omejiti se hočem samo na posebne kulturne dogodke slovenske prestolice.
* * *
V začetku junija so Ljubljano obiskali hrvatski književniki ter priredili recitacijski večer. To je bil prvi oficielni obisk hrvatskih književnikov
PREGLED LITERARNEGA DELA
Otona Župančiča
ton Zupančič naš največji ka Deseniška», tragedija v petih|Zupančič^velikega človeka in Pes- 1920 (Shekespeare 1); 1947 (Shal
Oton Zupančič naš	na j večji
pesnik od Prešerna sem, najizrazitejši predstavnik slovenstva in pol stoletja vodnik in sodnik naše besede, ni več med nami. Ostalo pa nam je njegovo delo, ki je nadčasovne vrednosti, ki nam bo s svojo ritmiko in idejo pojoč in učeč kazalo pot navzgor in naprej.
Ze s prvo samostojno pesnikovo zbirko «čaša opojnosti» (1899) se je predstavil mladi Zupančič kot pesnik elementarne umetniške sile. •To je knjiga mladosti, zdravja in poguma, knjiga borbe za umetni-sko besedo in osebnost. Mladina je to revolucionarno delo v umetnosti z navdušenjem pozdravila.
«Pisanice» (1900) so zbrale njegove najboljše mladinske stihe, iz katerih poje preprostost, ljubkost In radost njegove Bele krajine.
O zbirki «čez plan» (1904, 2. natta 1911) je Cankar pisal, «da je drama modernega človeka, ki je preveč človek, da bi živel živalsko življenje, in ki mu je zato sojeno trpljenje». In res, v njej sluti dozorevajoči Zupančič pot poeta-tr-plna, svojo pot, kakor jo je označit Prešeren v svojem «Pevcu».
Ena najbolj notranjih in najin-tenzivnejših slovenskih poezij je zbirka «Samogovori» (1908), ki se lahko meri z najzrelejšo sodobno pesmijo sveta. Župančič, mož, mislec in poet razrešuje tu vprašanja Življenja in smrti. Zato diha iz pesmi sam soj in sama tišina.
Ustaljeni Zupančič se je nato vrnil v otroški svet, kateremu je poklonil kar tri zbirke zapovrstjo: «Lahkih nog naokrog» (1913. «Sto ugani; - tristo zadrg, tristo zank» '(1915; 2. natis 1919; Uganke 1948, zbral Igo Gruden) in «Ciciban in še kaj» (1915; .2 natis 1922; 3 natis 1932). Z nedosegljivim umetniškim tenkočutjem je v njih dojel Btroško dušo. Zlasti Ciciban se je tako priljubil otrokom, da ga skoraj ni. ki bi ga ne znal r.a pamet, S temi zbirkami je ustvaril moder, no mladinsko literaturo. ,
«Mlada pota» (1920) so antologija iz zbirk «Čaša opojnosli», «Cez plan» in «Samogovori»; v njej je svoje prvotne pesmi nekoliko predelal. tako da nam kaže razliko med mladim in prekaljenim pesnikom.
Prva nova zbirka po prvi svetovni vojni je knjiga «V zarje Vidove» (1920). V njej objema vse plasti svojega naroda, poje delavcem, kmetom, ženam, dekletom, svoji zemlji in vsem, ki so trpeli In se borili z nasiljem. Za to domoljubno pesem je izbral svoje najlepše besede in poleg Prešerna je fa zbirka doslej najvišji dokument slovenske poezije.
Zupančičev poskus, ustvariti Slovencem visoko dramo je «Veroni-
ka Deseniška», tragedija v petih | Zupančiči dejanjih (1924). Čeprav razodeva či nika. stokrvnega lirika, ji pripada vendar vidno mesto v slovenski dramatiki.
«Našfi beseda» (1929) je zopet izbor pesmi, ki so nastale v naj različnejših dobah Zupančičevega življenja. Namen zbirke je bil, prikazati poetovo delo v vseh smereh njegovega oblikovanja. Vanjo so sprejete tud; nove, bolj priložnostne pesmi.
«Dela I-IV» (1936-1938)'. Uredil Josip Vidmar. I: Mlada pota (pesniške zbirke «Čaša opojnosti», «Cez plan», «Samogovori»), — II: V zarje Vidove, jz Pisanic, Lahkih nog naoprog. Ciciban, Sto ugank, Paberki, Jerala, Epigrami m napisi.
— III: Noč na verne duše, Veronika Deseniška, Iz nenapisane kronike. — IV: Članki, govori, ocene, eseji — Prvi trije zvezki obsegajo torej Zupančičevo vezano, četrti pa nevezano besedo. V četrtem zvezku so zbrani pesnikovi nazori o svoji in tuji umetnosti in je Slovencem lahko najvišji zakonik o pesništvu. V tem delu imamo pred sabo veliko in neugnano Zupančičevo osebnost, ki je vselej stremela v višine in ki dviga tja tudi vsakogar, ki stopi v njen bajni krog.
V proslavo pesnikove 60-letnice j“ izšla 1938 Zupančičeva «Duma», višek njegove umetnosti, v umetniškem rokopisu. Prvič jo je objavil v Samogovorih 1908, str. 88.
Po strahotah okupaciie in takoj prvo leto narodne osvoboditve nam je _ podaril nov šopek pesmi:
«Zimzelen pod snegom» — «v spomin na čas, ko sen je naš, kot zimzelen pod snegom, v tihi nadi se veselil pomladi».
Njegova zadnja zbirka «Veš, poet, svoj dolg», zbornik pesmi, govorov in članko iz dobe borbe, obnove in graditve, je izšel za pesnikovo 70-letnico leta 1948. Iz nje veje še prav posebno Zupančičeva iskrena in borbena ljubezen do domovine in ljudstva
Ob priliki Zupančičeve 70-letnice str. izšla kar dva izbora njegovih pesmi. Z enim ga je počastil Beograd «Sto pesmi Otona Zupančiča», ki mu je uvod napisal Josip Vidmar. Drugepa mu ie poklonila istega leta Ljubljana: «Izbrane pesmi» (Klaisje 9-10): urednik Janko Glazer osvetljuje v kratkem literarnozgodovinskem dodatku dobo, ki nam je dala Zupančiča, in vpli-ki so usmerjali njegovo pesni-
ško rast in oblikovali njegovo pesem. Razlaga pomen pesmi, opremlja jih z letnico nastanka in navaja zbirko, v kateri so bile prvič objavljene. Izbor in razvrstitev ter literarni kažipot so mojstrski. Obe zbirki sta resnična podoba Otona
Kakor drugi naši pesniki, je začel tudi Zupančič s svojimi objavami po revijah. Prva njegova natisnjena pesem «Cvetke, ptice in deček» je izšla 1894 v Angelčku, kjer se je mladi pesnik skril pod psevdonimom Smiljan Smiljanič. Hkrati je prinašal Vrtec in od 1900 -1903 Zvonček njegove sočne otroške pesmice. Veliko izmed teh nam je poklonil v «Pisanicah». V Dom in svet je pisal kot Gojko od 1894 -1898, a v Ljubljanski zvon od 1896 kot Aleksej Nikolajev do pesmi «U-trinek», kj je izšla 1898 prvič' podpisana z njegovim pravim imenom. Najboljše pesmi iz teh dveh revij je zajel 1899 v «Čaši opojnosti». Odtlej je postal Ljubljanski zvon njegovo glavno glasilo, ki ga je 1917 tudi sam urejeval, a 1918-1919 mu je bil sourednik. Med mnogim drugim je prinesel Zupančičevo klasično, a žal nedokončano satiro «Jerala» (1908, 1911, 1915, 1927). Zadnjikrat se je oglasil v njem 1940 s člankom «Ob dvajsetletnici univerze». Pesmi, ki jih je objavljal to stoletje v njem. Slovenki in Slovanu so napolnile zbirke «Cez plan», «Samogovori» in «V ra-rje Vidove». 1906-1911 se je oglašal tudi v Naših zapiskih, kamor je pošiljal med drugim vrsto epigramov. V Gledališkem listu je razpravljal o svojih nazorih o gledališču, drami in dramatiki. Prvi majni/c, priloga Rdečega prapora (1907, 1908, 1911) je prinesel nekaj njegovih izvirnih pesmi in prevodov Petra Bezruča, v Zarji 0912) je izšlo njegovo predavanje «Kako izgovarjamo v knjižnem jeziku črko
«1» na koncu besed in pred soglas-niši». Pisal je v Jutrp in drugam.
Prevodi
Nič manj velik ni Zupančič v svojih prevodih. Prevajal je skoro iz vseh kulturnih evropskih jezikov, prav za prav so njegovi prevodi prepesnitve, zakaj vsi so taki, kakor da so zrasli na domačih tleh. Z njimi je obogatil naše slovstvo v snovnem, oblikovnem in jezikovnem oziru. Lotil se je vedno le najvišjih svetovnih literarnih veličin. Kakšnega Shakespeara bi n. pr. danes imeli brez Zupančiča?
