V Ljubljani, dne 1. junija 1933.
Cena posamezni številki Din 3*—
leto. XV.
»NAŠ GLAS" Izide vsakega prvega, In petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40"—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10‘—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
Uredništvo« Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
iTinruiifmgmtfMiiirmmiMi     n« im m imii lll|^llllll^l \m nii' um' ■ raaMiiimifiiMmii—iiiiMiiiiniinn iimbriiraiiiTirniriiTOJiiiiTnriiiiira^
Državni uradnik
V »Glasniku željezničkih činovnika«, ki izhaja v Zagrebu kot organ združenja enakega imena, je bil objavljen članek pod prednjim naslovom, katerega zaradi njegove splošne zanimivosti za državne uslužbence vseh strok objavljamo v prevodu:
»V poljedelskih državah — prav tako tudi pri nas — ne morejo nastati in tudi ne postoje gibanja družabnih razredov, ki bi s svojimi razlogi silila zakonodajalca, da jim posveti posebno pazljivost. Industrije ni v tolikšnem številu, da bi tovarniško delavstvo po svojih sindikatih moglo staviti širše zahteve, ker to delavstvo niti ni stoodstotni proletarijat brez hiše in zemljišča, ki bi bil edinole odvisen od službe v tovarni. Izvira še po velikem delu z vasi, kjer ima še hišico ali košček zemlje ali pa se, kadar zmanjka industrijskega zaslužka, vrača na delo v vas in postane spet pastir, poljski čuvaj itd.
Kmetje tvorijo ogromno večino, toda gospodarijo še vsak sam zase Prav tako kakor njihovi pradedi. Ni še zadosti zadrug in zadružnih denarcih zavodov, s katerimi bi organizira-ni kmetje stopili v sodobno življenje ^ot odločujoči činitelji. Kapitalisti (bankirji, uvozniki in izvozniki, vele-(fgovci in industrijci) se pečajo s svo-3imi dobičkanosnimi posli in kot ve-j i davkoplačevalci, od katerih ima država velike dohodke, morejo končno prodreti s svojimi zahtevami, čeprav gredo te morda tudi na račun drugih stanov. Tako se zdi, je tudi v sami »nekapitalistični« Sovjetski Rusiji. Domačega zasebnega in zadružnega kapitala ni toliko, da bi jim mogel postati nevaren. Oni dajejo in »žrtvujejo« drugim članom družbe tisti minimum, katerega še prenese njihova poslovna kalkulacija. Družabno gibanje premotrivajo zgolj z vidika svojih zasebnih interesov.
Manjši trgovci in obrtniki so raztreseni po vaseh in manjših mestih ter po predmestjih in s svojimi malenkostnimi interesi ne vplivajo posebno na razvoj in ureditev družbe.
Ostane torej državno uradništvo kot največje število tistih, ki so odvisni od svojega mesta in službene karijere — ker niso niti »glebae acrip-ti«, priklenjeni na grudo, ter ne žive od zemlje, niti nimajo denarnih rezerv razen svojih službenih prejemkov. Ker se pa za te državne službe zahtevajo tudi neke določene kvalifikacije inteligence, je velika večina razumništva v državni službi. Izven vrst državnega uradništva so inteligenti zastopani samo v nekaterih, številčno neznatnih stanovskih poklicih, kot so to zdravniki, odvetniki, inženjer ji in slični.
in družabni red.
Ker je torej pretežna večina inteligence in tudi ostalih uslužbencev zaposlena v državni upravi in v njenih podjetjih, odvisi v agrarni državi družabni in narodni razvoj in gibanja teh smeri od državnih uslužbencev, med tem ko v drugih velikih industrijskih državah baš zasebni, nedržavni uslužbenci odločilno vplivajo na razvoj družabne ureditve.
Na ta način je država že zaradi svojega napredka in blagostanja kot najvažnejših razlogov, primorana, da socialna in gmotna vprašanja uslužbencev uredi kolikor mogoče v najpo-voljnejšem smislu, ker so ti njeni uslužbenci poglavitni del aktivne drž. celote. Drugi razlog je ta, ker so uslužbenci države in javnih samouprav pri svojem delu navezani na interese delodajalca, t. j. države in na pravično družabno enakost.
Državno uslužbenstvo, ki izreka, izvršuje ali predlaga številne odločbe javnega značaja na vseh stopnjah državnih oblastev in državnih podjetij, kjer je država potrebna ah prizadeta kot oblastvo ali posrednica ali stranka, s tem svojim delovanjem dokazuje svoj značaj regulatorja državnega reda. Od rezultatov obsodbe, odločb.e ali intervencije je redno odvisna možnost življenja, obstoja in premoženja državljanov iz vseh družabnih skupin.
Napačno je mišljenje, da so izvršilni organi državne oblasti zgolj avtomati, ki preko zakonskih predpisov nimajo nič razmišljati. Ravno nasprotno: tudi najnižji upravni in izvršilni organ zastopa svoj osebni »jaz« pri izvrševanju službe. V vsaki službi so poleg črke zakona odločilne tudi življenjske okoliščine: stranke so po premoženju, družabno in intelektualno različne, razen tega je pa med uredniki in oblikovalci zakonskih predpisov in odločb malo genijalnih duhov, ki bi uporabljali tako absolutno nedvoumen slog, da se ne bi mogel predpis tolmačiti na več načinov. Toda tudi od vseh teh razlag in od vseh načinov izvrševanja službe je prav tako odvisen na vse zadnje razvoj državne in družabne ureditve.
Će še pripomnimo, da je v sodobni državi državni uslužbenec državljan s polnimi pravicami, na katerega po postoječih postavnih predpisih ni mogoč nikak pritisk — v čemer je znatna razlika napram stanju v minilem stoletju — potem je jasno, da je državni uslužbenec najvažnejši činitelj v zaščiti državnih interesov in hkrati v zaščiti tistih družabnih skupin in članov, katerim se po posredovanju države, toda brez nevarnosti za njen pravni red, to varstvo more nuditi.«
za učiteljstvo. Disciplinsko sodišče prve stopnje naj bo pri banski upravi in vrhovno v ministrstvu prosvete. Pred sodiščem naj bo omogočeno učiteljstvu, da se brani osebno in po svojem pravnem zastopniku.
Pravičnost zahteva, da se za učitelje, ki služijo na posebno težkih službenih mestih, določijo posebne nagrade. Po določenem številu let v takem kraju naj bi imeli ti učitelji prvenstvo pri podeljevanju boljših mest.
Poročenim učiteljicam naj se prizna pravica do stanarine, če nimajo naturalnega stanovanja.
Prošnje za napredovanje učiteljev v višje skupine in periodične poviške naj se smatrajo za nujne.
Učiteljem - bojevnikom naj se prizna pravica do napredovanja po grupah, ravno tako kot je to priznano zdravnikom - bojevnikom s finančnim zakonom za 1. 1933./34.
