Poftntna platana t gotovini 4 S :vfe Naš Stadion Ob začetku mladinskih praznikov v Ljubljani <■ lijubljana*, 25. junija. Zora jutrišnjega dne bo prinesla prvi dan mednarodnega mladinskega tabora, največje mladinske prireditve, kar jih je Slovenija in Jugoslavija kdaj videla. Prvi tuji gostje prihajajo: včeraj so prišli tekmovalci in tekmovalke iz bratske Češkoslovaške, nocoj pridejo Franco*!, jutri bodo posebni vlaki pripeljali v Ljubljano tisoče in tisoče gostov iz tujine in iz domovine. Praznik naše in evropske katoliške mladine se bo začel v plemeniti tekmi mladih sil, ki se bodo merile v senci naše zastave s častno zavestjo, da ozarja njihovo tekmo, prizadevanje in cilje najvišje priznanje kraljevega pokroviteljstva. Ljubljana in * njo vsa Slovenija se zaveda časti, katere je deležna g to prireditvijo in s vsem, kar jo obdaja. Zato se Čustva našega ljudstva, zlasti pa naše mladinske vojske, ki bo nastopila pred tujimi gosti in pred najvišjimi ljudmi <■ države, dvigajo v pozdrav vsem tistim, so prihiteli od blizu in daleč gledat in doživljat ponosne dni naše mladine. Videli bodo v teh dneh našo moč, naše človeško, zgodovinsko in pokrajinsko bogastvo, videli bodo vse tisto, kar predstavlja najlepše odlike našega ljudstva. Čutili bodo, kako zna naš mali in malo poznani narod vračati ljubezen tistim, ki ga ljubijo ali ki ga vsaj želijo poznati r njegovi pravi podobi. Videli bodo, da mladinski tabor r Ljubljani ni zadeva ali prireditev kake bolj ali manj pomembne osamljene organizacije, marveč da je to slavje vsega našega naroda. Videli bodo, da je življenjski in narodni program našega ljudstva tisti, katerega iina zapisanega naša mla dina v svoji himni: >V trudu in znoju, polnem radosti, doma .gradimo slavo in čast.< S tem svetim geslom, ki že nad trideset let ; / -kot plameneč kHe dviga našo mladino, da se je njena organizacija razrasla do danes r mogočno, disciplinirano, zavedno, delavno in laična polno vojsko, pozdravlja naše ljudstvo začetek velikih dni. Bog živi visokega pokrovitelja teh slav-metnih dni, N j. Vel. kralja Petra II. Bog živi našo domovine in njeno mladine! Bog živi naše prijatelje iz vse Evrope! Bog živi še dasti naše slovanske brate! Modre reievan • narodnostnih vprašan) * Č(R Praška vlada pripravlja samoupravo za Slovake , London, 25. junija. Diplomatski opazovalec angle-u m j v Pragi poroča, da je češkoslovaška vlada sklenila, da bode slovaščina uraden državni jezik tako v uradih kakor na sodiščih in šolah vsega ozemlja, na katerem prebivajo Slovaki, pa tudi drugod po državi, k,er pridejo v poštev Slovaki kot stranka. Ni pa ta sklep bil se objavljen v časopisju, da ne bi vplival na pogajanja s sudetskimi Nemci, ki se nepretrgoma nadaljujejo. Upati je, da se tudi v drugih ozirih sklene ■> doseže popolna sprava med bratskima narodoma, na podlagi katere bo slovaški deželni zbor dobil najširšo samoupravo in bodo po možnosti upoštevane tudi ^se druge želje Slovakov/ zlasti kar 6e tiče državne službe. Praga, 25. junija. AA. Havas: Pred vladnimi poslanskimi klubi sta včeraj predsednik vlade Hodža in zunanji minister Krofta razložila dosedanji potek podajanj z Neme. Njuno poročilo je bilo sprejeto zelo' ugodno. Navzoči senatorji in poslanci so pokazali mnogo razumevanja za politiko, ki jo je dosedaj v narodnostnem vprašanju vodila češkoslovaška vlada. Včerajšnji sestanek pa nikakor ni zmanjšal težav, ki jih bo treba razrešiti, vendar je položaj vlade trden, ker njeno politiko odobravajo vse vladne stranke. _Prag«, 25. junija, AA- Havas: Predsednik ministrskega sveta dr. .Milan Hodža je včeraj zjutraj apre-je . voditelje strank vladne koalicije in zastopnike par- Z:« Skwin^h itrank Poročal o stanju f* 7.^° ?a narodnosti pravilnik. Vsi člani vladne koahetje se strinjajo v tem, da so pogajanja, potrebna. V^ menijp, da bi lahko levičarske skupine iz. ideploskih razlogov, desničarske pa iz .narodnostnih prišle v. neroden .položaj pred svojini vo-nlci zaradi popuščanja in nekaterih koncesij, ki bi jih bilo treba dati manjšinam. -4 tt i" T.. Kitajci bodo še razdirali nasipe, da z novimi poplavami ustavilo japonsko napredovanj Hankov, 25. junija, o. Japonske čete prot-oirajo navzgor ob reki Jangce, kjer hočejo za 'sako ceno priti v najkraj,sem tjasu do sedanje ^a km proti severu, v pokrajini Ho-nan. na bojišču ob l.unghajski železnici, so Kitajci dobil, mnogo po Japoncih že zasedenega ' oacmlja, Ker so bili Japonci prisiljeni na umik fai-ad, ve n ko poplave Rumene reke V Tlakov Kitajce, taleo poročajo, da so kitajske čete za-S j t del ozemlja., ki je bilo .že osvojeno od Japoncev. Kitajci so zfllVželi mesto tungmov ob lunghajski železnici 45 km vzJiodno od Čeng-CQVa.iq HuSis 52 km Južno od Čungmova. Kitajci so zelo z^doVofirii in so jim uspphi 3ali sedaj pobudo, da bodo se drilpe obrambne nasipe^ob Kumeni reki razbili; kčr namerava jo "s tem ustaviti japoriskd prodiranje ali j>a celo prisiliti Ja-ponee. da prenehajo^ prodiranjem' V lej pokrajini.- sedaj^naniBravaJo' Kitajci razbiti obrambne nasipe, ob Rumeni rejci na onih mestih, kjer je največ japonskega v ojastv a• o|j .severni po-krajini IJonan in v. pokrajini Saitsi, k jer mislijo Japonci prekoračiti Rumeno reko ‘ in napasti glavne kitajske. Četo vLojangu,, 140 kin-zapadno 0(1 Congcova. Aajadi poplave so bile železniške proge razdrte ins0 Kitajci ogradili začasno /.vezo na jugji od Cengčo.va do Lunghajjj. Lojang ima sedaj zvezo s Hankovom in se lahko premikajo kitajske čete na tej progi med Lojangom stalno prihajajo poročila, M so ug^g. { in 'Uan^. •' •’ ’ Med rekorderji In tekmovalci: Vrsta iz ČSR je včeraj trenirala na Stadionu V' Važna gospodarska »•i« vlade * , o vpisu novega S milijardnega posolila Belgrad, 25. junija. AA. Danes je imel ministrski svet eejo pod predsedstvom dr. Milana Sto-jadinoviča, na kateri eo reševali tekoče posle. Na seji eo bile sprejete tudi sledeče uredbe: 1. Uredba o ustanovitvi delniške družbe »Jugoslovan. jekflo< s sedežem v Sarajevu. Delniška glavnica^ znaša_ 600 mili j. dinarjev. S to Uredbo *e združita državna rudnika premoga in železa v f eniei in Ljubiji. ’ Družba bo izdelovala vse vrste »eleza iri jekla. Močan delničar tega drtfšlva bo država. « ■ 2. Sprejela je uredba o gorljivih tekočinah, 8 Katero bo zavarovana produkcij« raznih Olj r naši državi. ' “ '• • ' _ 3. Finančni '/minister je ministrskemu evetu Podal poročilo, da je zdaj že popolnoma žagotov-ijen vpis novega 6% prostovoljnega notranjega Posojila v iznosu 2 milijard din. Na podlagi tega je ministrski svet izdal odlok, po katerem se bo to posojilo porabilo: a) za gradnjo novih driavnih *®st; b) za regulacijo rek in melioracijo poplavljenih in zamočvirjenih krajev, ter sa preskrbo i ‘ »odo v onih krajih, ki trp« zaradi pomanjkanja vo<*e in c) *a zgraditev novih ielecniških prog. Voditeii čs. Uudske stranke minister Sramek pride v Ljubljano Praga, 26! jun. A A. CTK: Minister ta poenotenje zakonov ms*r. Sramek g« bo udeleiil slovesnosti mednarodnega mladinskega kongresa v Ljubljani. Minister Sramek bo ob tej priliki sporočil pozdrave češkoslovaške vlade. Mr viernjinji seji barcelonske vlade se je predsednik Negrin zelo zavzemal za začetek pogajanj z generalom Francom, kar mu pa druiri člani vlade zelo zamerijo, S V Berlinu so obglavili nekega Menza, ki ga Je ljudsko sodiSče obsodilo nu smrt zaradi veleizdaje, ker je vohunil za Sovjete. Italija je kupila v Romuniji velike množine petroleja. V kratkem bodo ustanovili posebno ro-niuiteko-italijanskb petrolejsko družbo v Bukarešti. Skrivna radijska oddajna posla ja spet razburja narodno-socialistične kroge v Nemčiji s svojimi protihitlerjevskimi oddajami. Policija jo navzlic vpem naporom ne more najti. Ljubljana, 25. junija., T ;„M?kor ST° Že Porogali, je včeraj dospela v l n,L at^,<’k,n;,^'n,n1 Vr,sla 7a mednarodni mla-lie 7 vrlr 12 ČSf -,Pr,šl° le 24 Orlov in 1» Ot-> -lilekom pV,?'ni n.ace,nikom češkega orlovstva dr. so Ee zaJ‘rk„.in kratkem oddihu ogledali i -- - na Stadion in si’ tev stadionskihVa ,a’ sp?Hne naprave, uredi-obisk n« ^ r Prostorov m drugo, Dopoblanski Vali so SSrji%Ve-,Jial Pr^vsem '*l 6 se je pričela v posvetovalnici mest- | nega poglavarstva javna plenarna seja. kateri je prisostvoval zastopnik banske uprave g. okrajni načelnik Hartman. G. župan Alojzij Mihelčič je poročal, da so bili vsi sklepi zadnje plenarne seje izvršeni, odnosno, da so že v teku. Pred kratkim je bila seja mestnega uhožnega sveta, ki daje stalno mesečno podporo 30 osebam. V sanatorij sta bili poslani dve osebi, v dečji dom pa 1 otrok. Nato je poročal o gospodarskem odboru mestnega zavetišča, kjer je sedaj 56 oskrbovancev. Ob vhodu v zavetišče bo napravljen nov napis »Mestno zavetišče« s celjskim grbom. Za ureditev obiskov je določen termin obiskovanja in sicer od 1 do 4 popoldne. Nadalje je poročal o izkazu dohodkov občinskih doklad od 1. IV. do 20. VI. Donos znaša 1,490.250 din, Pri občinskih delih je bilo od 21. maja do 2. junija zaposlenih 112 delavcev, ki so zaslužili 21.986 din, s povprečnim zaslužkom na uro 3.64 din. Od 10. junija do 16. jun. je bilo uslužbenih 113 delavcev, ki so zaslužili 18.621 din. Poročilo nadzornega odbora je bilo soglasno sprejeto. Nato je podal finančno por^k. o g. Prelog. Podpora za CKT, odkup za portrete in kritje stroškov so znašali skupno din 16-715. Za Pittsburško univerzo, kjer bo posebna jugoslovanska dvorana, bo celjska mestna občina prispevala za nabavo Prešernovega in Vegovega portreta din 1000. Gasilski četi na Babnem se prošnji ugodi in bo celjska mestna občina nakazala podporo, ki pa jo bo vložila po želji gasilske čete v Mestno hranilnico, kjer si je četa nabavila večje posojilo. Tovarnarju g. Kirbišu se dovoli prepotrebna ureditev kanalizacije od Oblakove do Ipavčeve ulice, j ker je to neobhodno potrebno. Proračun je odobren, kril se bo pa v prihodnjem proračunu. Banovinski šolski odbor je poslal krajevnemu šolskemu odboru 10.000 din za vzdrževalna deta. Zaradi gradnje stanovanjskih hiš za uslužbence je bil med mestno občino sestanek, nakar je Pokojninski zavod obljubil, posojilo 3 milij. din, ki naj bi se krilo po 7 in 1 odst. za člane zavarovanja, za nečlane pa 8 in 1 odst. Predlog Pokojnin., zavoda je mestni svet vzel na znanje, vendar se še 0 tem ni nič odločilo, ker še niso izpregovorili interesenti sami. Vsekakor pa se nam zde pogoji Pokojninskega zavoda prestrogi. Zveza absolventov kmetijskih šol se je obrnila na mestni svet za podporo za sprejem čeških kmetijskih strokovnjakov. Mestni svet je prošnjo odklonil, ker bodo prišli ti strokovnjaki 28. junija itak ob pol 8 zjutraj v Celje, kjer jih bomo morali lepo sprejeti. Finančno ministrstvo je potrdilo najetje posojila 480.000 din za nakup avtogaraže in zemljišča na Sp. Lanovžu. Dobava osebnega avtomobila je bila na današnji seji odklonjena. Seličevo in Ste-pinškovo posestvo se da v zakupno dobo 20 let Hjgijenskemu zavodu, ki pa naj posestvi moderfto uredi, da bosta ustrezali, pozimi lahko tudi v športne namene. Pogodba z g. Batičem za kadno in parno kopališče se podaljša do 1. septembra in upamo, 4a g?v$tey Vpojne na levem bregu od. železniškega mostu pa do Schvvabove tovarne kisika -šo načrti že odobreiu. Proračun znaša 30.000 din. Nato je bilo soglasno sprejeto poročilo odbora za gradnjo novega kopališča ob Savinji. Proračun ža načrt je mestni svet soglasno odobril. Za gospodarski odbor je poročal referent g. inž. Janko Dolinar. Oddanih je bilo več parcel v Medlogu. Znesek 4000 din za ureditev kamenega jarka od Zidanška proti okoliškemu pokopališču se odobri, ker je potreba tega kanala nujna zaradi stalnih mlakuž in močvirja v tem predelu. Za gradnjo treh nagrobnic na mestnem pokopališču je bilo odobrenih 27.808 din. Dela so bila oddana najcenejšemu ponudniku g. Jezerniku, Istemu mojstru so bila oddana dela obro-bitve rodbinskih grobov, ki veljajo 26.525 din in so že odobrena. Nabava 65 kub. metrov belega peska je bila oddana g. Martinu Rebovu v Čretu. Pesek se bo rabil za posipanje mestnega in okoliškega pokopališča. Naprava za preureditev prehoda Kralja Aleksandra trga v Kolenčevo ulico preko asfaltnega tlaka bo stala 5890 din. Proračun je bil na današnji seji soglasno sprejet. Za vzdrževalna dela na mestni šoli je bilo odobrenih 14.636 din, za okoliško šolo 16.92 din in za meščansko šolo 9245 din. Določila pa se bo posebna komisija, ki bo preštudirala najvažnejše potrebe in popravila. Dijaški kuhinji je mestna občina dala 8 kub. m drv za ceno 300 din. , „. . , ,, „i» natoj je poročal referent zal občinska podjetja! in elektrarno g. Gologranc. Zjuvt^i prevelikega; škropilnega omrežja je dobava vode iz vodovodnega mestnega okrožja prevelika. Mestna občina bo zgradila pri Dečjem domu v Gaberju večji vodnjak, kjer bo lahko škropilni avtomobil zajemal vodo. Naprava tega vodovoda bi, 'stala 2 do 3000 dinarjev.'Pri Pristovniku ua Sp. Hudinji pa se bo poglobil vodnjak, čigar dela bi rte segala prekb 1500 din. S to ureditvijo pa se bo zaščitil mestrii -vodovod, studenci pa so izvanredno važnega pomena za gasilsko obrambo. Za ureditev mejnih drevesnih con na pokopališču pa je’ bilo odobrenih 4360 din. Naslednje poročilo je podal referent gradbenega odbora g. dr. Voršič. Higienski zavod je ugotovil, da je voda, kjer hi se moral zgraditi nov javen studenec na Dobravi, popolnoma nezdrava, zaradi česar se tukaj ne bo gradil javen studenec. Pač pa se je poudarilo, da bo mestna občina gledala, da se bpdo ti predeli čimprej opomogli z razširitvijo vodovoda. Nadzidek meščanske šole je nujno potreben. Za ta dela bi moralo biti predvidenih 180 tisoč din. Finančni referent bo skrbel, da se najde potreben kredit, da se tako reši tako važno vprašanje meščanske šole v Celju. Pri ureditvi Oblakove ulice je prišlo do nesporazumljenj med privatnimi lastniki an mestno občino, ki pa bo vztrajala pri paragrafu jl24 zakona o cestah. Za socialni odbor je poročal referent g. prof. Mirko Bitenc, ki je prečital zahvalna pisma okoliške šole, ki se zahvaljuje za podporo 6000 din, s katero je vodstvo šole dajalo številnim otrokom prepotrebni zajterk. Pri Pomožni akciji je znašal znesek podpor 10.909 din. Nato je pojasnil vzrok zakasnitve osnutka pravilnika za delavce, ki pa bo v kratkem končan in predložen mestnemu svetu. Zupan je nato poročal, da mu je predsednik pravnega odbora g. dr. llodžar predložil pismen predlog, da bi:se notranjega ministra* dr. Antona Korošca imenovalo za častnega Hana celjske mestne občine in mesta Celja. Mestni svet je z navdušenjem pozdravil ta predlog. Mestni svet j$ z navdušenjem sprejel predlog, tople besede p našem velikem slovenskem voditelju pa so yžgale mestne svetnike, da so navdušeno ploskali. | Ob četrt na 10 je bila občinska seja zaključena. Samo še danes ob 16 in 19.15 uri velika Tfc filmska drama z Marlene DlefricH Ob 21.15 uri premiera za smeh in dobro voljo STAMLIO in OLIO na divjem zapadu kot NEUSTRASNA VITEZA KINO MATIČA 21-24 ZNIŽANE CENE J ! I Strašno razbojništvo v Kajsah Razbojnik ubil posestnika, ko je hitel po pomoč ‘ ' 5 Maribor, 25. junija. V mariborski okolici se dogajajo zadnje dni drzni razbojniški napadi, ki so vse prebivalstvo močno razburili. V enem tednu so bila izvršena kar tri strašna r^zbojništva, danes pa je dospela vest-še o čeh-tem, ki po svoji drznosti in strahoti še prekaša prejšnje. Nocoj okoli pol 1 sta se pojavila v Kajšah dva razbojnika pri posestniku Romanu Ačku. Oba zakonca sfa bila budna, ker je otrok jokal. Zaslišala sta nenadoma^ da v zadnji sobi nekaj sumljivo ropota, kakor da bi kdo skušal odpreti vrata. V trenutku pa sta se že pojavila dva razbojnika ter naperila samokrese na Romana Ač-ka in njegovo ženo. Grozila s-ta sredi sobe, z besedami »denar ali smrt!