Tu so našteti prevodj po jezikih in v jezikih po kronološkem redu, a prvi izdaji so dodani tudi ponatisi oz. naslednje izdaje:
Iz angleščine:	SHAKESPEARE:
Julij Cezar 1904 (Salonska knjižnica 6); 1922 (Nova knjižnica 7); 1948 (Shakespeare, Izbrana dela H). Kralj Lear 1904 (Prevodi iz svetovne književnosti I). Beneški trgovec 1905 (Prevodi iz svetovne književnosti 2); 1921 (Nova knjižnica 6a); 1948 (Shakespeare, Izbrana dela 11).. Se« kresne noči
(Shekespeare 1); 1947 (Shakespeare, Izbrana dela I). Macbeth 1921 (Shakespeare 2). Othello 1923 (Shakespeare 3). Kar Hočete 1926 (Shakespeare 4); 1948 (Shakespeare 4); 1948 (Shakespeare, Izbrana dela II). Zimska pravljica 1928 (Shakespeare 5). Ukročena trmoglavka 1929 (Shakespeare 6). Komedija zmešnjav 1930 (Shakespeare 7); 1947 (Shakespeare, Izbrana dela I): Hamlet 1933 (Shakespeare 8): Romeo in Julija 1940 (Vezana beseda 1); 1947 (Shakespeare, Izbrano delo I): Vihar 1942 (Vezana beseda 3). Koriolan 1946 (Vezana beseda 4),
CHESTERTON:	Četrtek 1917.
SHAW: Sveta Ivana 1928 (Prevodi iz svetovne književnosti 9). O’ FLAHERTY. Noč Po izdaji 1931. GALSWORTHY; Temni cvet 1930, drugi natis 1943; Saga o Forsytih HII, 1933-1934. STRACHEY LYT-TON: Kraljica Viktorija. Biografija 1935. DICKENS; David Copperfield I-III, 1935-8 (Leposlovna knjižnica 23, 25, 28); Oliver Twist 1936 (Mohorjeva knjižnica 87).
Iz francoščine:	MAU-
PASSANT: Lepi striček (1912). — DAUDET: Sapho. Slike iz pariškega življenja (1912). — Flaubert: Tri povesti: Preprosto srce, Legenda o svetem Julijanu Strežniku, Herodi-jada 1917. — ANATOLE FRANCE: Kuhinja pri kraljici Gosji nožici 1920 (Narodna 1923). — ROSTAND: Cyrano de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih 1923. — ME-RIMEE: Setnjernejska noč (Croni-que du règne de Charles IX) 1930. VOLTAIRE: Kandid ali optimizem 1931 (Zbirka mojstrov 1). — DU-HAMEL: Prizori iz bodočega življenja 1932 (Mojstri in sodobniki 2). — MOLIERE: Tartuffe. Komedija v pe-
1 no a	---- i— j .• s
tih dejanjih 1934 (Hramova knjižnica 7). — BALZAC: Oče Goriot 1934; Teta Liza 1935; Striček Pons 1940. — STENDHAL: Parmska kartuzija 1938.
Iz Nemščine: KREIDOLF: Palčki Poljanci 1907. — SCHILLER: Marija Stuart (1923). - HOFMANN-STHAL: Slehernik 1934 (Mohorjeva knjižnica 70).
Iz ruščine: PUŠKIN: Pravljico o carju Sultanu, i njegovem sinu, slavnem in mogočnem junaku kenezu Gvidonu Saltanoviču jn o prekrasni carični Labodki 1937.
Iz norveščine: HAMSUN: Potepuhi 1932.
Iz španščine: CALDERON: Sodnik zalamejski 1930 (Prevodi iz svetovne književnosti 14a).
Kako je bil naš Zupančič že za življenja znan in slavljen v svetovnem literarnem svetu, o tem pričata dve obsežni in izčrpni monografiji. Eno je napisal Francozom Lucien Tesničre; Oton Joupantchitch, poè-te slovène. L’homme et l’oeuvre. Pa
po osvoboditvi. Ker so pred vojn® književniki Hrvatske samo enkrat obH skali Slovenijo, je bil ta obisk še toliko pomembnejši. Na recitacijskem večeru je pesnik Gustav Krklec recG tiral dve pesmi, med njimi svoj prevod Zupančičeve pesmi «Osvoboditeljem». Poleg Krkleca so sodelovali Se trije pesniki. Vlado Popovič, Jure Kaštelan ter Marin Franičevič. Pisatelj Slavko Kolar je prebrat odlomek iz svoje novele «Nazaj v naftalin», kjer opisuje kako je bil nekdanji major avstrijske vojske med okupacijo reaktiviran, povišan v polkovnika hrvat, skih domobrancev ter od partizanov ujet. Slednjič je pisatelj Jože Horvat prebral prozo «Dok živim», kjer svoje srečanje in razgovor s sovjetskim književnikom Tihonovim uporablja za zavračanje neutemeljenih obtožb prot| Jugoslaviji in maršalu Titu.
Omenil bi velik uspeh razstave slo-venskih impresionistov Jakopiča, Ja-
me, Groharja in Sternena, ki je bila zaključena v prvih dneh junija. Razstavo je priredila Moderna galerija v krasnih prostorih svoje nove stavbe^ obiskalo pa je rekordno število ljudi iz vse Slovenije.
(Nadaljevanje na, 13. strani).
* * *
V juniju je v Ljubljani gostoval® Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda ter prtedilo več predstav-Jugoslovansko dramsko gledališče jo bilo ustanovljeno 2 leti po vojni z namenom, da zbere v svojem okrilju čim več nadarjenih umetniških moči iz vse Jugoslavije ter postane tako osrednje dramsko gledališče države, ki b® služilo čim hitrejšemu in uspešnejšer mu razvoju jugoslovanske dramske u-metnosti. Jugoslovansko dramsko gle: dališče združuje umetnika iz vse države: pri njem so angažirani najboljši umetniki Hrvatske, Slovenije, Srbije, Makedonije; dela, ki jih gledalG šče uprizarja pa so predvsem najbolj ša dela domačih dramskih pisateljev ter klasična dela svetovne dramske literature. Ce upoštevamo kako malo je bilo pred vojno storjenega za zbli-žanje nacionalnih dramskih umetnosti, potem predstavlja ustanovitev in delovanje Jugoslovanskega dramskega gledališča ogromen korak naprej.
Sredi meseca je gostoval v Ljubljani državni simfonični orkester iz Zagreba ter priredil 2 koncerta. Zagrebški simfonični orkester pod vodstvom mlaJ dega dirigenta in skladatelja Horvata, se je v kratkem času po osvoboditvi razvil v najboljši simfonični op-kester Jugoslavije. V Ljubljani smo orkester spoznali že ob priliki lanskoletnega gostovanja, zato je za sedanja oba koncerta vladalo izredno veliko zanimanje vsega prebivalstva. Tudi sedaj je nastop zagrebških umetnikov predstavljal pravi triumf in ljubljanska publika, ki je velik a obenem tudi kritičen ljubitelj simfoničnih koncert tov, ni štedila z velikim priznanjem^
* * *
V teku junija je obiskal Ljubljano Ansambel narodnih plesov LR Srbije. Ansambel, ki šteje 50 plesalcev, večinoma dijakov, delavcev in študentov je bil osnovan pred letom z nalogo, da proučuje in interpretira srbske narodne plese in skrbi za njih nadaljnje umetniško oblikovanje. Ustanova je istočasno tudi šola za plesne inštruktorje, predavatelje in koreografe. Na potovanju po Sloveniji Je ansambel prikazal svatbena kola iz Vojvodine, viteške, dostojanstvene in šaljive črnogorske plese ter hrvatske, ki izražajo obilje, bogastvo in zadovoljstvo prebivalstva te zemlje. Prikazani so bili tudi šumadinski in nekateri makedonski plesi.
• * •
Končno naj omenim še pomemben kulturni dogodek, k| se sicer ni izvn šil v Ljubljani temveč v Novem mestu. To so bile tri prireditve ob priliki SOletnice smrti velikega slovenskeg» pesnika moderne Dragotina Ketteja.
V novem mestu je namreč Kette žl* vel nekaj časa ter napisal večji del svojih sonetov gazel in drugih pesmi. Ob priliki obletnice smrti so v Novem mestu odkrili spominsko plošč® na hiši kjer je Kette živel. Na ta način je Novo mesto dostojno proslavilo obletnico Kettejeve prezgodnje smrti*
& Rs
LJUDSKI
S Slovenskim norodnim gledališčem po osvobojeni Primorski deželi
V dnevih od 21. do 26. t. m. je ' gostovalo Slovensko narodno gledališče za Trst in Svobodno trža-Sko ozemlje v Tolminu, Ajdovščini in Sežani in sicer v vsakem kraju z dvema igrama: v torek 21. in v sredo 22. v Tolminu, v četrtek 23. in v petek 24. v Ajdovščini, v soboto 25. in v nedeljo 26. v Sežani. Za ta gostovanja si je gledališče izbralo dve primerni deli: Mire Pucove «Ogenj in pepel», ki nam podaja izsek iz življenja v nekem večjem slovenskem središču za časa osvobodilne borbe, in pa Gogoljevo «Ženitev» s pristnim grote-ainim Gogoljevim humorjem, ki nam živo predočuje razne tipe iz ruske meščanske družbe z njihovo ironizirano vsakemu tipu posebej lastno okorelostjo, kot jim jo daje njihov poklic in s tem v zvezi njihov način življenja.
