IZVESTJE
GLASBENE MATICE
v Ljubljani
o društvenem in šolskem letu 1897/8.
Izdal odbor, sestavil društveni tajnik.
Vsebina:
Petindvajsetletnica ,,Glasbene Matice1!
Zahvalno potovanje ,,Glasbene Matice" na Dunaj.
Pojavi dunajskega časopisja o koncertih.
Prolog. Spisal Josip Stritar. Glasbena šola v Ljubljani. Glasbena šola v Novem mestu.
Muzikalije.
Društveni koncerti.
Račun ,,Glasbene Matice1! Proračun ,,Glasbene Matice'! Efektna loterija,,Glasb. Matice' Društveno vodstvo. Poverjeniki „Glasbene Matice' Imenik društvenikov.
Razpis jubilejskih nagrad.
V	Ljubljani, dne 14. julija 1898.
ejpj
Založila „Glasbena Matica0.
Tiselc Katoliške'Tiskarne v Ljubljani.
»s
Iirliilfcfir
evski zbor ,,\^lasbeney)^atice‘
na ^)unaji, dne 23. in 25. marca J896.
(Slika je s prepvija\nim dovoljenjem slavne družbe sv. Mohora posneta po nje Koledarji %a leto t8<)8.)
IZVESTJE
..GLASBENE MATICE
v Ljubljani o društvenem in šolsRem fefu J897/8.
a
Isdal odbor, sestavil društveni tajnik.
Vsebina:
Petindvajsetletnica „Glasb. Matice*! Muzikalije.
Zahvalno potovanje ,,Glasb. Matice1* Društveni koncerti.
na Dunaj.	Račun ,,Glasbene Matice*!
Pojavi dunajskega časopisja o kon- Proračun ,,Glasbene Matice*!
certih.
Prolog. Spisal Josip Stritar. Glasbena šola v Ljubljani. Glasbena šola v Novem mestu.
Efektna loterija ,.Glasbene Matice* Društveno vodstvo.
Poverjeniki ,,Glasbene Matice*! Imenik društvenikov.
Razpis jubilejskih nagrad.
V	Ljubljani, dne 14. julija 189S.
Založila „ftlasbena Matica0.
Tisek K atol. Tiskarne v Ljubljani.
aaaoauiiaoaoaa a o
ypr e==^:=
smmf —	^	0
o oqi9	9!
Petindvajsetletnica „Glasbene Matice1!
S. dan decembra I8g/ si je izbrala „ Glasbena Matica11 za praznik svoje petindvajsetletnice. Praznovala jo je skromno in brez hrupa — saj se dobro delo samo hvali — s slavnostno odborovo sejo, s slavnostnim koncertom v „Narodnem domu“ in s pevskim večerom.
Iv slavnostni seji, opoldne v društveni dvorani, se je zbralo odlično občinstvo. Prisoten je bil imenom vlade gospod e. kr. vladni svetnik Merk, dalje gospodje deželni glavar Detela, državni poslanec Povše, ces. svetnik in deželni poslanec Murnik, mestni župan Hribar, predsednik c. kr. notarske zbornice dogo la, deželni poslanec Klein, več odličnih dam, ravnateljev in profesorjev srednjih šol, več skladateljev, pisateljev i. dr.
Otvorivši sejo, je pozdravil gospod predsednik „Glasbene Matice’-'- Fran Ravnihar udeležence z naslednjim ogovorom:
„ Glasbena Matica“ je v kulturnem pomenu le atom, a vendar-le ozko spojena z usodo in napredkom slovenskega naroda. Žal, da Slovencu svet ni naklonjen. Zaničevan je, od nikogar spoštovan. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal njegovo geslo! V 371etnem poslovanji v narodni službi sem temu živa priča in doživel premnogo epizod žalostnega spomina, ki pač zaslužijo omenjene biti v zgodovini slovenstva sploh, ako ni bolje, da ostanejo tajne. Le jedna zlata izjema je v tem pogledu, le jeden odmev — „ Glasbena Matica1-1-. Že koj s početka, to je s pričetkom glasbenega šolskega zavoda, uvaževali so jo vsi merodajni faktorji, prihiteli ji na pomoč: državni zbor, velikodušni občinski zastop, kranjska hranilnica, posebno pa visoka vlada. Radostno se spominjam očetovsko prijaznih pogovorov s prejšnjim deželnim predsednikom, ki seje čestokrat živahno zanimal za prospeh „ Glasbene Maticeče mogoče še prijaznejši pa nam je sedanji gospod deželni predsednik, naš častni član. On nam je o svojem času izposloval večjo subvencijo, on nam je omogočil naš dunajski izlet, njemu se je zahvaliti, da nam je bil celo cesarski dvor z vso najvišjo gospodo naklonjen. Spominjate se s ponosom, da sta dva člana presvetle cesarske rodbine bila navzoča pri naših koncertih. Gospodu deželnemu predsedniku se zahvalim, da smo smeli stopiti pred obličje našega presvetlega vladarja samega. In kako milostno nas je ta povpraševal
2
po usodi ljubljanskih hišnih gospodarjev, po razmerah ljubljanskega mesta sploh in kako simpatično je pozdravil naše podjetje, kako živahno je izrazil svojo zadovoljnost v besedi in v obrazu, da smo prišli na Dunaj, da se dostojno zahvalimo za njegovo pripomoč. S tem najsrečnejšim spominom zaključujem svoj nagovor, ter kličem našemu premilosti vemu, presvetlemu vladarju navdušeno: Slava, Slava, Slava!“
Zatem je sledilo poročilo tajnikovo in slavnostni govor podpredsednika „Glasbene Matice“ gospoda A. Svetka.
Koncem seje je stavil odbornik „Glasbene Matice1'1' in načelnik pevskega zbora gospod Ivan Venca j z naslednje predloge, katere je odbor soglasno sprejel :
„1. Odbor sklene razpisati nagrado, najmanj 200 gld., za najboljši izvirni oratorij ali drugo epiško skladbo.
2. Vsako leto je razpisati nagrade za najboljše skladbe ali prireditve narodnih pesmi, katere bo potem izdajala ,,Glasbena Matica!-''.
3. Naj dela odbor „ Glasbene Matice1'1' na to, da dobi društvena glasbena šola pravico javnosti in se s časom podeželi.“
Slavnostni koncert je imel zgodovinski vzpored in velik uspeh. Udeležili so se ga med drugimi gospodje: c. kr. dvorni svetnik S c h e meri kot namestnik gosp. deželnega predsednika, dež. vlad. svetnik gosp. Merk, c. kr. dvorni svetnik Plachky, deželni glavar Detela, deželni odborniki Murnik, Povše in dr. Schaffer, mestni župan Hribar, predsednik mestne hranilnice V. P e t r i č i č, polkovnik N i t s c h e, majorji K u k i č, Lavrič in Lukane pl. S ar en b ur g in mnogo druzega odličnega občinstva.
Ob svoji petindvajsetletnici je dobila „Glasbena Maticau pozdravov od raznih društev in posamnikov, med drugimi naj-častnejšo in najprisrčnejšo čestitko od „Matice Slovenske“, ki slove :
„Preblagorodni gospod predsednik !
„Slovens/ca Matica'1 sc usoja ob priliki, ko praznuje „Glasbena Matica“ Svojo društveno petindvajsetletnico, izročati svoji duševni in imenski sestri svoje najiskrenejše pozdravilo in svoje najprisrcnejŠe čestitanje.
„Glasbena Matica“ si je pridobila v preteklem četrt-stoletju za glasbeno izobrazbo našega naroda neven-Ijivih zaslug. Po vseh Svojih močeh je skrbela za glasbeno izobrazbo slovenske mladine; Slovencem je podala bogato zakladnico vzornolepih muzikalij; pri Svojih dovršenih koncertih nas je razveseljevala z nepričakovanimi duševnimi užitki, in naposled je razširila slaz>o slovenske pesmi in ž njo vred slavo slovenskega imena daleč preko mej naše domovine.
3
Res ponosno sme are ti „ Glasbena Matica“ na Svoje delovanje preteklih petindvajset let, in v Svojih dosedanjih uspehih lahko zajema novih moči za Svoje nadaljnje delovanje v bodočih letih.
Bog živi ,Glasbeno Matico“! Bog blagoslovi njeno delo! Bog ji tudi v prihodnje dodeli vsestranski napredek !
V	Ljubljani, dnd 6. grudna 1897.
Predsednik :
Frančišek Levec.
Blagajnik: dr. Josip Stare.
O priliki te petindvajsetletnice se nam obrača pogled, na lep kos kulturnega polja, katero je slovenski narod v tem času preoral, in nehotč se zazdi človeku, da je doba petindvajsetih let v političnem narodovem življenji nekakšno Platonovo leto; kajti ponovile so se zelo podobne konstelacije. Takrat, pred 25 leti, je bilo padlo Hohemvartovo ministerstvo, na Češkem je vladalo izjemno stanje, in pri nas doma se je bil krut boj med „Mlado-in Staroslovenci“, posebno je šlo za vlado v „Slovenski Matici“. Učiteljstvo se je jelo cepiti v dva tabora, „Slovenski Narod“ se je preselil v Ljubljano, osnovalo se je „Pisateljsko“ in snovalo se je nekako „Planinsko društvo“; narodno socijalno življenje je bilo v tisti dobi v Ljubljani najbolj živahno in neprisiljeno. Ne smemo se torej čuditi, da se je postanek „Glasbene MaticeLi v javnosti nekako poizgubil.
Misel na ustanovljenje „ Glasbene Matice“ se je spočela v glavi gospoda Vojteha Valente, mestnega blagajniškega pristava, ki je bil v narodnih krogih obče znan kot vesel in odkrit tovariš, izboren bariton-pevec in izurjen in marljiv glasbenik. Povod ti misli je bilo morda visoko stanje tedanje domače dramatične umetnosti, ki je po gg. Nolliju, Grasselliju, Schmidu, Kajzelu, in gospe Valenta-Brusovi, gdč. Podkrajškovi, Jamnikovi i. dr. nagloma vzrastla do častivredne višine.
Z „ Glasbeno Matico“ namenil se je V. Valenta stvariti ognjišče, krog katerega bi se zbiralo vse, kar se zanima za razvoj slovenske glasbe. Tja naj bi se znašale pred vsem narodne pesmi, ki so se vsled razširjenja vednosti berila in vsled zlajšanja prometa čim dalje bolj pogubljale; tu naj bi se zalagale skladbe domačih glasbenikov, in od tod naj bi se širila po šolah in koncertih domača pesem ublažena nazaj med narod.
Leta 1871. je — tedaj še v Mariboru — v „Slovenskem Narodu" izšel prvi poziv Valentov; 4. junija 1872 je bil potem prvi shod, ki si je izvolil v osnovalni odbor gospode: A. Nedved, A. Foerster, V. Valenta, Viktor Bučar, Fr. Ravnihar, Peter Grasselli,
i«.
Tajnik:
E. Lah.11
4
Andr. Praprotnik, A.Jentelj, Fr. Drenik, Drag. Žagar, dr. K. Bleiweiss, Andr. Guttman. Ta odbor je potem vladi predložil pravila, katera je menda s svojim zadnjim podpisom, dnč 14. i. m. potrdil Hohen-wartov deželni predsednik baron Wurzbach.
Po potrditvi pravil je osnovalni odbor takoj začel nabirati poverjenikov in po njih članov novemu društvu. V svojem pozivu iz meseca avgusta naglaša določbe pravil, „da misli društvo objavljati dobre slovenske kompozicije za cerkev, šolo in dom in razpisavati darila za najboljša domača glasbena dela, nabirati po vsi slovenski zemlji narodne pesmi in skrbeti za to, da se te pesmi v lepo vrejeni zbirki na svetlo dado; osnovati glasbeno knjižnico, napravljati glasbene produkcije, koncem utemeljiti na .Slovenskem po mogočnosti pevske glasbene šole44. Velik del tega delavnega programa ježe „ Glasbena Matica44 zvršila; kar nedostaje, pa z božjo in narodovo pomočjo še zvrši. O skromnih nadejah ustanoviteljev za dosego stavljenih idealov najbolje priča stilizacija odstavka o šolah.
Drugi poziv z dnč 10. septembra i. 1. dokazuje potrebo „ Glasbene Matice1'1', ker je treba razširiti narodno petje, da se izpodrinejo tuji „gassenhauerji“; ker je dalje treba klavirske in violinske šole, da ne bo hodil denar na tuje, in ker je treba zboljšati cerkveno petje, da se ne bo več pel „Tantum ergo“ na napev „Po jezeru44 i. t. d.