« Možu Romanu se je posrečilo izrabiti priliko, ko je bil eden od roparjev premalo pazljiv, zbežati, skozi vrata, da bi pri sosedih našel pomoči. Ropar pa ga je opazil in skozi okno ustrelil za njim. Zadel ga je ravno sredi,, čela, da se je na mestu zgrudil mrtev. Nastalo zmedo, ki jo je povzročil strel, je izrabila, žena, da je z otrokom v naročju ušla k sosedom. Ko so sosedje prihiteli na .jomoč, ni bilo o roparjih nobenega sledu več. Našli so le posestnika Romana Ačka mrtvega pred hišo. Strašen zločin je razburil vso okolico Zgor. Polskave, v kateri leže tudi Kajše. Ljudje so splošno prepričani, da se je pojavil spet znani razbojnik Crepinko, ki je pred nedavnem do-begnil iz mariborske kaznilnice Najbrž je zdaj našel spet nekaj svojih pazdašev, da z njimi uganja nova razbojništva. Pogreb župnika msgr- Abrama Ljubljana, 25. junija. Včeraj «e je Ljubljana In z nio vred v«a izobražena slovenska javnost vsaj v duhu za vedno poslovila od 6vojega velikega rodoljuba in pisatelja, duhovnika msgr. Josipa.Abrama. Velika udeležba na njegovi zadnji poti je dokazala, kako je bil blagi pokojnik priljubljen ne samo med svojimi duhovniškimi prijatelji in tovariši, pač pa vsepovsod, kjer so ga poznaili. Ob 4 popoldne se je zOrala pred mrtvašnico na Vidovdanski cesti velika množica pogrebcev, med njimi častno število odličnikov. Cerkvene obrede je opravil g. župnik Cegnar iz Trnovega ob asistenci treh gg. kaplanov, moški zbor pevskega društva »Ljubljana« pa je pred mrtvašnico zapel »Blagor mu...« V dolgem sprevodu so nosili prapore Prosvetne zveze, Trnovske prosvete, Prosvete Ljubljana-mesto, za temi pa krasen venec, ki ga je dala svojemu vnetemu sodelavcu Prosvetna zveza. Številni so bil tildi drugi venci, ki 90 jih poklonila druga prosvetna društva. Takoj za krsto so šili opat iz Stične dr. Avg. Kostelcc, predstavnik goriške slovenske duhovščine in zastopnik goriškega nadškofa Margottia g. Rutar, zastopnik ljubljanskega škofijskega ordinariata kanonik g. Stroj in številna ostala duhovščina, velika skupina Goričanov, posebno članov Sedejeve družjne s predsednikom dr. Česnikom, odlior ljubljanske Prosvetne zveze, številno so bili dalje zastopani naši književniki, Katoliško tiskovno društvo je zastopal predsednik dr. Gregor Pečjak v spremstvu duh. svetnika Čadeža, univ. prof. dr. Aleš in Fran Ušeničnik, univ. prof. dr. Fabjan, za uredništvo »Slovenca« urednik g. Franc Kremžar ter mnogoštevilni drugi. Sprevod se je za nekaj minut ustavil pred viaduktom, kjer je »Ljubljana< zapela žalostinko »Človek, glej,..« Ob odprtem’ grobu se je od pokojnika poslovi! c. dr. Cesnik, predspftnik Spdejeve družine, v imenu _Slov. planinskega društva dr. Pretnar, v imenu pokojnikovih župljanov in vernikov pa g. Breščak. Z globoko žalostjo v srcu je velika množica pokojnikovih prijateljev zapuščala grob, ki ga je v znak velike hvaležnosti za vse, kar je veliki mož dal ne samo svojim najbližjim, pač pa vsemu slovenskemu narodu, na visoko zasulo krasno cvetje. Drobne iz Kranja Fantovski odsek Kranj naznanja vsem svojim članom ter naraščaju, da se dobe članske legitimacije kakor tudi taborne knjižice in znaki vsak dan od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 6 popoldne v knjižnici Ljudskega doma v Kranju. Z ozirom na veliko udeležbo je Fantovski odsek Kranj rezerviral tudi za druge udeležence iz kranjske župnije taborne knjižice in znake, s katerimi dobe polovično vožnjo po železnici in prost vstop na stadion. Dobe jih lahko v knjižnici Ljudskega doma. Smrtna nesreča v Predosljih. Stare Janko, ki si je prebil lobanjo pri padcu po stopnicah na Gasilskem domu v Predosljih, je umrl za poškodbami v noči med torkom in sredo. Iz bolnišnice so ga prepeljali z rešilnim avtomobilom že v ponedeljek, kjer so zdravniki takoj videli, da za nesrečneža ni več pomoči. Tako so izzvenevali vsi govori. Z vseh 9trani so po zidovih viseli ogromni napisi, ki so nam govorili isto geslo. Po govorih je bil kratek koncert, potem smo se razšli. Drugi dan je imel naš proforg veliko dela, ko je hodil od delavca do delavca in držal v rokah seznam. To je bilo tako imenovano prisiljeno »prostovoljno delo«. Tisti, ki se ne bi vdali na prvo vabilo, bi morali to storiti drugič, a še ta mesec. Dejansko pa so vsi poslušali, veselega ali čemernega srca. Izvzeti so bili od tega »prostovoljnega« dela samo ravnatelji, načelniki in lizuni. Zdaj pa zdaj se je ponižal celo kateri od voditeljev, da je sam prišel delat reklamo. Okoli šestih zjutraj so nas blizu tovarne naložili in natlačili na tovorni vlak. Med množico delavcev so bili pomešani propagandisti, ki so kar naprej čvekali. S harmonikami in s trobentami so delavce silili, da so prepevali. Med petjem pa so mrmrali polglasne kletve proti tistim, ki so jih mučili celo na dan zasluženega počitka. Da bi vplivali na druge tovarne, mimo katerih smo se vozili, so bili vozovi pokriti s trakovi, kjer so v velikih črkah stali napisi kakor: »So- botnik delavcev iz Elektrozavoda«. Po napisih sodeč, jfe bil to* vlak za zabavo. V resnici pa smo bili veseli nekako tako kakor kaznjenci... Ko smo dospeli na Raminski sov-hoz, je bilo že tema. Za spanje so nam odkazali prazno stavbo, nekako vojašnico, ki je podnevi služila za zborovanja. Vsakdo se je namestil v njej, kakor se je pač mogel, seveda na golih tleh. Jaz sem noč prebil tako, da sem kadil in koračil okoli. Bilo je mraz, nismo pa seveda imeli ne plaščev, ne ogrinjal. Ob zori smo bili vsi na nogah. O zajtrku ni bilo govora. Lakoto so si mogli potešiti samo tisti, ki so imeli kako skorjo v žepu. Propagandisti so se kmalu spravili na delo. Povedali so nam, da nas bodo razdelili na posamezne oddelke po kmetiji ia da še bo začela nekaka »socialistična tekma« med posamezniki in med skupinami. Nas pa ni veselilo drugo tekmovanje kakor tisto za posteljo in za dobro jed. Mene ao dodelili skupini za okopavanje krompirja. Za to delo nas je bilo izbranih kakih šeststo. Odšli smo na delo peš po r&zvoženi cesti, načelniki pa so ivigali mimo nas v hitrih avtomobilih. Vodil nas je kmetič orjaške postave. Takoj *em čutil v sebi simpatijo do tega posebnega zastopnika prave kmečke Rusije. Ime mu je bilo Ivan Ivanovič Šošlov. Ni imel niti štirideset let, zdelo se pa je, da jih je že kdaj dopolnil šestdeset. Svoje dni je moral biti izredno močan. Meril je več kakor dva metra in je imel široka ramena. A videl sem, kako sključeno je hodil, ko smo s težavq koračili po blatni cesti. Iz obraza po mu izstopale kosti, da je bilo človeku težko gledati ga. Obraz je bil brez mesa, razoran, naguban, nad njim se je bohotila skuštrana griva. Ivan je no^il običajno umazano platneno, srajco,' rubaško, in bruke, hlače, vse zakrpane, pokrite s skorjo blata — kdo ve. od kdaj že niso videle vode. Spodaj ni imel ničesar. Okoli stopal je imel ovite cunje, ki so mu segale skoraj do kolen. Od njega je smrdelo kakor iz hleva. Tovariši so se čudili in delali opazke, ko sem se ločil od njih in korakal ob tem vodniku, kateremu bi bil človek zastonj iskal prispodobe v najslabši beznici Združenih držav. Toda pod to potepuško zunanjščino sem potem odkril moški značaj, ki se ni uklanjal ničemur razen strašni usodi, ki mori ruskega kmeta. Ko ' sva tako koračila po poti, sem se z njim na dolgo in na široko razgovarjal. Odgovarjal mi je: »Življenje je kaj trdo, graždanin. Ponajveč poginjamo od gladu.« Vzdihnil je, jaz pa sem ga vprašal: »Kako pa morete delati, če nimate kaj jesti?« Skomignil je z rameni in vdano odgovoril: »Delamo, kakor jemo, graždenin.« Zapazil sem pri njegovih odgovorih, da se obotavlja, kakor da bi se bal govoriti odkritosrčno. Toda hotel sem dobiti iz njega vse, zato sem silil vanj: »Jaz sem Amerikanec. Strašno me zanima, kako tukaj živite. Ali mi hočeš povedati odkritosrčno?« Odgovarjal mi je mirno: »Očem harašo! Graždanin, povedal ti bom vse. Imam ženo in tri otroke. Ko se zdani, odidem na polje in berem zeljno listje, kolerabo, vse kar dobim. Potem nesem vse skupaj v kasarno, kjer nas živi dvesto kmetov. Vržem svoj tovor v kotel na skupnem ognjišču. Kuha se brez masti, brez masla, večkrat brez soli. Ta juha s‘ koscem črnega kruha je vse kosilo zame in za rodbino.« »Kaj nimate na sovhozu kolektivne restavracije? »Seveda, toda kosilo tam velja štirideset kopejk na glavo. Kako naj čloyek to plača?.-. V drugem pi-kru zavrem vodo in skuham iz suhega kolerabnega ali krompirjevega listja čaj za zajtrk. Čaj pijemo s črnim kruhom. Poglej, takle je naš kruh!« Pri teh besedah je potegnil izza srajce kosec težkega črnega kruha, vsega posušenega. Kruh je bil, kakor mi je povedal, iz slame, lanu, prosa in drugih neznanih snovi. »Po zajtrku moram hiteti na polje, ker sem brigadir. Toda zberem ponavadi le malo delavcev, ker se jih večina že takoj zjutraj razkropi po gozdu in išče gob in jagod. Zaslužimo po tri rublje na dan. S tako mezdo je nemogoče živeti, ko pa je kruh po 22 kopejk kilogram. Zena po zajtrku tudi gre v gozd po tistem poslu kakor drugi Jutri bo šla z otroki v Moskvo. Mlado dekletce -— tatica Ljubljana, 25. junija. Zadnje čase je bilo kopalcem v kopališču »Kolezija« večkrat kaj ukradeno. Niso pa izsledili nobenega tatu. Včeraj je bil tudi vroč dan in v kopališču je bilo neverjetno dosti kopalcev. Neka gospa je za trenutek odložila svoja očala in zapestno uro. Hotela je v vodo, a se v hipu spomni, da ni varno kar tako pustiti svoje stvari. Ko se pa obrne, ni bilo ne ure ne očal več. Hitro javi kopališkemu mojstru, kaj se je zgodilo. Mojster je takoj osumil tri deklice, ki so stale zraven. Ena od teh je nekaj vrgla čez ograjo, a jo je eden od kopailcev videl. Mislil je, da je vrgla kamen. Deklica se je zelo hitro oblekla in hotela pobegniti iz kopališča Toda mojster jo je dohitel in jo trdo prijel. Dekletce je naposled priznalo, da je ukradlo uro in jo vrglo cez ograjo, očala je pa skrila. V prvem hipu je, .v®e Povedala, kakor vsak otrok, ki ne zna utajiti. Potem pa je čisto hladnokrvno odgovarjala na vsa vprašanja. Končno je celo hotela malo tajiti. Hodi šele v tretji razred ljudske šole in je doma z Mestnega loga. Medtem je prišel stražnik, .J?. °. f deklici odpeljal na policijo, kamor so ju prisil iskat njuni roditelji. Mati in sin v bolnišnici Maribor, 25. junija. Huda nesreča se je pripetila na cesti med Sv. Lenartom in Veličino. 27 letni posestnikov sin f rane Letnik se je peljal s kolesom od Sv. Lenarta proti domu. Pred seboj pa je vozil svojo mater, 4o-letno posestnico Marijo Letnik Ko se je kolesar v bližini doma skušal izog-niti nekemu vozniku, je izgubil oblast nad svojim kolesom, P® sta mati in sin padla tako nesrečno, da je sin obležal s počeno lobanjo nezavesten, mati pa je tudi dobila težke poškodbe po obrazu. Oba ponesrečenca so takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico. Sin je še vedno v nezavesti in je njegovo stanje zelo resno. Težka motociklistična nesreča Ljubljana, 25. junija. Danes zjutraj ob 7.40 ee je pripetila na Dolenjski cesti pri gostilni »Plankar« težka motociklistična nesreča. V tem času se je peljal e svo-Jlm motornim kolesom tod mimo Tabor Hinko, plačilni natakar na ljubljanskem nebotičniku. Kako se je prav za prav dogodila nesreča, zdaj še ni točno ugotovljeno, prav tako pa tudi ne, kdo jo je zakrivil. Zvedelo se je le, da je bilo v tem času v hližini omenjene gostilne nekaj mlekaric iz Rudnika, ki so se vračale iz mesta. Verjetno je, da se je motociklist ponesrečil pri tem, ko se je hotel umakniti mlekarskim vozičkom, pa je pri tem zavozil preveč na rob ceste. Obležal je nezavesten v obcestnem jarku. Pri padcu mu je počila lobanja. O nesreči so bili takoj obveščeni ljubljanski reševalci, ki so brž prihiteli na kraj nesreče in nezavestnega Tabora Hinka odpeljali v Leonisee. Ponesrečenec je še vedno v nezavesti in je njegovo stanje zelo resno. Razpisana službena mesta cestarjev Ljubljana, 25. junija. Na podlagi § 31 zakona o banski upravi so razpisana naslednaj službena mesta banovinskih cestarjev: V območju okrajnega cestnega odbora Črnomelj 1 mesto, pri okr. cestnem odboru v Kamniku 1 mesto, pri okr. cestnem odboru v Litiji 4 službena mesta, v območju okr. cestnega odbora v Slov. Gradcu 3 mesta, v območju okr. cestnega odbora Logatec 1 mesto, v Slovenskih Konjicah 1 mesto in pri okr. cestnem odboru v Laškem 1 mesto. ^ Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemki in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventuelna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 10. julija 1938 pri okrajnem cestnem odboru. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. Izpred obrtnega sodišča Če hčerka ljubi svojega očeta Marjetica je bila natakarica v isti gostilni že leto in dan. Z njo so bili zadovoljni tako gostilničar kakor tudi gostje. Nekega dne prejme od doma pismo, da ji je oče nenadoma in hudo obolel. Tudi gostilničar je dobil pismo, v katerem ga Marje-tični sorodniki pcosijo, da naj Marjetico za kratek čas pusti domov. Ko je Marjetica prosila gostilničarja za dopust, ji je la odbil prošnjo z utemeljitvijo, da je sam bolehen in da obisk gostov čim dalje bolj narašča. Tudi še potem, ko je Marjetica ponudila, da bo na svoje stroške preskrbela namestnico, je bila njena prošnja brezuspešna. Toda ona se je začela urno odpravljati na odhod. Gostilničar ji je vnovič rekel, da ji ne dovoli dopusta, ona pa je odvrnila, da ji je oče ljubšit kakor vse na svetu in je urnih nog odbrzela na kolodvor, da je komaj vlak ujela. Ko se je doma prepričala, da je očetu nekoliko odleglo, se je vrnila in po preteku 23 ur zopet hotela nastopiti službo. Gostilničar jo je odslovil brez odpovedi, ne da bi ji bil plačal mezdo za 14 dni naprej. Marjetica je tožila »a 14 dnevno mezdo. Go-stilničar ni dal nič do sebe. Sodišče je priznalo Marjetici odškodnino za 14 dnevno odpovedno dobo. Razlogi: Po § 239 št. 3 obr. zak’ sme službodavec brez odpovedi odpustiti «lužbojemni-ka, če tj brez odobritve zapusti delo in tega svojega početja zadostno ne opraviči. Sodišče je bilo mnenja, da je imela Marjetica dovolj tehten razlog, da je za kratko dobo zapustila delo. To je vendar že naravna dolžnost, če že ne tudi ljubezen otroka do očeta, da otrok očeta v bolezni obišče. DekJe je izostala samo 23 ur, pa še te je večji del porabila na vožnji, če se upošteva ta okolnost, posebno pa še to, da i0 bila Marjetica pripravljena plačati namestnico, *e mora reči, da je bila odklonitev dopust neopravl" čena nasprotno pa je Marjctica opravičeno odšla za nekaj ur domov. Uradne ure na banovinski podkovski šoli so od 1. julija 1938 dalje od 8 do 13.30. Štev. 142. Stran B. Pod pokroviteljstvom N j. Vel. kralja Petra II.: Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani Od 26. junija do 29. junija 1938 Hišnim posestnikom v Ljubljani! Od 26. do 29. junija t. I. bo Ljubljana prizoi’išče velikega mednarodnega mladinskega tabora. Ob tej priliki bodo v Ljubljani deset in desettisoči slovenske mladine pa tudi tisoči gostov iz tujih držav, zato prosimo, da v teh dneh občani mesta Ljubljane v čim večjem številu razobesijo državne zastave in — tisti, ki jih imajo — tudi zastave onih držav, ki bodo na mednarodnem mladinskem taboru zastopane. Pripravljalni odbor mednarodnega mladinskega tabora. Prebivalstvu Ljubljane! V dneh 26., 27., 28. in 29. junija t, 1. bo v našem mestu mednarodni mladinski tabor, ko bomo pozdravljali velike množice gostov iz vse naše domovine in tudi iz Amerike, Belgije, Češkoslovaške, Francije, Holandske, Luksemburga, Poljske in Švice. Vabim someščane, da v teh dneh zopet pokažejo svojo staro gostoljubnost in dragim gostom v čast okrase svoje domove z zastavami in jih izobesijo že v soboto, 25. junija, ko bo Ljubljana pozdravljala svoje goste ob njih prihodu. Predsednik mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešič 1. r. Blagoslovitev zastave vodstva Dekliških krožkov V torek, 28. junija bo ob 9 dopoldne slovesna blagoslovitev zastave vodstva dekliških krožkov v arijaniški kapeli na Poljanski cesti. Botrstvo zastave sta blagovolila prevzeti g. ban dr. Marko Natlačen in njegova spoštovana gospa soproga, s čimer se čutimo izredno počaščene. Blagoslovil bo zastavo duh. voditelj M- prof. Jože Košir. — Vse članice, ki pri tekmah, ki bodo istočasno na Stadionu, niso zaposlene, vljudno prosimo, da po možnosti v krojih prisostvujejo tej elo- vesnosti. Dolžnost vsakega krožka pa je, da pošlje k blagoslovitvi vsaj eno zastopnico. Zbirališče imamo na marijaniškem dvorišču točno ob pol 9, kjer bomo dobile vsa podrobna navodila. Sestre, ali se zavedate velike pomembnosti tega dogodka? Blagoslovila se bo zastava, ki nas bo odslej vedno spremljala po vseh zborovanjih in prireditvah, v vseh dobrih in slabih časih. Na to zastavo bomo Vse izrekle slovesno zaobljubo, da se hočemo vedno in povsod neustrašeno boriti za naša načela. Okrog nje se hočemo odslej zbirati vsa dekleta, ki mislimo katoliško, kar poudarjamo na zastavi s križem. Oklepati se je hočemo vsa slovenska dekleta, kar lepo simbolizira na zastavi nageljnov šopek z rožmarinom. Čuvati jo hočemo vsa poštena dekleta, ki nam je največja skrb čistost telesa in duha, kar na zastavi pokažemo z belim trakom. Sestre, obljubile pa bomo tudi, da bomo ta prapor, ko pride čas, s ponosom izročile novemu rodu pod pogojem, da prevzame tudi naše obljube, ki naj ga zvesto spremljajo od roda do roda. Zato je nujno potrebno, da tej zaprisegi vsi krožki prisostvujejo vsaj po svojih zastopnicah. — Slovesni bla-poslovitvi bo sledilo Slavnostno zborovanje VDK ki bo v telovadnici Marijanišča. Na tem zborovanju bomo na kratko pogledale nazaj na naše delo, potem pa si bomo določile smernice za bodoče leto. Zborovanja naj se udeleže vse članice, ki bodo v tem času že v Ljubljani, na vsak način pa vsaj ena zastopnica posameznega krožka. V D. K. * Člane in mladce, ki so udeleže slavnostnega sprevoda 29. junija t. 1., opozarjamo, da pridejo na zbiraiišče najkasneje ob 7 zjutraj. Dohod na ,. Je.vo cesto je dovoljen samo iz Slomškove u,lpejn Masarykove ceste. Odseki se zbirajo po o i ožjih, katera bodo imela vidne napise in bo-< o uvrščena po abecednem redu. Z začetno črko A pri /.majskem mostu, B, C do ž pa po Resljevi 8.40. (Udeleženci iz trziske pr0ge potujejo do Kranja s prvini jutranjim J vlakom). 3. Novo mesto—Ljubljana za celo progo do ^ubljane, odhod n Novega mesta ob 7.05. Udele- ženci iz Bele Krajine, šentjanške in kočevske proge s prvim jutranjim vlakom. 4. Zidani most—Ljubljana za celo progo, odhod iz Zidanega mosta ob 3.59. 5. Celje—Ljubljana za celjsko okolico in progo do vključno Rimskih toplic. Odhod iz Celja ob 5.20. 6. Zagreb—Ljubljana za udeležence od Savskega Marofa do vključno Zidanega mosta. Odhod iz Savskega Marofa ob 5.35. 7. Velenje—Ljubljana za udeležence od Ve-lenj do izključno Celja. Odhod iz Velenja ob 5.50. Udeleženci od Diavograda do Velenja s prvini jutranjim vlakom, odhod iz Dravograda ob 3.52. 8- Poljčane—Ljubljana za udeležence od Poljčan do Štor. Odhod iz Poljčan ob 6.10. Udeleženci iz konjiške in rogaške proge s prvini jutranjim vlakom do Poljčan, odnosno Grobelnega. 9. Ljutomer—Ljubljana za vse udeležence vzhodno od Pragerskega, odhod iz Ljutomera ob fi.37, iz Ormoža ob 7.30. (Udeleženci iz Murske Sobote. Gornje Radgone in Dolnje Lendave—Čakovca s prvim jutranjim vlakom do Ljutomera odnosno Ormoža. Udeleženci iz Maribora in proge do Rače— Frama s prvim jutranjim vlakom, odhod iz Maribora ob 5. V sredo, 29. iunija z;utraj: 1. Jesenice—Ljubljana za udeležence od Jesenic do Sv. Jošta. Odhod z Jesenic ob 3.30. Udeleženci iz bohinjske in gornjesavske doline s prvim jutranjim vlakom do Ljubljane. 2. Kranj—Ljubljana za udeležence do Št. Vida—Vižmarje. Odhod iz Kranja ob 6.02. Udeleženci s tržiške proge s prvim jutranjim vlakom do Kranja. Odhod iz Tržiča ob 5.27. 3. Rakek—Ljubljana za udeležence s cele proge, odhod z Rakeka ob 5. 4. Kamnik—Ljubljana za celo progo, odhod iz Kamnika-mesto ob 6.36. Udeleženci naj uporabijo tudi redni vlak ob 5.50. 5. Stična—Ljubljana za udeležence od Stične do Lavrice. Odhod iz Stične ob 4.45. 6. Št. Janž na Dol.—Trebnje—Ljubljana za šentjanško progo, odhod iz Št. Janža ob 3.45. Od Trebnjega dalje z rednim jutranjim vlakom. 7. Novo mesto—Ljubljana za progo od Nove ga mesta do Radohove vasi. Odhod iz Novega mesta ob 4.40. Udeleženci z belokranjske proge potujejo do Novega mesta z zadnjim večernim vlakom dne 28. junija, prihod v Novo mesto ob 21.14. 8. Celje—Ljubljana za progo od Celja do Rimskih toplic. Odhod iz Celja ob 3.43. 9. Maribor—Ljubljana za progo od Maribora do Štor in od Ormoža do Pragerskega. Odhod iz Maribora ob 3.10, iz Ormoža ob 2.32. Udeleženci iz ljutomerske proge in čakovske proge morajo priti v Ormož na predvečer z zadnjim potniškim vlakom. Udeleženci proge Dobova—Zidani most potujejo z izletniškim vlakom, ki odhaja iz Zagreba qU 2.20 in uinm postanka na vseh postajah. Razdelitev stanovanj Članice in mladenke prenočujejo: 1. V šoli sv. Jakoba: udeleženke iz Bohinjskega,^ Triglavskega, Radovljiškega, Kranjskega in Trži.škega okrožja. 2. V šoli v Sp. Šiški: udeleženke iz Škofjeloškega, Logaškega, Vrhniškega, Cerkniškega in Trboveljskega okrožja. 3. V uršulinskem samostana: članice in mladenke iz Kamniškega, Žužemberškega, Mirenske- Trebanjskega, Novomeškega, Črnomeljskega, Kibniskega m Smartinskega okrožja. 4. Na mestni ženski realni gimnaziji (Licej na Bleiweisovi cesti) udeleženke iz obeh Mariborskih okrožij in Slovenjegoriškega okrožja. 5. V Trgovski akademiji: udeleženke iz Gu-štanjskega, Ormoškega, Ljutomerskega, Ptujskega in Suboškega okrožja. 6. V šoli na Ledini, Komenskega ulica in v Marijinem domu: udeleženke iz okrožij Celjske podzveze, to je iz okrožij: Celjskega, Gornjesavinj-skega, Konjiškega, Laškega, Mislinjskega, Posavskega, Rogaškega, Šaleškega, Savinjskega, Šmarskega in Kozjanskega okrožja, Člani in mladci prenoču7e‘o: I. Sola y Zgornji šiški udeleženci iz: Triglavskega, Kranjskega, Tržiškega, Škofjeloškega, Logaškega, Cerkniškega, Barjanskega, Šmarnogorske-ga, Kamniškega, Stiškega in Žužemberškega okrož- l'a' . Pru£.a državna realna gimnazija na Poljanski cesti: udeleženci iz Mirenskega, Novomeškega, Črnomeljskega, Ribniškega, Smartinskega, Veliko-laškega, Trboveljskega m Krškega okrožja. III. V prvi državni realni gimnaziji, Vegova ulica (realka): udeleženci Celjske podzveze, t. j. udeleženci iz Celjskega, Gornjesavinjskega, Konjiškega, Laškega, Mislinjskega, šaleškega, Posavskega, Rogaškega, Savinjskega, Kozjanskega in Šmarskega okrožja. IV. Ljudska šola na Grabnu, Cojzova cesta: udeleženci Mariborske podzveze, t. j. udeleženci iz obeh Mariborskih okrožij, Slovenjegoriškega, Prevaljskega, Ljutomerskega, Ormoškega, Ptujskega, Soboškega in Lendavskega okrožja. V. Vsi tekmovalci, ki se udeleže tekem v dneh i' ^' >in ^ julija 1938, prenočujejo v osnovni šoli na Vrtači, Erjavčeva cesta. Za udeležence, ki imajo prenočišča bolj na periferiji mesta ob tramvajski progi, opozarja stanovanjski odsek, da imajo vsi udeleženci, ki se izkažejo s tabornim znakom in legitimacijo ali knjižico, popust na tram-vau in sicer plačuje v dnevnem času od vsake vožnje po 1 din ne glede na daljavo vožnje, pri nočnih vožnjah pa doplačajo še 1 din tudi ne glede na dolžino vožnje. Na skupnih ležiščih ni nobenih odej ne rjuh, te mora vsak član prinesti s seboj, kdor hoče imeti odejo. ... 7‘a Pravilno razdelitev po sobah na skupnih ležiščih odgovarjajo odsekovni in okrožni načelniki. Vse sobe morajo biti zasedene točno po številkah, kakor bodo označene na vratih, sicer bodo morali posamezni odseki ostati brez prenočišč. Stanovanja Sobe pri privatnikih Stanovanjski odsek pripravljalnega odbora za mladinski tabor sporoča vsem, ki so naročili sobe pri privatnikih, da so za vse rezervirane. Če ne dobe posebnega obvestila, raj se ob prihodu vlaka zglasijo v pisarni stanovanjskega odseka (v pajači Vzajemne zavarovalnice), kjer dobe nakaznice. Privatnih stanovanj je še nekaj na razpolago. Vsi, ki žele privatna stanovanja, naj čimprej sporoče stanovanjskemu od-saku, Miklošičeva cesta 7-1, Prenočnina Stanovanja za sodelujoče člane in članice so razdeljena po ljubljanskih šolah. Vodje odsekov naproša stanovanjski odsek, da od vsakega člana-članice pobere po 3 din za prenočnino ter jo ob prihodu svojega vlaka izroči v pisarni stanovanjskega odseka. Prehrana Za prehrano veljajo v dneh Mednarodnega mladinskega tabora te smernice: Organizirane skupine, nastopajoče na Stadionu, prejmejo hrano v neposredni bližini Stadiona. Prehranjevalna mesta bodo odka-zovali reditelji Ker bodo imele te skupine za prehrano le dobro uro časa, se bodo delile predvsem gorke konzerve s 300 grami vsebine: meso, riž in grah Cena konzervi bo 4 din. Kruha bo na prehranjevalnih prostorih dovolj po 0.50 din komad. Za vsako konzervo bo na razpolago odpirač. Konzerva je praktična, ker služi obenem tudi kot posoda. Žlico naj prinese vsak s seboj. Poskrbljeno bo za vse vrste pijač, pripravljena bo tudi juha, golaž, obara, hrenovke, klobase, vse po zmernih ljudskih cenah. Zajtrk prejmejo organizirane skupine po gostilnah v bližini svojih prenočevališč. Da se izognemo neredu in zagotovimo zajtrk vsem, kateri ga želijo, nujno prosimo za naročila in plačila vnaprej, najpozneje do ponedeljka, dne 27. t m. do 18 Priporočamo dostavitev teh naročil po posebnih selih, kateri ostanejo potem do prireditve v Ljubljani. Če prejmemo naročila po tem roku, bomo sicer skušali ustreči, odkloniti pa moramo vsako odgovornost v tem primeru. Cena zajtrka je 2 din. Za vse ostale, kateri naročijo in plačajo prehrano vnaprej, veljajo naslednje gostilniške cene: Običajno kosilo od 7 do 9 din, boljše kosilo od 9 do 10 din, večerja 6 do 8 din. Ne moremo pa jamčiti za te cene, če hrana ne bo vnaprej naročena in plačana. Za prodajalce pijač, hrane, spominkov i. dr. so prostori pri Stadionu še na razpolago Prijave: Prehranjevalni odsek, Frančiškanska ul. — pasaža, Škrabčeva soba, I. nadstr. Mednarodne in slovanske tekme Nedelja, 2f. junija, od I do 12: Mednarodne telovadne tekme posameznikov za prvenstvo v dvanajstero- boju (obvezne orodne vaje in poljubna prosta vaja). — Od 1€ do 20: a) Mednarodne telovadne tekme posameznikov za prvenstvo v dvanajsteroboju (poljubno vaje na orodju), b) Tekme ZFO za prvenstvo v orodnem deseteroboju, c) Mednarodne tekme seniorjev (nad 40 let starih) v troboju (poljubna vaju na dveh orodjih ter plezanje ali skok čez konja (raznožka) ali ena lahkoatletska panoga. — Isti predpisi, kakor za mednarodni dvanajsteroboj. Ponedeljek, 27. junija, od 9 do 12: Mednarodne telovadne tekme posameznikov za prvenstvo v dvanajsteroboju (lahkoatletski del in plezanje). — Od 7 do 12: Tekme v odbojki (člani in mladei ter članice in mladenke). — Od 15 do 15: a) Slovanske tekme v višjera oddelku, b) Tekme mladcev za prvenstvo posameznikov v deseteroboju, c) Slovanske tekme članic za prvenstvo posameznic v telovadnem šesteroboju in lahkoatletskem peteroboju, č) Tekme v odbojki (člani in mladci ter članice in mladenke), d) Tekme inozemskih društev po njihovem narodnem programu. Lahkoatletske tekme (mednarodne, slovanske in domače ln to za člane in mladce) Ponedeljek, 27. junija, od f do 12: ob 9: 100 nt (predteki), ‘J. 15: Skok v daljavo, 9.45: 110 m zapreke (predteki), 9.55: 61' m zapreke (predteki), 10: Kladivo, 10.30: 400 m (predteki), 10.45: Disk, 11: 1000 in 1500 m, 11.30: Kopje. Od 15 do 1$: ob 15: 400 m finale in skok ob palici, 15.30: Krogla, 16: 110 m zapreke (finale), 16.15: 60 m zapreke (finale), 16.30: Skok v višino, 17: 5000 m, 18: 200 m (predteki), 18.30: štafeta 4X100 m (predteki). Torek, 28. junija, 9 do 12: ob 9: 800 m, 9.15: Troskok, 10: 200 m finale, 10.30: 10.000 m, 11.15: 100 m finale, 11.45: Štafeta 400 X 300 X 200X100, predteki. Torek, 28. junija, od 7 do 13: a) Slovanske tekme članov v nižjem in srednjem oddelku, b) Tekme vrst mladcev, c) Slovanske tekme vrst članic, č) Tekme vrst mladenk, d) Tekme v odbojki (in reprezentančni tekmi članov in članic Češkoslovaška : Jugoslavija). Od 14 do 1S.30: Glavna skušnja za vse nastopajoče. Darila In odlikovanja a) Mednarodni dvanajsteroboj. Prvi trije posamezniki za prvenstvo v celotnem dvanajsteroboju prejmejo darila, poleg tega pa prvi zlato, drugi srebrno, tretji pa bronasto veliko plaketo. Prvi trije tako na drogu, kakor na bradlji, konju z ročaji, krogih, skoku čez konja ter v prosti vaji prejmejo: prvi zlato, drugi srebrno, tretji malo bronasto plaketo. Vsi, ki dosežejo 70% dosegljivih točk v celokupnem dvanajsteroboju, pa prejmejo malo plaketo in diplomo. b) Tekme ZFO za prvenstvo v orodnem deseteroboju: Prvak prejme prehodno darilo, prvi trije veliko, naslednji trije male plakete, vsi, ki dosežejo 80% točk. pa diplome. c) Tekme seniorjev v meSanem troboju (nad 40 let starih). Prvak vsakega troboja prejme darilo, prvi trije plakete, vsi pa diplome. č) Lahkoatletske tekme (tudi mednarodne). Prva Štafeta prejme darilo (velja za obe Štafeti), poleg tega pa prva zlato, druga srebrno, tretja pa bronasto veliko plaketo in diplomo, naslednje tri pa diplomo. Posamezniki v posameznih panogah lahke atletiko prejmejo: prvi zlato, drugi srebrno, tretji pa bronaslo malo plaketo, ti in naslednji trije v vsaki panogi pa diplome. Slovanske tekme, a) Prve tri vrste v vsakem oddelku (nižji, srednji in višji oddelek) prejmejo darila in velike plakete. Vsaka vrsta in posameznik prejme za 80% točk diplomo. Prvi trije posamezniki v vsakem oddelku pa prejmejo malo zlato, srebrno in bronaslo plaketo. Isto velja za tekme vrst mladcev s to spremembo, da prejme le prva vrsta darilo. b) Tekme za prvenstvo posameznikov mladcev ¥ mešanem deseteroboju. Prvi trije prejmejo zlato, srebrno in bronasto plaketo. Vsakdo, ki je dosegel 80% točk, pa prejme diplomo. e) Tekme članic in mladenk. Prva vrsta pri tekmi članic in mladenk prejme darilo. Prve tri vrste pa zlato, srebrno in bronasto plaketo. Prve tri posameznice v teh vrslali pa malo zlato, srebrno in bronasto plaketo. Pri tekmi posameznic v Šesteroboju in peteroboju prejme prva darilo, prve tri pa zlato, srebrno in bronasto plaketo. Vse vrste in posameznice, ki dosežejo 80% točk, pa prejmejo diplome. Odbojka. Prva vrsta tako pri članih, kakor pri članicah prejme darilo, pri mladenkah in mladcih prehodno darilo. Pri članih in članicah ZFO in VDK prejme prva vrsta prehodno darilo. Prve tri vrste v vseh oddelkih prejmejo zlato, srebrno in bronasto plaketo. Vsi igralci in igralke prvih moštev pa diplome. Slike iz misijonov v Južni Srbiji Skoplje Letošnja telovska procesija je bila na sv. Reš. Telesa dan zelo slovesna. Na glavni ulici, kjer je kat. cerkev v gotskem slogu, so se zbirale že zjutraj množice ljudstva in vojske. Najprej so šli gojenci iz sirotišča sv. Josipa, šolski otroci in dijaki, društvo Kristusovih mladcev, Mar. kongr. gospl, deklet, dijakinj. Društvo sv. Marte in ss. usmiljenke. Pred baldahinom je korakala častna četa vojakov, pevski zbor in belo-oblečeni otroci s cvetjem. Posebno lep je bil prizor, ko je 20 dijakinj-kongreganistinj posipalo cvetje po vsej poti pred Najsvetejšim. Najsvetejše je nosil prevzv. skopljanski škof dr. I. Gnidovec! ob asistenci župnika g. H. Trdana in viš. voj. duhovnika g. Mata Ilaila in grško^kat. župnika g. Dj. Kapsareviča. Za baldahinom so šli zastopniki vojaških in civilnih oblasti, častniki, uradniki in ljudstvo ter končno okrog 2000 katoliških vojakov. Posebno pozornost je vzbujalo vprav to ogromno število vojaštva, ki je moglo prisostvovati tej lepi verski manifestaciji. Veles Na praznik sv. Rešnjega Telesa smo imeli letos drugič procesijo. Iz katoliške kapele je šla procesija skozi vse mesto. Otroci osnovne šole in dijaki ter belo oblečene deklice so šli pred baldahinom, za njimi pa častna četa vojakov. Najsvetejše je nosil msgr, Anton Kordin. Preko 500 vojakov je šlo za civilnim ljudstvom in so prepevali svete pesmi. Z večernim vlakom je prišel iz Skoplja pre- vzvišeni g. škof dr. Gnidovec, da je birmal otroi ke in enkaj vojakov v petek zjutraj. Č, sestre reda Hčera usmiljenja iz Korčule so otroke lepo pripravile in priredile malo akademijo ob sprejemu prevzvišenega. Na postaji je škofa Gnidovca pozdravil župan Velesa ter zastoimika vojske in oblasti. Stip Iz Velesa je prevzv. g. .škof skopljanski prišel v Štip. Na postaji ga je sprejel odbor cerkvene občine v štipu s Slovencem kapetanom g. D. Sosičem na čelu Pred kapelico so g. škofa sprejeli katoličani z lepim pozdravom pod slavolokom. Prisostvoval je tudi okrajni glavar in župan. Po blagoslovu v kapeli so dijaki in otroci priredili lepo akademijo v čast nadpastirju. V nedeljo je bila na prostem sv. maša in sv. birma, za tem pa procesija Novi baldahin so poklonili za diasporo dobrotniki iz Ljubljane. Najsvetejše je nosil prevzv. g. škof, asistirala sta msgr. A. Kordin in voj. duhovnik g. Dav. Medved. Za baldahinom je stopal divizionar general Tošič, kat. častniki in profesorji na gimnaziji in slovenski orožniki v tukajšnji šoli (14, ki so bili ta dan vsi pri sv. obhajilu), mnogo katoličanov in vsi katoliški vojaki. Pri 4 oltarjih se je pel evangelij v srbščini. Po procesiji je cerkv. občina za zidanje kat. cerkve v štipu priredila banket v Častniškem domu. Bili so.navzoči di-vizijonar, skopljanski škof, okrajni glavar, predsednik občine in drugi. Po večernicah se je-pre-vzvišeni g. škof zopet odpeljal z vlakom nazaj v Skoplje. Tudi ravni bi se radi kopali S Poljanskega predmestja smo prejeli in objavljamo: Zdaj, ko je sonce dobilo višek svoje ogrevalne mofii in je nastopila vročina, ei vsak po svoje želi ohladitve. Premožni gredo v oddaljena kopališča na morje, jezera in (letovišča; srednji stan se drži iz gmotnih ozirov bolj dOmačih kopališč, ker mu dohodki še omogočajo plačilo kopaliških pristojbin. Kopanje je zelo koristno in higienično. Za siromake in brezposelne in njihove družine je težko, ker ne zmorejo kopaliških pristojbin. Na Prulah, na »Špici«, je bilo do letos prosto kopanje. Z regulacijo obrežja se je to nehalo in s tem je bila mnogim odvzeta možnost kopanja, dasi je tudi tem kopanje koristno, še so mesta primerna za kopanje. 2e od nekdaj se kopajo stanovalci iz okolice klavnice na Poljanah v Gruberjevem prekopu med klavnico in vojašnico. Proetor in voda sta primerna, voda je čista in ni nič čudno, da se tam zbira v teh vročih dneh staro in mlado. Škode ni pri tem nobene, ker tam ni nasadov, vrišč mladine pa tudi nikogar ne moti, ker se vse godi globoko v strugi. Sicer pa Poljanci niso občutljivih živcev, ker bi sicer ne mogli prenašati celodnevnega trobentanja in bobnanja in Se streljanja s strojnicami v neposredni bližini hiš. Ni torej nobenega razloga, da se to nedolžno ve-sellje in zdravju koristno kopanje zabrani. Včeraj je prišel redar in kopanje prepovedali. Ali naj pri tem ostane in se ljudem odvzame možnost kopanja? Prav nobenega razloga ni za tako prepoved in prosimo g. župana, da upošteva potrebe revnih ljudi in omogoči ohladitev v teb vročih dueli tudi siromakom. Kruha bo več kakor pijače Slov. Konjice, 24. junija. Čeprav stojimo šele pred poletjem, vendar že lahko nekoliko sklepamo o letošnji letini. Če bo poletje poteklo brez vseh nezgod, bodo, kakor sedaj kaže, poljski pridelki zelo obilni, le pijače bo manj. Zaradi aprilskega mraza in dežja v maju so morali na gotovih predelih ponovno sejati. Bujna rast dobro obeta. Prav lepo kaže tudi ozimina. Prepričani smo, da bo letos tudi več krompirja, kar bo na splošne življenjske razmere na kmetih iz-redno dobro vplivalo, saj je krompir kmetov kruh. Kmet je letos vesel tudi nad svojimi travniki. Trava je zelo goeta v golini, po hribih nekoliko redkejša, vendar visoka. Sv. Medard pa je dal zagotovilo, da bo seno brez skrbi mogoče spraviti pod slreho. Nekoliko drugače je po sadonosnikih in vinogradih. Sadja bo letos malo zaradi slane ob času cvetenja in ker je bila lani sadna letina dobra. Kdor bo sadja kaj imel, ga bo lahko drago prodal. Tudi vinogradnike je spomladanski mraz hudo prizadel, toda k STeči ne vseh. Zato ponekod kaže trta zelo dobro, drugod pa bodo v jeseni vinogradi bolj prazni. Ker pa sta sadjarstvo in vinogradništvo v obdravinjskih krajih med glavnimi viri kmetovih dohodkov, je pozeba naredila res mnogo škode. Tudi če drugače ne bi hoteli letos morali dati prav onim, ki pravijo, da je »bolje, če je kruha dovoij pa vina manj, kajti pije se lahko na vsezadnje tudi — voda. Veteran naših mednarodnih tekmovalcev Kermavner pripoveduj; 30 let telovadnih tekem in nastopov Sredi vsega zanimanja te dni je v Ljubljani in Sloveniji mednarodni mladinski tabor, katerega začetek je v nedeljo. Sredi vrveža silnih priprav v Ljubljani, sredi sto in sto vrst dela, ki ga taka ogromna prireditev zahteva, je težko že vnaprej dobiti vsaj približno sliko o tej veličastni reviji katoliške mladinske organizacije pri nas. Toliko je točk, dogodkov in manifestacij, da je morda še najzanimivejše, če se človek obrne po nekaj vtisov k tistim, na katerih ramah leži vse breme in vsa odgovornost priprav. K tistim, z imeni katerih je zvezan ves nekdanji in sedanji razvoj organizacije, ki bomo po njeni zaslugi dobili prihodnje dni največjo mladinsko manifestacijo, kar jih je kdaj Jugoslavija videla. Ime Iva Kermavnerja spada mednje. Ta veteran naših mednarodnih telovadcev je postal za vso mladino, ki se zbira v ZFO, simbol. In simbolično za razvoj in rast te organizacije je njegovo življenje, ki ga pripoveduje v takihle spominskih drobcih: »Telovaditi sem začel doma na Ježici. Že kot naraščajnik sem imel strašansko veselje za telovadbo. Ker pa pri nas nismo imeli orodja, smo jo vsako nedeljo popoldne mahnili v Št. Vid, kjer je bila takrat nekaka glavna šola za telovadbo. Prvič sem javno nastopil že pri naraščaju, na Okrožni prireditvi šentviškega Orla v Preski 1908. V Ljubljani sem potem pristopil k dijaškemu Orlu. Telovadili smo v Ljudskem domu in pa pri šentpetrskem odseku. Tam smo se pripravljali za prve tekme, ki bi morale biti v avgustu 1914 na Sv. Gori pri Gorici. Zavihrala pa je vojna in namesto tekmovat smo morali v fronto. Jaz sem bil tam prav do konca; večinoma ob Soči in v Tiro-lah. Takoj po končani vojni sem doma na Ježici spet oživil Orla, ki je bil med prvimi, ki so se prebudili po vojni v življenje. Delali smo z navdušenjem in polno paro. No, pa sem bil spet kmalu poklican, da še v svobodni domovini odslužim svojo vojaško dolžnost. V Celje so me poslali. Tam smo tudi sklenili, da bo prihodnje leto v Mariboru vseslovanski Orlovski tabor. Zatem sem prišel spet v Ljubljano, kjer sem kot član tehničnega odbora in nekaj časa tudi kot telovadni učitelj sodeloval pri pripravah za mariborski tabor. Sam pa sem treniral za slovansko prvenstvo posameznikov in sem takrat v Mariboru dosegel prvo mesto. To so bile moje prve tekme in prvi uspeh. Naslednje leto sem se v vrsti Orlovske zveze udeležil mednarodnih telovadnih teke mv Strassburgu. Naša vrsta je dosegla prvo mesto. Pri tekmi posameznikov pa sva se z Riharjem dobro plasirala in čeprav še neizkušena mednarodna tekmovalca, dosegla odlikovanje drugega reda. V Strassburgu sem videl toliko novih in ie-pih stvari, da sem prišel nazaj še z večjim navdušenjem in veseljem do telovadbe. Posledica tega je bila, da sem na taboru v Brnu 1. 1923. dosegel v mednarodni tekmi posameznikov prvo mesto. Že sledeče leto pa sem se v jugoslovanski Orlovski vrsti udeležil mednarodnih tekem v Parizu. Tekmoval sem tudi kot posameznik, za mednarodno prvenstvo in dosegel sedmo mesto. Doma smo se nato začeli pripravljati za olimpijske igre v Parizu, ki so bile leta 1924. V jugoslovansko vrsto smo hoteli dati Orli svoje najboljše tekmovalce, žal pa se nam ni posrečilo, ker je Sokol zavzel stališče, da bi tako sestavljena vrsta, zaradi svetovnonazorne opredelitve, ne jnogla doseči potrebnih uspehov. Še sedaj mi je žal, da se nismo mogli takrat skupaj s Sokoli udeležiti olimpijade, ker bi tako sestavljena vrsta res lahko dosegla odlične rezultate. Stojim na stališču, da naj pri takih prilikah zastopajo državo na zunaj najboljše moči, brez ozira kdo in kaj so. Leta 1926 so bile napovedane mednarodne tekme v Rimu. A tekmovali nismo iz že znanih razlogov. Leta 1927. pa je nas povabila na II. mednarodne tekme Nemška kat. tel. zveza (Deutsche Jugendkraft), v Koln. Med 210 tekmovalci sem dosegel prvo mesto in Nemci dolgo časa niso objavili rezultata, ker jim ni šlo v glavo, da bi mogli inozemci doseči tak uspeh, čeprav nismo imeli nobenega našega sodnika. To so bile najlepše tekme v mojem življenju. Leta 1929. pa so bile mednarodne tekme v Pragi ob priliki Svetovaclavskih Orlovskih dni. Pri teh tekmah je bilo do takrat zastopanih največ narodnosti. Tudi Jugoslovanska orlovska zveza je poslala močno in dobro pripravljeno vrsto, ki je dosegla dvojno zmago: priborila si je vrstno prvenstvo, v tekmi posameznikov pa sem dosegel prvo mesto. To je bil naš največji uspeh. Drog mi je najljubše orodje, ker je najlepši telovadni instrument, za oba, za tekmovalca in gledalca. Daril in trofej imam cel kup. Diplome kolajne, plakete itd. Najlepše darilo je iz Brna, dragocena steklena vaza z antično ornamentiko, iz Prage pa kip atleta. Telovadci naše tekmovalne vrste ZFO, ki reprezentirajo našo državo na mednarodni mladinski prireditvi v Ljubljani, so po mojem mnenju na taki stopnji, da se z njimi lahko mirno spustimo v borbo z drugimi narodi. Res so to po večini mlajše moči, ki še nimajo skušenj pri takih težkih tekmah, toda po pripravah sodeč upam, da bomo dosegli lep uspeh. Največje zadovoljstvo pa mi je to, da sem pri tem treningu, ki je trajal v manjših presledkih od lanske jeseni, odkril talente, ki bodo lahko v bodočnosti igrali na svetovnih tekmah odločilno vlogo. Omenim zlasti mladega Janeža, ki bo ob pravilnem treniranju lahko dosegel v telovadnem svetu odlične uspehe. Seveda, tu v Ljubljani ajbrže še ne bo prišel v ospredje. Saj je bil pred dobrim letom še popolnoma nepoznan in neizkušen v orodni telovadbi. Pri tekmovanju bosta glavno vlogo za prva mesta igrala Varšek in Natlačen. Pa tudi drugi, kakor Turšič, Železnik, Kermavner Franci, Legan, bodo napravili vse, da bo uspeh čim večji. Kako pa misliš o inozemskih tekmovalcih? Najbolj nevarni so Francozi, zlasti večkratni prvak Herold in brata Schlindvvein, ti so se že udeležili mednarodnih tekem in tudi olimpijade. Na orodju so nam nevarni še Švicarji, manj pa Čehi in Belgijci. Po mojem prepričanju, bo mednarodni mladinski tabor po kvantiteti in kvaliteti presegal vse tabore, ki jih je kdaj pri nas priredila kakšna mladinska organizacija. Upam, da bo šlo vse v redu, pri sprevodih, nastopu in pa tekmah. Iz športne krošnje Svetovno nofiomefno prvenstvo. Svetovno nogo metno prvenstvo ni prineslo samo lepe športne borbe med posameznimi državnimi reprezentancami, ampak je dalo Francozom tudi lep gmoten uspeh. Prvo svetovno nogometno prvenstvo v Montevideu je bilo deficitno, drugo v Italiji pa je prineslo nekaj malega dobička. Letošnje prvenstvo v Franciji pa je prirediteljem prineslo nad poldrugi milijon frankov. — Prihodnje svetovno prvenstvo bo leta 1942. Že danes se za izvedbo tega nogometnega prvenstva poteguje več držav, med katerimi so najresnejše Češkoslovaška, Madžarska in Švica. Punlec in Ktiknljevii sin v Londonu zmnpnla. \Vimbledonski turnir za mednarodno teniško prvenstvo je včeraj prinesel našima dvema zastopnikoma, Punčecu in Kukuljeviču, dve lepi zmagi, dočim je Milič nesrečno izgubil proti drugem igralcu Švice Elmerju. Rezultati včerajšnjega dne so: Elmer (Švica) - Milil (Jugoslavija) 8:6,6:2,7:5, 1:6, 6:2; Kukuljevii - Nakano (Japonska) 6:8,7:5, 7:8, 6:3; Punlec - Olif (Aanglija) 6:3, 6;S, 6:0; pari Dallos - Scigeti : Bel Dankan 6:3, 7:5, 6:2; dame: Sperling - Koni 6:4, 6:2. Borba med Helen Wills - Moody (Amerika) in Glovver (Anglija) se je končala s 6:4, 7:5. Tekma med Jadivigo Jedrzejovvsko (Poljska) in Murine (Anglija) se je končala s 6:1, 6:3. V »toških dvojnih igrah se je končala borba med skupino Borotra - Brugnon (Francija) in skupino Khosin (Kitajska) in Rogers (Iraka) s 6:2. 