Gledališče je ona umetniška ustanova, ki je najbližja ljudstvu, ker mu posreduje živo življenje v u-metniški obliki na najbolj neposreden način. Človek tu najlepše zagleda človeka v njegovih odnoša-}ih do samega sebe, do drugih ljudi, do človeške skupnosti, do življenjskih pojavov in dogodkov, do duhovnih in socialnih pokretov Ud. Gledalec zavzema pri tem svoje stališče, odklanja ali sočustvuje, se veseli nad zmago ideje nad idejo ali pa zasluti nadaljnji razplet borbe, ki bo že izven igre nekje v bodočnosti po tistem času, ki ga Igra prikazuje. V vsem tem čuti (gledalec neko uteho in pa uteše-nje lastnih duševnih potreb ter neko razvozlanje svojih razmišljanj. Ce zna gledališče s pravilno izbiro gledaliških iger zadostiti tem zdravim potrebam ljudstva in tako tudi vzgojno vplivati na občinstvo, obenem pa tudi zadostiti želji ljudi po napetosti dejanja in njihovi naravni radovednosti, kako se bodo razvijali dogodki na odru, če zna obenem poskrbeti tudi za zdravo razvedrilo, tako da bodo ljudje z zadoščenjem zaradi dobre igre, lepote in dobrote dela zapuščali po predstavah dvorano, lahko rečemo, da izpolnjuje svoje poslanstvo. Poskrbeti pa mora seveda, da lahko čim več ljudi prisostvuje predstavam. Bliža se konec letošnje sezone in tako nam bo služilo to razmišljanje ob priliki teh gostovanj kot nekako merilo za to, v koliko Je naše gledališče ustreglo svoji nalogi. Odgovor na to naše vpra-fcnje ne more biti drugačen kot povoljen. Ze dejstvo, da je gledališče ob goncu sezone obiskalo navedene kraje, je dokaz, da se svoje dolžnosti do naših ljudi prav <lobro zaveda. Dežela, ki je naše najbližje zaledje, visi semkaj proli morju. Ziv je še v njej spomin
Pregled literarnega dela
Otona Zupančiča
(Nadaljevanje z 12. strani)
tis. Les belles-leltres 1931. XV - 383 - (IV) str. 8. — Drugo je napisal Italijanom Arturo Cronia: Ottone Zupančič. Roma 1928. (Pubblicazioni dell Istituto per l’Europa orientale, I Serie XIII.) 137 str.
Veliko so Zupančiča prevajali. Znar.i so nam prevodi posameznih Desnii v srbščino in hrvaščino, če-■“»ino, ruščino in bolgarščino, v italijanščino in francoščino, v nemšči-n°, angleščino in madžarščino. Vple-‘eni so v razne antologije in revije, pnienjam samo dva prevoda, ki sta «šla v samostojni knjigi: «Duma». Saggio di poesia e letteratura jugo-alava-slovena. Versione di Italo Maf-e Fany Sinkovec-Mayer. Mode-r*a 1924. 65 str.; Ciciban v hrv. pre-Vodu Stanka Tomašiča, Ljubljana »932. 79 str.
Zupančič nam je. napisal v svojem erarnem delu živo zgodovino zad-Jjh petdeset težkih let. V njem bo ‘ai nesmrten, bodrilen in plemenit o.dnik in glasnik slovenskega navoda.
Slejka Bulovec
na preteklo povezanost s Trstom in živo ljudje tudi danes še čutijo potrebo po tej povezanosti. Ni bilo odveč in je bilo v bistvu takega življenja, če je naše gledališče v najbližji preteklosti nosilo naslov SNG za Trst in Slovensko primorje. Cepray nas loči od teh krajev in pa od našega zaledja sploh protinaravno potegnjena razmejitvena črta čutimo vendarle usodno skupnost nas in teh dežel.
Ljudstvo Slovenskega Primorja se še živo spominja gostovanj našega gledališča, ko je v Ajdovščini še bilo poverjeništvo Pokrajinskega NOQ za Trst in Primorje. Ansambl je potoval to pot ob novi progi Sežana-Dutovlje, ki je tedaj še ni bilo, mimo nastajajoče nove
Gorice, mimo neštetih novozgrajenih zadružnih domov, ki bodo tudi kulturna žarišča po naših vaseh in večjih središčih.
Povsod so ljudje navdušeno in gostoljubno sprejemali naše igralce, pozdravljali so jih zastopniki ljudstva in ljudskih oblasti. Predstav so se udeleževali ljudje ne samo iz navedenih krajev, ampak tudi iz bližnje in daljne okolice so prihajali in se privažali. Dvorane so bile vedno natrpano polne in v vseh krajih je bil velik naval na blagajno. To gostovanje je bilo pravo doživetje za ljudi onih krajev kjer so bila ta gostovanja, toda bilo je doživetje tudi za naše igralce. Videli so mnogo novega in vzpodbudnega, videli so zopet tistega človeka, ki so ga bili vajeni pri prejšnjih gostovanjih. Bilo jim je kot, da so zopet srečali mnogo starih, dobrih, prijetnih znancev. Bili so zopet blizu Soče, simbola našega življenja y. Slovenskem Primor-
Puškinova proslava v Moskvi
150. obletnico Puškinovega rojstva so v Moskvi praznovali v velikem obsegu. Na Puškinovem trgu v Moskvi Je govoril glavni tajnik zveze sovjetskih pisateljev, Tihonov
d£ojpe Iffjrit'ff#
V ri2'j ttuj 111§ v ìlow'tvtii
Te dni je v razstavni dvorani «Delfin» v Roveretu osebna razstava našega tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. Lojze Spacal sp je doslej predstavil občinstvu z raznimi osebnimi razstavami v Trstu, udeležil se je pa tudi že mnogih kolektivnih razstav. Pozna ga umetni, ški svet v slovanskih mestih Moskvi, Leningradu, Pragi, Varšavi, Sofiji, Beogradu in Zagrebu. Razstavil pa je svoje slike tudi v nekaterih važnejših umetniških sre‘ diščih Italije pot n. pr. v Milanu, Rimu, Benetkah in Florenci. Zaradi njegove močne umetniške oseb nosti je bil večkrat povabljen, da se udeleži onih razstav v Rimu, ki so vsako četrto leto in °nih v Benetkah, ki so vsako drugo leto. Njegove slikp se nahajajo v Gale-riji moderne umetnosti v Rimu, v Galeriji moderne umetnosti v Milanu in v drugih pomembnih zbirkah Evrope. Izdelal je mnogo fresk po raznih cerkvah, zasebnih hišah tet se je bavil tudi z dekorativno umetnostjo pri opremljevanju raznih prekomorskih parnikov.
Razstava v Roveretu je odprta od 20. t. m. do 1. julija. Na tej razstavi je pokazal štiri olja in 12 monotipij. Te slike so njegova naj novejša dela iz leta 1947 in 1948. Po eno sliko ima iz leta 1945 in 1946.
Kritiki, ki sp bavijo s to razstavo so si edini v priznavanju izrazitosti in pomembnosti njegove miselne in odmišljajoče umetnosti, ki
skuša prodreti do pojmovnega jedra prikazanih predmetov in pojavov. Njegova umetnost si krči pot s pomočjo doslednega razglabljanja in z moderno nastrojeno občutljivostjo do navedenega cilja. Kritika ugotavlja še, da si Spacal lahko privošči vsebinsko prehajanje iz območja v območje življenjskih pojavov, tako n. pr. iz območja sanjsko skrotovičenega, poetičnega gledanja na svet v zgolj formalistično prikazovanje pojanov in od tu zopet v območje razčlenjevanja socialnih vprašanj'jn da se pri tem notranja zgradba njegovih del ne razblini v neki zgolj modni, prazni brezosebni modernizem, temveč, da je povsod opaziti njegova umetniška osebnost. V Spacalovih slikah stalno živi neko svojstveno kraško obmorsko ali celinsko okolje, ka* teremu skuša sicer odvzeti vse to, kar je po njegovem slučajnostnega,’ ki pa se vzlic temu povsod uveljavlja v vsej svoji resni in strogi vzvišenosti. Drugi kritiki so istega mnenja in trdijo, da Spacal pre-obrazuje Kras v smislu sanjskega videnja in da ga je tako poduhovil, da je v njegovih delih postal že skoro simbol. Spacal si prizadeva v smislu potreb sedanjega časa, ki si želi, dg bi umetnik govoril dušam, odvzeti predmetom njihovo dognano obliko zato, da vlije v nje nek) njihovo novo svojstveno duševnost.
ju. Tudi pri teh predstavah je bila igra na isti višini kot pri premierah in reprizah v Trstu. Igralci so podajali svoje vloge s prav tako močno zbranostjo, skrbnostjo in doslednostjo .Lahko celo rečemo, da je bila skupna igra bolj razgibana, ker so igrali na odrih, ki so prostornejši od naših tržaških. Pri vseh predstavah je bilo slavnostno razpoloženje, k; je zelo ugodno vplivalo na igralce in ki so se zaradi tega še globlje vživeli v svoje vloge.
Omeniti moramo še, da je vlogo starega Roba v «Ognju in pepelu» igral pri teh gostovanjih Jožko Lukeš, ki ga je podal zelo človeško tako, da je vzbudil pri gledalcih veliko sočustvovanje za to življenjsko pristni lik. Y Ajdovščini je igral vlogo starega pomorščaka Zevakina, ki ga sicer igra Jožko Babič, Modest Sancin. Bil je tudi V tej vlogi prav tako izrazit kot smo ga vedno vajeni.
Pri tem gostovanju je prišla ponovno do izraza Živa potreba po medsebojnih kulturnih stikih. Povsod so vabili naše gledališče, naj bi še pogostoma prihajalo y te kraje. Jačje bi prav gotovo lahko vplivalo kulturno na te kraje tržaško gledališče.
St.
li u ll u'i ! i a h'iotiìlta
iz Jugoslavije in drugod
Slovanski komitet Hrvatske je izdal pravar na podlagi serije predavanj podpredsednika Prezidi-ja narodne skupščine FLRJ Dimitra Vlahova v klubu književnikov in časnikarjev v Zagrebu knjigo o zgodovini makedonskega naroda in njegovi borbi za samostojnost z naslovom «Kroz historiju makedonskog naroda».
Dimitar Vlahov se je šolal v Solunu, v Sofiji, y Nemčiji in v Svici, obenem pa je še posebej proučeval problematiko Balkana. Bil je član Centralnega komiteja Notranje makedonske revolucionarne organizacije in pristaš Ljudske federativne stranke še za časa, ko je tod gospodovala Turčija.