Od dne 23. do 26. septembra 1872 se je obhajal prvi obče-slovenski učiteljski shod, katerega se je poleg tristo slovenskih udeležilo tudi mnogo hrvaških učiteljev. Ker se je osnovalni odbor „ Glasbene Matice"' nadejal — in ni se motil , da se bo slovensko učiteljstvo za novoustanovljeno glasbeno društvo zanimalo, sklical je prvi občni zbor na 25. dan septembra 1872, ter je na predvečer s sodelovanjem učiteljstva priredil prvi koncert „ Glasbene Matice
Debata na prvem občnem zboru se je največ sukala okolu vprašanja, je-li naj se petje v ljudski šoli poučuje po glaskah ali ne. Lahko se trdi, da rojenice „ Glasbeni Matici“ pri zibelki niso pele, kaj bo še iz nje.
Na tem prvem občnem zboru je bil predsednikom izvoljen gospod Fran Ravnihar, ki je še danes kot jubilant društvu na čelu. S svojo vztrajno pridnostjo, z mirno in obzirno hladnokrvnostjo je pripeljal Matičino ladijo v teku petindvajsetih let mimo marsikatere nevarne čeri; marsikatero britko je použil, pa tudi marsikateri vesel in ponosen trenutek doživel. On je sukal lemež, ko je Valenta zrnje sejal.
In seme je vzklilo, in iz malega je vzrastlo veliko.
Za prvo točko si je bila „Glasbena Matica“ stavila na program nabiranje narodnih pesmi, izdajo izvirnih slovenskih skladb, založbo pevskih šolskih knjig in ubla-ženje cerkvene glasbe.
Izdaje šolskih pevskih knjig se je kmalu na svojo roko lotil gospod A. Ned ved; za zboljšanje cerkvene glasbe seje ustanovilo „Cecilijansko društvo14; preostalo je tedaj iz tega delokroga samo
5
nabiranje in zalaganje narodnih pesmi in izvirnih slovenskih skladb. Tega dela se je lotila „Glasbena Matica'' in je že drugo leto izdala zvezek Nedvčdovih samospevov in zvezek čveteroglasnih pesmi. Ker je bilo taeih kompozicij za razne čitalnice nujno potreba, izvrševala je „ Glasbena Matica“ ta del svojega poklica redno leto za letom ter je do danes izdala 28 zvezkov partitur za moške ali mešane glasove, dalje štiri zvezke „Lavorikeu, }. Čerinovo „Pesmarico“, tri zvezke „Narodnih pesmi“ (dva Žirovnikova, jeden Malenškov), 17 zvezkov za samospev z glasovirjem ali z zborom, 11 skladb za glasovir, 1 za gosli in glasovir, 8 cerkvenih skladb in štiri zvezke Foersterjeve klavirske šole. V svojo zalogo je „ Glasbena Matica“ prevzela Hajdrihove skladbe, Kocijančičeve zbore in M. Hubadove „Narodne pesmi“. Storila je tu, kakor vidimo, „ Glasbena Matica“ svojo dolžnost ter objavila ali ohranila marsikak pevski biser. Najdalje so se razznanile Foersterjeva „Ljubicau in Hubadove „Narodne pesmi“.
Posebne zasluge kot skladatelji za „ Glasbeno Matico'' so si stekli gospodje: Anton Nedved, Anton Foerster, dr. B. in dr. G. Ipavic, Fr. Gerbič, p. Hug. Sattner, p. Ang. Hribar, Aljaž, Pirnat, Volarič, Hubad, Fajgelj, Razinger, Čerin, Hoffmeister in F. S. Vilhar.
Ta način Matičinega delovanja pa društvenikom ni zadoščal, in njih število, ki je prvi čas bujno rastlo, se je jelo krčiti ter je z višine 310 članov 1. 1874., med njimi 22 ustanovnikov proti 43 1.1897., padalo do 174 društvenikov leta 1880. Odbor je jel obupavati in britko tožil, „da se je osnovalni odbor tako zelo zmotil“. A obupal ni, nego polotil se je nove stroke: osnovanja šole.
I)ne 15. novembra 1882 se je v skromni sobici odprla glasbena šola „ Glasbene Matice“. Prvi so na nji poučevali gg. Klein, pl. Januschowsky, Stegnar in gdč. Orlova. Prvih učencev je bilo 28. Drugo leto je število gojencev narastlo na 51, tretje na 94, četrto 118, s pevci vred 216. Leta 1886. je dobila šola g. Fr. Gr bič a za stalnega strokovnega vodjo. Poučevali so do sedaj na šoli glasovir: Januschowsky (8 let),gdč. Orlova (1 leto), J.Maier (2 leti), gdč. B. Sumanova (4 leta), gospa Gerbičeva (5 let), gdč. Elsner (1 leto), gdč. Zetino\vich (pol leta), gdč. Šuklje (1 leto), od 1890 nadalje gospod Hoftmeister, gdč. Praprotnikova (2 leti), gospodična Kazingerjeva (1 leto); petje: Stegnar (1 leto), Pazinger (1 leto), Gerbič (in glasovir) od 1886 nadalje, Hubad, Čerin (zadnja dva tudi harmonijo in kontrapunkt); gosli in glasovir: Klein (1 leto), Wiedeman (pol leta), Drobeček (pol leta), Sochor (1'/, leto), Ivučera (pol leta), E. Eberhart (I leto), Stiaral, Kos (polleta), Wagner (1 leto), Moser (3 leta), Baudiš (2 leti), Jeraj (2 leti) in od 1895 nadalje Vedral.
Kot epizodo gre omeniti trobilno šolo, katero je vsled prigovarjanja glasbenega šolskega nadzornika vladnega svetnika Zellnerja leta 1887. ustanovila „Glasbena Matica''1' ter nabavila z vladno pripomočjo (300 gld.) za njo razne rogove, pozavne in druga pihala. Leta 1892. se je ta oddelek opustil, „ker se vanj
6
stavljene nade niso obistinile. Učenci so šolo pohajali malomarno in se malo zanimali za pouk. Uspehi so bili neznatni, kar je odbor prisililo, da bo to šolo šele pozneje zopet otvoril“. S tem je bila doba eksperimentov končana, in glasbena šola ima sedaj svojo strokovno obmejeno stalno podlago.
Velike uspehe glasbene šole je sijajno pripoznal kapelnik dvorne opere in direktor dunajskega konservatorija gospod J. N. Fuchs, ki je 1. 1896. po naročilu vis. c. kr. učnega ministerstva nadzoroval to šolo.
Zanimiv je pogled na hiše, v katerih je bivala glasbena šola. Svoje prvo pribežališče je našla v skromni izbici Premkove hiše v Gradišči, katero ji je prepustil krčmar „pri vrtnarji1'; od tam je šla za nekaj časa v Drenikovo, stanovanje v Souvanovi hiši (na Kongresnem trgu) in odtod v „Čitalnico“. vIz te se je preselila na Breg št. 3, z Brega v Permetovo hišo v Špitalski ulici, iz te v Virantovo hišo, pa zopet nazaj v Permetovo hišo. Ko je Filharmonično društvo sezidalo svojo „Tonhalle“, prevzela je „Glas-bena Matica“ nje prostore (za pet let) v knežjem dvorcu, katere je pa morala po potresu zopet zapustiti ter se preseliti v Cojzovo hišo, najprej v Križevniški ulici in potem na Bregu. Dne 3. novembra 1896 pa se je nastanila v novi društveni hiši v Vegovi ulici. Od teh poslopij stojita bistveno neizpremenjeni samo še hiša na Bregu in Virantova hiša. Po lastnem domu je „Glasbena Matica“ že davno hrepenela; najprej je (1. 1888.) nameravala kupiti s „Sokolom“ nekdanje „Igrišče“; 1. 1893. pa je po inicijativi gospoda I. Vencajza kupila od Baurovih dedičev hišo št. 8 v Gosposki ulici, katero je pa potres razdjal. S pripomočjo velikodušne podpore in znatnega neobrestnega posojila, kateri je „ Glasbena Matica“ dobila po naklonjenosti Nj. ekscelence deželnega predsednika gospoda barona Heina in po prizadevanji gospoda dr. Iv. Tavčarja, ji je bilo mogoče sezidati dve lični hiši. V gornjem novem poslopji v Vegovi ulici je sedaj šola „ Glasbene Maticev Gosposki ulici pa mestna višja dekliška šola.
Tretj a točka ,,Glasbene Matice“ programa je prirejanje koncertov. Skromni početek temu so bile javne skušnje s programom (prva 9. marca 1884). Prvi večji javni nastop v koncertni dvorani je bila dne 8. julija leta 1888. s sodelovanjem gg. Fr. Pogačnika, Blaža Fišerja, za ta slučaj sestavljenega zbora i. dr. prirejena akademija, ki je poleg znatnega gmotnega uspeha imela moralni vpliv, da je pozornost pevcev obrnila na „iGlasbeno Matico'-''. Sosebno rajni dr. Gross je kot odbornik s prav Kato-novo vztrajnostjo vedno naglašal potrebo ustanovitbe Matičnega pevskega zbora. In res, sreča je nanesla, da se je 1. 1891. razšel dotedanji čitalnični pevski zbor ter se z večino svojih članov pridružil „Glasbeni Matici'1 kot nje pevski zbor. Prvi koncert, pri katerem je sodeloval novi „pevski zbor Glasbene Matice“, je dne 18. aprila 1891. vodil gospod dr. Fr. Gross, ki se je pa kmalu nato službeno preselil v Idrijo ter je tam vsled nesrečnega slučaja prerano umrl (2. februarja 1892).
7
Dr. Grossovo mesto je decembra 1891 prevzel z Dunaja došli gospod Matej Hubad, ki je ob enem tudi vstopil kot učitelj „ Glasbene MaticeZ brzim pogledom je spoznal situvacijo; s plamtečim navdušenjem se je poprijel umetniškega dela in je ta plamen tudi znal zanetiti v svojih pevcih. Z jasno umetniško razsodbo in nezmotljivim ušesom je združeval najskromnejšo priljudnost, ki je budila veselje in samozavest v zborovih članih. Spopolnil je moški z ženskim zborom, znal pevce navdušiti za svoje ideale in za umetniški trud ter se ž njimi z burnim vzletom povzdignil do naj višjih koncertnih nalog. Že prvo leto je izvežbal zbor toliko, da je mogel ž njim prirediti a-capella-koncert z zgolj Gallusovimi skladbami. S tem sta kapelnik in zbor pokazala, da sta vsaki ulogi kos.
Ko se je 1. 1872. ustanovila „Glasbena Maticaprinesla je „Leipziger allg. Musikzeitung“ iz Ljubljane dopis ob ustanovitbi novega društva ter je tudi o njem poročala, da namerava prireditev vzornih koncertov (Mustereoncerte). Tisti čas v Ljubljani izhajajoči nemški listič se je ti obljubi rogal. No, zdaj je prišel čas, ko je Hubad uresničil Valentovo prerokovanje. Vsem je še dobro znano, kakšne uspehe je imel gospod Hubad s svojimi koncerti v Ljubljani in s kakšnim navdušenjem so 1. 1896. njega in njegov zbor slavili prvi dunajski glasbeni strokovnjaki ter ju v vzgled stavili Dunajcem. Kljub temu je gospod Hubad čutil potrebo, da se še višje umetniško izobrazi za mnogostranske umetniške smeri, katere si je stavil, in s ponosnim zaupanjem ga z začetkom prihodnjega šolskega leta pričakujeta „ Glasbena Matica“ in nje zbor.
Na njegovo mesto je 15. septembra 1896 stopil odlični absolvent dunajskega konservatorija gospod Josip Čerin, ki se vestno in uspešno trudi, da vzdrži pevski zbor in njegove koncerte na umetniški višini.
Od 1.1891 2. do jubilejskega koncerta je pevski zbor „ Glasbene Matice1'1' pod gospodom M. Hubadom in g. Čerinom priredil 26 koncertov (med njimi dva dobrodelna na Dunaji) ter je sodeloval pri petih dobrodelnih akademijah; učitelji so priredili pet glasbenih večerov in zbor dva velika pevska večera s programom.