16:14, 2:6, 3:6 in 6:2. Borba med žensko dvojico Dombudge in Aliče Marble (Amerika) ter Ferenz - Punčec (Jugoslavija) in Mrs. Ilopman (Avstralija) se je končala z izidom 7:5, 6:1. Najbolj delikatna zadeva je formacija članov pri rajalnem pohodu (vmesna postavitev telovadcev, ne da bi jih posebej pripravljali), pa tudi moderne gimnastične vaje so precej težke Članice pa imajo precizno vlogo posebno v zadnji vaji, ko se razhajajo v obliki rajanja na vse strani. Prijavljenih je za tekme okoli 1000 tekmovalcev in tekmovalk za mednarodne in slovanske tekme, če odštejemo okoli 100 itiozemrev, moramo priznati, da tako velikega števila tekmujočih pri nas doslej še ni bilo. Organizacija, zlasti tehnično delo je dobro izpeljano in vsi upamo, da bo uspeh lep in mogočen, kakor si ga želimo. Tekme so izvedene na tak način, da se bo tekmovanje lahko nemoteno in brezhibno razvijalo. V ta namen so mi veliko pomagale skušnje z zadnje berlinske olimpijade. Sodniški zbor šteje okoli 150 sodnikov in sodnic, tekmovalni prostor pa je ves zaznamovan s črkami, ki točno odgovarjajo besedilu na tekmovalni listi, kjer ima vsak tekmovalec štartno številko, kakor jo bo nosil pri tekmovanju. Prav tako je na štartni listi točno določen čas tekmovanja in ves podroben razpored in načrt Stadiona s potrebnimi označbami. Stadion poznam precej in moram reči, da je edinstven ne le na Balkanu, marveč še daleč okrog naše države, čeprav še ni toliko dovršen, kot predvidevajo načrti. Posebno se čuti pomanjkanje garderob in drugih takih pomožnih naprav. Zlasti pa pomanjkanje večjega prostora za zbirališče precej otežkoča brezhibno delovanje take ogromne prireditve. V bodoče bo treba misliti tudi na to, da bo potem naš Stadion res stoodstotno na višku. Toda že sedanje lice, ki ga ima, je takšno, da mora priznati vsak objektiven opazovalec , da je to prvovrstna športna naprava. Huda vojna na mariborskem trgu Borijo se med seboj mariborski vrtnarji, bolgarski vrtnarji in mariborske gospodinje Maribor, 24. junija. Mariborski trg se nahaja v znamenju hude vojne, ki divja že nekaj časa sem. Predzgodovina teh borb sega že nekaj let nazaj, ko so se pojavili na mariborskem trgu naenkrat bolgarski vrtnarji. Mariborski trg je dostopen vsem našim državljanom z njihovimi pridelki in nikoli ni bilo kakih pritožb od strani Mariborčanov zaradi te svobode. Ko pa so prišli Bolgari s svojo zelenjavo, so kmalu nastali spori. Bolgarski vrtnarji, ki so po vsem svetu znani zaradi svoje pridnosti in spretnosti, so si najeli okrog Čakovca velika posestva ter jih obdelujejo na vzoren način. Začeli so dovažati zelenjavo na mariborski trg najprej na vozovih, potem pa na tovornih avtomobilih in kmalu so jo pripeljali toliko, kakor vsi mariborski vrtnarji skupaj. Poleg tega so umeli svoje pridelke lepo okusno razložiti na trgu in tu in tam so dajali kaj tudi ceneje in naenkrat se je občinstvo tako navadilo na Bolgare, da pri domačih prodajalcih zelenjave sploh ni več kupovalo. Med mariborskimi vrtnarji je bil zaradi tega seveda ogenj v strehi. Upravičeno so se začeli braniti ter so opozarjali, da oni plačujejo v Mariboru davke, da trošijo denar, ki ga skupijo na trgu, v mariborskih trgovinah, dočim Bolgari odnašajo sam ves izkupiček, ki gre letno gotovo v milijone, iz Maribora ter ne puetijo v mestu niti. dinarja. Vrtnarji so zahtevali, da mestna občina Bolgarom sploh prepove dostop na mariborski trg, kar pa seveda ni izvedljivo. Pač pa jim je šla občina toliko na roko, da je Bolgare premestila z Glavnega na Vodnikov trg. Ko pa so se začela letos preureditvena dela na Glavnem trgu, se je moral zelenjadni trg seliti ter je bil premeščen na Vodnikov trg. Seveda so se tam znašli mariborski vrtnarji zopet skupaj z Bolgari in zopet je prišlo do spora, ki se je zadnje čase zelo zaostril. Vrtnarji so se zopet pritožili pri mestni občini ter so zahtevali, da se morajo Bolgari premestiti, da ne bodo več skupaj na istem tržišču. Naenkrat pa so našli Bolgari zagovornika v mariborskih gospodinjah. Te so poslale na mestni magistrat posebno deputacijo, ki se je zavzela za Bolgare. Nato pa se napravili mariborski vrtnarji protipotezo. Tudi oni so danes dopoldne poslali na magistrat deputacijo, ki jo je sprejel podžupan Zebot. Da pa bi podkrepili svoje, zahteve, so prišli na magistrat z deputacijo hkrati vsi prodajalci in prodajalke zelenjave na Glavnem trgu. Zbralo se je nad sto ljudi, ki so napolnili županovo predsobo in hodnike, da je šumelo na magistratu, kakor v panju. Medtem je že mestno tržno nadzorstvo ugodilo zahtevam vrtnarjev ter je Bolgare znova premestilo z Vodnikovega trga kakih 100 m višje v Strossmajerjev drevored, pa tako, da bi bila njihova nova postojanka še vedno v zvezi s trgom. Bolgarom pa ta nova premestitev ne ugaja in ker se zavedajo, da imajo v mariborskih gospodinjah zaslombo, so začeli štrajkati. Že nekaj dni jih ni več na mariborski trg. Mariborska javnost je sedaj radovedna, kako se bo ta vojna končala. Na mestni občini so zaenkrat mnenja, da je mariborski trg Bolgarom bolj pofrpbpn, knkor 'pn Bolgari Mariboru in da bodo kmalu nehali s štraj-kom ter se bodo vrnili na svojo novo postojanko. Tiste mariborske gospodinje, ki stalno kupujejo pri Bolgarih, bodo pač stopile nekaj korakov dalje, da bodo prišle do njihovih stojnic, vrtnarji pa bodo tudi zadovoljni, da jim bo izginila bolgarska konkurenca izpred oči. Gorenjska v veselem pričakovanju mladinskih taborov Kranj, 24. junija. Kjerkoli greš in kjer ee ustaviš, povsod pogovori o bližajočih mladinskih dnevih, \eliko veselja, veliko priprav, vendar tudi ekrbi in dela. Človek ima vtis, kakor da so pred durmi res pravi prazniki, ki zahtevajo za praznično veselje tudi mnogo žrtev in dela. Gorenjska dekleta so po večerih pletla vence iz zimzelena in gorenjskih nageljnov, zraven pa se pogovarjale, ali bodo oblečene ob mladinskih praznikih v kroj ali v narodno nošo. Marsikatero dekle si je z velikimi žrtvami priborilo nov kroj ali narodno nošo, vendar ji danes ni žal, vsa zadovoljna jo ogleduje in že se vidi na taboru med drugimi veselimi tovarišicami. Še večjo skrb imajo naši fantje. Za nekaj dni bo treba kar odložiti vsakdanje delo iz rok in se posvetiti delu za tabor. Mnogim gorenjskim fantom je poverjena častna dolžnost rediteljev in nemalo so ponosni na to. Drugi fantje še vedno preizkušajo svojo moč in svojo sposobnost v telovadbi, nekateri vršijo priprave za tabor, drugi spet delajo za tovariše, ki kljub dobri vodji ne morejo še pustiti vsakdanjega dela. Razventega pa fantovski in dekliški odseki kar tekmujejo med se- Najlepše berilo in darilo je »Poročnik indijsko brigade«! Razpis Banska uprava razpisuje v območju okrajnega cestnega odbora Ptuj štiri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer: a) za progo med kin 0.000 in km 5.4% bano-viske ceste štev. 11/218 (Sv. Lenart—Selci—Ja-nežovci); b) za progo med km 5.500 in km 10.000 banovinske ceste št. 11/253 (Trbegovci—Mostje— Pacinije); c) za progo med km 0.000 in km 5.%5 banovinske ceste št'. 11/261 (Barbara—Okič—-Leskovec) ; č) za progo med km 6.743 in km 14.030 banovinske ceste št. 11/268 (Ptujska gora—Vrh-loga). . . , . Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odslužcnju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do dne 10. julija 1938 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju. — Kraljevska banska uprava dravske bunovine. boj, kateri odsek bo dobil čim več udeležencev. Ko človek gleda vse te lepe priprave, je vesel, zadovoljen. Mladina se zaveda svoje dolžnosti, jmkazati hoče, kaj zna in koliko velja. Pokazati hoče svojini prijateljem in tudi sovražnikom, da je zavedna, močna in edina in da se ne da omajati v svojih idealnih načrtih. Dal Bog ob mladinskih praznikih ugodnega vremena, da bi ee vsa ta naša mladina vrnila polna dobre voflje domov, razventega pa hrabra in ponosna, kakor bi korakala z zmage na bojišču. Sprejem bratskih čeških in slovaških Orlov v Cel|u Jutri, v nedeljo ob 5.43 zjutraj bo vozil skozi Celje prvi vlak čeških Orlov, ki sc peljejo na mednarodni tabor v Ljubljano. Ob 6.01 pripelje drugi vlak, ki se bo ustavil v Celju ter odpeljal iz Celja ob 6.55. Na kolodvoru bo bratskim Orlom pripravljen zajtrk. Tretji vlak bo vozil skozi Celje ob 7.15. — Vsi narodno zavedni Celjani naj se udeleže sprejema v kar najčastnejšem številu! Pri sprejemu bo pozdravil brate mestni župan g. A. Mihelčič in predsednik Podzveze Fantovskih odsekov g. prof. Mirko Bitenc. Pri sprejemu bo sodelovala tudi godba. Vse hišne posestnike, vsaj blizu kolodvora, prosimo, da izobesijo zastave in tako počaste bratske češke in slovaške Orle! Naj ne bo Celje zadnje med slovenskimi mesti! Izza naših meja Svečanost na vojaškem pokopališču v Sred-polju (Redipuglia). V 6oboto, dne 11. t. m., je bila tiha, a veličastna vojaška svečanost na velikem vojnem pokopališču v Sredpolju. Tega dne so namreč prenesli posmrtne ostanke petih generalov iz prejšnje grobnice v novo veličastno kostnico. Svečanosti so prisostvovali sorodniki padlih, dalje prefekt, pokrajinski fašistični tajnik in številni zastopniki vojaških oblasti. Prenesli so ostanke generala ■Chinotte Antonija, Monti Tomasa, Paulini Giusep-pi-ja, Prelli Giovanni-ja in Riccieri Fulvia. Krste, ki so bile ovite v državno zastavo in pokrite s cvetjem, prenesli so jih bersaglieri in miličniki. Pred kostnico je tvorila četa vojakov častno stražo. V novo kostnico bod v kratkem prenesli tudi posmrtne ostanke vojskovodje Duche d Aosta. Dvajseta obletnica bitke na Piavi (Piava). Od 15, do 19. t. m. poteka 20 let od znamenite bitke ob reki Plavi. Ob tej priliki bodo zopet velike svečanosti, katerih se bodo udeležile razne znamenite osebnosti in proslav v Trbižu, Padovi in Benetkah se bo udeležil celo sam kraj-imperator. Proslave, ki se bodo pričele 16. t. m. v Grapi in Sredpolju, se bo udeležil maršal De Bono. Zjutraj vsakega dne v času proslav se bodo brale na prostem sv. maše. V Tržiču so spustili v morje novo italijansko podmornico. V nedeljo dopoldne so spustili v Tržiču novo veliko podmornico za italijansko vojno mornarico z imenom »Barbarigo«. Podmornica odrine 1026 ton ter doseže nad vodo 17, pod vodo pa 8.5 vozlov hitrosti. Zanimivo pri tem je to, da je kumovala novi podmornici mala fašistka iz Trsta, ki je hčerka vojnega invalida in sestra letalca, ki je padel v Španiji, z imenom Maestrello Adelina. To dejstvo je dalo svečasnosti poseben pomen. Tržaška občina bo plačevala polovico stroškov za vzdrževanje 13 profesorjev na bodoči pravni fakulteti v Trstu, in sicer se je obvezala, da bo to vršila skozi 5 let. Fašistični dom v Herpeljah. V nedeljo, 12. t. m. so v Herpeljah, odprli popoldne nov fašistični dom. Iz Kopra je prišel k svečasnosti pokrajinski fašistični tajnik Sommariva in drugi dostojanstveniki. Fašistična mladina v uniformah je pozdravila s fašističnim pozdravom zastopnike oblasti. Simbolično otvoritev doma je izvršila neka »Mala Italijanka«. V domu bodo imeli sedež vse krajevne fašistične organizacije. Med Gradiškuto in Prvačino je bil zgrajen in' otvorjen te dni nov most čez reko Vipavo. Most so pričele graditi vojaške čete letošnjo spomlad, a pri delu so jim pomagali tudi kmetje, ki so zlasti dovažali les. Most bo namreč zlasti služil prometu med tamkajšnjimi naselji. Iz neznanih vzrokov je nastal požar v seniku kmeta Antona Kozina v Prvačini. Zaradi vetra, ki je onemogočal vsako gašenje, je senik v najkrajšem času pogorel do tal. Gasilci so se morali omejiti le na lokaliziranje požara. Višina škode še ni ugotovljena. Veliko kmečko zborovanje v Ilirski Bistrici. Pretekli teden se je vršilo v Ilirski Bistrici na pobudo fašistične organizacije veliko kmečko zborovanje, katerega se je udeležilo nad 3000 kmetov iz Ilirske Bistrice, Klanca, Prema, Jelšane, Jablanice, Vremske doline ter številnih zastopnikov kmetov iz okolice Reke in Opatije. Vsak kmet je prinesel s seboj tudi nekaj kmečkega orodja za delo. Kmetje so bili postavljeni v čete in v vrste, ter je bilo skupaj nad deset centurij. Ves kraj je bil popolnoma spremenjen in je dobil zelo živahno lice. Povsod so bili napisi in slike, ki so kazale Mussolinija kot prvega kmetovalca Italije. :ll Škocijanski gasilci in fJProboj Kdo je gradil gasilski dom in kdo ga je skušal porušiti Za prostovoljno delo bi radi plačo škoeijan, 24. junija. Na članek, ki smo ga objavili v našem listu 9. junija iz Škocijana, se je oglasil v namestniku pokojnega »Branika*, v »Proboju« dopisnik iz Škocijana, ki odgovarja, se zagovarja in na vso moč brani bivše gasilske uprave ter na zvit način napada našega g. župnika. Kdor je Čital naš članek, ni našel v njem nikakšnega napada na ustanovitelja gasilske čete g. Hermana Peterlina^ in na bivše uprave. Dali smo samo pojasnilo na članek, objavljenem v rajnkem »Braniku«, da ne bi pre-poučena širša javnost verjela neresničnim vestem, kakor so svojčas nasedali člankom v »Jutru« o zidanju starokatoliške cerkve in njenega gibanja v Škocijanu. Čudno pa se nam zdi, ko