V navedeni knjigi je podal na kratko zgodovino makedonske zemlje, zgodovino borbe makedonskega ljudstva za kulturno, narodno in socialno osvoboditev, zgodovino nastajanja makedonske narodnosti in jezika in pa pregled uspehov ljudske republike Makedonije v FLRJ. V tej knjigi je govora tudi o pirinski in egejski Makedoniji.
KULTURNA ENAKOPRAVNOST
Italijanov v Jugoslaviji
Dne 15. junija se je začel v Rovinju drugi festival italijanske kulture za Istro in Reko, ki ga je priredila Zveza Italijanov Istre in Reke, ki je tudi italijanska osrednja kulturna organizacija. Prvi festival je bil junija meseca lanskega leta in ga je obiskalo 18.000 članov italijanskih prosvetnih društev iz Istre in Reke. Predsednik Zveze Giusto Massarotto je ob začetku poudaril, da sodelujejo Italijani enako kot Hrvati v vsem javnem življenju. V ljudskih odborih Istre in Reke je 286 odbornikov Italijanov. Italijani imajo svoje zastopnike v MLO na Reki, v Saboru LR Hrvatske in v Zveznem svetu v Beogradu. Na Reki je stalno italijansko gledališče - drama in opera, Italijani imajo svoj dnevnik, pedagoško revijo, sindikalna, pionirska in mladinska glasila. Se z mnogimi drugimi podatki je dokazal, da uživajo Italijani Istre in Reke enake pravice kot Hnlati.
Program festivala je bil zelo pester, bogat, zanimiv in tehten ter je upošteval razne panoge ljudskega umetniškega izraževanja in pa klasično umetnost. Ob tej priliki sta gostovali reška drama z Goldonijevo komedijo «Neotesanci», ki so ji igralci dali izrazito istrsko slikovitost s tem, da so v beneško narečje - katerega itak govorijo tudi istrski Italijani —, v katerem je delo pisano, vlili melodijo in sočnost istrske govorice, in pa reška opera z Donizettijevim «Don Pasqualom». Sodeloval je tudi orkester reške opere s solisti. Poživele so ta pestri kulturni program baletne skupine iz sedemletke z Reke in iz sedemletk iz Opatije in enodejanko v rovinjskem narečju, v kateri so bili prikazani stari rovinjski ženitovanjski običaji iz 17. stoletja ob petju lokalnih narodnih pesmi. Na tem pregledu kulture Italijanov Istre in Reke so sodelovala prosvetna društva iz Reke, Ro. vinja, Pulja, Vodnjana, Opatije in Galežana z dramskimi skupinami, zbori, baletom, folklornimi družinami, orkestri in recitacijami. Ves spored je bil v duhu italijanske miselnosti.
Ob koncu sta se festivala udeležila kot gosta še skupina Seljačke sloge «Prelog» iz Medžimurja in folklorna skupina Delavskega kulturno - umetniškega društva «Pa-vao Markovac» iz Zagreba. Prisostvovali so festivalu Zvonko Brkič, član CK KPH, minister vlade LR Hrvatske Vječeslav Holjevac, Dušan Diminič minister za komunalne zadeve LR Hrvatske, predstavniki ljudskih oblasti in množič-
nih organizacij ter veliko število Članov italijanskih prosvetnih dru-, štev.
Tov. Zvonko Brkič je na koncu pozdravil vsa društva, vse skupine, mnogoštevilno občinstvo in želel italijanski narodnostni skupini, da bi bilo njeno delo tudi v bodočnosti čim uspešnejše. Naglasil je, da predvideva proračun za leto 1949 8 milijard 625 milijonov dinarjev za kulturne in prosvetne potrebe in da število vzgojnih, prosvetnih in umetniških ustanov stalno raste. Po načelih enakopravnosti, ki so zajamčena tudi y ustavi, je vsakemu narodu omogočen popoln in neoviran razcvet kulture. Italijan ska Zveza je dosegla vidne uspehe v kulturno - umetniškem življenju Italijanov. Sole vseh vrst, gimnazije, učiteljišča, italijanska drama in opera ria Reki, knjižne izdaje, kulturno - umetniška društva, igralske skupine, kulturni domovi, delavski domovi s svojimi čitalnicami, knjiž_ nicami in raznimi ljudsko - proli svetnimi odseki v Opatiji, Pulju, Pazinu, Lošinju, na Reki, v Labi-nju, Vodnjanu, Poreču, Rovinju in povsod tam, kjer žive Italijani, sd pokazali pravilnost načel v narodnostni politiki Jugoslavije.
Ocenjevalna komisija je vestno in z vso resnostjo ocenila umetniško višino podajanja nastopajočih društev in jim odredila v lestvici tisti vrstni red, ki jim gre po dobroti izvajanja. Ugotovila je tudi
napake, pomanjkljivosti in njihove vzroke in naglasila vse možnosti nadaljnjega razvoja. Potrebno bo izšolati v strokovnih tečajih nove dirigente za zbore in orkestre in nove režiserje za dramske, folklorne in baletne skupine. Po kvalitet ti izvajanja si sledijo društva y tem redu: Rovinj in Pulj sta si e-naka, nato pridejo Reka, Vodnjan in Boreč. Med dramskimi družinami je dobil prvo mesto italijanski kulturni krožek iz Reke. Na podla, gi teh ocenitev je komisija razdelila diplome in nagrade. Sedem italijanskih kulturnih krožkov je prejelo nagrado v skupnem znesku 120.000 dinarjev. Z denarnimi zne--ski so bili nagrajeni tudi posamezni recitatorji, solisti, režiserji iri pevovodje.
Ta festival je ponovno dokazal, da so načela o enakopravnosti narodov pravilna in zdrava, da so ta načela v Jugoslaviji globoko vkoreninjena, da so zaradi tega posamezni narodi v Jugoslaviji tesnd med seboj povezani in da se kuN turno življenje povsod v Jugosla--viji iz svojih korenin neovirana razcveta.
14 ^JQXHSEEQZX
jf
in
Kako vplivajo barve na človeka
Kaj je oarva? Fiziki pravijo: določena dolžina svetlobnega vala. Rdeča barva ima najdaljše valove, medtem ko ima vijoličasta najkrajše. Med rdečo in vijoličastvo barvo je zelena, vmes pa še vse ostale.
Svetlobni valovi različno učinkujejo na človeka. Nek znamenit nevrolog je povedal zanimiv primer, da je neka zenska zaradi možganske bolezni izgubila ravnotežje. Njena negotovost se je še stopnjevala, ko je oblekla rdečo obleko; prav obratno pa so učinkovale modre in zelene obleke; v teh je lahko hodila okrog brez nevarnosti. Po tem sklepa nevrolog, da nas rdeča barva vznemirja, da povečuje delovanje možgan in vzdržuje živce v stalni napetosti. Zelen^ barva pa vpliva pomirjevalno in nam omogoča razmišljanje.
Medtem ko dokazuje nevrolog, da vplivajo barve na umske sposobnosti, dokazuje neki drugi zdravnik, da vplivajo barve tudi na fizične sposobnosti in sicer tako, da reagirajo naše mišice za 12 odst. hitreje in bolj živo v sobi, ki je razsvetljena z rdečo lučjo, kot pa v sobi z zeleno lučjo. Rdeča barva vpliva na človeka kot dražilna, zelena pa kot pomirjevalna sredstva.
Ugotovitev, ki preseneča
Čudimo se ko slišimo, da nosi človek, ki tehta 70 kg, 45 kg vode v sebi. Človek sestoji iz 65 odst. vode in iz 35 odst. trdnih snovi. Tako n. pr. vsebuje kri štiri petine vode, možgani, koža, vranica, trebušna slinavka in mozeg pa 75 odst. vode; skoraj polovico kosti, hrustanca, mišic in jeter tvori voda. Ge izgubimo od 65 odst. vode, ki jo vsebuje naše telo, le 10 odst. nastopijo občutne motnje, če izgubimo pa 20 odst, nastopi smrt. Zanimivo je, da vsebuje otrok več vode kot odrasel človek, na stara leta pa ima človeško telo zopet več vode, čeprav se osuši koža >n tudi nekateri drugi organi Skozi telo človeka, ki je 70 let star, je šlo preko sedem vagonov vode.
Zanimiva iznajdba
Neka tvrdka v Brooklynu je začela izdelovati posebne kose lesa, ki so tako vnetljivi, da jih lahko prižgemo samo z žveplenko in gore potem celo uro. Ta les je narejen iz stlačenih lesnih vlaken in prepojen z raznimi gorljivimi sredstvi.
Nekaj za gospodinje
Izdelovati so začeli žarnice, ki gore lahko nepretrgoma približno tri leta. Nova žarnica porabi približno 1500 krat manj toka kot običajna žarnica.
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Chaplinova trditev o proizvodnji kilometrov filma, o agoničnem Hollywoo-du, ki smatra filmsko industrijo le za donosen vir zaslužka na račun ljudske zaostalosti In neumnosti, dovolj jasno govori o tem, kdo odloča in opredeljuje v Ameriki mesto filma v u-metnosti: bogati zaslužkarji, ki so naložili svoj denar še v novo panogo gospodarstva, v «tovarno sanja! Naj ljudstvo sanja, da mu je lepo; če mu v resnici ni lepo.
Znani sovjetski igralec Nikolaj Cer-kasov je poslanec vrhovnega Sovjeta. Prav tako režiser «Prisege», Gruzinec M. Ciaurell in vrsta drugih. Sovjetskim filmskim delavcem pošiljajo predloge in zamisli o velikih zgodovinskih temah in ljudeh državljanov Sovjetske zveze in s tem pomorejo filmom do večje kvalitete in pristnosti.