Najznamenitejše točke z „ Glasbene Matice11 vzporedov so: Gallusovi a-capella-zbori, Weissov „ Triumfator“, Fibichova „Pomladna romanca“, Foersterjeva „Ljubica“, Dvorakov „Stabat mater“, Hubadove „Narodne pesmi“, DvoMkov „149. psalm Haydnovo „Stvarjenje“, DvoMkova „D-dur simfonija“, Handlov „Aleluja“, Dvorakov „ Mrtvaški šenin“, Brucknerjev „Ave Marija“ in „Tedeam“, Mendelssohnov „Sen poletne noči“, Dvorakov „Hymnus“, Schubertova „C-dur (7.) simfonija“ in Mozartov „Requiem“.
Podpore je „Glasbena Matica“ dobivala od raznih strani. Prvi redni prispevek za izdajanje muzikalij ji je prišel 1. 1880. od kranjske hranilnice, ki je svojo podporo pozneje (1. 1886.) na 200 gld., leta 1890 (a samo za isto leto) na 400 gld. zvišala. Od ustanovitve šole daje dežela Kranjska najprej 500 gld., potem 600 gld., mesto 500, potem 600, od leta 1894 pa 1200 gld., država
♦
8
sprva 200 gld., potem vslcd truda gosp. dež. nadsodn. svetnika I. Hrena 400, in od leta 1897 vsled posredovanja gosp. dvornega svetnika Sukljeja in vpliva gosp. deželnega predsednika barona Heina 600 gld. Večja darila je „Glasbena Matica“ dobila od gosp. I. Pakiča (100 gld.), gosp. župnika Aljaža za nakup hiše (100 gld.), od gosp. župnika F. Knifica (100 gld.), od gospe Amalije Pevec (100 gld.) in od prevzvišenega gosp. nadškofa J. Missie (50 gld.).
Videli smo, da razvoj „Glasbene Matice“ razpada v tri dobe, ki so si s čudovito naglostjo sledile: Prva, ki se je obmejevala na izdavo zborov in ustanovljenje šole, druga od časa strokovne organizacije glasbene šole in tretja od ustanovljenja pevskega zbora in začetka prirejanja koncertov nadalje.
Trije rodovi si slede pri tem velikem delu: Prvi, ki je oral in sejal, drugi, ki pleve in žanje, in tretji, ki bo užival sadove žetve. Prvi rod so ustanovitelji in sodelovavci prvega časa; drugi rod so vsi, ki se zdaj zbirajo okoli „ Glasbene Matice“ in po nje šolah; tretji rod pa so naši potomci in ves slovenski narod do poznih dni.
Iz prvega rodu se še enkrat spominjajmo njiju, ki že v tihem grobu spita, to sta: duševni oče „Glasbene Matice“ Vojteh Valenta in nje najplodovitejši skladatelj Ant. Ned ved, ki je „Glasbeni Matici“ do zadnjega zdihljeja ohranil svoje simpatije in je še na smrtni postelji posvetil Matičnemu zboru svojo zadnjo skladbo „Domovini i ljubavi“ — Izmed še živečih sodelavcev prve dobe je prvi naš gospod predsednik Fr. Ravnihar in poleg njega mnogoletna bivša odbornika Stegnar in Dreni k. Pred vsemi pa spada tu sem dolga vrsta naših skladateljev.
Drugi rod ima za voditelje prezaslužnega organizatorja gospoda svetnika I. Vencajza, prerano umrlega dr. Fr. Grossa in Mateja Hubada. Njim in g. Fr. Gerbiču gre hvala za ure-jenje šole; njim in gospema dr. Gregoričevi in dr. Jenkovi za slavo, katero si je „ Glasbena Matica" pripela s koncerti. Uzorno sta uredila pisarniški posel in stav pomagala pri uredbi društvenih pravilnikov večletna tajnika g. prof. S t r i t o f in g. dr. VI. Fo e r s t e r; za uredbo ženskega zbora pa si je stekla velike zasluge gospodična J. Lozarjeva. Težki posel blagajnika že šest let sem opravlja gospod A. Petrovčič. Pesniško so „Glasbeno Matico“ v ti dobi podpirali posebno gg. J. Stritar, A. Funt ek in Eng. G angl. Od domačih umetnikov so sodelovali ranja Blaž Fišer in Trtnik, dalje Josip N o 11 i, sloveči tenor P o g a č n i k -N a v a 1 in najdičnejša učenka Matične šole gdč. operna pevka Fr. Ver h unče v a. Stalna opora društvu je bil na Dunaju g. dvorni svetnik Fr. S uk 1 j e.
Mnogo dela pa še čaka sedanjega rodu. Treba bo organi-zovati nabiranje zadnjih ostankov narodne pesmi, da se reši, kar se še rešiti da. Drugo podjetje, kateremu na čelu stoji „Glas-bena Matica“, je-vseslovenska pevska zveza. Nadejajmo se, da se vsaj za „Glasbene Matice“ tridesetletnico otvori ta umetniška organizacija z veliko narodno pevsko slavnostjo v Ljubljani.1)
') Zve/a slovenskih pevskih društev je /c dobila potrjenje visoke c. kr. vlade.
Tretja naloga, ki čaka „ Glasbeno Matico“, je osnova svojega or h estra, čemur začetek se je že storil. Četrta in najvažnejša zadača pa je razširjenje glasbene šole v glasbeno višjo šolo, v nekak konservatorij. Domače učne moči za tak zavod se od leta do leta množe, in kadar bo ta idealni „Glasbeni dom“ dozidan, takrat je drugi rod zvršil svoje delo.
In zvršil je bo. Žetev je res velika, pa tudi število ženjcev se od leta do leta množi. V naraščaju Matičnem živi pravo navdušenje in veselje do učenja, in božji blagoslov počiva očividno na Matičnih delih. Samo edinosti je treba, pa dosežemo vse svoje ideale. V to pomozi Bog, naša vztrajnost in slovenski narod s svojo dejansko podporo! ^ ^ ^	T	č	tajniL
Zahvalno potovanje „Glasbene Matice“ na Dunaj.
„Gospoda moja! Ne bo mi treba predolgega govora, da svojemu predlogu pridobim Vašo pritrditev; kajti pregloboko v svojem srci čuti vse prebivalstvo in čutimo posebno mi, njega poklicani zastopniki, dolžnost do hvaležnosti, da ne bi z radostjo pozdravljali prilike, še enkrat glasno in javno izreči jo.
Gospoda moja! Ako se danes, ko se je podiranje šele dobro pričelo, ogledamo po Ljubljani, povsodi nam zija nasproti razvalina in razdejanje. Mnogo hiš je že podrtih, še veliko več se jih ima v kratkem podreti. Poslopja, ki so z življenjem našega mesta in z duševnim razvojem našega naroda v minulih stoletjih v najtesnejši zvezi, zginjajo s tal. Se celo starodavni znak našega mesta, ljubljanski grad, čegar zidovje je deloma prebilo tisoč let, je v svojem temelji razmajan in čaka negotove usode.
Vidimo pa tudi, da se je zopet povrnil dušni mir, da teče vse življenje po starem, rednem tiru, in da je naše meščanstvo s prirojeno mu žilavostjo zopet povzelo boj zoper potuhneno naravo, ki na tem kraji z večjo zagrizenostjo kakor drugod preganja človeka in od stoletja do stoletja s svojimi stresi razdeva in razsiplje delo njegovih rok. Z navdušenjem gledamo, kako se giblje na tisoče rok, pripravljajočih vstajenje nove, lepše, ponos-nejše Ljubljane, ki bo postala krasen spomenik delavnosti njegovih meščanov, pa tudi žareč spomenik človekoljubja, ki jo je pomagalo graditi.
Kajti nepozabljiv in neločljiv od današnje podobe razdejanja in od bodoče lepše podobe je za nas spomin na grozni čas, katerega smo pred skoro enim letom prebili, in na dokaze najplemenitejše ljubezni do bližnjega, ki jih je Ljubljana takrat doživela.
Zapuščeno je stalo zijajoče zidovje, in smrtno tišino po ulicah, z grobljami pokritih in s krvjo poškropljenih, je motila samo mirna hoja čuvajočih straž; na odprtih prostorih pa se je gnetla nebrojna množica v strahu in trepetu pred nepoznanimi in neizprosnimi silami, tolažbe in pomoči iščoč v molitvi. In kadar se
10
je ponovilo grozno bučanje in je nov sunek do dna stresel celo mesto, dvignila se je proti nebu obupna tožba preplašene množice, ki je iz klokanja padajoče opeke, iz škripanja duri in oken, iz stokanja zidov in streh slišala smrtno ječanje svojega umirajočega rodnega mesta	konec in uničenje.
Kakor kri v žilah je zastalo vse meščansko delo; preteče vesti so se širile po mesty, in kljub mirni in premišljeni skrbi javnih oblasti se duhovi niso hoteli pomiriti. Kar je prišel z Dunaja prvi upni žarek. Vsled poročila gospoda deželnega predsednika je Njega Veličanstvo s sočutnimi besedami povprašalo po velikosti nesreče in nakazalo iz svoje zasebne blagajne zdatno pomoč za prvo in najnujnejšo silo. Kmalu potem pa, v času, ko se je srečnega štel, kdor je to mesto zapustiti mogel, prišel je naš presvetli vladar kakor oče med svoje nesrečne otroke, v našo sredo; zaupal je svoje dragoceno življenje, za katero se tresejo milijoni, omahujočemu zidovju našega mesta; s trdnim korakom, zaupajoč na božje varstvo, je stopal v cerkve, katere so se bile morale vernikom zaradi nevarnosti zapreti, molit za rešitev svoje zveste Ljubljane, in kakor s čudesom nadahnenja poživil je na mah pogum pobitega in obupanega prebivavstva.
Vsled tega vzvišenega vzgleda so sc odprla vsa srca usmiljenju, in od vseh strani so jeli dohajati darovi, obilno, urno in od srca prihajajoč in zato pomoč in tolažbo deleč. Tako so se s svojimi darovi podvizali posebno naši bratje na severu in jugu, in mestni zbor je že svoječasno zahvalo izrekel zlati Pragi in kraljevemu Zagrebu.
Pred vsemi pa je stopalo srce našega cesarstva, veliki mogočni Dunaj z zares nepričakovanimi, občudovanja vrednimi dokazi najčiščejega človekoljubja in pravega meščanskega sočutja. Pred drugimi so posnemali člani naj višje cesarske rodovine vzgled svojega vzvišenega glavarja ; potem visoka p o s 1 a n s k a in gosposka zbornica z izrazi svojega sožalja in nujnimi sklepi za zdatno pomoč; visoko c. in kr. vojno ministerstvo, ki je dalo šotorov in pijonirjev za zgradbo barak na razpolaganje; c. kr. ministerstvo notranjih del, c. kr. ministerstvo financ in vsi drugi deli osrednje vlade, ki so deloma iz lastne inicijative, deloma na prošnjo nakazali pomoč.
Dunajski mestni z b o r je dvakrat glasoval za visoki svoti. Dunajski pomožni odbor si je pridobil izven-redne zasluge z izpodbujenjem in organizacijo javnih naborov. Dunajsko časnikarstvo je s sočutnimi in resničnimi poročili, z vednim vzpodbujanjem javnega dobrodelstva in z lastnimi nabori, ki so posebno v enem slučaji dosegli nepričakovano visoko vsoto, razvijalo prehvalno delavnost za naše mesto. Od družb, ki so takoj v prvem času najhujše sile osebno na pomoč prihitele, naj omenim tri: avstrijsko družbo rdečega križa, ki je za nesrečne bolnike, kateri so morali iz deželne bolnice in bi bili morali prezebati pod milim nebom, brž poslala raznih šotorov, dalje dunajsko prostovoljno rešilno društvo, in društvo za ljudske kuhinje, ki sta si posebno za sanitarno varnost
l
11
in za prehranjenje ubožnejšega prebivalstva pridobili prevelike zasluge. C. kr. vodstvo državnih železnic in vodstvo e. kr. priv. južne železnice sta v svojih vozeh dajali pri-bežišče tisoč in tisoč preplašenim prebivalcem, ki niso mogli ali si niso upali prebivati pod lastno streho, ter sta potem še obilno pomagali z znižanjem voznine za osebe in blago. Umetnostna in humanitarna društva, katerih posamezno naštevanje bi nas predaleč zavedlo, so tekmovala s komiteji dam iz najvišjih krogov v prirejanji dobrodelnih zabav. Z a d r u g a t v o r i 1 n i h umetnikov je izdala prekrasen album na korist Ljubljancem.