Ko sem spisal članek pod gornjim naslovom, ki ga je objavil Vaš cenj. list v svoji 9. številki, pač nisem mislil, da bo izzval v vrstah tovarišev na ljubljanskem magistratu razburjenje in proteste. In vendar se je to — kakor mi poročajo — zgodilo. Razburjenje je pa popolnoma neutemeljeno in neumestno, zakaj moj članek nima prav nobene osti proti plačam občinskih uslužbencev ljubljanskih. Kdor mu podtika drug namen, ta članka ali ni čital, ali ga ni čital v celoti, ali ga ni razumel, odnosno ga namenoma ni hotel razumeti. Članek se deli lahko na dva dela. V prvem ugotavljam in pokažem na par primerih, da je imel občin, svetnik dr. Pipenbacher prav, ko je trdil, da imajo naši tovariši na ljubljanskem magistratu v mnogih primerih višje službene prejemke kakor mi. V drugem sem pa izrečno poudaril, da jim tega ne smemo zavidati in da moramo biti veseli, ako more vsaj del javnih uslužbencev kolikor toliko stanu ’ primerno 'živeti. Zaključil sem svoj članek s pozivom, da moramo stremeti za tem, da se naši prejemki primerno zvišajo in da bi bilo to ne le v korist splošnosti, temveč tudi državni upravi sami, saj more le tisti državni nameščenec posvetiti vse svoje delovne moči državi, ki nima skrbi za obstanek. Moj članek so pravilno pojmili mnogoteri tovariši iz vrst državnih uslužbencev in tudi od nekaterih trgovcev sem prejel za svoja izvajanja polno priznanje. Da, celo nekateri pravični tovariši z magistrata šo se izrazili napram meni, da sem imel popolnoma prav, ko sem napisal predmetni članek.
Zelo se moram tedaj čuditi omenjenemu razburjenju, še bolj pa kavarniškim govoricam, ki so spravile moj članek v zvezo z mojim stremljenjem za izboljšanje moje eksistence. Naj si bo temu tako ali tako: moja vest je čista in če moram nositi za moja izvajanja posledice, jih bom nosil moško, četudi pri tem poginem (da se ne izrazim tako, kakor navaja gosp. dr. Pipenbacher v 18. št. »Pohoda«). Svoje mnenje sem vedno odkrito povedal in tudi možato zastopal, zato ponovno trdim, da je imel dr. Pipenbacher prav, ko je konstatiral, da so služebni prejemki večine magistratnih uslužbencev višji kakor naši — to je
Šolske oblasti naj bodo neodvisne od upravnih oblasti, ker je skušnja pokazala, da dosedanja odvisnost ne vpliva dobro na pravilen razvoj in napredek osnovnega šolstva.
Učiteljem, ki so dodeljeni šolskim nadzornikom in banskim prosvetnim oddelkom ter ministrstvu prosvete, naj se nakazuje stanarina kot njihovim tovarišem, ki so zaposleni na šolah.
Upokojijo naj se vsi učitelji in učiteljice, ki so dovršili 33 službenih let. Na njihova mesta naj se postavijo novi učiteljski kandidati, ki čakajo že po dve ali tudi več let na namestitev.
Večje število učiteljskih kandidatov čaka že delj časa na namestitev. Odobrijo naj se izredni krediti za namestitev vseh teh kandidatov. Prvenstveno naj se namestijo oni kandidati, ki so odslužili vojaščino, nato oni, ki imajo boljši uspeh in so potreb-nejši.«
tudi dokazal v cit. številki »Pohoda« — vzdržujem pa tudi svoje mnenje, da srečnejšega položaja našim tovarišem na magistratu ne smemo zavidati, temveč moramo stremeti za tem, da se zboljšajo naši prejemki. Nikakor ne smemo slediti onim, ki zahtevajo, da se zvišajo njihovi prejemki na isto višino, kakor jih prejemajo drugi tovariši, ako bi pa bilo to nedosegljivo, naj se znižajo prejemki teh srečnejših stanovskih tovarišev na njihove prejemke. Sicer naj mi bo pa dovoljeno ugotoviti, da bi gotovo ne bilo dr. Pipenbacherjevih izvajanj v občinskem svetu ljubljanskem in tudi ne mojih člankov, ako bi referent — kdo je to bil, ne vem — na diskusijskem večeru govoril resnico. Nikakor ni bilo potrebno, podati javnosti napačne podatke in trditve, temveč bi lahko event. višje prejemke prav pfl-merno utemeljil z mojimi gornjimi izvajanji, katerim bi lahko še dodal, da primerno plačano uradništvo vse laže vrši svoje dolžnosti, da ni izpostavljeno korupciji in eventualnim kaznivim dejanjem. To bi storil lahko tudi g. dr. Pipenbacher. Uverjen sem, da bi imela vso javnost na svoji strani.
Sedaj pa prihajam z novim predlogom, ki bo najbrž izzval proteste v vrstah vsega boljše plačanega uradništva, naj si bo že državno ali privatno. Plače bi se morale primerno regulirati, in sicer navzgor in navzdol. Ugotovi naj se eksistenčni minimum za samca in za oženjenca in to pri najskromnejšem življenju. Plače všeh uslužbencev bi se potem morale brezpogojno zvišati na ta znesek. Hkrati naj bi se fiksiral maksimum za plače vseh vrst nameščencev. Izredne razmere, v katerih živimo, zahtevajo tudi izredn/i ukrepe in tudi žrtve. Nižji uslužbenci so jih doprinesli že dovolj. Koliko gorja je rodilo vedno zmanjševanje plač, vedo povedati samo prizadeti! Ali je pri današnjih razmerah mogoče preživljati rodbino z 1000 do 1500 Din na mesec? In kako naj živi skromna dnevničarka s 700 Din na mesec, osobito ako nima staršev. In potem naj pride še bolezen z vsemi svojimi posledicami, predvsem z zadolžitvijo! Omejitev v izdatkih je dosegla vrhunec in je ni več mogoče potencirati. Obleke so ponošene, nikakor ne več »stanu primerne«, pre-
Težnje našega učiteljstva.
Glavni odbor Jugosl. učiteljskega združenja je predložil prosvetnemu ministru obsežno spomenico, ki vsebuje poglavitne želje in težnje te mogočne učiteljske organizacije. Najvažnejše odstavke, ki bodo zanimali tudi nslužbenstvo drugih strok, objavljamo: »V raznih kulturnih in drugih nstanovah izvršuje učiteljstvo vse administrativno in prosvetno delo. Preobremenjen s šolskim delom in z de-0m po vseh teh ustanovah zgubi uči-elj kaj kmalu svoje zdravje in mu je ® tem tudi onemogočeno pravilno vr-senje dela v šoli. Učiteljstvu naj se Prepusti, da deluje izven šole toliko, Kolikor mu je mogoče.
Vprašanje šolskih nadzornikov bo pravilno rešeno le tedaj, če bo nadzornike izbiral glavni prosvetni svet iz vrst učiteljev osnovnih šol. Nadzornikom naj se prizna stalnost in višja polož. grupa nego jo ima učiteljstvo.
Interesi šole in interesi kulturnega dela učiteljstva zahtevajo stalnost učitelja na službenem mestu. Za to so potrebne spremembe v zakonu. Dokler ne bodo te spremembe izvršene, naj se premešča učiteljstvo le med počitnicami.