piše »Pro-bojc o vnetih škocijanskih gasilcih in njenih agilnih upravah. Zakaj niso v 14. letih plačali dolgove, katere je prejela sedanja uprava. Ako pomi-stimo, so bili pred 14 leti še prav zlati časi in je bilo mnogo denarja. Prireditve so bile razmeroma dobro obiskane, vendar pa ne vidimo v knjigah materialnega uspeha in je bilo prav malo dobička ali pa še zguba. V onih časih bi pa res moralo biti malo drugače. Človek mora iz tega sklepati, da so tedaj slabo gospodarili. Nikdar nismo videli, da bi se bivši gasilci res tako trudili, da bi plačali gasilske dolgove, kakor omenja »Proboj«, ampak smo videli pri vsaki veselici Še dvodnevno popivanje gasilcev, ki pa je napravilo med ljudstvom zelo slab vtis, posebno še to, ker so se zmerjali, očitali razne nepravilnosti, in si je potem ljudstvo ustvarilo znano sodbo. »Proboj« nas poziva, naj povemo, kje so tisti ljudje, ki so delali za gasilski dom od zore do mraka. Na to pa moramo jasno odgovoriti. Za to, kar so delali bivši gasilci pri gradnji gasilskega doma, so jio 14 letih zahtevali plačilo s tožbo. Predno je bila razrešena zadnja gasilska uprava, ki je baje to pričakovala, je sklicala sejo ter odobrila članom uprave večje zneske zn delo pri gradnji. S temi zadolžnicami so obremenili gasilsko blagajno za okrog 10.000 din. Zdaj pa lahko pomislimo, kako so bili vneti bivši gasilci, seveda za svoj žep. Na ta način so hoteli spraviti Gasilski , dom na boben, da bi se potem smejali in nam oči- tali, da je sedanja uprava upropastila Gasilski dom. Ta stvar pa ni šla tako »lepo«, kakor so si predstavljali in se že na ta račun veselili pri cvičku, ampak popolnoma drugače- Tožbo proti četi je vložil bivši predsednik čete, drugi pa so lhu stali za hrbtom in se veselili lepega denarja. Sodnik se je čudil lemu početju. Ugotovil je, da je cela zadeva že zastarana in da ne more nobeden gasilec zahtevati za delo plačilo, če ga .je izvršil prostovoljno in ni celih 14 let niti mignil, da mu četa kaj dolguje. Graditelji Gasilskega doma so hoteli porušiti, lasten dom, in s tem dokazati, da so bili res pre-vneti gasilski pionirji. Dobro vemo, da ne bo šlo tudi to v glavo »Proboju« in ne njegovemu dopisniku, in bo napisal, da to ni res, čeprav je čista resnica. Napadati seveda morajo župnika, ni pa lepo napadati bivšega pokojnega župnika, ki je toliko žrtvoval za naš Škoeijan in nam zgradil lop0 novo cerkev in Prosvetni dom. On ni nikdar napadal gasilcev. Če pa je semintjo opominjal mladino, naj ne hodi preveč na plese, je s teni storil svojo sveto duhovno dolžnost. Kaj je pomenu pokojni g. župnik za Škoeijan, ne bomo omenjali, ker vsi dobro vemo. Sedanji g. župnik Pa je tudi pokazal najboljšo voljo za gasilstvo *n C(1Io materialno pomagal. Dobili pa so se ljudje, hi duhovnikov niso mogli videti, da so napravili spore in tako se je g. župnik popolnoma umaknil od gasil" stva, saj so ga tirali celo pred sodišče. Popolnoma pa je izmišljeno, da bi bil suspendirani učitelj g. Zupanc napaden od ŠkocijanceV, še manj pa oče Peterlin, ki ga poznamo kot ka‘ 1 iškega moža. Ni pa treba misliti, da so bivši gasilci salP* zgradili dom, še malo ne — saj je pomaga*« » škocijanska dolina in je dom delo vsega s*""'1 na, čeprav si bivši gasilci domišljajo, da b k sami zgradili. . To naj si zapiše »Proboj« in njegov dopisnik za spomin na stara leta. Od tu in tam Veliko »Jadransko razstavo« so priredili v Zagrebu v poslopju vseučilišča. Razstava ima namen med Hrvati vzbuditi zanimanje in poglobiti poznavanje pomena morja, ki ga ima tako v zgodovini hrvaškega naroda kakor tudi v sedanjem času. Nazorno je pokazano pomorsko brodarstvo, gradnja ladij in pomorsko ribištvo. V Bitolju so prijeli dva Zagrebčana, ki sta izpraznila doma blagajno in jo popihala v Južno Srbijo. Zvonko, sin Samuela Zeintla, si je zaželel večje pustolovščine ter je skoval že točen program. Za svoj načrt je pridobil še očetovega nameščenca Rosenberga, pa sta skupno odklenila očetovo blagajno, vzela 50 jurjev in odpo-vala. Nekaj dni ni bilo za niima nobene sledi, Kele v Bitolju so ju prijeli, ker sta preveč radodarno razmetavala denar. Ko so ju vprašali, zakaj sta denar vzela, sta dejala, da sta nameravala odpotovati v Palestino, da bi si tam ogledala poprište krvavih spopadov med Judi in [Arabci. število samomorov je bilo v zadnjih dneh [V Zagrebu prav izredno veliko. Pretekli teden iso zabeležili več primerov samomorov žensk, včeraj pa sta si končala življenje spet dva. Ladislav Malnar si je že lani prerezal žile na rokah, toda takrat so ga pravočasno rešili. Tokrat Je Sel in se obesil na drevesu sredi vrta svojega svaka. Bil je delavec, ki ga je spravila v obup božjast Zaradi te bolezni so ga povsod odpustili iz dela. Drug tak nesrečnik je bila 18-ietna služkinja Štefka Pasariček. Mirno in pridno dekle se ni moglo sprijazniti z dejstvom, da se je njen oče ponovno oženil z žensko, ki je svojo pastorko sovražila. Zaradi tega je moralo dekle iz hiše v mesto služit si kruh. Zastmnila se je s plinom, vendar je zvečer odprla nekaj oken v spalnici svoje gospodinje, da bi tudi ta morebiti ne postala žrtev plina. Velike ladje ne bodo mogle več pristajati v pristanišču v Gružu. Del obale 6e je odtrgal in pristanišče precej poškodovala. Zdaj pa je družba lastnica »Saturnie« in »Vulcanie« obvestila pristaniško poveljstvo. da njene ladje ne bodo tako dolgo pristajale v Gružu, dokler ne bodo pristanišča poglobili. Če nedostatka ne bodo hitro odpravili, se bo izostanek prekooceanskih ladij takoj poznal pri številu turistov. Te ladje so namreč ob vsaki vožnji pripeljale v Dubrovnik in Gruž izredno veliko število tujih turistov, 18 tisočakov so miši zgrizle kmetici Ani Ružič iz Kaknja v Bosni. Neprevidna ženska je svoje prihranke shranjevala v omari in preštevala bankovce vselej takrat, kadar je priložila kak nov stotak. Ko je pred tremi dnevi 6pet odprla omaro, je našla mesto bankovcev samo drobce papirja, pomešane z dlakami. Miši so zgrizle bankovce in si na kupu koščkov uredile gnezdo. Dvakratni morilec Krešimir Blaževič, ki je v sredo zvečer streljal na belgrajski postaji na skupino uradnikov »Šipada«, še ni izdal tajne, zakaj je izvršil tako grozno delo. Fant se je vpisal na zagrebško univerzo, toda zaradi slabih gmotnih razmer je pustil študije in šel v službo k Šipadu«. Zaradi svoje podedovane bolezni, jetike, pa ni zmogel dela. Zdvojen in nezadovoljen sam s seboj je en dan prej, preden je izvršil grozno dejanj«, poskušal sam sebi končati življenje. Prijatelju je vzel samokres, a se ga je v zadnjem hipu prijel tak strah pred smrtjo- da svojega sklepa ni mogel izvršiti. Nato je šel na postajo in kakor brez uma začel streljati na svoje tovariše. Na policiji je povedal, da je zločin izvršil samo zato, da bi sebe okorajžil in si še sam končal življenje, ker mu kot zločincu kaj drugega ne bo preostalo. Pa tudi tokrat ga je prevzel silen strah, ki mu je zadnjo nakano preprečil. Za preiskovalnega sodnika je Blaževič uganka, ki si je ne zna razložiti. Zato Blaževiča neprestano zaslišujejo, da bi izvlekli iz njega, če ni zločina izvršil morda iz kakega drugega nagiba. Svojega zaročenca, ki je ni hotel poročiti, 'je ubila 20-letna Bosiljka Simonovič iz Preseva v Srbiji. Dekle je že dve leti hodilo z mladim sodnim pripravnikom Dušanom Deničem, ki je bil trezen m miren farni. Pred dvema mesecema sta se zaročila in že določila dan poroke. Toda med tem sta prišla navzkriž zaradi tajnih sestankov, ki jih je dekle imelo z drugimi fanti. Denič je zato pretrgal vsako zvezo z dekletom. Bosiljka pa je od njega na vsak načih hotela izsiliti pristanek za poroko. Ker fant ui hotel spremeniti svojega trdnega skle-Pa- ga je Bosiljka zjutraj počakala pred stanovanjem in izstrelila nanj tri strele iz samokresa. Zadnji strel je bil smrtonosen. Svojo slepo ženo Je ubil Randjel Petrovič iz Mar-vincevi da bi se lahko oženil z drugo. Ko mu je pred leti žena na posledicah nesreče oslepela, je Petrovič viožil prošnjo na pravoslavno cerkveno sodišče, naj razveže njegov zakon. Ker mu sodišče ni ugodilo, je sklenil ženo spraviti s poti. Dal ji je piti neko »zdravilno« vodo, v kateri je namočil strupena zelišča Že v nekaj urah je žena padla v nezavest, vendar pa kar ni hotela umreti Ker to Petroviču ni šlo v račun, je vzel kamen in ji razbil glavo. Dokler sodišče ni dalo raztelesiti trupla pokojnice, je Petrovič vse tajil. Pred nepobitnimi dokazi ob raztelesenju pa je moral kloniti. Sodišče mu je prisodilo 10 let težke ječe. Sam si je kupil mrliško krsto delavec v tobačni tovarni v Kumanovu Jurij Petrovič. S. svojim prijateljem Blagojem Veselinovičem sta se pred nekaj leti priselila ** Vlasotincev v Kumanovo, si kupila skupen kos zemlje in na njej zgradila svoji hiši. Petrovič že z delitvijo zemljišfa ni bil zadovoljen, povrh pa so se med seboj pričkale tudi ženske. Nazadnje je moralo odločiti sodišče, ki je pravično razdelilo zemljo. Toda kljub temu ?e 1® sklenil Petrovič maščevati nad svojim sosedom. Šel je in si najprej kupil krsto. Ko je vse pripravil za svoj pokop, je vzei samokres in ustrelil najprej svo-lega soseda, nato še njegovo ženo, slednjič pa se je Zaprl v svojo hišo, obesil nanjo tablico z napisom, naj s« nihče ne dotika hiše do prihoda policije, ter se P°lem ustrelil. Policija ga je našla ležečega v krsti. O edinstvenem primeru zvestobe psa poročajo iz ,.are Kaniže. Pes je stalno spremljal 12 letnega pa-Ti^dorja Kutašija. Ko je sedel na paši, se je pastirčku zahotelo kopanja Ker ni znal plavati, ga je valovje pograi,ji0 in odneslo s seboj. Ko pa je pes videl svojega gospodarja v nesreči, je skočil v vodo, pograbil nezavetsnega pastirčka za obleko in ga privlekel na suho. K v. . Ker je "bila nasilneža, je bila pred šibeni-hKim .sodiščem oproščena kmetica Mara Kojič 'oljica pri Ninu. P (..ter Zckič ,oče dveh otrok, . je kmetice lotil, pa je s]abo naletel. Žena se znala nasilneža obraniti, pograbila je kuhinj-no j07.'n Prizadejala Zekiču tako nevarno ra-i>rn . P^škodbi podlegel. Ker se je sodišče . pričalo, da je kmetica izvršila /.ločin v samo-r«mbi, jo je oprostilo vsake kazni in krivde. Pregled sifainega sodobnega pedagoškega dela: Razstava poskusne šote za Bežigradom Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Ljubljana, 22. junija. Samo nekaj dni je bila odprta razstava v bežigrajski šoli in žal bo človeku, ki si je ne bi šel ogledat. Predragocen je material, ki je razgrnjen pred nami, prebogati 60 vidiki, na katere smo pripeljani, ko ee zamujamo v pestrih sobah, kjer je razstavljena pridnost učencev in brezprimerna, požrtvovalna agilnost učiteljev, ki niso posvetili samo dela in svojega truda zgolj v ta namen, da bi zaupani jim mladi rod naučili za silo pisati in brati, ampak so se oklenili najmlajših z vso ljubeznijo: da bi jih vzgojili harmonično in da bi njihovega duha stopnjema. neteč celotnostno razgledanost, razvili vsestransko. Šole te vrste so zdaj že eno leto vpeljane (jk> ena) v vseh banovinah. Pri nas niso našle polnega razumevanja; metodiko, ki jo uporabljajo, so zlobni podtikači in ponekod stanovski nevoščljivci obsodili za sovjetski import. Vsak, kdor je videl bežigrajsko razstavo, se mora za to metodiko navdušiti in jx>stati hkratu ogorčen nad malenkostnimi, neplemenitimi rovarji, ki skušajo idealno delo ovirati, da bi lahko obvarovali svojo lastno pedagoško komodnost. Načela nove vzgojne metode V srečni uri je bila rojena misel, da ne gre otroka takoj navajati k abstrakciji, ker ga tak način šolskega dela odbija in dolgočasi. Otroku je treba pomagati s konkretnimi sredstvi, ne mu v šoli jemati vseh malih igračkanj, uk mu je treba dajati po pravilu »utile cum dulek. Zanimati ga ne smejo samo tenko pisane in debelo tiskane črke, lepopis in branje, marveč mora biti vse prikrojeno tako. da pouk pritegne V60 otroško pozornost ter ljubezen nase. Šola mora dalje imeti trajen in neposreden stik z domom. Učitelj mora ravnati rahločutno, psihološko, gledati mora, da slabše razviti otroci ne občutevajo svoje' manjvrednosti, prikrojiti jim mora delo, pohvaliti in dobro oceniti od časa do časa (koj skraja, v prvem in drugem letu) tudi slabše izdelke z dobrimi redi,^ skrbno si mora prav pri slabše razvitih otrocih napraviti delovni načrt za lela naprej. Kakšne neverjetne napredke lahko prav v tem smislu in na konkretnih zgledih že tekom enega samega leta zapazite na tej razstavi. Vse mora biti nazorno in jx> otroški povprečni razvitosti ter po dojemanju, ki še ni urejeno, izčrpavano v lepi zaporednosti ter po premišljenem načrtu. Nikjer do-zdaj še nismo videli, da bi se otroci zamujali že ix> pol ure pred pričetkom, pri šolskih vratih in komaj čakali, da bodo smeli v sobe. In včeraj na razstavi smo imeli priliko, da smo videli, kako so prihajali vedno novi poniglavci, ki so jim od ver selja žarele oči, ko so gledali razstavljene predmete, drug drugemu so razlagali in z otroško zaupljivostjo spraševali starejše, kadar česa niso razumeli. Prihajali pa so tudi starši, ki so z izredno pazljivostjo ogledovali to svojevrstno razstavo. Noben posetnik ni mogel prikriti veselja, ko je videl, kako tesno je tod šola povezana z življenjem. 1. razred: Otrok v šoli In doma Prvi dan učitelji vzemo otroke, ki so jim poverjeni, jim razkažejo vso šolo ter jih opozore pri tej priliki, prav lepo, ne apodiktično, ampak kramljaje, na posamezne reči, ki jih v šoli lahko de-iujo .u . čeiaii ne smejo. Potem počasi prično z tie-lom. Risati začno črke, zraven pa otroci slikajo motive, ki so v zvezi s črko, katero jemljejo (konj, vlak, možiček); na ta način otrokom ni dolgčas. Njihovo obzorje še skorsj v prvem razredu ne sega dalje kot do sosednega plota, zato tudi v šoli prihajata pri pouku v besedi in sliki (otroci rišejo sami) na vrsto oče in mati, bratje in sestre, dvorišče, vrt, psiček, kokoši, golobi, drevesa. Pri tem pride že med prijetnim in ob zanimivem na vrsto malo računanja, slikaiija, higiene. Z jesenjo začno, vse gre lepo po_ letnih časih; ob spremembah v prirodi se naveže otrokom pozornost na poučna opazovanja. Otrok si dobro zapomni ta čas — in «veteVMnH„,g*a razne Praznike kakor Vse ’ ddavža, Božic, Novo leto, Veliko noč, Binkošti Vse to so mejniki v tej učni dobi. Zgodaj učitelj svoj razred tudi navaja k praktičnosti. Lepljenke delajo in razne modele. Do božiča pišejo s svinčnikom, po božiču začno e Črnilom. Abecednikov nimajo in tudi zvezkov še ne. Učitelj pri pravi čitalne table, ki jih naslika sam. Otrok ne moti knjiga, učijo se in pišejo kot bi se igrali doma, na posamezen kos papirja, ki ga zlagajo potem drugega na drugega. Vsak izdelek pride na poseben list. Psihološko je pojx>lnoma jasno, da otroka debel zvezek odbija, ker mu daje misliti, koliko bo še truga. Uspehi tega šolskega dela so res zavidanja vredni. V šoli gojijo tudi skupnostno delo; ves razred sestavi sliko, zlepljenko; nekateri, nadarjenejši, sami narišejo drevo ali kar je že, in izstrižejo, drugi, manj nadarjeni, pa smejo izstriči predmet iz pripravne razglednice ter ga nalepiti, tako da se ne čutijo kot manjvredne. Prav tako skupno tudi modelirajo. Tako so šli n. pr. v Tivoli k vodometu, ki ogledali, kaj je tam okoli videti ter je nato vsak nekaj izmodeliral; nadarjenejši težje, manj nadarjeni lažje sestavne dele modela. 