Svoj pravi, neusahljivi vir pa so imeli ti pojavi v zares ganljivi, navdušeni usmiljenosti do uboge Ljubljane, ki se je bliskoma polastila vsega dunajskega prebivalstva in bo vsakomur, kdor jo je doživel, nepozabna ostala. Od najvišjih plemičev in zastopnikov veletrgovine in veleobrtnije do skromnega delavca in malega šolarčka, vse je hitelo, da — brez ozira na narodnost, politično prepričanje in vero — po svoji moči priskoči nesrečnikom na pomoč.
To je dokazov dovolj, zakaj smo ravno Dunaju, čegar sijajni vzgled je vnemal celo Avstrijo, najglobljejo zahvalo dolžni. Dunaj je pa tudi glava celega cesarstva, in sedež Njega Veličanstva, našega prvega dobrotnika, in zato velja zahvala, ki jo izrečemo glavnemu in stolnemu mestu, ob enem celi državi.
Prosim Vas torej, gospoda moja, da sprejmete naslednji resoluciji:
„Mestni zbor se izreče, da radostno pozdravlja in odobrava namero „ Glasbene Matice'1', stolnemu mestu Dunaju za velikodušno, o potresni katastrofi mestu Ljubljani naklonjeno pomoč izraziti iskreno hvaležnost s tem, da priredi na Dunaji dnč 23. in 25. marca t. I. zahvalna in dobrodelna koncerta na korist ubožnemu zakladu dunajskemu, avstrijski družbi „Rdečega križa“ in dunajski prostovoljni rešilni družbi. Zatorej mestni zbor tudi, izrekujoČ, da tolmači „ Glasbena Matica“ v tem slučaji srčna Čutila ljubljanskega prebivavstva, gospodu županu naroča, da to izjavo takoj primernim potom naznani zastopu stolnega mesta dunajskega.“
S tem predlogom podpredsednika „ Glasbene Matice"’’ in mestnega odbornika gospoda Ant. Svetka je stopil naš pevski zbor s svojo pogumno in plemenito namero, iti v zahvalo na umetniško razvajeni Dunaj pet, ofieijelno na beli dan.
Misel prireditve dobrodelnih koncertov po „ Glasb. Matici^ na Dunaji za Dunajčane pa je sprožila slovenska dama, sprožila jo je — in to bodi v kroniki »Glasbene MaticeLl trajno zabilje-ženo, — velecenjena gospa Terezija dr.Jenkova.
„Vzrastla je iz uvaževanja, da je dolžna Ljubljana zahvalo za občudovanja vredno milosrčnost, koja je vzcvetela iz blagega dunajskega srca v očigled krute nesreče, koja je doletela mesto
12
in njega prebivavstvo o osodepolnih dneh velikonočne potresne katastrofe leta 1895. Dasi se je naklonilo od vseh strani, iz vseh krajev in pokrajin Avstro-Ogerske in tudi inozemstva obilo izrazov in činov milosrčnosti nesrečni Ljubljani, ni smeti prezreti, da je uprizorilo v korist isti Ljubljani ravno dunajsko mesto najinten-zivnejo, splošno in najizdatnejšo dobrodelno akcijo, akcijo, ki je budila s svojo hitrostjo in odločno čilostjo v vseh krogih in v vseh slojevih resnično in dejansko vnemo za bedo ljubljansko.')
Nepozabno ostane, da je skazalo vse dunajsko prebivavstvo neprisiljeno in z ganljivo požrtvovalnostjo, prisrčno in odkrito svojo milosrčnost, ne smemo tudi prezreti, da je prihajala ravno vsled posredovanja dunajskega komiteja tudi od drugod v naj-izdatnejši meri obila pomoč. Namera, da izrazi Ljubljana blagemu srcu dunajskemu svojo zahvalo na poseben nenavaden način, je pač utemeljena bila, bila je v čast gospe, ki jo je sprožila, in ostane v čast vsem onim, ki so idejo uresničili.
Lepa ta ideja bila je že v glavnih obrisih premišljena in od posameznikov odobrena, ko sta se sešla pevska zbora „ Glasbene Matice''1' k delu v novi koncertni sezoni v prvih dneh Oktobra 1895. leta. Kakor hitro se je objavila, prešinila je z elementarno močjo srca vseh pevkinj in pevcev, uplivala je zbok vzvišenosti svoje navdušujoče. Vzletnost obelodanjene misli rodila je vzlet ne samo mej pevskim zborom, širila se je marveč dalje in privabila je zboru nove moči, da je vzrastlo število pevskega zbora „ Glasbene Matice''1' nagloma na visoko število 200 glasov. Pri občnem zboru pevskega zbora z dne 7. oktobra 1895. leta izrekel sc je pevski zbor solidarno za prireditev dveh koncertov na Dunaji, obljubil je vztrajnost in zavezal se je k sodelovanju. Hkrati volila sta oba zbora nov odbor, in sicer moški zbor I. načelnikom deželne sodnije svetnika Ivana Vencajza, II. načelnikom računskega svetnika Antona Svetka, za odbornike pa gospode Ivana Bel e-ta dr. Matijo Hudnika (rediteljem), Josipa Juha (arhivarjem), Antona Petrovčiča (blagajnikom), Janko Jermana, Riharda M a 11 y j a, Ivana Pribila, Antona Razingerja (pevovodje na-mestn i k om), F rana Tausesa.
Zenski zbor volil si je kot I. načelnico gospo Terezijo dr.Jenkovo, II. načelnico gospo Julijo dr. Ferjančičevo, ter odbornice gospo Rozo P c r š 1 o v o in gospice Jelico Lozar, Zorko Krsnik, Josipino K a j z e 1 j in Jakobino Tome c.
Posel tajništva prevzela sta pri odboru moškega zbora gospod Ivan Bele, pri onem ženskega zbora gospica Jelica Lozar jeva.
Prve te priprave in sklepi našli so pri društvenem odboru „Glasbene Matice'''' popolno soglasje in jc odobril poslednji pri redni seji z dne 13. novembra 1895 projekt prireditve koncertov na Dunaji v imenu ^GlasbeneMatice’''' v dobrodelne namene. Načelnik pevskega zbora stopil je pa nemudoma z rodoljubi, živečimi na Dunaji v dopisovanje in naprosil je v prvi vrsti gospoda dvornega svetnika Fr. Sukljeja, naj blagovoli poročati, je-li namera z ozirom
‘) Posneto po poročilu i. č. tajnika gosp. dr. Foersterj a.
13
na tamošnje razmere izvedljiva in priporočljiva. Odgovor je bil nepričakovano ugoden; društveno naznanilo vzbudilo je pri dunajskih rojakih neprisiljeno navdušenje in soglasno odobravanje in občudovanje vzletnosti ideje. Konstituiral se je takoj dunajski komite izmej članov pomožnega dunajskega odbora, ki je storil 1895. leta toli koristnega v pomoč Ljubljani.
Predsedoval je gosp. c. kr. dvorni svetnik Fran S u kij e z namestnikoma gospodoma grofom Envinom Auerspergom in dr. Andrejem Ferjančičem, državnima poslancema za Kranjsko, denarničarstvo prevzel je cesarski svetnik Florijan Hostnik, tajništvo ministerijalni svetnik dr. Edvard Urbantschitsch, gospodarstvo odvetnik dr. Homa n.
Izmej odbornikov imenovati je posebno gospode ministerijal-nega svetnika Ludovika Dimitza, bankirja Leona Bouchala, c. kr. amanuenzija dvorne knjižnice dr. Josipa Mantuanija, vladnega svetnika Feliksa Nitscha, hotelirja Leopolda Seilerj a, prof. Josipa Š t u r m a. Pričelo se je živahno korespondovanje med dunajskim in ljubljanskim odborom in bila sta oba odbora v trajnem medsebojnem kontaktu vedno jednako vneta za dosego visokega cilja, koji sta si postavila.
Brez odloga jelo se je tu kakor tam delovati in skrbeti neumorno za vsestranski prospeh stvari.
Sedaj šele po dokončanem delu da se presoditi, koliko truda in žilavosti da je trebalo, predno je dospela ,, Glasbena Matica“ pred forum javnosti. Da se ni ohladila navdušenost tekom truda-polnih priprav, da je marveč vedno bolj in bolj rastla in da je vztrajal posebno zbor polnoštevilno in neustrašeno pri delu, sve-doči, da je bila ideja, koja je bila vsemu voditeljica, resnična in zdrava, vsakega drameča in povzbujajoča.
Svest si je bil zbor „ Glasbene Maticeda prevzema veliko odgovornost napram celemu slovenskemu narodu, če hoče repre-zentirati pred strogo tujino slovenski narod, izvajajoč njega pesem; prešinila je vsakega posameznika zavest o visokosti težke naloge, priboriti narodu pred širjim glasbenim svetom, če drugo ne, vsaj priznanje, da stoji tudi mali naš narod na kulturelno visoki stopinji in da se goji tudi v Slovencih prava umetnost. Izbirati je bilo mej proizvodi domače glasbene literature, da se sestavi primeren program, ki bi predvedel tujini bisere slovenske produkcije in bi zajedno podal zboru priliko pokazati svojo zmožnost tako v vokalnih kakor tudi v orhestralnih kompozicijah.
Znan je pač vsakemu srečno izbrani vzpored dunajskih koncertov; vsebuje proizvode velikana — rojaka Jakopa Gal la, narodne pesmi, bisere vokalne domače kompozicije Ant. Foersterja in Ant. Nedvčda in orkestralne češke literature in pa „Tedeum“ mojstra-skladatelja Dunajčana Ant. Brucknerja.
Visoka umetniška vrednost vseh posameznih točk vzbudila je opravičeno splošno odobravanje tudi najstrožje kritike in pridobila je ^Glasbeni Matici'-'- neomejeno spoštovanje vseh glasbenikov. Z veseljem in trdno voljo lotil se je zbor študija hvalež-
14
nega tega programa. Priznati je, da je dokazal zbor vzorno disciplino in resnost mišljenja, ker je vztrajal do zadnjega neomahljivo, prost vsakega lahkomišlja, kot trden steber, kojemu sme društvo s ponosom in brez strahu zaupati. Znano je vsakemu visoko in neomejeno priznanje, katero je naklonila dunajska kritika zboru in njega vzornemu vodji gosp. koncertnemu vodji Mateju Hubadu; priznanje je bilo zasluženi sad trudoljubncga napora in idealne vneme za napredek na glasbenem polji, ki je karakterističen znak zbora „ Glasbene Matice1'1' in njegovega vodje.
Sprožila se je tudi misel, da naj nastopi zbor v dunajskih koncertih v narodni kranjski noši. No, dano je bilo s tem zboru vprašanje, s kojim se je dolgo bavil. Končni izsledek je bil sklep, da nastopi zgolj ženski zbor v narodni noši. Jelo se je skrbeti za pridobitev zadostnega materijala, in kmalu bilo je zbrano potrebno število pravih originalnih noš, kojih večina pohaja iz blejskega in kamniškega, deloma tudi škofjeloškega okraja; tudi Krakovo odprlo je radovoljno skrinje rodbinskih svojih znamenitosti. Bodi izrečena tu vsem onim, ki so ljubeznjivo postregli društvu ter mu posodili dragocene starine nekdanje narodne noše, prisrčna zahvala. Izrečena bodi zahvala pred vsem gospema Juliji dr. Ferjančičevi in Tereziji dr. Jenkovi, ki sta žrtvovali največ truda poizvedbi in preskrbitvi narodnih noš.
Priprave niso se seveda omejile na delovanje zbora; skrbeti je bilo pravočasno za osiguranje koncertne dvorane, orhestra in pa solistov. Odbor imel je na izbiro več dunajskih dvoran, zjedinil se je konečno na veliko dvorano glasbenega zavoda „Gesellschaft der Musikfreunde“, ki je največja in zahtevam dostojnega in umetnega koncerta najbolj vstrezajoča dunajska dvorana. Odbor sklenil je z vodstvom glasbenega zavoda dunajskega že meseca novembra 1895. leta pravoveljavno pogodbo glede te dvorane, osigurajoč si za koncerta dneve 23. in 25. sušca 1896. leta. Istega meseca sklenil je pogodbo tudi z orhestrom c. in kr. dvorne opere na Dunaji, koje je obljubilo svoje sodelovanje pri koncertih ^Glasbene Matice''1'.
Zabilježiti je tu ljubeznjivost bivšega generalnega intendanta gospoda barona Besecznyja in bivšega gospoda ravnatelja dvorne opere Jahna, ki sta obljubila, da uredita repertoir dvorne opere za koncertne večere „ Glasbene Matice1'1' tako, da bode možno opernemu orhestru sodelovanje pri društvenih koncertih.