Učiteljstvo zahteva, da se za prestopke sodi po predpisih uradniškega zakona in to v disciplinskih sodiščih
Josip Skalar., viš. rač. svetnik v pokoju:
Še enkrat: plače občinskih in državnih uslužbencev.
hrana je vedno slabša. Znan ljubljanski trgovec, ki ima med svojimi odjemalci do 300 nameščencev raznih vrst in ki vodi zanimivo statistiko o višini nakupov, mi je povedal, da je padel glasom te statistike konzum v zadnjem letu za več kakor eno tretjino. Številne rodbine kupujejo manj sladkorja in masti, kar sigurno ni v prid rodbinskim članom. Vedno čitamo in pridigujemo, da si moramo vzgojiti zdrav in odporen rod. Kako pa je to pri sedanjih razmerah mogoče! Treba bo pač energične roke, da se to nazadovanje stanu nameščencev že vendar enkrat ustavi in se prepreči še večje zlo.
*
Dodatek uredništva. Pod naslovom »Dr. Pipenbacher in mestno uslužbenstvo« je objavil »Sl. Narod« dne 13. maja članek, kjer nepodpisani avtor vehementno napada dr. Pipen-bacherja zaradi njegove kritike občinskega gospodarstva in prejemkov mestnih uslužbencev v Ljubljani. —• Iz članka objavimo nekaj odstavkov:
»Česar v dolgi povojni dobi ni načel nihče iz zastopstva tako zvanih pridobitnih krogov ali gospodarskih in političnih skupin, ki niso imele v svojem komunalnem programu ravno zastopanja koristi uradništva in usluž-benstva, to je bilo prihranjeno baš zastopniku uradniškega stanu, upokojenemu gimnazijskemu ravnatelju. V zgodovini strokovnega gibanja in borbe za stanovske koristi ni najti primera tako nesrečnega, da ne rečemo vprav škodoželjnega nastopa zastopnika istega razreda in stanu, kot je to slučaj gimn. ravnatelja g. dr. Pipenba-cherja. Ne moremo brzdati svojega upravičenega ogorčenja nad takim postopanjem in tudi nobeno trkanje na »socialna« prsa nas ne more prepričati, da ni govorila iz gosp. nepri-
Takse za pritožbe državnemu svetu. Na vprašanje, kakšno takso je plačati, kadar se vloži na državni svet pritožba zaradi tega, ker upravno oblastvo ni v roku treh mesecev, odkar je prejelo razsodbo od državnega sveta (ali upravnega sodišča), ni izdalo novega upravnega odloka — je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal naslednje pojasnilo: Namen takih vlog je ta, da bi zaradi istih drž. svčt izdal odlok, ki naj popolnoma zamenja upravno odločbo. Taka vloga (pritožba) ni pravno sredstvo proti nekemu odloku upravnega oblastva, niti ni državni svet z ozirom na to vlogo pozvan, da odloča, kakor o pritožbah proti razsodbam upravnih sodišč, temveč je ta vloga navadna predstavka, s katerimi se državni svet opozarja, da upravno oblastvo v smislu njegove razsodbe ni izdalo novega upravnega odloka v določenem roku. Zato se za tako vlogo (pritožbo) in odločbo, izdano z ozirom na njo, ne more zahtevati taksa iz tar. post. 52 taks. tarife, temveč samo taksa iz tar. post. 1 in 5 taksne tarife (torej koleka za 5 in 20 Din; op. ur.), ker se s to
Jules Lemaitre:
Prijateljstvo.
(Na robu Eneide.)
Niti Ahila in Patrokla, niti Oresta_ in Pilada ni družilo tabo močno in tako nežno prijateljstvo, kakršno je vezalo najlepša dva Enejeva tovariša, Nisa in Euriala. »Drug drugega sta ljubila kar edinstveno,« pravi pesnik Virgil, »in bila sta ne-razdruž-Ijiva vselej, celo v bitki.«
Euriales je bil mlajši. Njegova mati Ida ga je bila izročila Nisu v varstvo. In tako je bilo v Eurialovem prijateljstvu malce spoštovanja in hvaležnosti, Nisus pa je primešal prijateljstvu nekaj očetovstva: oba sta bila enako požrtvovalna, oba sta enako čutila potrebo živeti za prijatelja in oba sta se enako malo brigala za ženske. Z ujetnicami sta bila ljubezniva, toda posvečala sta jim komaj nekaj trenotkov.
Stari Ahates, ki je bil učil prijatelja v uporabi orožja, jima je pogostoma ponavljal:
»Nevredno je moža, če se kar ves preda ljubezni do ujetnice ali tudi do ženske svobodnega stanu. Ženska ni ustvarjena za nič drugega, kot da tke platno, da pripravlja jedila in da sem ter tje ob urah počitka
jatelja le ona grda lastnost, ki ji pravimo zavist, ona nečedna lastnost, ki nas Slovence in to tudi najbolj nacionalno orientirane, dela tako majhne in nizkotne. G. dr. Pipenbacher mora uvideti, da s svojo socialno politiko in povsem svojim tolmačenjem reševanja gospodarske krize ne more storiti nikake usluge ne trgovcem, ne obrtnikom, še manj pa svojim kolegom drž. uradnikom in uslužbencem, ki so po teh čudnih izjavah vplivnega kolega potisnjeni v mučen položaj potrpežljivosti narodnih žrtev in reševalcev gospodarske krize. Bog očuvaj državno uslužbenstvo takih apostolov in prorokov.«
Dodamo še odlomek iz pojasnila dr. Pipenbacher ja, katero je objavil »Slovenec« dne 20. maja o plačah ljubljanskih občinskih uslužbencev:
»Vse moje trditve glede njihovih plač slone na točnih številčnih podatkih, kakor jih je prinesel »Slovenec« in »Pohod«. Ne morejo jih omajati ali modificirati druge navedbe ali falsifikati. Tako n. pr. si nekdo dovoli trditi, da so začetni prejemki mestnih poduradnikov itd. celo manjši kakor drž.'-zvaničnikov. Resnica je pa ta: začetek 19.800 Din in 12.480 Din; dif. 7320 Din ali 63%. Konec: 38.280 Din in 19.200 Din, dif. 19.080 ali 99%. Slu-žitelji III. kat., t. j. II. kat. drž. služ., začetek: 13.200 in 9840 Din, dif. 3360 ali 34%; konec: 23.700 Din in 12.120 Din, dif. 11.580 ali 95%. Služitelji H. kat., t. j. drž. usl. I. kat., začetek: 14.400 Din in 12.120 Din, dif. 2280 ali 18%. Konec: 30.000 Din in 14.280; dif. 15.720 ali 110%. Toda »izenačenje naj se vrši navzgor«. Genijalna misel! — Uradnik z letno plačo 88.200 Din bi v času bede in pomanjkanja ne smel imeti še 24.000 doklade, ki jo ministrska naredba izrečno prepoveduje. Take in slične slučaje ljudstvo obsoja z znanim krepkim izrazom.«
vlogo (pritožbo) ne zahteva razčiščeni e spornega prava, temveč samo odločba na podlagi razsodbe, za katero je bila taksa ob svojem času že plačana.