2. razred: Delo In živllenle Zdaj vzgojitelj že začenja podpirati otrokovo opazovanje: tu vidi delavca, ki koplje kanal, tam dimnikarja, voznika, mlekarico, mesarja. Z jesenjo začno. Polje pride na vrsto, na periferiji mesta uvaja učitelj vse to s trgom, pri tem se ponudi prilika za preprosto obravnavanje trgovine in za računanje. Vse lepo neprisiljeno, kramljaje. Delo je treba razložiti. Kakšna so dela (potrebna, težka, nevarna, umazana itd.), vse lepo ob zgledih in s pravim poudarkom, da so vsa dela častna in enakovredna, pa naj bodo še tako umazana (dimnikar itd.). Jesen je nevarna za razne bolezni, vse ob slikah,^ ki vežejo pazljivost. V drugem razredu imajo že svoj zvezek, tako zvani »dnevnik«; vanj vnašajo ves tok šolskega dela. Rišejo risbice, naloge še vedno pišejo na listih. Čas teče, pridejo v pozno jesen. Začno se orieni^ati v bližnji okolici in pt> Ljubljani. Ob koi . ;eta že skupno iz-modelirajo Ljubljano (prav lično!), Golovec, Rožnik. V 3. razredu stopilo: „Po Slovenili" Najprej malo ponove, kar vedo o Ljubljani, nato narede ekskurzijo na Ježico. Vse nove stvari, ki so jih opazili, nato vzamejo še enkrat v šoli. Narišejo in naslikajo; razumevanje raste in tudi tehnična sposobnost v vsakem pogledu. V Kranju si ogledajo tekstilne tovarne. Cenik vidijo in račun. Zdaj že izdelajo prvo geografsko skico. Zvedo za polovično in četrtinsko vožnjo. Prihodnjič vse s kartami opravijo že sami brez učiteljeve r>omoči. Važnost tujskega prometa spoznajo. Posamezne fotografije naših krajev jim ponazorujejo kraje, o katerih kaj zvedo Posebno odlično so opravile v tem pogledu svoje delo slike iz »Ilustriranega Slovenca«, ki jih je vse polno. Spoznajo po slikah in na karti Dolen jsko gričevje, Ljubljansko barje, Gorenjski kot, Štajersko. Kras. Izdelajo skupno poročilo. predvsem o ekskurzijah, nekakšen časopis za ves razred Šola jih navaja, da začenjajo spoznavati važnost časopisja (dnevnega) s kulturne strani (izrezki iz časopisov o Cankarju, Župančiču, Valterju Šmidu in drugih), tako da bodo pozneje brali ne samo umore in šport, ampak tudi kulturna poročila. „Po naši državi" v 4. in „Po širnem svetu" v 5. razredu V četrtem razredu pišejo dnevnik, imajo spis-ne'naloge; vodijo »delovnik*, delajo reliefe (spočetka vsi skupaj .enega, nato posamezniki, modulirajo ■ v pesku; Ob fotografijah, ob ihodelih, ob slikah in reliefih, ob razglednicah spoznavajo Jugoslavijo. Zasedeno ozemlje in vse banovine spoznajo z raznih strani. Spoznavajo poslovno računstvo, slikajo akvarele, prirejajo ekskurzije, na katerih se seznanjajo z živalstvom in rastlinstvom, dobivajo osnovne pojme o meteorologiji, o kartah in vremenskih napovedih, spoznajo se že v grafikonih. Tod se pomaknejo proti vzhodu; v stike pridejo s 6taro zgodovino in kulturo. Seznanijo se tudi z vsemi našimi sosednimi državami. Dobe že prve pojme o geometriji. V »delovniku« dobite po vsakem odstavku seznam obravnavanega materiala iz zgodovine, zemljepisja, prirodoznanstva, geometrije, računstva, higiene, jezikovnega spoznavanja, risanja, gospodarstva, fizike (termike) itd. Obilo je albumov, ki jih sestavljajo sami, kartotek, fotografij, redovnikov. Z mejniki po praznikih, ki so tako srečno navezani pri nas na letne čase, je delo odlično in smotrno razporejeno. Posebnost na tej razstavi so dekliška ročna dela. Nihče ne bi verjel, da bi bile devet do deset let stare punčke sposobne narediti kaj tako odličnega. Plavalne tekme za »Jadranski pokal" Danes zvečer nastopi plavalna sekcija SK Ilirije na Reki proti tamkajšnjemu plavalnemu klubu Fjuniani v okviru letošnjih plavalnih tekem za »Jadranski pokal«. Lani ustanovljen turnir treh obmorskih plavalnih klubov Jadrana, Viktorije (Sušak) in Trieatine (Trst), ter naše Ilirije nam je pokazala krasne rezultate in je obenem tudi visoko dvignili zanimanje za ta lepi šport mladine. V. tem tekmovanju je lani naša plavalna sekcija Ilirije s svojimi odličnimi plavači in plavalkami dosegla lep uspeh in v plavalnih disciplinah zmagala, dočun se je v \vaterpoolu placirala na tretje mesto. Po lepo uspelem lanskem turnirju se je letos pridružila lanskim štirim klubom še reška sFiu-mana«, tako, da bomo imeli torej v letošnjem plavalnem turnirju pet klubov. Novost letošnjega turnirja je tudi v tem, da so v program privzeti tudi skoki v vodo. Letošnji program turnirja je radi svetovnega plavalnega prvenstva v Londonu, ki se ga udeleži tudi Jugoslavija in ki bo v avgustu, ter plavalnega dvoboja z Italijo, ki bo koncem julij«, razdeljen na dva glavna dela. Prvi del bo od 24. junija do 27. jullija, zaključni del pa od 28. avgusta do 6 septembra. Vseh dvobojev v tem turnirju bo 20, ker mora vsak klub nastopiti proti vsakemu drugemu klubu v svojem in v tujem pla-vališču. Prvo srečanje je bilo že včeraj zvečer med sušačko Viktorijo in tržaško Triestino. Ljubljanski plavači pa nastopijo danes zvečer proti reški »Fiumani«. Naša Ilirija letos ne gre v ta plavalni turnir s tako gotovostjo, kot je šla lansko leto, ker je močno handicapirana. Oba krnska najboljša pflavača v sprinterskih disciplinah Vilfan in Frič manjkata, med ženskami pa manjka odlična Grošljeva. V teh disciplinah bodo pač morali stare zvezde zamenjati mladi. Plavallna sekcija Ilirije ima odlične 'juniorje in tako smo trdno prepričani, da bodo ti mlajši znali zamenjati dobro svoje starejše tovariše, če ne že letos, pa vsaj drugo leto. Plavalna sekcija Ilirije je za današnji dvoboj z reško Fiumano [»ostavila naslednje plavalke in plavače. Pri moških nastopijo: ion m prosto: Ziheri, Demonte (Scarpa); 400 m prosto: Mihalek, Scarpa (Pestevšek); 100 ni hrbtno: Schell, Pestevšek; 100 m prsno: Cerer, Hribar; štafeta 4 krat 200 m: Mihalek, Schell, Scarpa Cerer; v ženski konkurenci pa nastopijo: 100 prosto: Kržanova, Martin Anda; 100 m hrbtno: Fine Draguša, Bradač; 100 m prsno: Werner, Fine Saša; štafeta 4 krat 50 m: Kržanova, Martinova FinČeva in Bradačeva. V skokih nas bosta zastopala naš olimpionik Branko Ziherl, ki se je ta teden vrnil iz Varšave domov na počitnice in pa Kržan. Waterpo1lo moštvo pa bo igralo v postavi: Linhart, Jamnik, Watzke, Demonte, Čuden, Scar-P«> Pestevšek. „ Ilirsko ekipo vodita in spremljala Kramaršič Bozo in Kogovšek Boris. Moravče Pleskanje stolpne strehe. Moravska dolina je že od nekdaj ponosna na zvonika farne cerkve svetega Martina, ki sta bila porušena ob potresu in tedaj na novo zgrajena. Prvotni strehi iz bakra so med vojno zamenjali s pločevino. Zaradi razjedanja po rji se s pleskanjem, ki se je že pričelo, ni dalo več odlašati. Nova barva streh bo temnordeča ter se bo zvonikoma kaj lepo podala. — Obenem bodo pokrpali pločevinasto streho nad zakristijo, ker s prezidavanjem farne cerkve še ne kaže takoj pričeti Sledila bo prenovitev tabernakelja. Zid in ograja za cerkvijo v dolžini kakih 25 metrov je že dovršena; vlite eo tudi 6topnice brez kake posebne obremenitve za farane, Križ na pokopališču. Naše cerkveno predstoj-nižtvo posveča pokopališču prav posebno pažnjo. Tako lani kakor tudi letos ga je dalo osnažiti znotraj ob obzidju in popraviti obzidje samo. Križ, ki se je sredi pokopališča skoraj že podiraj, bo nadomeščen z novim iz hrastovega lesa na močnem podstavku. Visok bo kakih 8 metrov; podoba Križanega, ki je že v delu, bo ulita iz brona In dvakrat pozlačena. V načrtu je ureditev grobov v vrste in spomenikov, ki se neokusno nagibajo. Kraj Barometer- II sko stanje 1 Tempera tu n. . v r1*. c > t> _ 5 = a C C C a Veter Umer. Jakosti Pada- vine • c n 'a = c c E UI/UI vrsta Ljubljana 763-8 2S-2 17-0 73 0 0 -- Maribor 760-8 25-2 13-0 80 0 0 — — Zagreb 765-8 23-0 17-0 80 4 0 5*0 dež Belgrad 763 6 29-0 19-0 70 5 SWs 4*0 dež Sarajevo 765-C 27-0 11-0 90 10 0 — — Vis 7625 26-0 21-0 70 0 NWS — ... Split 762 1 34-0 220 50 0 0 _ Kumbor 760-6 30-0 20-0 80 0 SE, — Rab 763-4 3r0 2j-0 40 6 0 — Oubpovnih 760-6 28-0 17-0 60 0 NWS — — Vremenska napoved: Vroče, spremenljivo oblačno vreme, krajevne nevihte. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 8 večinoma oblačno, nakar se je naglo skoruj popolnoma zjasnilo. Čez dan so se pojavili večkrat srednje težki oblaki, vendar pa je prevladovalo jasno vreme. Ob 19.40 se je popolnoma zjasnilo in tako ostalo tudi ponoči. Koledar . Danes, 23. junija: Srce Marijino. Nedelja, 26. junija: Ivan in Pavel. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; ni(. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr, Bohinec, Rimska cesta 31. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi svoj običajni društveni izlet v nedeljo, d.no julija, v Repnje po sledečem sporedu: Ob 7 zjutraj odhod z avtobusi izpred kavarne Evrope. Po prihodu v Repnje.sv. maša z ljudskim petjem, nato piknik pri sv. Tilnu. Skupno kosilo pri šolskih sestrah v Rep n j ali. Popoldne v Skaručni litanije z ljudskim petjem, nato ju-zina in prosta zabava. Povratek v Ljubljano z avtobusi okoli 7 zvečer. — Stroški za avtobus in celodnevno prehrano znašajo za člane z legi-, timacijo 50 din, za goste in prijatelje naše pro* svete pa 35 din. Prijave za izlet sprejema samo predsednik društva g. Pleničar, Miklošičeva 10 (telefon 29-97), najpozneje do 1, julija opoldne, \ si člani in prijatelji naše prosvete vljudno vabljeni! Vodstvo po razstavi Kluba neodvisnih bo imel v nedeljo ob 11 akademski slikar Stane Kregar. Razstava bo odprta le še nekaj dni, zato naj oni, ki si razstave še niso utegnili ogledati, poliite z obiskom. Prebivalstvu Ljubljane! V dneh 26., 27., 28. in 29. junija t. 1. bo v našem mestu Mednarodni mladinski tabor, ko bomo pozdravljali velika množice gostov iz vse naše domovine in tudi tt ^merike, Belgije, Češkoslovaške. Francije, Holandske, Luksemburga, Poljske in Švice. Vabim someščane, da v teh dneh spet pokažejo svojo staro gostoljubnost in dragim gostom v čast okrase svoje domove z zastavami in jih iz-* obesijo že v soboto'"25. junija, ko bo Ljubljana pozdravljala svoje goste ob njih prihodu. —• I redsednik mestne občine ljubljanske: dr. Ju-< ro Adlešič, s. r. Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani opozarja svoje članstvo, da pride na Mednarodni mladinski tabor v Ljubljano tudi številna delegacija iz Češkoslovaške, namreč zastopniki čsl, Orlov. Naša dolžnost je, da sprejmemo primerno naše brate Čehoslovake ter jim pokažemo naše simpatije in naše občudovanje za njihovo popolno složnost in samozavest v teh zanje tako težkih časih. Zato vse člane vabimo, da se udeleže posebno: 26. junija ob 8 dopoldne sprejema čsl. gostov na ljubljanskem kolodvoru. 26. junija, v nedeljo, koncerta akad. zbora »Moravana« pod okriljem Glasbene Matice v Ljubljani ob 21 v Unionski dvorani. 27. junija Mednarodne akademijo ob 20 .v Unionu. 28. junija češkoslovaške akademije v opernem gledališču ob 20.30. 29. junija od (4.30—18 javnega nastopa na Stadionu. Posebni vlaki. Shranite objavo posebnih vlakov v današnji številki! Opozorite tudi svoje prijatelje in znance, kdaj pelje poseben vlak za udeležence iz vašega okrožja. Kupite vozne karte vsaj en dan i>rej. da ne bo pred odhodom vlaka navala na potniško blagajno. Posameznik lahko kupi tudi več kart, za sebe in za znance, seveda mora imeti legitimacije in taborne knjižice s seboj. Ne zanašajte se na redne vlake, ker so_ prenapolnjeni! Obisk mrtvim bratom na Doberdobu, Kalvariji in na Osi a vij u bo veličastna manifestacija, ki jo organizira Zveza bojevnikov v Ljubljani. S tem bomo počastili naše mrtve junake ob Soči, ki so žrtvovali v času svetovne vojne svoje najdražje, in obudili s pom i ne na prestane grozote. V posebnem vlaku je še kakih 80 mest prostih. — Ljubljančani se lahko še osebno prijavijo danes in jutri. V nedeljo dopoldne bo naša pisarna odprta do 2 popoldne. — Priglasijo se lahko tudi žene in hčerke bivših vojakov, ne glede na to, ali so člani naše organizacije ali ne. — Stroški za ta edinstveni obisk bojnih poljan znašajo 180 din za osebo. Prijave sprejema še do nedelje Zveza bojevnikov, Ljubljana, Kolodvorska ul. 23. Vrsto na jlepših zborovskih del iz češkoslovaške glasbene literature nam bo zapel jutri, v nedeljo zvečer ob 21. v veliki unionski dvorani akademski pevski zbor Moravan iz Brna na Češkoslovaškem. Izvajajo naslednje pesmi: Smetana:' Pesem na morju, Janaček: Kaj ta naša breza, Križkovski: Dar za ljubezen, Krička: Visoko je zvezdica, Axman: Mamici na grob in Očetu, Foerster: Sv. Vaclav, Blažek: Pesem božične noči, Suk: Varaždinski ban, Novak: 12 belih sokolov. Predprodaja vstopnic: sedeži od 6 do 25 din, stojišča po 5 in 3 din pri blagajni kina Union. Ltublfansko gledališče OPERA. — Začetek ob 20. Sobota, 25. junija: »Boris Godunov«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 26. junija: Zaprto. Ponedeljek, 27. junija: »Cavalleria rustieanat* »Glumači«. Red B. Gostuje ga. Tomašič-lve-ljeva. Naročajte in širite Slovenski dom! Stran B. SLOVENSKI DOM«, 3ne 25. junija 1938, Štev. 142. Po 60 letih bo več kot dvakrat toliko ljudi Zemlja jih bo tedaj laije preživela 4.5 milijard kot jih danes 2 milijardi j ; Vsakovrstna so skoraj ugibanja raznih strokovnjakov in nestrokovnjakov o tem, kakšen bo človek čez toliko in tolliko let, pa tudi o tem, koliko se bo v gotovem razdobju število vseh ljudi na zemlji spremenilo, povečalo ali pa ce4o zmanjšalo. Vsak najde svojo razlago, e katero skuša podpreti svoje domneve, in vsak menda skuša svet prepričati, da ima edino on prav. Vsem pa na vse zadnje le ni mogoče verjeti, ker vsi tudi ne morejo imeti prav. Vendar pa smo se v tem oziru že kar spopr.ijazniti z dejstvom, da so vse takšne napovedi prihodnosti le domneve, od katerih pripisujemo več, drugim spet manj verjetnosti. Pri takšnih »prerokovanjih« pa skuša biti vsalc strokovnjak na svoj način originalen, če ne, sploh ne vzbudi pozornosti. In bolj se prav za prav naslajamo nad to originalnostjo, kot pa nad tem, kaj nam ti učenjaki ali neučenjaki