Analiza dveh filmskih svetov ne po-menja nič drugega kot analizo miselnosti predstavnikov dveh taborov, ki si v svetu stojita nasproti v borbi za podobo novega sveta.
Mlečnim junakom ljubezenskih limonad stoje nasproti «Zoja Kosmodem. janska», «Cgpajev», «Matrosov» junaki borbe za svobodo vsega človeštva. Redkim «Robin Hoodom» in «Juare-zom» stoje nasproti «Peter Veliki», «Ivan Grozni», «Suvorov», «Aleksander Nevski», «Kutuzov», «Mi iz Kronšta-ta», «Lenin v oktobru», «Detinstvo Maksima Gorkega».
To je velika in slavna pot sovjetske 1 kinematografije. Tudi sovjetska kine- «
D7A FILMSKA SVETOVA
matografija ni vsa na isti stopnji. Mnogi filmi so slabši od zgoraj navedenih. Toda skoro v vseh je videti potezo sovjetskega človeka, njegov zna-čaj, njegove vzore in njegovo borbo za boljši Svet.
Junak zapada pa je ali cowboy ali detektiv ali v najboljšem primeru zdravnik, kot ga poznamo iz filma «Bežno srečanje».
Med filme napredka se krepko uvrščajo filmi demokracij Poljske, Češke, Jugoslavije; «Oswiecim», «To ljudstvo bo živelo», «Na svoji zemlji».
Kaj pa je v sredini? Sredina je bila, toda vedno bolj gine in kmalu je skoraj ne bo. To predstavlja v glavnem francoski film, ki ima lepe tradicije. Toda Hollywood je Francijo preplavil s svojimi filmi na osnovi Bium-Byrnesove pogodbe, že prej pa pritegnil v Ameriko veliko število najboljših igralcev in režiserjev (J. Renoir, Ch. Boyer, Carnet Duvivier, Danielle Darieux itd.), ostala je komaj tretjina filmskih delavcev, ki je začela životariti. Vse bolj in bolj se oprijemlje sredina velikih tekstov iz literature, sodobni originalni filmski žanr je redko kvaliteten «Capitaine Fracasse», po Gauthierju, «Notredam-
ski zvonar» in «Nesrečniki» po Hugoju, «Ditta, hči človeka» po Nexocju, «Otroci paradiža», «Veliko pričakovanje» in vrsta drugih. Ostalo je obdelava tradicionalnega ljubezenskega trikota ali psihoanalitična štorija ali dostikrat dokument (Farréblque) dvomljive kvalitete.
Ta kratki pogled v filmski svet, ki govori dva jezika vsak dan bolj razločno in odločno, nam vendar do neke mere pokaže, da je umetnost XX. stoletja razvila in dvignila generacija filmskih delavcev SZ z Eisensteinom in Pudovkinom na čelu do stopnje, do kakršne se lahko povzpne samo u-metnost, skozi katero govori in čuti ljudstvo. Obenem pa nam je jasno, da igra ta «najpopularnejša» umetnost v Ameriki in vsak dan bolj tudi v Franciji, Angliji in drugje na zapadu odvratno vlogo zaslepljevanja in zavajanja množic. Nedavno pa se je splašil celo Vatikan in ustanovil velikansko podjetje «Universalia», ga kre-ditiziral z milijardami v lirah in fran. kih in že začel s snemanjem katoliško propagandnega filma iz časov prvega krščanstva «Fabiola».
F. Kosmač
KRONIKA
v Sovjetski zvezi so začeli izdelovati kratkometražne znanstvene filme pod naslovom «Potovanje po ZSSR». Pri teh filmih sodeluje-
%im S A H i#
LEPA ZMAGA MOJSTRA PIRCA nad bivšim svetovnim prvakom
Najnovejši izsledki medicine
Ameriški zdravnik dr. Selman Wak-sman je iznašel najučinkovitejše zdravilo proti tuberkulozi: neomicin. Leta 1942. je odkril streptotracin, leta 1943 pa streptomicin. Neomicin izhaja iz Iste družine plesni, iz katerih izločujejo streptomicin. Od 6 ton streptomicina, ki ga mesečno Izdelajo v ZDA, ga 75 odst. porabijo za borbo proti tuberkulozi.
Zgodovina pripoveduje
da je na svetu vladalo že 200 blaznih kraljev; najbplj blazen med vsemi je bil turški sultan Abul Hamid !.. Bil je tako divji, da so ga morali držati v norišnici 33 let. In sicer od njegovega 16 do 49 leta, ko je zasedel prestol.
Rojstva brez bolečin
Ruski zdravnik Rafael Sub je iznašel sredstvo, kako olajšati porodne bolečine. Ugotovil je, da se pri porodu zaradi živčne napetosti in krčenja mišic telesne snovi naglo izrabljajo. Vitamini se torej izgubljajo, posledica česar so hude bolečine. Omenjeni zdravnik je torej dajal porodnicam vitamin B in uspehi so bili odlični: žene so rodile brez bolečin in doslej se tudi niso pokazale nlkake zle posledice.
jo najboljši sovjetski znanstveniki — zemljepisci. Ti filmi imajo namen, da seznanijo ljudstvo z naravnimi bogastvi SZ ter z različnimi deželami velike države ter njih etnografskimi posebnostmi. Vseh 150 filmov razdelimo lahko v dve skupini: v prvih prikazujejo v pripovedni obliki etnografijo dežel, drugo skupino pa tvorijo potovalni filmi, ki ne kažejo samo posameznih dežel z njih posebnostmi, temveč tudi delo znanstvenih ekspedicij.
Poln dramatičnih momentov je film: Bel madež ledenika Zagran. ki so ga snemali na Pamiru.
V kinematografskih studiih se zbirajo skupine znanstvenih raziskovalcev, k; prodirajo s filmsko kamero v kraje, kamor še ni stopila človeška noga. Člani skupine, ki je snemala film Otok Iona, so se morali prevoziti 25 tisoč km v vlaku, parniku in hidroplanu, da so potem živeli dva meseca pod snegom v šotoru na neobljudenem oto. ku Okotskega morja. Filmi: Potova-nje po Sovjetski zvezi niso namenjeni samo kinoobiskovalcem, marveč tudi srednješolcem in vi-sokošolcem. Vse te filme dublirajo v glavnih jezikih SZ. Sedaj snemajo film na Kamčatki na Elbrusu. najvišjem vrhu Kavkaza, dalje v tajgi Urala, na jezerih, na Dnjepru
Po dvoboju med švedskim velemojstrom Stahlbergom in drž. prvakom FLRJ Svetozar Gligoričem, ki se je končal kakor je že znano, z zmago zastopnika Jugoslavije z rezultatom 6 in pol: 5 in pol, je bil pred dnevi na Bledu in v Beogradu drugi šahovski dvoboj med bivšim svetovnim prvakom dr. Maks Euwejem in jugoslovanskim prvakom velemojstrom Vasjo Pircem.
Prvo partijo iz tega dvoboja je dobil Pirc Vasja po lepi pozicijski igri, medtem ko se je druga partija končala po kratki borbi remis. Prinašamo prvo igro:
Beli: Vasja Pirc Crni: dr. M. Euwe.
Slovanska obramba
1.	d2-d4	d7-d5
2.	c2-c4	c7-c6
3.	Sgl-f3	Sg8-f6
4.	e2-e3	Lc8-f5
Ta poteza ni najboljša, ker preveč slabi damsko krilo. Beli dobi vedno svobodnejšo igro. Cilj poteze je, da se lovec čim preje razvije, ker po e6 lovec težko pride do igre. Obenem pa lovec pritiska na važno središčno polje e4.
5.	Lfl-d3	e7-e6
Cmi se ne boji zamenjave lovcev. Dosegel bi svoj namen, da si učvrsti središče.
6.	0-0	Sb8-d3:
7.	Sbl-c3	Lf5-d3:
8.	Ddl-d3:	Lf8-b4
Tu ni pravo mesto za lovca.
Bolje je vsekakor Le7 ali Ld6. Ta
lovec bo izgubil mnogo potez preden bo prišel po ovinkih na' to mesto.
9.	Lcl-d2	Lb4-a5
Pretilo je 10. Sd5:SdS: 11. cd5:
Ld2: 12. de6: itd. in bel; bi dobil kmeta.
10.	Tfl-41	o-O
11.	Tal-cl	TX8-e8
12.	Ld2-el	h7-h6
13.	Dd3-e2	a7-aS
14.	a2-a3	-------
Beli je dosegel mnogo bolj ugodno igro. Dokončaj je razvoj svojih figur in že pripravlja napad na črno damsko krilo. Beli hoče z napa-dom kmetov raztrgati razpored črnih kmetov in s pritiskom stolpov doseči odločilno premoč na c liniju
14- ----- b7-b5?
Napaka. Cmj si sam oslablja damsko krilo in dovoli, da nasprotniku odpre c linijo ter s podvojitvijo stolpov dobi premoč. To napako bolj in bolj stiska črno pozicijo.
15.	c4-b5:	c6-b5:
16.	Tcl-c2	La5-c7
Ne gre Tac8 zaradi 17. Sd5:Sd5:
18. Tc8:Dc8:	19. La5:	z izgubo
kmeta.
17.	Tdl-cl	Lc7-d6
18.	Sc3-a2	Sd7-b6
19.	Lel-a5	------
Beli ne sme dovoliti pristop skakača na polje c4, zato ga takoj veže
19.	----- Dd8-b8
20.	La5-b6:	DbB-b«:
«PROCES»
uspela režija Pabsta
Na gradu pid Sv. Justu so pred nekaj dnevi igrali avstrijski film Proces, s katerim je znani režiser Pabst na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah opravičeno zar služil vse priznanje.