Zmanjševanje rodbinske pokojnine. V 2. odst. § 139. u. z. je predpisano, da se, kadar je več uživalcev rodbinske pokojnine in enemu izmed njih pravica do rodbinske pokojnine prestane, preostalim pokojnina zmanjša po stopnjah, določenih v prednjem odstavku tega paragrafa. Ker uradniški zakon nikjer ne predpisuje, kako naj se izvrši to znižanje, zato se pri izvrševanju te določbe ne postopa enako, kar mnogokrat izziva spore, ki škodujejo upravi in uživalcem rodbinske pokojnine. Da se taki pojavi onemo-
Zahvala.
Podpisana Kurnik Terezija, vdova, Sv. Lenart, se zahvaljujem Nabavljalni zadrugi drž. uslužbencev v Mariboru, ki mi je takoj ob prijavi smrtnega slučaja v moji rodbini izplačala posmrtnino v znesku Din 3.552'—.
Kurnik Terezija
razveseljuje vojščake. Toda kdor ljubi žensko bolj kot se spodobi, temu bo v njegovo sramoto ženska postala gospodar. Zmeden bo v posvetu in v dejanju zaradi spominov na njeno ljubkovanje. Nosil bo bolezen v sebi, ki mu bo zameglila razum in mu zlomila med pohodom ali v bitki kolena. Kmalu bo ženska usta in oči cenil više od vsega, kar daje čast v življenju. Nasprotno pa ni nič častnejšega, niti koristnejšega od prijateljstva, ki druži dva moška. Zaupati si moreta svoje skrivnosti in se jima ni treba bati, da bosta izdana; pogovarjati se moreta dolgo časa, ker se razumeta; in tako se moreta okoristiti drug z mislimi drugega. Končno si moreta vzajemno pomagati v nevarnosti. Tisti, ki ljubi žensko, izgubi svojo moč, kdor ima prijatelja, si jo podvoji. Stari ljudje so se malo menili za ženske, ker so jih cenili, kolikor so vredne. Vidim, joj! da so se te šege že močno spremenile in da premnogi moški občutijo za ženske brezumna čustva. Spomnita se, da je ženska pogubila Trojo. Spomnita se, da je bilo dano kralju Eneju, da je mogel ustanoviti mesto, ki bo trajalo vekomaj, zato, ker je zmagal ženske zvijačnosti. Ne zaupajta ženski, o mladeniča!«
Euriales in Nisus sta poslušala te nauke in jih zvesto ohranila v srcih. —
gočijo in se prizadetim uživalcem rodbinske pokojnine omogoči prejemanje pokojnin brez nepotrebne prekinitve zaradi razpravljanja o tem, kdo naj in na kakšen način naj odloča o zmanjšanju pokojnine, je na podlagi §§ 1 in 8 zakona o organizaciji finančne uprave od 7. 12. 1929 in § 139 u. z. finančni minister predpisal z odločbo štev. 14.280/1 od 30. marca 1933 naslednji postopek: kadar se mora postopati po določbi 2. odst. § 139 u. z., bo izdala odločbo o znižanju pokojnine po stop-
Posnemajte! Nabavljalna zadruga v Kranju je nakazala, kot običajno, tiskovnemu skladu našega lista podporo v znesku 500 Din, O tem nas je upravni odbor obvestil z dopisom iz katerega posnemamo: »Upamo, da bodo vse uradniške zadruge posnemale naš sklep. Za posamezno zadrugo taki prispevki ne tvorijo velike obremenitve, a od vseh strani zbrani prilogi bi pomenili lepo vsoto, s katero bi se mogel »Naš Glas« lepo razviti in zastopati stanovske koristi s še večjo vnemo in s še večjim uspehom. Želimo Vam najboljšega uspeha itd.« — Objavljamo ta dopis naši javnosti v vednost, da bo mogla pravilno oceniti pravo dejansko zadrugarsko požrtvovalnost vzgledne Nabavljalne zadruge v Kranju. Posnemajte!
Nižji poštni uslužbenci za skupno organizacijo. Iz glasila Združenja p. t. t. uslužbencev, beograjskega lista »Ju-goslov. pošta, telegraf i telefon«, posnemamo, da so zvaničniki in služitelji, včlanjeni v navedenem združenju, sklenili na občnem zboru savske sekcije v Zagrebu resolucijo, s katero izjavljajo, da ne soglašajo z akcijo za odstranitev zvaničnikov in služiteljev iz imenovanega skupnega združenja. Apelirajo na svoje tovariše, naj vztrajajo pri isti organizaciji oz. naj pristopijo, če še niso člani. Slično resolucijo je sprejelo 400 zvaničnikov in služiteljev iz Beograda na ustanovnem obč. .zboru beograjske sekcije Združenja p. t. t. uslužbencev.
Poučni izlet v Južno Srbijo. Sredi maja je odpotovalo iz Ljubljane približno 70 železniških uradnikov, članov Združenja železniških uradnikov, na desetdnevno poučno ekskurzijo v Skoplje, Bitolj, Ohrid in nazaj preko Kosova in Kragujevca. Izlet je priredil ljubljanski oblastni odbor Združenja železniških uradnikov in omogočil s tem članom, da si ogledajo vse znamenitosti Južne Srbije.
Zanimivo delo. Služitelj pošte Zagreb II, Vinko Lenac, je izdelal iz uporabljenih poštnih znamk sliko kraljevske družine. Slika, ki je velika z okvirom 184X145 cm, je izdelana na 6 mm debeli vezani leseni plošči in je težka 55 kg, predstavlja pa Nj. Vel. kralja, kraljico in prestolonaslednika Petra. Za sliko je marljivi avtor porabil skoro 100.000 že žigosanih poštnih znamk. Izdelana je tako natančno, da se more komaj iz neposredne bližine ugotoviti, da je sestavljena iz
V tistem času se je pojavila v sovražnikovem taboru amaconka Kamila, katero je pripeljal njen oče Metabus.
Kamila je bila še čisto majčkena, ko jo je kralj Metabus, katerega so zaradi njegovega trinoštva prepodili iz mesta Pri-verne, odnesel s seboj na beg. Bežal je proti goram, ki so zapirale obzorje, in si pritiskal pod plaščem otroka k prsim. Zasledovalci, katere so poslali za njim, so se razkropili po planjavi in njihove puščice so mu sikale okoli glave. Pribežal je do reke Amasena, ki je tekla v prepolni strugi, narasla zaradi nalivov. Pripravil se je, da preplava reko, toda zbal se je za svoje dragoceno breme.