Težje stališče imel je odbor glede osiguranja sodelovanja solistov.
Odboru je bilo na tem ležeče, da sodelujejo pri koncertih domače moči.
Zal, da se mu ni posrečilo, uresničiti to svojo namero.
Sodelovala je pri koncertih izmej slovenskih solistov zgolj gospodična Franja Verhunčeva, ki je s popolnim uspehom prevzela težavno sopranovo partijo v Dvorakovem „Mrtvaškem ženinu’'1'. Odbor se je dogovarjal s tenoristi gg. Pogačnik-N a val o m, Bučarjem in Trtnikom ter z basistom gospodom Weigleinom. Prva dva od svojih vodstev nista dobila odpusta,
gosp. Trtnik jc stavil neizvedljive pogoje, gosp. Weigleinu je bila pa soproga nevarno zbolela.
Z ozirom na vse te zapreke ni preostalo odboru druzega, nego da naprosi člane kraljevske češke opere v Pragi gospode Hanuša Lašeka in Vaclava KI imen ta za solistično sodelovanje.
Oba gospoda sprejela sta laskavo ponudbo; prisrčna zahvala gre zato tudi gospodu ravnatelju Fr. A. Subrtu, ki je v lastni mu vnemi za vsak pojav napredka slovenskega naroda blagovolil dati brez zadržka imenovanima članoma potrebni petdnevni dopust.
Šele sedaj, ko je bilo velikansko delo v glavnem delu pripravljeno, stopilo je društvo s svojim projektom oficijelno v javnost. V prvi vrsti naznanil je odbor v ljubljanskega občinskega sveta seji z dne 20. svečana 1896. leta nameravano prireditev koncertov na Dunaji po občinskem svetniku gospodu Antonu Svetek u, ki je stavil nujni predlog, ki smo ga z utemeljitvijo postavili na čelo temu članku.
Predlog je slavni občinski svet ljubljanski z dobro-klici soglasno sprejel. Vsled tega sklepa je naznanil gospod župan Grasselli društveno namero dunajskemu mestnemu zastopu. Odbor sporočil je pa isto zavodom, katerim je naklonil čisti znos dunajskih koncertov, in sicer mestnemu magistratu na Dunaji kot oskrbo-vatelju ubožnega zaklada, dunajski prostovoljni rešilni družbi, avstrijski družbi „Rudečega križa“ in pa vodstvu ljudskih kuhinj dunajskih; uvažuje namreč, da si je tudi slednje društvo pridobilo trajnih zaslug pri rešilni akciji, uvedeni v korist po potresu poškodovanim Ljubljančanom, privzel je odbor tudi to društvo kot četrtega udeleženca pri razdelitvi čistega koncertnega znosa.
Po ljubeznjivosti gospoda generalnega ravnatelja namestnika južnih železnic Henrika Pfeifferja pl. Wellheim in gospoda predstojnika ljubljanske postaje Guttmana dovolilo je vodstvo c. kr. priv. južne železnice pevskemu zboru in njega spremstvu za vožnjo na Dunaj in nazaj v izredni munificenci pravico vožnje proti plačilu malenkostne režijske pristojbine 3-64 za III. in 5'46 za II. razred mej tem, ko se je znižala voznina za druge udeležence nepevce za polovico. To je prva velika dobrota, koja je v izredni meri pripomogla društvu k uresničenju dunajskih koncertov.
Drugo dobroto zahvali društvo v prvi vrsti Nj. ekscelenci gosp. deželnemu predsedniku baronu Heinu, ki je sledil z velikim zanimanjem napredek priprav za koncerte in ki je dovoliti blagovolil, da dobijo pevke, kolikor jih je v javnih zavodih in v šolah, kakor tudi gg. profesor j i in u či te lj i-pevci potrebni dopust.
Jednako dobrohotnost izrazila so tudi vsa ostala vodstva državnih in avtonomnih uradov; našlo je društvo povsodi naklonjenost in dovolil se je vsem u r a d n i k o m - p e v c e m potrebni sedemdnevni dopust.
Subskripcija, katero je uvedel odbor pevskega zbora mej odličnimi rodoljubi v svrho pokritja velikih stroškov podjetja, je
16
bila dokaj uspešna. Navesti je tu posebno ljubljanske rodoljube, ki so prispeli s skupnim doneskom 568 gld., v Kranju se je nabralo 144 gld., na Vrhniki 27 gld. itd., pevski zbor „Glasbene Matice“ prispel je potom mesečnih doneskov s svoto 900 gld. Slavni občinski svet ljubljanski naklonil je pa društvu v rečeno svrho izredni donesek 500 gld.
V	istem času, kratko pred odhodom „ Glasbene Matice“ na Dunaj, je stopil dunajski koncertni komite v zvezo s slavnim češkim komponistom gosp. dr. Ant. Dvorakom in osigural si je slednjega obljubo, da pride osebno dirigirat svojo veliko balado „Mrtvaški šenin“. Počastil je s tem svetovno slavo uživajoči skladatelj društvo, ki je od prvih svojih koncertov semkaj trajno kultiviralo njegovo muzo.
Kratek čas do odhoda pevskega zbora na Dunaj izkazujeta prireditev obeh za Dunaj pripravljalnih koncertov v Ljubljani dnč 9. oziroma 16. aprila.
Omeniti je tudi, da je fotografiral zbor „Glasbene Matice“ fotograf gosp. Viljem Helfer. Fotografije bile so v tukajšnjih in v dunajskih prodajalnicah javno razstavljene in budile so povsodi veliko zanimanje mej občinstvom. (Drugo podobo je pozneje zgo-tovil gosp. Dav. K o v š c k.)
Približal se je s hitrim korakom dan odhoda na Dunaj in nastopa le-tam. Tri dni pred odhodom zbora odposlal je odbor imenom društva na Dunaj deputacijo treh članov, obstoječo iz gosp. društvenega predsednika Frana Ravniharja, načelnika pevskega zbora gosp. deželne sodnije svetnika Ivana Ven ca j za in odbornika gosp. Ignacija Valentinčiča.
Dne 19. marcija je bila sprejeta ta deputacija od Nj. Veličanstva presvetlega cesarja pri javnem sprejemu. Vabilnemu nagovoru svetnika Vencajza odgovoril je presvetli cesar, da ga veseli vabilo in da odobruje lepo podjetje, da sicer ne ve, ali mu bo mogoče koncerta obiskati, da ga pa vsekako veseli, da se zahvala Ljubljanskega mesta na tak način izraža. Nj. Veličanstvo presvetli cesar zanimal se je za število pevskih moči, za položaj ljubljanskega mesta in milostljivo vprašal, ali je bilo še po visokem obisku treba hiše podirati. Konečno voščil je visoki vladar koncertoma najboljši uspeh, in deputacija je zapustila cesarske dvorane in cesarsko palačo ginjena po cesarski blagosti in milosti.
Poklonila se je dalje deputacija cesarskima visokostima, nadvojvodoma L ud o vi k Viktorju in Evgenu ter vojvodi Cumberlandskemu, ki so se vsi kar najlaskaveje izražali o vzletni ideji društva. Poklonila se je nadalje deputacija vsem ministrom, vodstvu južne železnice, generalni indentanci in ravnateljstvu dvorne opere in predstavila se je vodstvom prostovoljne rešilne družbe, ljudske kuhinje in uredništvom znamenitejših dunajskih časopisov.
Dunajski odbor je pa odposlal deputacijo treh članov, gg. dvornega svetnika Sukljeja, državnega poslanca Kluna in cesarskega svetnika gosp. Hostnika k vodji dunajskega občinskega
17
sveta gosp. okrajnemu glavarju dr. Friebeisu in k namestniku grofu K i e 1 m a n n s e g g u.
Bodi na tem mestu priznano, da je dunajska žurnalistika, izvzemši nemško-nacijonalne liste, pozdravljala prihod „Glasbene Matice“ jako simpatično in da se je potrudila, da vzdrži zanimanje Dunajčanov za „Glasbene Matice“ koncerte. Donašala je vsak dan poročila, zadevajoča koncerte, prihod ali bivanje zbora na Dunaji in konečno obširna poročila in kritiko ob izidu koncertov.“
Odhod pevskega zbora „Glasbene Matice“ in njegovih spremljevavcev na Dunaj je bil zares sijajen. V petek, 20. marcija, že davno pred polu jednajsto uro, ko se je vlak imel odpeljati, je vrvelo po peronu vse črno odhodnikov in spremljajočega občinstva. Slovesnost odhoda je jako povzdignila vojaška godba, katero je iz posebne prijaznosti radovoljno prepustilo vojno oblastvo, da koncertuje na peronu pred odhodom posebnega vlaka »Glasbene Matice«. Navdušenje bralo se je na vseh licih odhajajočih, saj je bila v vseh živa zavest, da ta izlet »Glasbene Matice« ni izlet za prazno zabavo, nego da ima globok etičen in tudi za nas še posebno kulturen pomen. Majhni, a čvrsti narod slovenski bode si po pevkah in pevcih osvetlil lice pred inteligenco dunajsko, pokazal bode, koliko čilosti je v njem, prisilil bode tudi nasprotnike, ki sploh morejo še soditi objektivno, do spoznanja, da tak narod, v katerem se tako goji umetnost, ima pravico do obstanka, in da zasluži spoštovanje. Ta misel je prešinjala na stotine zbranih spremljevavcev, ko seje začel naprej pomikati blizu dvajset vagonov z okolu štiristo izletniki obsezajoči vlak, katerega je vodil društveni blagajnik, gosp. Anton Petrovčič, mej sviranjem godbe in krepkimi Živio-klici! Ljubljansko prebivavstvo je s tako mnogo-brojno udeležbo pri odhodu dokazalo, kako ve ceniti veliki pomen tega izleta in teh koncertov, ter je navdušeno klicalo odhodnikom: Srečen pot, sijajen uspeh in zmagovit povratek !
Urno smo drdrali proti svojemu cilju. Med potom so nas pozdravljali, dokler smo se peljali po slovenskih tleh, topiči in deputacije, in tudi v Nemškem Gradcu nas je prišlo na kolodvor pozdravit akademiško društvo „Triglav“ in mnogo tam bivajočih rojakov.
V	Murzzuschlagu je pevce pričakovala deputacija dunajskega koncertnega odbora, obstoječa iz gospodov ministerijalnega svetnika in graščaka dr. Ed v. Urba n ts c h i tsch a, dr. Mantuanija, R. Pukla in računskega revidenta Lercherja.
Nestrpno so utripala mlada in stara srca, ko je hrupnejše in živahnejše kretanje ob progi oznanjevalo bližino cesarskega Dunaja. Točno ob polu 11. uri je vlak zapeljal na peron južne železnice. Iz sto in sto grl nas je pozdravil gromovit „Zivio!“, kakoršnega na tem kraji pač še nikdar ni bilo slišati, ko smo stopali iz vagonov.
Od koncertnega odbora so bili na kolodvoru prisotni sledeči gospodje: Načelnik dvorni svetnik Suklje, dvorni svetnik Dimitz, vladni svetnik N i t s c h, državni poslanci F e r j a n č i č, V i š n i k a r in Povše, cesarski svetnik Hostnik, župnik nemškega reda
18
monsinjor Jančar, bankir Rouchal, odvetnik dr. Homan, odvetn. kandidat dr. Hočevar, minist. tajnik dr. pl. Globočnik, računski svetnik S te j skal, železn. inšpektor Hab it, železniški računski revident Luzar, ritmojster cesarske garde Andrejka, zasebnik Mlakar, profesor dr. Primožič, inženir državnih železnic Schramek, akadem. slikarja prof. Sturm in Vesel, uradnik avstro-ogerske banke Grasselli.
„Wiener freiwillige Rettungsgesellschaft“ odposlala je na kolodvor posebno deputacijo v društveni opravi, z chef-zdravnikom dr. Charras-om kot načelnikom.
Veliki dunajski časniki so bili zastopani pri sprejemu po posebnih dopisnikih.