Dejanje poteka v letu 1882 na Madžarskem, kjer niso Židje nikoli mogli doseči enakopravnosti z domačini; živeli so osamljeni in, morali prenašati najhujše krivice. Ko izgine neko ubogo dekle, si nekdo domisli, da so jo umorili Židje. Ta lažna vest se naglo širi med prebivalstvom, ki je vse prepojeno z verskim in rasnim fanatizmom; nekdo Pa celo prizna, da je sam prisostvoval zločinu v sinagogi. Bankrotira^-ni baron Onody, ki vidi v tej vaški aferi izhod iz svoje obupne situacije, najde nekega mladega sodnika, da vodi okrutni proces proti nedolžnim Židom.
V želji, da se kaznujejo pravi krivci, se pošten Madžar Karel Eoe-tvoes na vse načine trudi, da z govori in tiskom dokaže, da se Zidom godi krivica. V procesu, ki traja 40 dni, res prepriča, da so Ztdj« nedolžni in da je dekle izvršilo samomor.
Dogodki, ki jih prikazuje film, ta nanašajo na konec prejšnjega stoletja, vendar so še danes močno aktualni. Tudi danes srečujemo ljudi, ki pod krinko, da se bore za blagor svoje domovine, zasledujejo svoje osebne koristi in teptajo najvišja Človeška ciostojanstva. Dosti prilike smo imeli in žal še imamo opazovati, kako še vedno žive in zmagujejo rasistične in šovinistične teorije, ki zapeljujejo ljudi daleč od rasne in verske strpnosti. Borba današnjih naprednih svobodoljubnih ljudi ni nič lažja od borbe tedanjih naprednih liberalcev.
Z izredno dramatično silo nam film ponazarja vse to zlo, ki tako močno razjeda človeško družbo. In po besedah čuvaja sinagoge tiči bistvo problema v mislih: Pravica VSEH narodov bodo večno živele! Proč z rasnimi in narodnostnimi razlikami; najvišje naj nam bo izobrazba, ki jKmeni razumevanje in spoštovanje.
Kljub skromnim sredstvom ja Pabst ustvaril izredno delo. K velikemu uspehu so močno pripomogli odlični igralci kakor Ernst Deustch, Eald Basler, Sincera Julija itd.
Beli pravilno zamenja skakača, ki je mnogo močnejši od belega neaktivnega lovca.
21.	Tc2-c6	. Db6-b8
22.	Sa2-b4	Ld6-b4:
Iz istega razloga menja tudi črni skakača.
23.	a3-b4:	------
Dvojni kmet tu ni slab. Beli sl
odpre še a linijo, ki mu bo dobrodošla pri vezavi črnih figur
23.	----------------- SfG-d7
24.	b2-b3	------
Beli že v naprej prepreči namero črnega skakača in odpre obenem pot dami do a Unije.
24.	----------------- Ta8-a7
25.	De2-a2	Db8-a8
26 Da2-a5	------
Bel j je dosegel odlično igro in črni je v tej blokirani poziciji že izgubljen.
26.	----------------- Te8-b8
27.	h2-h3	g7-g6
28.	Tc6-c7	------
Začetek odločiloih operacij.
28- ----------------- Sd7-b«
29.	č?f3-e5	Ta7-c7:
30.	Tcl-c7:	Tb8-b7
31.	Tc7-c«	Da8-a7
32.	Se5-d3	Kg8-g7
33.	Sd3-c5	------
Uspešni manever skakača, ki je
prišel iz rezerve na mesto borbe, hitro odloči igro.
33.	----------------- Tb7-b8
34.	Sc5-aS:	 —
Crni je izgubil kmeta
34.	---------------- Tb8-c8?
35.	Da5-b6;	Crni	se
vda. V izgubljeni poziciji je v časovni stiski dr. Euwe izgubil figuro. Na 34. ------- Tb7 sledi Sc5
z izgubo kvalitete. Igra črnega je bila preveč pasivna. Renomirani nasprotnik v tej partiji ni pokazal svoje običajne ostrosti ter zato razpoloženemu jugoslovanskemu velemojstru ni delal mnogo težav.
ing. Sikošek Bori»
»JJ!i ?*!? 15
Uspela kolesarska tekma
po TO za pokal „Trieste sport"
Kolesarska krožna tekma pa Tr-Saškem ozemlju, ki jo je organiziral Trieste sport, je krasno uspela. Na start je prišlo 60 tekmovalcev, pripravljenih, da se na 190 km Bolsi in težki progi, pclni različnih vzponov in ovinkov bore za naj-tfoljša mesta, Za naslov zmagovalca.
Peveta ura in pol — start. Mirkovič stopi na čelo, a tik za njim tlede Javornik, Sellier, Carena Natale, Fontanot. Mimo skupin gledalcev, ki tekmovalcem ploskajo in fih vzpodbujajo, hite ti s 40 do 50 brzine. Sile posameznih skupin še niso vidne, tudi vrstni red posa-fneznikov se med dirko često me-kja.
Prva se pojavita na Opčinah pri obelisku Gianelli in Ferraro, čeprav tam nestrpno pričakujejo sto. fe dirkače tri brate Sosiče in Kalina.
Po 37. km sta še vedno na vod-wtvu prva, dva, njima pa sledi v majhnih presledkih 21 najboljših tekmovalcev, med njimi Carena Giovanni, De Zan, Stibelj, Colja, Pecchiari Strajn in drugi. Pod prvo težko preizkušnjo na 'Šmarskem klancu so tekmovalci imeli prvo Večjo smolo; na sredi ceste je bila tnlaka avtomobilskega olja, na kateri se je spodrsnilo najboljšemu Zastopniku jugosloiMnsIcih kolesar-9ev Strujnu, da je padel in manj cela kopica, drugih. Strajn, čeprav poškodovan, je sicer še vozil dalje,
vendar je moral med tekmo odsto_ piti tudi zaradi pokvarjenega kolesa.
Po klancu sta pridobila na času Carena Giovanni iz Torina in Dallanto/iia Giuseppe ter pustila ostale tekmovalce precej za seboj. Z vrha klanca sta se tekmovalca spustila v naglem diru proti dolini, mito pa sta z veliko močjo poganjala kolo navkreber proti Ka-štelirju. Skupaj sta dosegla vrh in se v divjem diru spustila proti Bu jam. Zasledoval jih je Colja. Del-lantonia je odpovedal, prehiteli so ga drugi. V Bujah jih je pričakovala velika množica in jih pozdrav. Ijalg.
V Brtoniglo je zopet privozil prvi
CarenaGiovtThni.sle&ili so mu s tremi minutami razlike Colja, Fontanot in drugi. Carena vodi dalje skozi Novi grad, Umag in Dajlo.
V	Portorožah so se tekmovalci odpočili in okrepčali ter nato na-daljemli ob 16. uri tekmo po piranskem klancu, kjer je vodil Mitičen Rinaldi. V Kopru je privozil pa zopet Carena prvi v nagradni cilj. Med Koprom in Trstom je zaostal dobri Colja, ki je imel defekt.
V	vrstnem redu, ki ja bil proti koncu tekme že viden, so po Iclan-cu nad Ricmanj; in preko Ratinare pritožili na Rossetti na cilj v naslednjem končnem vrstnem redu:
	Cas	Društvo
1) Carena Giovanni	5.52'55’'	C. S. R.I.V.
2) Fontanot Renato	S.SS’SO”	Frausin
3) Sclausero Nemorino	5.58'55”	C. S. Internazionale
4) Corretti Carlo	5.59'33”	A. S. Fiaccola
5) Omari Carlo	5.59’55”	A. S. Fiaccola
6) Sosič Rodolfo	6.00’30”	Opčine
7) Arduino Clemente	6.02*30”	C. S: R.I.V.
8) ZoIIia Boris	6.04*05'*	A. S. Fiaccola
9) Ferrerò Natale	6.06*36”	C. S. La Piemonte
10) Cesen Luigi	P.08*45”	A. S. Fiaccola
11) Pecchiari Ermanno	6 08*55”	A. S. Fiaccola
12) Rinaldi Walter	6.08*57”	A. S. Fiaccola
13) Raimondi Oreste	6.09*23”	U. C. T.
14) Žerjal Albin	6.10*15”	C. S. Internazionale
15) poscolo Silvano	6.11*16”	C. S. Internazionale
16) Grio Alvino	6.12*10”	C. C. Istra
17) Sellier Pio	6 12*20"	ZDTV
18) Porena Natale	6.13*00”	C. S. R.I.V.
19) Railz Augusto	6.13*30”	Sandanielese
20) Mosetti Giuseppe	6.27*10"	Olimpija
Start v B arkovUab
prvenstvo sledeči: Aurora ; S. Ana . Ponziana Arrigoni
Tržaškega ozemlja so
Kostalunga	3-7
Milje	2-1
- Rojan (forfait) 2-0 _ „	. _ OMMSA (forfait) 2-0
Pristanišč.-Magdalcna (forf.) 2-0 Skedenj	.	Umag	3-0
Meduza	-	Dreher	1-1
Piran .	Tovarna strojev	2-1
V prvenstvu bosta odigrani sicer Se dve tekmi, katerih izid ne bo bistveno vplival na prvenstvo. Ro. jan p Dreher izpadeta od nadaljnjega tekmovanja za prvenstvo našega ozemlja.