Tedaj ga je obšla dobra misel. Imel je s seboj dolgo sulico, težko in grčavo, ki je imela ost kaljeno v ognju. Trdno je privezal otroka na sredo sulice z jermeni in zavihtel kopje z besedami:
»O Latonina hčerka, deviška lovka, posvečam ti svojo hčerko. Tebe prosi milosti in pomoči. Prvikrat drži v svojih rokah orožje, ki ga nosiš ti. Reši in sprejmi za služabnico otroka, katerega zaupam negotovosti ozračja...«
Izgovoril je in zamahnivši je s krepko roko zagnal kopje in na sulici, ki je žviž-gaje rezala zrak, je Kamila prekoračila ši-
njah iz 1. odst. navedenega paragrafa, v prvi instanci pristojna fin. direkcija, t. j. tista, ki izplačuje dotično pokojnino. V materijalnem pogledu mora biti odločba skladna s 1. odst. § 139 u. z., v formalnem pogledu se mora pa skladati z določbami §§ 106—110 zakona o splošnem upravnem postopku. Odločba se izda prizadetim pismeno brez takse. Ob pritožbi se postopa po predpisu § 120 zak. o sploš. uprav, postopku. Izdajanje teh odločb se mora vršiti kar naj nuj ne j e.
delcev znamk. Na kongresu Združenja p. t. t. zvaničnikov in služiteljev so zborovalci sklenili, da organizacija to sliko kupi od avtorja za 30.000 Din in jo nato pokloni kralju. V ta namen bodo vsi člani organizacije pet mesecev plačevali po 10 Din, da se slika kupi.
»Poštar«. Po pravilniku Združenja p. t. t. zvaničnikov in služiteljev kraljevine Jugoslavije, ki je bil sprejet na občnem zboru dne 23. aprila t. L, je postal list »Poštar« društveno glasilo, čigar obvezni naročnik mora biti vsak član navedene organizacije.
Tlspeh slovenskih arhitektov. Železničarska stanovanjska zadruga v Sarajevu je razpisala natečaj za idejne skice stanovanjske naselbine »Crni vrh«, katero namerava sezidati za svoje člane. Meseca aprila je ocenjevalni odbor pregledal vložene osnutke. Od vseh 45 poslanih del ni nobeno izpolnjevalo pogoje natečaja, tako da je ocenjevalni odbor odločil, da se prva nagrada sploh ne podeli nobenemu konkurentu. Zato sta se razdelili poleg druge nagrade še dve III. nagradi. Prvo obeh III nagrad v znesku 8000 dinarjev je prejel projekt, katerega sta vposlala arh. Danilo Kocijan iz Sv. Jurija pod Kumom in arh Franc Novak iz Murske Sobote.
Uradne ure na sodiščih. Za dobo od 1. junija do 31. avgusta so uradne ure pri okrožnem in sreskem sodišču v Ljubljani ob delavnikih od 7.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11.	'
Tudi socijalna politika! Uprava ljubljanske cestne železnice je te dni zvišala vozne cene (povišala je ceno vozovnicam za prestop in vnovič uvedla nočni pribitek), hkrati pa znižala plače uslužbencem. Te ukrepe utemeljuje z današnjo — krizo. Te pa menda potniki in družbeni uslužbenci ne občutijo. Vprašanje je seveda, če bodo ti ukrepi mogli cestni železnici koristiti. Zanimivo pa je, da smatrajo narodno gospodarski strokovnjaki javna prometna sredstva, kot so n. pr. cestne železnice, za obče koristne naprave, ki ne smejo delovati zgolj s pridobitnim namenom. Večino delnic cestne železnice ima ljubljanska občina.
Prav je povedal! Pretekli petek (12. maja) so se sestali ugledni ljubljanski trgovci na razgovor o naši domači gospodarski krizi. V razgovor je posegel tudi ugledni ljubljanski trgo-
roki in deroči hudournik. Nato je skočil Metabus v reko in našel na onem bregu dete zdravo in rešeno na kopju, ki se je zapičilo v zemljo. Še tresočo je sulico izdrl iz tal...
Živel je s hčerko v samoti gora in gozdov. Vzredil jo je s kobiljim mlekom in ko je znala tekati, ji je dal v roke lok in puščice in jo odel preko nežnih ramen s tigrovim krznom.
Ko so se Trojanci izkrcali v Italiji, je štela Kamila petnajst let. Bila je čudovito lepa in vešča v ravnanju z orožjem. A njene oči so bile čiste, sveže in globoke, kakor nepremični vrelec v globini pragozda.
Ker je sovražil tujce in se je naveličal brezdelja, se je Metabus ponudil v službo kralju Turnu in se s Kamilo pridružil vojski Rutulov.
Že v prvi bitki je amaconka Kamila s strelicami ubila veliko število trojanskih vojščakov. Nato je potegnila meč, da bi se borila od blizu. V metežu se je znašla tesno poleg Euriala, ki je bil na konju.
Spopad je bil silovit. Z naglimi zamahi sta se naskočila z mečema, ki sta se ujela-med tem ko sta se konja, bok ob boku, s šumnim cepetanjem vrtela drug okoli drugega.
Uradniško pravo v praksi.
Vestnik.
'vec g. Stanko Florjančič, ki je rekel — po »Slovencu« — med drugim tudi tole: »Nehati mora grda navada, da vsakogar, ki tudi z najboljšim namenom kritizira razne nedostatke, proglase, za hujskača, punktaša, defetista, veleizdajalca in podobno. Resna kritika je absolutno potrebna, če hočemo priti iz sedanjih razmer ven. Samo oni, ki dobro zaslužijo, lahko govore, da je treba potrpeti. Dober državljan in nacionalist je oni, ki skrbi, da ima narod svoj kruh.« — (»Kmetski list«.)
Najpraktičnejši pouk o razvoju stanja našega gospodarstva nudi vsem slojem XIII. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija. Istočasno pa vzbuja tudi nacionalno zavest, saj je velesejem edini forum, kjer je praktično
prikazana delavnost, zmožnost in organizacijski talent Slovenca. Nikomur naj ne bo žal 10 Din za vstop na sejmišče, saj je ta vstopnina v primeri s tem, kar velesejem nudi poučnega in zanimivega, malenkostna.
Kdor ima svoje dete rad, mu daje samo: Kathreiner Kneippovo sladno kavo s pravim »Franckovim« dodatkom. Od zdravnikov najbolj priporočano!
Radio razstava na XIII. Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija bo letos izvanredno bogata. Zastopane bodo znamke Ingelen, ERz, Siemens, Philips, Telefunken, Tungsram, od navadnih detektorjev do najfinejših aparatov. Razstavljene bodo tudi vse po-trebšične za radioamaterje.
Iz organizacij.
Zborovanje železniških uradnikov. Dne 14. maja se je vršil v Ljubljani XII. redni občni zbor Združenja železniških uradnikov, ki ima svojo centralo v Zagrebu. Udeležba je bila zelo velika in se je zborovanja udeležilo zlasti mnogo članov iz zagrebške sekcije. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je bilo minilo poslovno leto zelo uspešno. Organizacija je dosegla svoj poglavitni smoter, namreč odobritev društvenih pravil skladno z določbami novega zakona o državnem prometnem osebju. Poročilo je obravnavalo tudi delo obeh oblastnih odborov in posvetilo več pripomb društvenemu glasilu »Glasniku željezničkih činovnika«. Po zadnji statistiki šteje organizacija približno 800 članov - železniških uradnikov. Po daljši razpravi so bila sprejeta spremenjena društvena pravila in sicer soglasno. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Josip Obad in vrsta odbornikov. K sklepu so bili sprejeti še predlogi za osrednje društveno zborovanje in sicer v glavnem stanovskega in službenega značaja. Tudi glede na proslavo 25 letnice obstoja organizacije, ki se bo vršila prihodnje leto v Zagrebu, so bili storjeni primerni sklepi.