V	sprejemni dvorani nagovoril je načelnik koncertnega odbora, gospod dvorni svetnik Suklje, prišle goste blizu tako-le:
„Imenom koncertnega odbora pozdravljam Vas prisrčno in radostno, mile rojakinje in dragi rojaki! Dvoje dragocenih stvari prinesli ste nam seboj iz oddaljene domovine: sladko blagozvočno domačo pesem in pošteno domače srce! Mnogo hudega ste morali pretrpeti tekom zadnjega leta. Zlasti bela Ljubljana prestala je toliko, da je milovanje vzbudila po vsem omikanem svetu ter uprav mučenica postala mej svojimi sestrami, drugimi mesti. In vendar podzemeljske sile niso omajale vašega poguma, niso vam upognile življenske energije. Najlepši in najsijajnejši dokaz za to trditev mojo je pevski izlet „Glasbene Maticekateremu se je pridružilo tako impozantno število drugih odličnih rojakov. Nagib pa, kateri Vas je privedel danes v cesarsko stolno mesto, je tako idealno lep in plemenit, da se mora omiliti slehernemu nepokvarjenemu človeškemu bitju. V naši materialistični dobi hvaležnost žalibog ni več na dnevnem redu. Čem dalje bolj gine ta krepost med človeškim rodom; tem glasneje pa smemo trditi, da naroda, kateri se skaže tako hvaležnega za prejete dobrote, ni prištevati neolikanim in spridenim plemenom. „Glasbena Matica“ seje odpravila na Dunaj, da razodene tukajšnjemu prebivavstvu zahvalo uboge pretresene Ljubljane za pomoč, prejeto v dnevih britke tuge. Blagi ta namen je v čast slavnemu društvu, v čast in ponos je celemu slovenskemu narodu — s posebno radostjo vas torej pozdravljamo zlasti mi, rojaki vaši!
Und so heil.Se ich Sie, meine verehrten Damen und Herren, im Namen des Coneertcomites bestens willkommen. Est ist ja kein fremder Boden, den Sie heute betreten! Jeder Kenner unserer Volks-seele wird mir zugeben, dati Wien seit jeher eine ganz besondere Anziehung auf unser Volk ausiibte. Seit jener verhangnifivollen Osternacht des Vorjahres aber haben \vir einen triftigen Grund mehr, mit inniger Zuneigung unsere Blicke nach der machtigen Grofistadt am Donaustrande zu \venden. Als Laibach in Triimmer sank, meine Verehrten, da bewies Wien, indem es eine grofiartige Hilfeleistung einleitete, durch die That, dafi es wirklich das Herz dieses vveiten Reiches ist! Dieses Gefiihl ist lebendig in unserem Volke, und .Sie, meine Damen und Herren, haben die weite Fahrt
19
unternommen, haben die Muhseligkeiten derselben und die damit verbundcnen matcriellen Opfer nichtgescheut, um dieser Empfindung durch die Macht der Tone beredten Ausdruck zu leihen. Sie kommen nach Wien unter dem giinstigsten Vorzeichen. Ihre Deputation war tiberglucklich, gestern aus ltaiserlichem Munde zu vernehmen, dafi unser geliebter Kaiser selbst in warmer Weise Ihr Unter-nehmen als ein schiines bezeichnet, dafi er sich freut tiber diese Kundgebung ungeheuchelter Dankbarkeit und Ihnen den besten Erfolg wtinscht zu Ihrem Auftreten. Die Anerkennung unseres erhabenen Monarchen hat Sie in Wien bereits eingefiihrt; ieh zweifle keinen Augenblick, dafi die gemiithvolle, leicht empfiingliche Bevolkerung der Residenz die Anschauungen unseres obersten Herrn theilt und dafi Ihnen der Aufenthalt in Wien in dauernder angenehmer Erinnerung bleiben wird. Und so begrufie ich Sie im Namen Ihrer Landsleute und Freunde, die sich in dem Comitč zusammengefunden haben, und rufe Ihnen zu:
Willkommen in Wien, meine verehrten Damen und Herren ! Dobro došli na cesarskem Dunaji!“
Ko so se polegli navdušeni Živijo- in Slava-klici, odgovoril je v imenu pevcev načelnik pevskega zbora, gosp. Iv. Vencajz:
„Ura je že pozna, tedaj hočem govoriti kratko, a povedati resnico. Pevski zbor „Glasbene Matice“ ni prišel na mogočni Dunaj, v svetovnoznano zavetišče vzvišene glasbe, da bi tekmoval za lavoriko petja, — privel ga je semkaj čut prave srčne hvaležnosti. Ko je pred jednim letom ugonobil potres Ljubljano in je zbegano prebivavstvo ljubljansko premišljevalo, je li mogoče še obstati, je li mogoče na razvalinah postaviti svojcem streho, podal je prvi mogočni Dunaj po vzvišenem vzgledu prvega Dunajčana, presvetlega cesarja, ljubljanskemu prebivavstvu iz najplemenitejšega, najčistejšega človekoljubja svojo podporno roko, ter s tem činom mogočno zaukazal bedi: stoj! in dal ostalim mestom tu- in inozemstva ter vesoljnemu svetu žareči izgled prave vzvišene državljanske kreposti in zložnosti.
O tem govorila bode zgodovina potomcem ; sedanje občinstvo ljubljansko pa žene neukročena moč, pred vsem svetom zahvalo izreči blagodušnemu prebivavstvu mogočnega Dunaja in to z naj-nežnejšim sredstvom slovenskega naroda, s svojo pesmijo, ki prihaja iz hvaležnega srca.
Prvi naš korak v mogočno prestolico pa naj spremlja navdušeni vzklik : Živi mogočni Dunaj, živilo njegovo blagočutno prebivavstvo !
Vam pa, rodnim bratom Slovencem v tujini, in vam ostalim Slovanom prinašamo tisoče in tisoče srčnih pozdravov od naroda slovenskega, od vaših po vas hrepenečih svojcev, — v vaši oduše-valni sredini želimo si preživeti nekoliko dni posvečenih brato-ljubju, ter prepričati vas, da narod slovenski dela na povzdigo svoje kulture, ter da si je zapisal pri tem stremljenji na svoj prapor : Naprej ! — Prepričali se bodemo pa tudi o vas, da ste nam ostali to, kar ste nam bili nekdaj in kar vam je majka Slava
2
20
pri odhodu veljevala: verni njeni sinovi. V imenu pevskega zbora „Glasbene Matice1,1 pozdravljam vas tisočkrat.“
Moški xbor „Glasbene Matice“ je po tem govoru zapel „I)omovina, mili kraj'1. S tem je bil sprejem končan in mirno in v največjem redu so se podali udeleženci v navlašč pripravljenih vozeh vsak v hotel, kateri mu je bil določen ali katerega si je bil izbral. Da seje ta težavna točka tako gladko zvršila, je največ zasluga gosp. dr. Homana.
V	soboto, 21. mareija: Ob 8. uri zjutraj skupni zajutrek v kavarnah, in sicer iz hotelov: „Kronprinz“, „Continental“, „Central“, „Schwarzer Adler“ v kavarni „Kronprinz“ (Aspern-gasse Nr. 4); iz hotelov „National“ in „Bairischer Hofu v kavarni „National“ (Taborstrafie).
Ob 9. uri odhod iz kavarn po „Ringu“ v dvorano „Musik-verein“-a. Na potu se vidijo sledeče znamenitosti: Aspernbrucke (čez „Donaukanal“), na desni Franc-Jožefova vojašnica, na levi postaja dunajske „Freiwillige Rettungsgesel 1 schaft“, carinski urad, k. k. osterreichisches Museum fiir Kunst und Industrie (z mozaikom, predstavljajočim „Minervo“); na desni dominikanska cerkev, na levi Stadtpark s spomeniki: Zelinka, Schubert, Schindler, Donau-weibchen ; Cursalon. Na desni „I)eutsehmeisterpalais“, „Gartenbau-gesellschaft“, „Palais Coburg“. Na levi: Beethovnov spomenik, „Schwarzenbergplatz“ s Schwarzenbergovim spomenikom in „Palais nadvojv. Ludovik Viktorja" in Schwarzenbergova palača v ozadji; na desni opera, na levi Elizabetin most, za mostom ovočni trg; ob Dunajščici (WienfluC) „tehnika“ in „Karlova cerkev“; nasproti: „Kiinstlerhaus“ in „Musikverein.“
Ob 103/r uri dopoldne sestanek v mali dvorani (kleiner Musikvereinssaal, vhod Giselastrafie) k skušnji.
Ob l.uri popoldne obed, in sicer za one, ki stanujejo v hotelih „Kronprinz“, „Continental“, „Central“ in „Schwarzer Adler“ v restavraciji „Monopol“ (Opernring), za ostale pri „Dreherji“ (Operngasse).
Ob 2'/a uri popoldne sestanek pri operi, potem ogled po „Ring-u“ : na levi „Schiller-jev“ spomenik, c. kr. akademija umetnosti; na desni cesarski dvor (k. k. Hofburg), nasproti dvorna muzeja, med njima Marija-Terezijin spomenik, zadcj dvorni hlevi („Hofstallungen“ in „Hofwagenburg“). Na levi nadalje justična palača, parlament; na desni: „Volksgarten“ (notri Tezejev tempel in Grillparzerjev spomenik), „Hofburgtheater“; na levi mestna hiša, univerza, votivna cerkev, „Siihnhaus“, nasproti borza. Potem preko Schottengasse, Schottenkirche, Herrengasse (palača Kinsky na desni in palača Harrach na levi) na Mihaelov trg (sv. Mihaela cerkev, cesarski dvorec [novi vodnjak in notranji dvorj, Francev spomenik, spomenika nadvojv. Karla in princ Evgena). Od tod nazaj skozi „Schweizerhof“, na Jožefov trg (Jožefov spomenik), Avgustinska cerkev (Kristinin spomenik); potem „Neuer Markt“ (Rafael Donnerjev vodnjak) inv kapucinska cerkev z grobi Habsburžanov; od tod na „Graben“, Štefanov trg in na stanovanja.
21
22. marca (nedelja). Ob 7. uri zajutrek v istih kavarnah kakor v soboto. -— Ob 11. uri obiskovanje cerkve sv. Stefana po glavni skušnji za prvi koncert, ki se je vršila od 9.—-11. ure v veliki dvorani (GrolJer Musikvereinssaal). — Ob 1. uri popoldne obed kakor v soboto, a po obedu sestanek pri operi in odhod po Ringu v Prater. Tam pri vhodu Tegetthoffov spomenik. — Južina v praterji v II. kavarni pri Schneiderji.
Ponedeljek (23. marca). Zajutrek ob 8. uri kakor ponavadi. Ob 9 '/4. uri peš do dvornega muzeja, ondi sestanek; umetnostna zbirka od 10.—1. ure. Ob 1. — '/2 3. obed kakor druge dni. Ob '/2 3. pohod dvornih hlevov. Od todi ob 4. uri peš skozi mesto domov v hotele. Dame morajo biti gotove s toiletto ob 6. uri; ob '/t 7. uri se odpeljejo z omnibusi iz hotelov h koncertu.
Zvečer ob 8. uri: Prvi zahvalni in dobrodelni koncert. Vzpored se doslovno glasi:
„Grofler Musikvereinssaal. Programm zu dem Montag, den 23. Miirz 1896, stattfindenden e r s t e n g r o 1.S e n Dank- u n d Woh lthatigke i t s-C on cer te, veranstaltet vom Laibacher Musik-verein „ Glasbena Matica". - - Orchester: Das k. k. Hofopern-Orehester. Chor: Der Vereinschor der ^Glasbena Matica1'1' unter Leitung des Concertdirectors der „Glasbena Matica“ Herrn M. Hubad. — Programm: 1. „Laibachs Dank“, Prolog, verfal.it von Jos. Stritar, gesproehen von Herrn Hofschauspieler Victor Kutschera. 2. Jacobus Gallus, „Musica noster amor“, sechsstimmiges Madrigal (a capella), bearbeitet von Dr. Josef Mantuani. 3. Slove-nische Volkslieder, fiir gemischten Chor harmonisiert von M. Hubad: a) ,Je pa davi slan’ca pala“ („Der Reif“), b) „Prišla je miška“ („Uas Mauslein lief“), c) „Pod oknom“ („Standehen“), d) „Bratci, veseli vsi“ („Briiderlein, trinket“),y e) „Ljub’ca povej, povej“ („Liebchen, so sage doch“), f) „Skrjanček poje“ („Hoeh oben klingt’s vom Lerchenschlag“). 4. Zdenko Fibich, Friihlingsromanze tur Soli, Chor und Orchester, op. 23. Soli: Fraulein M. Sevčik (Sopran), Herr V. Kliment, Mitglieddes bohmischen Nationaltheaters in Prag (Bati). 5. Anton Nedved, „Nazaj v planinski raj" („Zuriick ins Alpcngliick“), Chor a capella. 6. Anton Foerster, „Ljubiea“ („Das Liebchen“), Chor a capella. 7. Anton Bruckner, „Te Deum“, fiir Soli, Chor, Orchester und Orgel. Soli: Fraulein Sophie Chotek (Sopran), Fraulein Eugenie Hofmann (Alt), Mitglieder des Sing-vereines der Gesellschaft der Musikfreunde; Herr J. Lašek (Tenor), Herr V. Kliment (Bass), Mitglieder des bohmischen Nationaltheaters in Prag.“
Veliki uspeh tega prvega koncerta nam popisujejo kritike dunajskih listov, izmed katerih najznamenitejše s popisom koncerta in obiskovavcev natisnemo v dodatku. Nj. Veličanstvo presvetli cesar jc podaril „Glasbeni Matici“ v znak Svojega priznanja 400 gld.