napovedujejo. Nezanimiva in neoriginalna na noben način tudi niso prerokovanja nekega severnjaškega strokovnjaka o tem, koliko se bo število ljudi na zemlji spre' menilo v prihodnjih 60 letih, t. j. do leta 2000. Ta učenjak je sestavil tabelo, v kateri je predočil, koliko se bo prebivalstvo pomnožilo v posameznih državah, ati v večjih kulturnih področjih. Tabelo je sestavil na podlagi ugotovitve, kako se je v zadnjih letih to število ljudi v posameznih državah gibalo, dvigalo ali padalo. Po teh napovedih se bo prebivalstvo najbolj pomnožilo pri azijskih narodih', in sicer skoraj tri- krat. Skoraj enak' prirastek na azijskem otočju.; Slovani se bodo pomnožili od 278 na 624 milijonov, Amerikanci od 263 na 593, romanski in, gej-^ manski narodi skupaj od 297 na 315 milijonov/ Japonci sami od 100 na 263 milijonov, Angležev pa bo v Evropi približno ravno toliko kot zdaj, še nekoliko manj. Omenjeni strokovnjak prihaja do, zaključka, da bo število prebivalstva, ki se je od 17. stoletja do danes povečalo od 500 milijonov na na dobri 2 milijardi, naraslo do leta 2000 že na 4.75 milijard. Razlaga takole: Ker je vedno večji tehnični napredek, je tudi proizvodnja zelo narasla, sorazmerno bolj kot pa število iljudi na zemlji. Danes ima vsak posameznik na razpolago več proizvodov in življenjskih potrebščin, kot jih je pa imel pred tremi stoletji. Tehnični napredek pa še nikakor ni dosegel svojega viška in se bo prav gotovo še izpopolnil, človeku bo postala dostopna tudi ona zemlja, ki je bila dozdaj bodisi nedosegljiva ali pa toliko prosta, da je bilo življenje na njej nemogoče. Človek bo imel več sveta, zemlja pa bo zaradi boljše obdelave več dajala. V vedno večji meri bo človek zemljo omet-, no namakal in gnojil. Vedno bolj bo tudi gojil razne plodonoene rastline, od katerih bo ilažje živel kot danes. Ne more biti dvoma, pravi tisti severnjaški strokovnjak, ki se bavi s temi vprašanji, da ne bi mogla zemlja leta 2000 preživeti 475 milijard ljudi. Celo dosti boljše jih bo lahko pre^. živela tedaj 4.75 milijard, kot pa danes le dobri 2 milijardi. . , > Liberija - svobodna republika črncev Na jugozahodu Afrike je republika Liberija, nad katero imajo pokroviteljstvo Amerikanci. Majhna je ta zamorska državica, a toliko bolj zanimiva po svojih prebivalcih in svojevrstnih običajih, ki jih ne srečate v nobeni drugi deželi tudi ne v soseščini, čeprav bivajo bkrog in okrog njihovi črni bratje. Državico so jim ustanovili v prejšnjem stoletju Američani, na pobudo človekoljubnega tedanjega predsednika Združenih ameriških držav, Lincolna. Hoteli so spraviti črnce, ki so se vedno bolj množili iz Amerike, ker so se bali, da bi ne podlegla bela rasa. Kakšne stvari so takrat počenjali belokožci s črnci! Streljali so jih kakor pse in mačke, iz same mržnje. Nekaj je bilo treba ukreniti in končno so se odločili po dolgih posvetovanjih v parlamentu, da jim dajo. ozemlje na jugozahodu Afrike ob Atlantskem morju. Seveda niso odšli vsi črnci, vendar večina. Kraji sami, kjer leži Liberija, so precej bogati. Tam dobivajo slonovo kost, papriko, banane, bisere, celo zlati in srebrni rudniki so v teh krajih, Lastniki sicer niso domačini sami, vendar le nekaj zaslužijo. Zanimivo je njihovo življenje. Ločiti je namreč treba tiste črnce, ki so bili vedno tukaj in tiste, ki so se priselili iz Amerike. 14 dni med črnci Neki mornar pripoveduje: Pred'leti, ko sem potoval v Južno Afriko, me je pot zanesla tudi gredoč v Liberijo. Naša ladja »Delfin« se je tako ustavila v nekem manjšem pristanišču, ki mu ne vem več imena. Nekaj se je pokvarilo in zaradi tega smo morali ostati trinajst dni v pristanišču. Kakor nalašč. Moje sanje, da bi nekoč videl Liberijce, o katerih sem toliko slišal, so se mi izpolnile. V desetih dneh bom že nekaj videl in slišal. Drugega sopotnika, ki bi šel z menoj v notranjost, ni bilo. Zato sem se brez odlašanja napotil sam. S seboj sem vrel tri črne spremljevalce, ki so mi nosili prtljago in kazali pot. Poti so seveda še nekoliko slabše, kakor pri nas, V pristanišču je poseben tujskopromethi urad, ki mi je preskrbel vse potrebno. Urad imajo sami črnci. Po strmih poteh in stezah, kajti kraji od morja se vedno bolj vzdigujejo, med lepimi slapovi in brzicami, smo prišli v bližino vasi. Zdelo se mi je, kakor bi bili poveznjeni veliki peharji in bi 6e iz njih kadilo. Tako obliko imajo njihove kolibe, ki so zgrajene iz bambusovih palic, prepletene z neko slamo in ometane z lil fptfl Tekme z baloni v okolici Pariza pr* Zvesti letalski sopotnik, ki sp v zraku prav dobro počuti ilovico. Vsa vas leži v obliki kroga, V sredi je nekakšen prostor, ki sliči trgu. Tu se zbirajo črnci ob slavnostnih dneh, kadar imajo seje svojega »parlamenta«. To besedo so namreč slišali v Ameriki in jo sedaj sami uporabljajo. Ko smo prišli v vas, nas je obsula množica radovednežev. Rekel sem, da bi rad govoril 6 poglavarjem. Lepo raščen zamorec me je peljal pred neko kolibo, ki je bila najlepša v vsej vasi. Dejal je, naj počakam, da pokliče tajnika. Čez tri minute res pripelje nekega moškega v čudni uniformi. Na glavi1 je imel ponošen višok: cilinder, bil je ves luknjičast. Na sebi je imel strgano uniformo angleškega vojaka, prepasan pa je bil z rdečim širokim trakom, na katerem je visela dolga sablja. Začuden sem bil, ko me je v angleščini vprašal, odkod prihajam. Ko sem mu povedal, me je peljal v pisarno. Čudna je bila ta pisarna. S stropa in na vseh stenah so visele čudovite slike To pa niso bile nikakršne slike, ampak plehnate reklame za olje, kavo, avtomobile, celo stolčena reklama za »cikorijo« se mi zdi, če se še dobro spomnim, je imela to čast, da je bila v županovi pisarni. Odkod 60 te ropotije zašle v to zamorsko vas, W je nad dvesto kilometrov oddaljena od morja, sem si razlagal na sto načinov. Župan kozo kolje... Kje pa je župan? Kozo kolje, mi je odgovoril. Jutri bo pripravil slavnostno pojedino, ker bo zasedal parlament. V tem hipu stopi noter župan, ki je bil še mnogo bolj namačkaran od tajnika. Tudi z njim sem se gladko pogovarjail v angleščini. Bil je zelt) prijazen Z menoj; Vprašal sem ga, kje je poštar. To sem jaz, je odgovoril. Pogovarjala sva se še o tem in onem. Nazadnje me je povabil na zasedanje parlamenta. Tajnik me je nato odpeljal v hotel, ki je tudi poglavarjeva last. Urejeno imajo vsaj po imenih, kakor v Ameriki. To so prinesli tisti črnci, ki so prišli iz Amerike in vse po 6voje prikrojili. Drugi dan je bilo zasedanje parlamenta Prišlo je precej mož, oblečenih v smešne uniforme. Kar smeh se me je loteval, ko sem jih gledal. Razpravljali so o nekem sporu, ki je bil na meji. Šlo se je, ali naj napovedo vojno ali naj utrpijo krivico in škodo. Končno so izglasovali prvi predlog. Gotovo se vam zdi smešno in otročje, a je le resnica. Vedno namreč napadajo miroljubne Liberijce sosedje, ki jih ščuvajo kolonisti. Amerikanci sami 6e presneto malo zanimajo za nje. Tako se Liberija vedno bolj krči. Po končanem zasedanju je bila pojedina. Pozno v noč so plesali okrog ognjev in prepevali bojne pesmi. Žena ni bilo zraven, ker to njihov običaj ne dopušča. Tako romantično življenje je v svobodni republiki Liberiji, neverjetno, a popolnoma resnično. Načrtno gospodarstvo v Sovjetiji „Ne sprejmem vasf ker ste se poročili, ne da bi mi prej povedali" Poročila eta ee v Moskvi meščan Osipov in meščanka Gušina. Osipov je šel na stanovanjski urad, da bi mu vsaj zdaj, ko je poročen, dali na razpolago, seveda proti najemnini, primerno sobo, kjer bi stanoval s svojo zakonsko (fružico. Oba sta bila rojena v Moskvi in sta oba tudi tja pristojna. Zato ee jima je tudi zdelo, da z najetjem novega, skupnega stanovanja ne bosta imela ravno preveč sitnosti. Ko pa je mlada žena predložila hišnemu oskrbniku svoje dokumente in napisano prošnjo (brez nje tudi ne gre niti pri hišnem oskrbniku!), jo je ta precej kritično pogledal in dejal: »Ne morem.« — »Kaj ne morete?« ga je začudeno vprašala mlada žena. — »Ne morem vas vzeti v stanovanje!« — Zena je položila na mizo vsa potrebna potrdila in izkaze, moskovsko domovinsko pravico, ki jo je morala imeti, da je sploh 6mela Programi Radio Ljubljana Sobotp, 25. junija: 13 Plošča za ploščo — pisana zrnos, tfodba vesela in pesmico vmes — 12.43 poročila — 13 Napovedi — 13.20 Plošča za ploščo — pisana zmefc, godba vesela in pesmice vmes — 14 Napovedi — 18 Za delopust! (igra Bad. ork.) — 18.40 O jubilejni razstavi Piosvetne zvezo — reportaža z razstave (g. dr. Ivo Pire) — 19 Napovedi, poročila — 19.90 Nae. ura: O živalski higieni pri nas (Drag. Arnndjelovič, Bol-grad) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Pisan glasbeni večer. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet, g. Bm.il Mczgolits (citre) in Rad. ork. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel koueo tedna (plošče). Drugi programi Sobota, 25. junija: Bclgrad: # Nar. pesmi. 21 Prenos iz Mostarja. 22.15 Zal). k(£Te., 23.15 Harmonika, 23.30 Tamburice — Zagreb: 20 Opera -r- Praga: 19.35 Poletni večer v Bratislavi, 21 Igra, 22.30 Ples. gl. — Varšava: 20 Oddaja za Poljake v tujini, 21.10 Ork. konc., 22 Zab. progr. — Sofija: 20 Vok. kono. 20.45 Ork. konc., 21.45 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: 19 Madžarske narodne, 20 Igra, 21.45 Jazz, 22.45 Simf. konc, — Trst-Mitah: 21 Igra »Cesta z okna« — Rim-Bari: 17.15 Klavir, 21 Igra «Biraghin« — Dunaj: 18 Pevski koncert iz Celovca, 19.10 Tirolska oddaja, 20 Ples. gl.. 22.30 Piljala, 24 Gledališki ork. — Berlin: 19.10 Operna gl., 20 Pihala in kvintet — Hamburg: 20.10 Operetna gl. — Vr«tl»lava: 20 Klasična operetna gl. — Lipsko: 18.15 Po Koroški, 19.10 Simf. ork., solisti in zbor, 21 Ptes. gl. — Kiiln: 19.10 Ples. gl., 20.15 Lebarjeva opereta »Vesela vdova« — Frankfurt: 19.10 Voj. godba m solisti — Strasbourg: 21.U Simf. konc. i* Nice. biti v Moskvi, daije potrdilo, kje in kaj dela, še posebno potrdilo, na podlagi katerega ima pravico do gotovega stanovanjskega prostora in končno še potrdilo policije, da doždaj še ni imela sama najetega kje kakega stanovanja. Ko mu je razgrnila na mizo vse te čudne Histine, ji je hišni oskrbnik ponovno dejal: »Ne sprejmem vas, ker ste se poročili, ne da bi me. prej kaj vprašali.« »Kaj, vas bi bila morala prej vprašati, če smem živeti skupaj s svojim možem ali ne?« »To se razume, saj sem vendar jaz odgovoren za oddajo stanovanj.« . , - , Kakšna se zdi šolarjem vojna 7animiro nalogo »o dolnli otroci v neka/ angleških šolali. Naloga je prav za prav čisto kratka, saj je zadostovala za odgovor že ena sama beseda. Vendar ne more nihče trditi, da je bil odgovor tako lahek. Zastavili so jim namreč vprašanje, kakšna se jim zdi vojna. Beseda, ki bi zadostovala za odgovor, naj bi bila takšna, da bi čimbolj karakterizirala vojno. Nič manj zanimivi kot vprašanje so bili tudi številni odgovori. 380 dijakov je odjrovo« rilo, otavljal nad .papirjem. Saj bi bilo bolj ne pisati... Potem je začel risati. Ko je končal, je zganil liet in ga dal gostilničarju: . „ . , v j ■ : »Oddajte jutVi pred zajtrkom gospe in nlkorjmr drugemu.« *Brez skrbi, gospod.« V t' ■ Mož je vzel podložek, želel blagoslovjeno lahko noč in izginil dpi. V kuhinji je razpostavi) posodo za umivanje. Nazadnje je na podložku lež^l samo še . listek^irt zlatnik. Gostilničar je’ vzel oboje "ter prisluškoval., Bruna nad njegovo glavo so pomirjujoče škripala. A vendar se celo v svoji sobi ni drznil razgrniti lista drugače,’,kakor z obotavljanjem. Razgrnil ga je ob motni liočni svetilki. Pred njim ni ležalo nič napisanega, marveč samo živahen 'majhen prizor s 'ceste, narisan z zelo varčnimi potezaipf. Toda ' gostilničar je vseeno'z lahka takoj preppznal svojevrstno!‘čelo svoje'gostilne. Tudi če bi bil kaj dvomil o'tem, bi mu bilo znamenje s pšeničnim klasom in laterne pod njim razločno dopovedovalo, kaj misli umetnik e to risbo. Gostilničar 'je z začudenjem videle da mimo vrat vozi posebne vrste vozilo. Bila je kočija, ki ji je pa risar nekaj posrečenimi potezami dal obrise1 starinskega bojnega voza. Krasno ; se vzpenjajoči konji so vozilo Jvlekli, vodil jih je pa maček. Na sedežu se je naslanjal Vulkan ali: nekak tak hrom poganski bog z berglo. Za njim je stal preoblečen v stražnika Merkur, ki je imel na rami majhnega Ktipida. Ta je streljal z loka v okno gornjega nadstropja v, gostilni. Puščica je bila narisana v letu, na njej j0 bilo pritrjeno pisemce. Oče Henry je bil trdno prepričan, da takega.vozila romagnatsko ceste še niso nikdar videle. Ni mu prav ugajalo napol pijano razpoloženje, ki ga je znal risar dati njegovi gostilni. Njegova krčma je bila vendsr poštena hiša. Predvsem ga je žalila srajca, ki je plapolala iz okna. Saj so vendar perilo obesili vedno na dvorišču. Ves dviji je gostilničar srdito hitel ven, da bi ee prepričal. Prekoračil je ulico ter ogledoval čelo svoje domačije. V stotnikovem oknu ni bilo videti nič več luči, toda resnično? nad okenskim nadzidkom je plapolala srajca, kakor da jo je kdo obesil sušit. Drugo Četrto poglavje., Začarani goid. _ jutro je oče'Henry prijazno zbudil stotnika. Stvar « sra>cO je bila sicer zoprna, zlasti še, ker je videl, da Se vedno plapola z okna. Toda poštenjak je bil spet ves v vlogi zarotnika. Čeprav je_ nosil v rokah podložek z vrčem za kavo in z žemljami, ga to nič ni oviralo, da ne bi z vsakim gibom kazal, da počiva na njegovih ramah breme državnih zadev. Začel je stotniku zagotavljati: »Sporočilo) je bito v redu oddanO. Kuharičina sestra ee je žo pred dvema urama vrnila.« Stotnik je zazehal in se stegnil v postelji:' »Nič odgovora?« > ■ Pod odejo mu je srce divje utripalo. »Ne, monsieur. O tem niste nič rekli. Ali ste...« »Nisem pričakoval odgovora!« ^■*"’ •i; »Ohl« »Vsaj za zdaj ne. In kaj veste o gospodu poštarju»< »Ve izvršeno, kakor sem, to se pravi, kakor je on predlagal-Dbbite *Mftovanje, na tisti kmetiji.« >Če hočete lahHo že zdaj zjutraj greste tja. Francois vas lahko pelje v pokritem vozu. Če ni monsieurju nič «a to, da bo sede' zadaj na snopu slame, boste prišli skozi vas, lle da bi vas kdo videl.« ■ , ,. Stotnik je izpraševal: »Kaj pa kobila?« »To bomo spravili tja zvečer, ko bo tema.«. Tujec je bil očitno zadovoljen in je. govoril: ■............ ir " 11 !"' ' , ■■ ’■**** ?' * " "T lf j‘ M. 1 ' ' 'rrRg 1' ’ *............. 1 *.............. »Slotuuki doa« Izhaja nak ddatill afe U Meaetna naročnina 1) Ota u inoaraatv« »Din Uredalftvoi Kopitarjeva »lira »/lil Melon iooi do MM Uprava* Kopitarjeva ali«* k Za Jagaalavaaake tUkaraa « Uafcliaal. K Ct*. Uda )a tel Ji Ivaa Rakave«. Uredniki Ioie KaiMek . i • ■ 't iy' c *: i