Prvi kongres p. t. t. nižjih uslužben-Cev. Dne 23. aprila se je vršil v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani prvi kongres Združenja p. t. t. zvaničnikov in slu-ziteljev kraljevine Jugoslavije. Udeležba je ona prav povoljna in so se zbrali nižji p. t- t. uslužbenci iz vse države, razen iz vardarske, primorske in drinske poštne direkcije. Kongres je otvoril bivši predsednik Osrednjega društva nižjih p. t. t. uslužbencev g. Penko. Pozdravil je udeležence in zastopnika prometnega ministra, direktorja pošte in telegrafa g. dr. Tavzesa. Ta je ždel novemu društvu uspeh in da bi vzgajalo nove člane v dobre državljane.
Govorili so na zborovanjih delegati iz Beograda, Zagreba, Novega Sada, Vinkovcev in iz Ljubljane ter Maribora. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni v odbor sami slu-žitelji in zvaničniki iz Beograda, kamor se je hkrati preselila tudi centrala organizacije. Za predsednika je bil izvoljen g. Stanko Vujasinovič. Na to je bil soglasno izvoljen za dosmrtnega častnega predsednika novega Združenja g. Josip Penko, zaslužni organizator nižjih poštnih uslužbencev v Sloveniji. Pravilnik je bil nato soglasno sprejet, prav tako tudi obširna resolucija. — Resolucija zahteva med drugim tudi nedeljski počitek za pismonoše, omogočenje zadostne strokovne izobrazbe nižjih uslužbencev, spopolnitev staleža zvaničnikov in služiteljev z nastavitvijo novih uslužbencev. Ob upokojitvi naj se upokojencem takoj prizna in izplača pokojnina. Vsemu osebju je treba omogočiti izrabo dopustov. Potrebna je pa tudi prevedba služiteljev r zvaničnike in zvaničnikov v uradnike. Dnev-ničarska služba naj se upošteva za napredovanje. Tudi naj se ime Združenja p. 1.1. uslužbencev, ki ima sicer še zdaj za člane višje in nižje poštne uslužbence, spremeni v »Uradniško združenje.« — Prihodnji kongres organizacije se bo vršil meseca marca 1934 v Beogradu. Na zborovanju je sodelovala mariborska poštna godba in pa pevski zbor.
Zahvala.
Podpisani Baumgartner Tobija, pol, ohol. nadzornik v p, se zahvaljujem Nabavljalni zadrugi drž. uslužbencev v Mariboru, ki mi je takoj ob prijavi smrtnega slučaja v moji rodbini izplačala posmrtnino v znesku Din 3 403' —.
Baumgartner Tobija
Zborovanje zemljiškoknjižnih uradnikov.
Ljubljanska sekcija Združenja zemljiškoknjižnih uradnikov kraljevine Jugoslavije je imela dne 14. maja redno letno skupščino v justični palači v Ljubljani.
Navzočih je bilo osebno 54; s pooblastili zastopanih pa 23 članov. Nepričakovano velika udeležba na skupščini je pokazala, da je zavel v organizaciji in med članstvom nov duh. Po pozdravu na vse navzoče in ugotovitvi sklepčnosti je predsednik Joško Ziherl otvoril skupščino in poudarjal, da število članov, ki se je od lanske skupščine dalje podvojilo, dokazuje, da stanovska zavest kljub težkim neprilikam v današnjih resnih časih ni izumrla, pač pa nasprotno. Zanimanje za organizacijo po-
Toda kar naenkrat je Eurialu omahnila roka, kakor da se je mladi junak odpovedal obrambi.
To pa zato, ker je bil zagledal oči bojevnice Kamile.
Devica je dvignila meč in bilo bi po Eurialu, če ne bi bil Nisus priskočil prijatelju na pomoč. Z naglim zamahom je od-yrnil meč in ga z naslednjim udarcem preklal na dvoje. Zdaj mu je bila torej ama-eonka izročena na milost in nemilost.
Toda obstal je in kar naenkrat okrenil konja.
To pa zato, ker je zagledal oči device, njena čista usta, ki so bila celo v srdu podobna cvetu, in plave kosme las, ki so ji uhajali izpod lahne čelade.
Zvečer po bitki prvikrat nista začutila isus in Euriales potrebe, da bi bila sku-hM- Pozabila sta si pripovedovati dnevne ise, kakor sta to delala ponavadi. Ločila a se, da skoro nista spregovorila bese-'ce, Eurjaies je hlinil hudo utrujenost in asla sta vsak v svoj šator.
tr' i	dan (vojski sta bili dogovorili
mncvno premirje) je Euriales ob .zori od-
iz taborišča in se povzpel po skriti stezi
staja vedno večje in število članstva se vedno veča. Poudarjal je dalje, da so bili na današnjo skupščino vabljeni z okrožnico tudi vsi nevčlanjeni tovariši in obžaloval, da se vabilu ni odzval od teh niti eden. Kljub temu pa je bil prepričan, da bodo vstopili v sekcijo tudi še ti tovariši, ko bodo spoznali, da je društveno delo ne1 sebično, namenjeno v prid vsem tovarišem brez izjeme, toraj tudi onim, ki danes še niso člani. Namen sekcije pa je poleg tega, da brani interese svojega članstva tudi še ta, da goji med svojim članstvom čut skupnosti, da čuva njihov stanovski ugled in pospešuje medsebojno spoznavanje z raznimi prireditvami, sestanki itd.
skozi goščavo na vzvišino, odkoder je bilo videti rutulsko taborišče, oddaljeno dva streljaja.
Ob vznožju hriba je tekla rečica. Euriales je zagledal Kamilo, ki je peljala svojega konja napajat k reki. Oblečena je bila samo v žvepleno rumeno tuniko, ki je bila prepasana okoli oblih bokov z jermenom, meča so ji pa tičala v lahnih golenicah iz kozje kože. Razpeti lasje so se ji usipali ob bokih. In v poševnih žarkih vzhajajočega sonca in skozi mehurčke razpršene vode, ki so padali na tla kot biserni dež, se je s svojimi zlatimi lasmi in rumeno tuniko zdela podobna mali poluboginji, ki se je nadnaravno prikazala.
Ko se je Kamila vrnila v rutulsko taborišče, se je Euriales vrnil s hriba. Na temačni stezi je spoznal Nisa, ki je šel navkreber. Prijatelja sta se spogledala, rekla si pa nista nič, ker sta jasno videla drug v drugega očeh misel, katero sta hotela oba zamolčati.
Oba naslednja dneva se nista videla.
Vendar je med tem Nisus premišljal:
»Naju oba, brata Euriala in mene, je obsedla ta ženska. Dokler bo tod, bova pred njo v bitki strahopetna. Če jo pa
Predsednik je poročal dalje izčrpno o socijalnem, gmotnem in stanovskem položaju zemljiškoknjižnih uradnikov. Omenjal je tudi, da je bila organizacija v minilem letu močno interesirana na ureditvi stanovanjskih najemnin in je pokrenila skupno akcijo z ostalimi organizacijami in Društvom stanovanjskih najemnikov za pravično ureditev stanovanjskih najemnin, ki globoko posegajo v življensko vprašanje vseh državnih in privatnih uslužbencev.