Torek (24. marca). Ob 8. uri zajutrek. — 3/t9. uri se dvignemo na pot v dvorno zakladnico ; potoma se ogleda Avguštinska cerkev, potem skupno v zakladnico. Ob 11. uri v kapucinsko cerkev in v
22
rakev Habsburžanov (do 12. ure); potem dvorna knjižnica od '/i 1. ure do */t 1 ure (ali pa: pregledovanje dvornega naravoznan-stvenega muzeja). Po kosilu skušnja do 5. ure.
Sreda (25. marca). Ob 8. uri zajutrek; ob 9. uri ogledovanje postaje rešilne družbe; ob :,/410. uri v Schonbrunn do 12. ure. — Potem kosilo. — Po kosilu počitek do koncerta.
Zvečer ob 8. uri: Drugi koncert z doslovno nastopnim programom: „Grofier Musikvereinssaal. Programm zu dem Mitt\voch, den 25. Miirz 1896, stattfindenden zweiten grotien Dank-undWohlthatigkeits-Concerte, unter personlicher Leitung von Anton Dvorak, veranstaltet vom Laibacher Musikverein „Glasbena Matica^. — Programm: „Die Geisterbraut“, Ballade nach dem Bohmischen von K. J. Erben, slovenisch von Jos. Stritar, tur Soli, gemischten Chor und grolJes Orchester componiert von Anton DvoMk (op. 69). Soli: Fraulein Fanny Verhunc (Sopran); Herr J. Lašek (Tenor), Herr V. Kliment (Bafi), Mitglieder des bohmischen Nationaltheaters in Prag. Orchester: Das k. k. Hof-opern-Orchester. Chor: Der Vereinschor der „Glasbena Matica“.
Vtis drugega koncerta ni bil tako elementaren, kakor oni prvega, zlasti narodnih pesmi; toda dvorana je bila polna najodličnejšega občinstva, ki je burno priznavalo zasluge pevskega zbora ter sijajne ovacije prirejalo dirigentu-skladatelju, gospodu dr. Ant. Dvofaku, in koncem večera tudi gosp. Hubadu, ki je pod g. Dvordkom vodil zbor in od katerega je zahtevalo ponovitve njegovih narodnih pesmi. Zbor je dodal pesmi „Ljub’ca povej!“ in „Bratci, veseli vsi!“ Dasi je bila snov druzega koncertnega programa po svojem besedilu in po glasbenem značaji širšemu občinstvu manj pristopna nego ona prvega večera, je vendar vsa kritika soglasno priznala dovršeno proizvajanje Dvorakove balade, kakor svedočijo v prilogi dodana poročila.
Po drugem koncertu so se zbrali vsi udeleženci, dalje člani dunajskega odbora, na Dunaji živeči Slovenci in drugi Slovani in mnogo druzega občinstva v veliki dvorani hotela ,,Englischer Hof“ na odhodnico. Prvi je poprijel za besedo prezaslužni načelnik dunajskega odbora, gosp. dvorni svetnik Suklje, rekoč:
„Spregovoriti hočem, slavna gospoda, par besedi kot načelnik dunajskega koncertnega odbora.
Radostno pozdravili smo vas, častiti gostje, pred petimi dnevi na kolodvoru, ponosno se danes od vas poslavljamo. Nimam na razpolago primernih izrazov, da bi dovolj jasno razodel svoja srčna čutila. Gospoda moja, „Glasbena Matica“ prišla je — danes smem to povedati naravnost — na Dunaj pod silno neugodnimi pogoji. Ncčuvena preobilica drugih velikih koncertov, prekrasno pomladansko vreme, katero samo po sebi pustoši koncertne in gledališke predstave ter velikomestno prebivalstvo z neko magnetično silo vabi vun iz zaduhlega zidovja v prosto naravo, naposled še podlo zlobno rovanje od strani mnogo-brojne uplivne politične stranke — toda navzlic vsem zaprekam je zmagovito prodrla slovenska pesem, zmagala je slovenska
23
umetnost! Gola istina je, ako trdim, da pred takim občinstvom in s takim uspehom nikoli še ni bil nastopil noben slovenski pevski zbor !
In kako daleč segajo posledice tega vašega uspeha ! Gospoda moja ! Stara žalostna resnica je, da je Kranjska siromašna, prezirana dežela, da smo Slovenci zanemarjen na pol pozabljen narod. Kar posmehovali so se slovenskim poslancem, ako so v parlamentu poudarjali nadarjenost, življcnsko energijo in kulturni napredek našega plemena. Za inferijorno pasmo so nas smatrali! In danes? Gospoda moja! Nastopila je »Glasbena Maticau, priredila svoj prvi koncert, in glej čuda, že drugo jutro čitali smo v merodajnih protivnih listih dosihmal nečuveno spoštljive besede o slovenski umetnosti! Gospoda moja! Dovolj, da le tangiram znamenito to misel: To, kar je „ Glasbena Matica“ dosegla na Dunaj i, kar vzame seboj v milo domovino, to ni navaden minljiv efekt, to pomeni trajen napredek v narodnem ugledu, to je uprav velikanski skok v oceni in splošni veljavi slovenskega naroda !
(Nemški:) Gestatten Sie mir nunmehr einige \venige Worte in deutscher Sprache. Es ist geradezu charakteristisch fiir das Wiener Gomite, dati dasselbe cine Vereinigung darstellt von Miinnern slaviseher und deutscher Abstammung, slavischer und deutscher Gesinnung. Nichtsdestoweniger functionierte unser Organismus, — der ja nicht von gestern datiert, der ja aus dem groOen Wiener Hilfscomite hervorgegangen ist, das entstanden ist vor einem Jahre in jenen Tagen bitterer Noth, \velche durch das Erdbeben iiber Krain heraufbeschworen wurde, — er functionierte diese ganze lange Zeit hindurch mit seltener Exactheit. Der Grund unseres eintrachtigen Zusammenwirkens ist darin zu suchen, dati wir alle ohne Untcrschied der politischen Farbung uns geeint ftihlten durch die aufrichtige Liebe zur engeren Heimat, der wir treu geblicben sind und treu bleiben \vollen und bleiben werden auch in der Fremde ! Meine verehrten Laibacher Gaste ! ein Blick auf diese Tischrunde liefert Ihnen den Beweis, dati wir ebenso einmiithig sind auch in der reinen Freude iiber Ilire in Wien erzielten iiberaus schonen Erfolge !
Ali, gospoda moja ! kako je bilo vendar mogoče, da ste priborili tako sijajne uspehe? Gospoda moja! Vodilna misel, ki vas je napotila na Dunaj, je bila tako idealno-lepa, tako nežna in tako poetična, da se za svojo osebo temu kar nič ne čudim, da je vzklila in vzrastla iz rahločutnega srca plemenite rodoljubne gospe. Zal mi je danes, da narodi ne odlikujejo posebnih zaslug na isti način kakor vladarji. Da bi narodi mogli ravnati se po istih običajih, gospoda moja! na današnji večer moral bi narod slovenski veliko medaljo pripeti na prsi prečastiti gospe dr. Jenkovi, katera je prva sprožila prekrasno idejo vašega pevskega izleta.
In izvedli ste to idejo pod izbornimi poveljniki! Pred vsemi čast gosp. Hubadu, kateri je na koncertnem odru pred razvajenim velikomestnim občinstvom dokazal, da je pravi umetnik po božji milosti, da je velik talent, k oj emu je usojena še znamenita bodočnost!
24
Vso čast nadalje mojstru Dvofaku, skladatelju svetovnega imena, kateri je preko morja prihitel z Angleškega, da zmagovito vodi pevsko krdelo slovensko.
Čast in hvala tudi vsem solistom, v prvi vrsti slovenskemu slavčku, gospodični Vrhu n če vi, katera je pri današnji predstavi tako sijajno sodelovala.
Ali navzlic vsi ti podpori vaša izborna poveljnika vendar ne bi mogla zmagati z vami, da nista razpolagala z uglednim pevskim materijalom. Požrtvovalnost pevkinj in pevcev „Glasbene Maticevzorna vaša disciplina, izvrstna šola vaša, — to so odločilni razlogi, kojim je pripisati nepričakovani izid vašega dunajskega izleta!
In tedaj, gospoda moja, dvignem svoj kozarec ter poslavljajoč se od predragih gostov, vzkliknem:
Bog živi našo drago „ Glasbeno Matico^!
Za njim je slavil gospod dvorni in ministerijalni svetnik Dimit z v prekrasnem nemškem govoru našo milo ožjo domovino.
Njemu v odgovor je načelnik moškega zbora, gosp. J. V e n -cajz, napil dunajskemu odboru in njega načelniku blizu tako-le :
„Gospod predgovornik, dvorni svetnik dr. Dimitz, spominjal se je laskavo naše mile domovine, in to me navdahne z mislijo, da je edino čisto plemenito domoljubje izvršilo za naš mali narod vsekako velikansko kulturelno podjetje, katero je odlikoval naš visoki vladar, preljubljeni cesar s priznanjem, da je pravi izraz zahvale, in katero je odobravalo najljubeznjivejc dunajsko občinstvo in dunajsko časnikarstvo.
Da ne govorim o članih „Glasbene Matice“, priznati mi je, da je zbralo domoljubje lepo švtevilo naših na Dunaji živečih rojakov okrog dvornega svetnika Sukljeja, ki so ne glede na vzvišeno stopnjo svojega dostojanstva ali na svoje narodno in politično prepričanje posvetili svoje moči težavnemu delu. Več mesecev trajale so priprave, odstraniti je bilo marsikatero oviro in ugladiti pot do koncertne dvorane; — a posrečilo se je delo, in uspeh dobrodelnih koncertov prepričal nas je, da je bilo delo plodovito,
—	blagoslovljeno!
Ncutrujeni žilavosti dvornega svetnika Sukljeja in dunajskega pr ipra vij a vnega odbora, ki je iz vzvišenega domoljubja posvetil svoje moči našemu podjetju, zahvaliti sc ima pevski zbor „Glasbene Matice'1' ne malo za blagodejni uspeh, to hočem na ime pevskega zbora javno priznati ter gosp. dvornemu svetniku Sukljeju in pripravljavnemu odboru najiskrenejšo hvalo izreči, — ter kličem: Bog živi dvornega svetnika Sukljeja in njegov odbor! — Živilo domoljubje!“
Govorila sta še načelnik „Slovenije“ in gosp. M. Hubad, in konečno je gospa dr. Jenkova, prava slavljenka tega večera, z navdušenimi besedami napila mestu Dunaju in njega ljubeznji-vemu prebivavstvu.
S težkim srcem so se vračali pevci na svoja stanovanja v zavesti, da so potekli kras ni dunajski dnevi. Drugo jutro, 26. sušca,
25
nas je zopet zbralo na kolodvoru, da se povrnemo v domovino. Pred odhodnjo nam je še zapel pevski zbor „Slovenije“ domačo pesem v slovo, potem pa ob polu enajstih: „Z Bogom, Dunaj!" zažvižgal je vlak, ki nas je iz devete dežele odvel proti domačemu jugu, k vsakdanjemu poslu, nazaj k domačim križem in težavam. Hitro nas je peljala pot mimo tujih pokrajin; potihnili so slabi in dobri dovtipi, s katerimi smo si pred ne še tednom dni pogum delali, in ponosno smo zrli na ljudi, ki so ob vlaku postajali, misleč: „Le glejte nas! Mi smo mi!“ saj je bil jutranji vlak že nesel poročilo o naši drugi zmagi proti domovini. Zopet so nas pozdravljale na slovenskih tleh še številnejše deputaeije kakor pri vožnji navzgor, in zopet so pokali topiči v pozdrav. Cem dalje veselejši je postajal smeh, čem dalje glasnejše so donele pesmi iz vagonov in čemdalje glasneje so bila naša srca. Zdaj so se odprla skalnata vrata pri Zalogu, in pred nami se je razprostrl v mesečnem svitu prekrasni ljubljanski panorama. Roke so segale po prtljagi, vse je rinilo k vratom; kakor v svečani razsvetljavi se nam je bližala bela Ljubljana s staroslavnim gradom. Že od daleč se čuti in čuje vrvenje neštevilne množice. Zdaj zapelje hlapon na kolodvor, vojaška godba zaigra vzneseno domorodno koračnico, in „Io, triumphc!“ „Zivio Matica!“ zaori iz tisoč in tisoč grl.