LESTVICA
Naporna je vožnja navkreber
AURORA - prvak
Nedeljska tekma med Auroro in Koštaiungo je odločila letošnjega prvaka Tržaškega ozemlja. Koprčani so takoj v začetku igre pokazali svojo premoč in že v drugi mi-nuti zabili prvi gol. Kostalunga si je sicer prizadevala, da bi rezultat izenačila, toda v prvem polčasu ji ni uspelo. V drugem polčasu je napadalec Tržačanov Frausin potresel sicer mrežo Koprčanov, vendar so ti kmalu rezultat zvišali še za dva gola v svojo korist, tako da se je tekma končala z rezultatom 3:1 Za Auroro, ki si je tako osvojila prvenstvo Tržaškega ozemlja pred Skednjem. Najboljši mož na polju je bil vratar Aurore Dobri-nja.
Izidi ostalih tekem za nogometno
Aurora	30	22	6	2	78	15	50
Skedenj	30	22	5	3	77	25	49
Arrigoni	30	20	3	7	61	31	41
Tov. strojev	29	17	6	6	58	29	40
Milje	29	16	6	7	58	28	38
S. Ana	30	14	5	11	57	46	33
Umag	30	13	7	10	53	49	33
Piran	29	10	9	10	53 49		29
OMMSA	30	12	3	15	38	49	27
Kostalunga	28	9	9	10	49	59	27
Magdalena	30	9	7	14	44 64		25
Ponziana	30	10	4	16	49	46	24
Pristanišč.	29	6	9	14	34 52		21
Meduza	30	6	4'20		33	76	16
Rojan	30	3	4 23		24 75		9
Dreher	29	2	5 22		16	75	9
DSZ	m to	osvojila					
pokal
„RINALDI"
DSZ ES si je na turnirju košarkarjev osvojila pokal «Rinaldi» v tekmi ždruštvi Acegat, Rinaldi in ECA. Rinaidi in ECA sta pokazali lepo igro ter bosta tako preskočili v prvi razred, kjer bosta sodelovali na prvenstvenih tekmah Tržaškega ozemlja.
Govorčin zopet prvi
V vztrajnostni hoji na progi Sv. Ivan-Lovec, dolgi 3.500 m, ki jo je organiziralo ZDTV v nedeljo, je bil prvi
Reki
ZA BISTRE GLAVE
KRIZA N K A
A1C	T G H J 3 KUM f/ OTI,
VODORAVNO: 1) vozilo - ko-- k*1’	t*r^a " ^rev0’ dobel
ovina; 4) Francoski slikar - mo-^ 0 Uhe - blag vetrič; 5) Bellinije-
Zatl<>Pera "	za zaščito zidu -
n, v°ijno; 6) moško ime - očrt -
•ospod
ka aarski Pr°Padl smet - ten. l«sa^CS^a’ vojaški čin - del te-
J	unif°rma; 9) roman pisatelja
»»bg0 ® - španski slikar - riba; 10) igrača * češko moško ime;
11)	pasma psov - vodna rastlina;
12)	ničvredna ženska - števnik; 13) poljska rastlina - kratica za obdobje v gospodarstvu Sovjetske zveze.
NAVPIČNO; A) prekriva možgane - svečan; B) najmanjši del materije - moško ime; C) živalca, ki rije pod zemljo - oblika oseb, zaimka množine; D) del telesa -bog ljubezni; E) krmilna rastlina - prašič; F) moško img . moško ime
(nordijsko) - ekipa postava; G) nalezljiva bolezen - ptica - posebne vrste tat; H) interesanten -topel, vroč; I) celoten - pogorje na Kočevskem; J) konjska oprema -zvest; K) hranilna rastlina - stara mati (srbohrvatsko) - del gledališča; L) teniški izraz - zmleto blago - šop slame; M) ženska igra z žogo - moško ime; N) blesk - tek Čez drn in strn; O) dostojen (tujka) - vodna žival; P) prst, zemlja
—	pesnitev; R) spletena ograja • staroslovanski bog.
Šifriran Prešernov izrek
IZ «KRSFA PRI SAVICI»
3	14	16 —c 11	7	15	7 — 8
16 13 4 10 — 2 7 3 — 1 14 69 — 8 14 6 — 12 10 875 10 — 12 10 — 2 9 7 12 3 10
—	5	74	14	7 — 5	69	7
—	10 8 2 7 12 3 16 5 6.
Starasti pregovor
Kdor koli, sodrugi, Magelenš, Romunija, Malaja, modernizem. Rakovica, Plješevica, samcat, ra-van, Josipina, Gropada, medenina.
Poišči v besedah sloge, ki sestavljajo slovenski pregovor.
Rešitve ix 170. štv.
ZLOGOVNICA:
1.	Po—slo—p je
2.	Za—ga—ta
3.	Zi—ja—lo
4.	Pe—či—na
5.	Vi—ne—ta
6.	Na—slo—nek
7.	Bo—ga—tin
8. Ko—tla—rji
9- Po—či—tek
DOPOLNJEVALKA: Volturno, dvoživka, navodilo, slavolok, kakovost, pregovor, Sarajevo.
DVE POSETNICI: farmacevtka — novinarka.
lažrelbaraje
Qd mnogih rešitev, ki srni jh prejeli, je skoraj vsaka imela kako napako tako, da smo mogli izžrebati samo naslednje:
Furlanič Favst, Šinkovec Janko, Jakomin Dora ter Besednjak Boštjan. Ti bodo za darilo prejeli lepo slovensko knjigo.
Tovarišu Lebanu odgovarjamo, da smo dobili njegovo rešitev, da pa je ne moremo upoštevati, ker ima napako, dasi majhno.
Rupon št. 114
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
»
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteccbl 6
Rokopisi se ne vračajo
Govorčin v času 18’32”, (Sv. Marko), drugo mesto je zasedel Vecchiet (Pri-staniščniki), tretje Corel Edy (Brista-nlščniki).
Tek na 3,5 km
Na isti progi je bil tudi tek, na katerem je dosegel prvo mesto Bembl (Zol Uva) v času 12’37” pred Abramom (Nabrežina) in Korenom (Sv. Ivan).
Fizkulturni dan na
V	nedeljo 26. junija je bil na Reki veliki fizkulturni dan, na katerem so sodelovali telovadci in atleti z Reke, Istre, Pulja, Zagreba in Trsta. 6.946 nastopajočih je v jutranji povorki korakalo po mestu, ki je bilo okrašeno z zastavami. Mlade telovadce in telovadke so ljudje navdušeno pozdravljali.
Popodanski nastop je bila parada zdravja in lepote. Posebno so gledalce, bilo jih je 12 tisoč, navdušili mladinci in mladinke z Reke in bližnjih otokov z vajami na pesmi «Jadransko morje» in «Hej brigade». Mladinke iz Istre so krasno izvajale vaje z obroči in žele navdušeno odobravanje.
Tudi v lahkoatletskih tekmah so tekmovalci dosegli nekaj odličnih rezultatov. Ceraj je izboljšal jugoslovanski rekord na 1500 m s časom 3’55”, Gubijan, drugo plasirani na olimpiadi v Londonu je vrgel kladivo 51,80 m. Poleg lahke atletike so bile tudi kolesarske tekme, sabljanje itd.
Jugoslovansko državno prvenstvo v vajah na orodju
Tekem za jugoslovansko državno prvenstvo v vajah na orodju se je udeležilo veliko število tekmovalcev: iz Slovenije 210, iz Srbije 137, Hrvatske 210, iz Bosne in Hercegovine 75, iz Makedonije 63 ter 20 pripadnikov jugoslovanske armade.
Tekmovalci so bili razvrščeni v skupine, najboljši so tekmovali v zveznem razredu. Po tekmah na orodju so vsi tekmovali tudi v lahki atletiki in to v skoku v višino, metanju krogle in teku. Tekmovalci so počastili s triminutnim molkom pesnika Vladimirja Nazorja.
V	zveznem razredu sta bila najboljša Kujundžič Josip, Subotica s 128, 55 točkami ter med članicami Gerbec Vida, Ljubljana, s 78 točkami. Tako sta postala državna prvaka za leto 1949.
V	prvem razredu pa je vrsta jugoslovanske armade odnesla prven-stvo s 363,45 točke.
Množična udeležba na telovadnih tekmah priča o razširjenosti te fiz-kulturne panoge med jugoslovanske mladino.
Turnir v Wimbiedonu
Na iumskem turnirju v Wmibledo-nu so se plasirali v četrt finale posameznikov Schroeder (ZDA), Sturgess (Južna Afrika), Drobny in Bromwich (Avstralija).
Drobny je premagal Bromwicha, Schoeder pa Sturgessa' tako da sta finalista posameznikov Cehoslovak Drobny in Schroeder iz ZDA.
Italijanski par Cucelli-Del Bello je izpadel, prav tako sta klonila Drobny-Falkenburg. v četrtfinale so se plasirali naslednji pari:
Gonzales-Parker (ZDA), Schroeder-Muloy (ZDA), Patty (ZDA) - Sturgess (Južna Afrika) in Brown - Sidwell (Avstralija).
• * •
V	tekmi za Davisov pokal bodo igrali za Jugoslavijo Mitič, Palada, Milojkovič in Branovič, za Italijo pa Cucelll, Del Bello Marcello, In Rolando te Canapela. Tekma bo v Rimu 10. julija.
„PER UN COMUNE DEMOCRATICO"
Poročajo, da bo nov občinski odbor sestavljen iz samih članov italijanskih nacionalist ičnih strank.
4*	A_______
I OBČiMSki l	-------<
I ODBOR- I
Viđali: Gospodje, saj sem se tudi jaz boril za «comune democratico« v okviru Italije...
JOGA
Draga Pepa!
Na pariški konferenci so krivičen sklep storili: Avstriji slovenske kraje v oblast so izročili.
Da bo kdaj Sovjetska zveza na ta sklep pristanek dala tega nisem niti v sanjah ž njih strani pričakovala.
Po nesrečnem kominformu, hi se je pojavil lani,
Jugoslaviji nešteti udarci bili so zadani.