Z zahvalo članom upravnega odbora in vsem tovarišem za njihovo sodelovanje je zaključil predsednik svoje poročilo in želel bodoči upravi, da uspešno nadaljuje pričeto delo za interese zemljiškoknjižnega uradni-štva.
Tajnica Lojzka Beštrova je poročala, da šteje sekcija 125 rednih članov. Odboro-vih sej je bilo 10. Dopisov je došlo 106, odgovorov pa je bilo odposlanih 69 poleg 472 kosov okrožnic. Iz tajniškega poročila posnemamo, da se je sekcija udeležila po svojem predsedniku poklonitvene deputacije pri Nj. Vel. kralju v Beogradu dne 3. marca t. 1. Poročilo omenja vse važnejše predstavke in akcije, ki jih je sekcija pokrenila za dobrobit svojega članstva in apeluje na vse navzoče, naj skušajo pridobiti v sekcijo še one tovariše, ki danes še kolebajo in v svoji brezbrižnosti ne uvidevajo velikega pomena močne organizacije. Mesečni prispevki ne smejo in ne morejo biti povod abstinenci, saj celo delavske organizacije zahtevajo od svojih članov višje prispevke. V sekciji ne sme manjkati nihče in ko dosežemo to, bodo naše zahteve na merodajnih mestih tembolj upoštevane.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal Janko Gostič, pa je razvidno, da je imela sekcija Din 12.96373 dohodkov in Din 6.464‘25 izdatkov, toraj čistega prebitka Din 6.499‘48. Upravnemu odboru je bila na predlog nadzornega odbora izrečena soglasno in z odobravanjem razrešnica. Soglasno je bil odobren tudi proračun, ki izkazuje Din 7.250’— dohodkov in prav toliko izdatkov. Mesečna članarina znaša kakor doslej Din 7’—, pristopnina pa Din 10'—.
V upravni odbor so bili izvoljeni soglasno sledeči člani: Ziherl Joško, Kuštrin Franjo, Bešter Lojzka, Gostič Janko, Podboj Fran, Seiko Janko, Weber Minka, Turk Pavla, Tavzes Mijo, Turk Josip, Istenič Albin, Jalovec Maks, Vrtačnik Slava.
Kot odborniki-poverjeniki oziroma njih namestniki na sedežih zbornih sodišč in sicer: Maribor: Karba Jurij, Kleber Pavel; Celje: Mikuletič Bernard, Zapužek Alojzij; Novo mesto: Majnik Ivan, Barbič Ivan.
Sklenjena je bila nadalje soglasno tudi predstavka, s katero se naproša ministrstvo za pravdo, naj se v interesu službe zasedajo vsa mesta pisarniških in zemljiškoknjižnih uradnikov po razpisu v »Službenih Novi-nah« in v službenih listih posameznih banovin in to na predlog pristojnih apelacijskih sodišč.
Dalje je skupščina sklenila povabiti potem, ko bo razjasnjeno vprašanje vračunavanja službene dobe v pokojnino in za položajni dodatek, vse tovariše, ki dosežejo najvišje po zakonu za zemljiškoknjižne uradnike dosegljive skupine in imajo polna službena leta, naj vlože prošnje za upokojitev in s tem omogočijo napredovanje svojim mlajšim tovarišem.
Upravni odbor je skupščina pooblastila, da po svoji uvidevnosti določi kraj zborovanja za prihodnje leto.
Ob 13. uri je zaključil predsednik lepo uspelo skupščino in se zahvalil zborovalcem za njihovo vztrajanje in smotreno raprav-Ijanje o vseh točkah dnevnega reda.
Po skupščini se je vršilo skupno kosilo in nato so si zunanji udeleženci letne skupščine ogledali Grad in za tujski promet vabljivo atrakcijo — nebotičnik.
Le prehitro je mineval čas lepega zborovanja, ki je poteklo v najlepši harmoniji.
ujameva, bo še slabše. Morda bi z velikim naporom poguma zmogel, da se žrtvujem zanj, ker je slabotnejši in mlajši, in mu odstopim njo, čije oči so nama vlile strupa v kri. Toda tedaj bi bil on zgubljen. In potem naj se zgodi kar hoče, najinega prijateljstva bi bilo konec. Treba je torej, da ubijem to žensko, če hočem ostati Eurialu prijatelj, do čegar mi je več nego do katerekoli reči na svetu. Toda ubiti jo moram zvijačno v mraku in ne da bi videl njen obraz. Zakaj če ga zagledam, ne bom imel več poguma zamahniti.«
Euriales je pa premišljal zase:
»Če postane ta ženska najina ujetnica (ker so nam bogovi obljubili zmago nad Rutuli), ali bo ljubila mene in tedaj bo Nisus nesrečen, ali bo pa ljubila Nisa in tedaj ga bom sovražil. To bi pa bilo pre-strašno, zakaj v vsem sem Nisov dolžnik. Ljubil me je in skrbel zame, kakor bi bila to storila mati; z vzgledom me je naredil za moža; kar imam kreposti, jih imam od njega in že mnogokrat mi je rešil življenje v bojnem metežu. Treba je torej da Kamila izgine. Toda ne bi je mogel napasti iz obraza v obraz, zakaj če bi se zazrl v njene oči, bi mi pal meč iz rok in zoper voljo bi se ji vdal.« —
TOVARN s, iE _ 9
BBBHHh NAROČNINO •
Po svetu.
Konec znižanju uradniških plač na Češkoslovaškem. Zastopniki strokovnih organizacij državnih uslužbencev, pripadniki vseh strank vladne večine, so nedavno obiskali ministrskega presednika, da se pouče, koliko je resnice na vesteh o bližnjem znižanju uradniških plač. Ministrski predsednik Jan Malypetr je odposlancem zagotovil, da vlada ne namerava izvesti nobenega ukrepa, ki naj bi poslabšal gospodarski ali pravni položaj češkoslovaškega državnega uslužbenstva. Tudi znižanje staleža ni nameravano, pač pa proučuje vlada primerno poenostavitev upravnega postopka in reorganizacijo celotne državne uprave. Ker v zadnjih letih na Češkoslovaškem ni bilo napredovanj v državni službi, so zastopniki vprašali ministrskega predsednika, kaj namerava vlada storiti v tem pogledu, nakar so sprejeli zagotovilo, da bo v kratkem upokojeno večje število starejših, že do-služenih uslužbencev, s čimer bo mogoče izvršiti napredovanja.