Za vse žrtve v zadnji vojni to prečudna je zahvala, ki prijateljska država jo zaveznici je dala.
Težko takim je verjeti, ki obetajo svobodo, zraven Pa na tuje mline hočejo speljati vodo.
Da je trn v peti bila Jugoslavija zahodu vedela sem, zdaj pa isto se zgodilo je na vzhodu.
Neresnična klevetanja iz Moskve radio pošilja, vseh laži se poslužuje, le da bi prišel do cilja.
Nič ni čudno, če vsled tega, v Trstu je zdaj vse narobe, če poraženi fašizem spet si je nabrusil zobe.
General
na slovenski šoli
Hitro se je razširila vest, da je sam gospod general Ayre obiskal slovensko šolo v Devinu in prisostvoval akademiji. Q tem so se pogovarjali v neki družbi. Pa je nekdo, ki je slučajno ujel na ušesa nekaj o generalu, o obisku - in o slovenski šoli, pristavil tako pripombo: «Prav gotovo se je počutil kot misijonar med zamorčki». A nekdo mu jp dovrnil: «To že, samo, da jim general kraljestva niti na onem svetu ni obljubil».
Previdnost na mestu
Nekega/ na Vidalijevi listi izvoljenega kandidata, so videli te dni ob najlepšem vremenu hoditi z odprtim dežnikom v roki. Ljudje so ugibali za; to. Pa jim je nekdo pojasnil: «Veste», je dejal, «zelo veliko masla ima mož na glavi, pa sg boji, da bi se mu na vročem soncu ne stopilo».
PIŠE PEPI
Jugoslamja pač zvesta tistim ciljem je ostala, ki Osvobodilna fronta jih v početku je izdala;
danes je slabo vsled tega, a bodočnost že pokaže, kje iskrena so dejanja, kje se Pa nesramno laže.
Takrat marsikdo prijemal se za glavo bo in rekel:
«Rad priznam, da sem pošteno se ob kominformu opekel».
Da koroške naše kraje v skrbstvo so Avstrijcem dali, tega tamkajšnji Slovenci nikdar ne bodo priznali.
Tam, kjer teče bistra Žila, tam se naša kri pretaka, tamkaj ljudstvo na rešitev dolga leta težko čaka.
Mi do zdaj se uklonilo, m potujčiti se dalo, tudi zdaj bo težko borbo za pravično stvar vzdržalo.
D raka moja, kakor vidiš, nič veselo ni to pismo, saj doživljamo krivice, ki jih še sanjali nismo.
Je politika kot vreme: zdaj je sonce, zdaj dežuje, a na srečo po deževju ljubo sonce spet kraljuje.
Upajmo, da i Koroški po neurju zavestilo bo svobodno, zlato sonce, ki bo oblake razpršilo.
Te pozdravlja Tvoja Juca
!___________________________________________________________________________________________________________________[
Veze
Je Volk Rimljan zatulil iz daljave, pri nas zapel odmev: Viđali, ave!
Radio Trst II.
Vam vsem, ki od tujega funta živite povem, da prav nečloveško dišite.
Danes - jutri
Danes pljuje Sikami na vse, bo jutri dejal: Sika mi se.
Še ena o Rikoiu
Riko Malalan je bil določen za govornika na volivnem zborovanju. Čakal je za odrom, da se dvorana napolni. Zborovalci so prihajali bolj na redko, napovedana ura je odbila. Tedaj reče krajevni poverjenik;
«Riko, moramo začeti. Ura je pretekla in ljudje postajajo nestrpni».
«Počakajmo še. Saj je dvorana še na pol prazna».
«Nima smisla. Drugih ne bo. Kar začnimo».
Tedaj vzame Riko svoj govor iz žepa. Deset tipkanih listov. Pet listov oddèli in 'jih izroči poverjeniku:
«Na, drži! Spravi mi to!»
«Kaj naj to pomeni?»
«Jasno vendar; Pol dvorane, pol govora!»
Mala kronika
V Gropadi je šla neka deklica z vozičkom in konjičkom na travnik, da nažanje nekoliko trave. Med njenim delom se je konjiček pasel in oddaljil čez mejo. Deklica je stekla za njim, da ga zavrne. Qbmejni jugoslovanski vojak si je dal obrazložiti položaj in je nato oba izpustil, dekliča in konjiča. — Kronika tega ne pove, ampak najbrže je mladega vojaka bolj zanimal deklič nego konjič.
Obupno vsakdanja in dolgočasna je ta zgodba. Postane pa takoj obupno smešna, čim jj neki italijanski list (Lunedi od 27. t. m.) odredj vidno mesto med glavnimi vestmi, ji natovori debel naslov o preganjanju obmejnega prebivalstva in j. posveti nič manj nego 44 (štiridesetštiri) vrst. Ko je vendar prostor v važnem listu, kakršen je «Lunedì», tako obupno dragocen!
Olafševalna okolnost
Citali smo, da je zavezniški vojaški šofer te dni do smrti povozil nekega dečka v Trstu. Šoferju bo zelo verjetno prisojena mila kazen, ker bodo upoštevali olajševalno okolnost, da se je najprej zaletel — v zid.
LOV NA DIHURJA
Skandal pri tržaški policiji (nravstveni oddelek) hočejo zatušati. Sel podrejenemu: ulovi dihurja, da ne bo preveč smrdelo!

vw
III Ufjibf't lile*
Ves svet za norca imel je Agneletto: Enkrat bil bel, v potrebi tudi črn; Sedaj zelen, rumen, pa plav; kot bor’n Emigrant ni nikdar si obrusil peto.
Lahko se bilo mu je biti za korito,
Al' polnil ga mu kmet je, aVpa para Ki se tožila je zaradi d’nara:
On vsem računal je srdito!
Mešetar bil je Znan in b ilanc irai Edinost zase, vedno, samo, vneto,
Dokler ni v Kairu pridno paradiral.
In bilo bolje bi, da vlekel dreto Je vse doslej, da bi mu ne sufliral Arij, vesel oproda,- Allegretto.
NOVI RESIDENTI
Za volitve so priSli v Tret mnogi iz Italije z v ta namen izdanimi potrdili o stalnem bivališču in sedaj ne marajo zapustiti mesta
ZNAMENJA
na političnem nebu
PRVO ZNAMENJE: Dne 25. junija je izjavil rimski žup Re-becchini v rimskem mestnem svetu. «Trieste ha votato ITtalia» (Trst je volil Italijo). Takoj je planil na noge komunistični svetovalec Turchi in zavpil: «Tudi komunisti so za Italijo!» — (Baje je ta «turška» Ljava zelo navdušila Vidalija).
* * *
DRUGO ZNAMENJE: Dne 27. junija se je pri podjetju ILVA v Skednju po dolgem presledku prižgal zopet prvi plavž. Podjetje je poskrbelo, da se je ta dogodek primerno proslavil. Bil je to vsekakor simpatičen praznik dela, ki ga prisotnost škofa Santina, kateri je novi plavž blagoslovil, ter «tovariša» Radicha. kateri je nastopil med govorniki, nikakor nista mogla pokvariti.
Značilen dogodek pa se je odigral pri zakuski, ki je sledile ofi-cielnemu delu proslave. Škof Santin je stopil k Radichu in ga očetovsko potapljal po rami. Poudarjamo, da si tega škofovskega «ramotaplianja» nismo izmislili mi, temveč ga črpamo iz poročil drugih listov. Torej škof je Radicha potapljal po rami, ga pohvalil in mu izjavil, da se popolnoma strinja ž njim in niegovim govorom. Radich se je zahvalil s primerno ganljivostjo.
* P *
TRETJE ZNAMENJE: «Lavoratore» na dolgo in široko piše o «škandalu Rudi Uršič». To še ne h; bilo nič čudnega. Čudno pa je, da drugi listi, posebno «Giornale» in «Messaggero», pišejo ravno tako na dolgo in široko. Nismo si pa na jasnem, alj sekundira «Lavoratore» drugim listom, ali pa sekundirajo drugi listi «Lavorato-
ru». Na vsak način gre za složen in dobro ubran političen koncert, ki kaže popolno harmonijo v tem političnem «allegretto, ma non troppo».
* * *
ČETRTO ZNAMENJE: Viđali je bil odlikovan od rimske vlade in je postal «commendatore»: To poslednje znamenje se sicer še ni pojavilo na tržaškem političnem nebu. Toda astronomska zn*i nost je točna in lahko izračuna ▼ naprej prihod kake repatice in drugih znamenj na večernem nebu. Med njimi torej tudi veliM politični mrk, ko bo politična re^ patica Vida]; stopil v senco ritnH ske komendatorske zvezde.
Poštenje pa tako
(Demokristjanski poslanec rim: skega parlamenta Caronia je tel predlagati v neki razpravi tajno glasovanie. Tak predlog mora biti podpisan od najmanj '1 deset poslancev, in ker Caronia teh deset podpisov ni mogel dobiti, jih je enostavno ponaredit Seveda je bila ta sleparija takoj odkrita in Caronia se je izmazat po zaslugi demokristjanske večine. z ukorom).
De Gasperi: «Caronia, Caronid, ti boš naši stranki zapravil še tisto malo ugleda, ki ga ima.»
Caronia: «Kdo naj to razumel!
2e več kot tisoč let pridigajo cerkveni krogi, da «namen posve* čuje sredstva», in ko to poskušam, ie pa taka zamera!»
i/idahiev sklep
Baje je Viđali sklenil, da bd odslej dan in noč na rokah nosil rokavice. Za to sp jo odločil i* razloga, da bo tako dejansko lah-' ko delal za priključitev Trsta K Italiji — v rokavicah.