Francosko uradništvo proti znižanju plač. Ko so se konec febraurja razširile vesti, da namerava francoska vlada znižati plače državnemu uslužbenstvu, je »Zvezni kartel javnih nameščencev« odredil protestno stavko. Najbolj se je opazil uspeh tega sklepa v Parizu, kjer so se udeležili protestne akcije polnoštevilno zlasti uslužbenci cestne železnice, avtobusov in poštno-telegrafsko osobje. Tudi na pariških osnovnih in srednjih šolah so enako kakor na poštnih in vseh ostalih uradih, — Izvzemši policijo — prekinili za kratek čas pouk, s čemer so opozorili občinstvo na namen vlade, da se prejemki državnega uslužbenstva znižajo. Ta protestna akcija je imela uspeh, ker je bila razprava o znižanju plač in pokojnin v parlamentu odgodena in se je ministrski predsednik pričel pogajati z uradniškimi organizacijami in sindikati.
Nova zaprisega avstrijskih uslužbencev. Meseca maja so vsi avstrijski zvezni uslužbenci po odločbi vlade Avstrijske republike vnovič opravili službeno prisego, to pa zaradi znanih političnih homatij. Besedilo zaprisege je naslednje: »Prisegli boste pri Bogu Vsemogočnemu in pri vaši časti in vaši vesti, da boste Avstrijski zvezni državi zvesti in pokorni in da boste nepre-lomljivo izpolnjevali zakone republike. — Prisegli boste dalje, da se boste z vso silo in z vso vnemo posvetili službi in da boste v vsaki službeni funkciji izpolnjevali dolžnosti vaše službe vestno, nepristransko in nesebično, da boste vselej varovali javne interese, po svojih močeh delovali, da se prepreči vse, kar bi jim moglo škodovati ali ovirati redni potek uprave in da boste pri izvrševanju službe varovali pravice in dostojanstvo slehernega državljana. — Zlasti boste prisegli, da boste zvezni vladi, katero je postavil zvezni prezident, zvesti in pokorni, da se boste službenim nalogom vaših predstojnikov pokorili, da boste pri izvrševanju istih po svojem najboljšem znanju in vesti ščitili zaupane vam službene interese, da boste zvesto čuvali uradne tajnosti in da boste najtočneje izvrševali v uradu in izven njega vse dolžnosti, katere vam zakoni nalagajo. — Tudi boste prisegli, da ne boste pripadali nobeni inozemski družbi, ki bi zasledovala politične svrhe, in to ne zdaj kakor tudi ne v bodoče.«
Obleke kemično Osti, benra, pflslra In lika tovarna J O 8. REICH.
Na večer dneva, ko je poteklo premirje, je dejal Nisus Eurialu:
»Prijatelj, tri dni sem molčal, ker sem koval velik načrt. Vem za kraj, kjer se je mogoče ponoči vtihotapiti v rutulski tabor, ne da te opazijo straže. Pojdi z menoj in pokoljeva jih veliko število v spanju. Pojdi in priseziva, da od glav, katere nama bodo izročili bogovi, ne prizaneseva nobeni!« »Brat,« je rekel Euriales, »prisežem ti.«
Tisto noč, noč brez meseca, je Kamila trdno spala v kotu svojega šotora.
Majhna svetiljka je metala blede odseve na čelado in šlem, ki sta visela ob platneni steni, toda obraz mladega dekleta je bil v senci.
Neslišno je vstopil Nisus, ves rdeč od krvi, ker je bil poklal na tihem že veliko število Rutulov.
Opazoval je dražestno telo, zleknjeno na preprogi in ko je po dihanju spoznal, kam mora udariti, je zasadil, okrenivši se, bodalo amaconki v srce.
Ta trenotek se je prikazal ob vhodu v šotor Euriales, ves bled.
»Storjeno je«, je rekel Nisus.
In jokaje sta se mladeniča objela.
K. D.
Tovariši! Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah, ki oglašujejo v „Našem Glasu“! — Kdor podpira nas, ga podpiramo mi!
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIAN! & JU RJOVEČ
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za g spode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog.
(Piiš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10Vo popusta.
•i Š-2-- f
Hini
? S o-^ 'S a2 c Q
I I I-s |
. 01 O-Csl ^ •JT’-O	CD
8-;N.r »
>
°	o-^
|3 8q| Ig^JŽ 2 l-ŠS J E
co C C O O.
ZlS d211116 najelegantnejši damski plašči. ZS gospode po meri vsakršna oblačila.
Za dame in gospode vsa športna
oblačila, dežni plašči, trenchcoati, pumparice.
K. Pučnik
nasproti kavarne „Zvezda1*
Šelenburgova ulica štev. 1
Za cenjeno uradništvo izdatno nižje cene in ugodnosti pri odplačevanju.
Varno naložite svoj denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI
REGISTROVANI ZADRUGI Z OMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI ♦ MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7
POLEG GRAND HOTELA UNION V LASTNI PALAČI
Obrestuje najugodneje Telefonska številka 2412 Štev. poštne hran. 11.165
SUHI*O TEOHAROViC
Nova pošiljka KAMGARN in „FRESCO“ dalje „BURET" svila za gospode in dame v 8 barvah v širini 160 cm
a Din 80 —
GRADIŠČE 4 NAjpaon MTAMf
mini
......mi..........................i..
Oglejte si veliko izložbo tudi na velesejmu v paviljonu
lllllllllllllllllll
l|l||l||||l|,l||||l|M||||llll||||l"l||||IHI||
PARNA PEKARNA
JEAN SCHREV NASL.
JAKOB KAVČIČ
VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO
Priporoča se cenj. občinstvu
špecerijska trgovina
I
Fl
Ivan Perdan nasl., Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga.
Nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo Špecerijsko blago.
Postrežba točna in solidna.
!
t
Ljubljana, Jurčičev trg 1
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERŠUHE
LJUBLJANA, Marijin trg št. 8.
tilni stroji
Tel. št. 2913.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Krojaški atelje
FRAN IGLIČ, LJUBLJANA
Pražakova ulica.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Priporočamo Vam najboljše šivalne slroja in kolosa
Adler, Gritzner
Švicarski _ple- Dubied
<
O
o<
ar
cT
0
u-.
1
CA
?
O
A. & E. Skaberne, Ljubljana
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••s«
Velika izbira češkega in angleškega sukna.
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
za vodo.

fi PORAVNAJTE 9 • NAROČNINO •
~f|?.
Nogavice $
P
I
II
t
VSE IZ LASTNE TOVARNE	)|j!-
v priznano solidni in elegantni izdelavi [fji
ODDAJAMO PO TOVARNIŠKIH CENAH	jff'
v naši prodajalni v Ljubljani,	fps
PRED ŠKOFIJO 10	(f	j
ifi Dežnike
I
Ifi
I
I
i
I1S PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA DEŽNIKOV IN NOGAVIC
1
JOSIP VIDMAR
®
>1!

UČITELJSKE TISKARJE
LJUBLJANA MARIBOR
FRANČIŠKANSKA 6 TVRŠEVA ULICA 44
TELEFON ŠTEV. 3397 TELEFON ŠTEV. 2628 RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠTEV. 10.761
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik. Cene solidne! — Postrežba točna! — Zahtevajte cenik!
I Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana |
1 Vodnikov trg št. 5.	r. z. z o. z.	Telefon št. 2421. |
g ---—------------------------------------—---------------------------- ^
g
Državni uslužbenci!
%
%
| Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brez- | « plačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič. §
Širite zadružno misel med svojimi tovariši!
Izdaja za konzorcij .Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.