Kot zmagovavcc nas je sprejela nešteta množica, ki se je zbrala na kolodvoru in pred njim, kot zmagovavcc, ki so oven-eani z lavorom umetniške zmage, katero so priborili „Glasbeni Matici“, beli Ljubljani in slovenski domovini, je pozdravil Matičarje gospod župan Grasselli, ki je prišel z odposlanstvom mestnega sveta na kolodvor svečano sprejet društvo, kateremu je bila Ljubljana z upravičenim zaupanjem poverila izraz svoje zahvale cesarskemu Dunaju.
V	imenu pevskega zbora se mu je zahvalil njega načelnik, gosp. Iv. Venca j z nekako tako-le:
„Velemožni gospod župan stolnega mesta ljubljanskega!
Slavni občinski zastop!
Dovršeno, končano je delo, s kojega izvršitvijo je poveril ljubljanski mestni zastop pevski zbor „Glasbene Maticc“.
Odlikovavni sprejem, katerega blagovolite pevskemu zboru prirediti, časti in navdušuje nas, ginjenim srcem izrekam srčno zahvalo.
Časopisje obvestilo Vas je že o našem bivanji v avstrijski prestolnici, o odlikovanji podjetja po ljubljenem presvetlem cesarji m o priznanji po dunajskem občinstvu, a Vaše priznanje nam je po izvršitvi trudapolnega posla pravo zadoščenje; velja nam tudi za priznanje naroda slovenskega ter nas navdušuje za napredek pri našem kulturnem delu v prosveto domovine.
Slavo je žel pevski zbor „Glasbene Matice“ in ž njo služil ugledu naroda slovenskega.
Slavni zastop ljubljanskega mesta odlikoval je vedno „Glas-beno Matico“ s svojim zaupanjem na njenem kulturnem delo-
26
vanji, — zatorej izročam Vam v ime „ Glasbene Matice“ pridobljeno slavo v varstvo s prošnjo, naj čuva slavni zastop „Glasbeno Matico“ in nje slavo za narod slovenski.
Vas pa, člane pevskega zbora, poživljam, vzkliknimo navdušeno: Živio župan in zastop ljubljanski! — Živila Ljubljana in njeno občinstvo!“ —
In razkropili smo se, vsak s svojim listom iz zmagoslavnega venca na svoj dom zopet enkrat mirno spat na domačih tleh in sanjat o nepozabnih bajnih dneh, katere smo preživeli.
Se trikrat, dne 14., 16., in 17. aprila je nastopil zbor s programom prvega dunajskega večera, da ustreže želji svojih obču-dovavcev, ki so iz mesta in v posebnih vlakih (iz Sodrašice) hiteli poslušat krasne narodne pesmi in divit se zborovim krasoticam v njih narodni noši.
O vtisu, katerega je napravil izlet na slovanski svet, pričajo mnoge čestitke, katere je dobila „Glasbena Matica“ iz Prage, iz Lvova, iz Zagreba in iz druzih krajev z željo, da se jim pošljejo skladbe, s katerimi si je „Glasbena Matica“ pripela na Dunaji toliko slavo.
S toplimi besedami so se zahvalili načelnik uprave dunajskega mesta v ime ubožnega fonda in načelniki ostalih treh zavodov, katerim na korist je pela „Glasbena Matica“ na Dunaju (vsak zavod je dobil 250 gld.).
Odbor „Glasbene Matice“ je v znak svoje hvaležnosti in svojega priznanja votiral pevskemu zboru 400 gld. Najtoplejšo hvalo je dalje izrekel odbor preblag, gospe Terezini dr. Jenkovi in načelniku moškega zbora, gospodu dež. sodnije svetniku Ivanu Vencajzu ter pevovodji M. Hubadu za idealni vznos in ne-upogno energijo, s katero je pripravljal in vodil te koncerte.
Po deputaciji se je zahvalil odbor „ Glasbene Matice“ visoko-rodnemu gospodu deželnemu predsedniku Viktorju baronu Heinu, županu stolnega mesta Ljubljane gosp. Grasselliju, vodjem javnih uradov gospodu dvornemu svetniku Plachkyju, predsedniku deželnega sodišča gosp. Kočevarju pl. Gondenheim, višjemu poštnemu oskrbniku gosp. V. S o r 1 i j u, gosp. c. kr. ravnatelju učiteljišča Fr. Hubadu, ravnateljem c. kr. srednjih šol gg. Senekoviču, dru. Junoviezu in šolskima nadzornikoma gg. profesorjema Fr. Levcu in Knappitschu, voditeljici gospe Juliji M o oso vi in gospe predstojnici uršulinskega konventa za blagohotno dovolitev dopusta pevcem - uradnikom, učiteljem in učiteljicam in gojencem srednjih in učiteljiških šol, nadalje gospodu načelniku postaje južne železnice v Ljubljani gosp. Guttmanu za naklonjenost pri preskrbitvi posebnega vlaka, prof. Antonu Funt eku za oskrbo nemških prevodov k besedam zbora, in gosp. uredniku „Laibacher Zeitung“ pl. Olim-J a n u s c h o w s k c m u za intenzivno žurnalistiško sodelovanje ter gosp. poveljniku slavnega c. kr. pešpolka št. 27. za prijazno dovoljenje, da svira slavna vojaška godba pri odhodu pevskega zbora iz Ljubljane, oziroma pri prihodu v Ljubljano.
27
Pismeno zahvalo izrekel je odbor zaslužnim članom dunajskega odbora gg.: grofu Ervinu Auerspergu, ministerskemu svetniku Ludoviku Uimitzu, bankirju Leonu Bouchalu, cesarskemu svetniku Florijanu Hostniku, odvetniku dru. Homanu, gospodu Lereherju, amanuenziju dru. Josipu Mantuaniju, vladnemu svetniku Feliksu N i t s c h u, prof. Josipu S t u r m u, hotelirju Leop. S e i 1 e r j u in minist. svetniku dru. U r b a n t s e h i t s c h u. Nadalje g. prof. Josipu Stritarju za vzorni prolog „Laibachs Dank“, sodelujočim gosp. dvor. igralcu Viktorju K u t s c h e r i, opernima pevcema gg. Hanušu La še k u in Vaclavu KI imen tu ter gospodični M. S e v č i k o vi, gospicam Sofiji Chotek, Evgeniji Hoffman n in Franji Verhunec ter c. kr. dvornemu operne m u o r h e s t r u na Dunaji. Posebno zahvalo izrekel je odbor tudi gosp. generalnemu ravnatelju južnih železnic Henriku Pfeifferju pl. Wellheim za izredno olajšanje vozne cene, in ces. svetniku Wilhelmu kot vodji „Corresp.-Bureau“ ter gospodu ravnatelju kralj, češke opere v Pragi gosp. Fr. A. Subrtu za naklonjenost pri dodelitvi dopusta zgoraj navedenima članoma češke opere in g. Aleks. R o s e j u na Dunaju za brezplačno oskrbo aranžiranja koncertov. Posebno zahvalo je odbor še izrekel gospodu Fr. S veti ču, odgojitelju na Dunaji, za prekrasni album, obsegajoč vse kritike dunajskih listov.
Slavnostni občni zbor dne 15. aprila 1896 je častnimi člani za njih zasluge za „Qlasbcne Matice“ dunajske koncerte imenoval preblagorodnega gospoda deželnega predsednika Njega ekscelenco barona Viktorja H ei na, slavnega skladatelja gospoda dr. Antonina Dvoraka in dvornega svetnika gospoda Frana Sukljeja.
Redni občni zbor dne 16. julija 1897.	pa je	za	njegove
velike	zasluge za pevski zbor, posebno pa za	dunajske koncerte
izvolil	za častnega člana gospoda Ivana Ven ca jz a.
Končan je s tem opis zahvalnega potovanja, čegar trajni vpliv je najlepše prerokoval g. dvorni svetnik Suklje v svojem Rovoru pri odhodnici v „Englischen Hof“ in najlepše opel gospod Ant. Funte k v svoji lepi pesmi:
„Slavnemu pevskemu zboru
..GLASBENE MATICE"
ob povratku z, dunajskih koneenlov.
/a sabo ste pustili zlato mesto,
Kamor smo zrli vsi v minulih dneh,
Spremljaje brate vas in sestre zvesto Zdravstvujte zopet na slovenskih tleh!
Ob sinjem Dunavu pojo se pesni,
Umetnosti ljubeč tam biva rod . . .
„Kak6 vas vzprejme?“ deli smo v slovesni,
Pomembni uri, ko ste šli odtod.
28
Srce nam je drhtelo in vriskalo:
Drhtelo, ker ste šli od nas med svet, Vriskalo, ker čutilo je in znalo,
Kaj vzmore zbor slovenskih mož, deklet!
K vam sili duša, plove misel, želja —
„Bog sprimi vas!“ to naš pozdrav in klic! Nikogar, da ne čutil bi veselja,
Ko vračate domov se svetlih lic . . .
Pred nami dična dviga se dvorana,
Očem razgrinja bajen se prizor:
V	dvorani družba je odlična zbrana,
Pred družbo vaš stoji' pojoči zbor.
Nikddr pred družbo to še ni zvenelo,
Kar živo v srcih naših se glasi,
Kar se pri nas je v davni dobi pelo,
Kar pelo bode se še pozne dni!
Oh, bila to je naša pesem sveta,
Bil naših pevskih sanj je to izraz!
Od njih krasu topi' se duša vneta — Zamaknjeno so poslušali vas!
Zvestoba carju, dika naše zemlje,
Veselja spev in pesem bolečin Kak6 to srca mami in objemlje . . . Hvaležnost vmes trepeče, zel spomin!
Tam, kjer je vzklila pesem ta, pod nami Moči' pogubne so lomile tla;
Kjer zdaj odmeva pesem v jasnem hrami,
Za nas so v bedi srca bila vsa!
„Ob sinji Dunav nas je vleklo, gnalo,
„Mi nosimo rodu pozdrav s seboj,
„Mi nosimo njegovo vam zahvalo „Hog vselej z vami, z mestom vašim stoj!“
Izzvenel spev, minili dnevi zlati . . .
Srce nam dviga ponos, širi slast!
Bog sprimi vas med sestrami in brati,
Vas, ki ste našo razglasili čast!
Prekrasne nosite s seboj spomine,
Med nje še jeden glas naj zazveni: „Naprej za čast rodu in domovine, „Naprej, navzgor — umetnost naj živi'
29
Pri dunajskih koncertih so v zboru peli:
Sopran,
Gospica Amruš Ana.
lialtič Marija.
Bevk 'Julija.
Bostič Josipina. Čadež Ana.
Černe Ivana. Debevec Helena. Debevec Terezija. Dev Mira.
Dolenec Jerica. Gospa	Ferjančič Julija.
Gospica Fischer Dragotina. „	Franke Darinka.
„	Franke Helena.
„	Fux Antonija.
„	Gerbič Jaromila.
„	Golob Albina.
„	Grum Slavica.
„	Jak Matilda.
„	Janša Marija.
Gospa	Juvančič Ana.
Gospica	Kališ Lea.
„	Kersnik Zorka.
„	Kokalj Adela.
„	Koprivec Adela.
„ Kotlovšek Amalija. „	Kratner Marija.
Gospica
Gospa
Gospica
Gospa
Gospica
Kunc Pavla. Mardetschlager Al. Meden Ana. Mihelič Minka. Mikuž Antonija. Nolli Avgusta. Oblak Ljudmila. Ogrinc Mary. Pehani Helena. Peršl Jeanetta. Peršl Rosa.
Povše Ema.
Račič Marija. Rosman Rojana. Rosman Milka. Rupnik Marija. Sever Marija. Schinzl Hilda. Tekavčič Helena. Trtnik Lea. Umberger Marija. Pšeničnik Franja. Vencajz Marica. Vider Marija.
Vovk Fanica.
Zarli Ida.
Alt:
Gospica Alešovec Marija.
„	Bayer Franja.
„	Bernard Matilda.
„	Binter Ida.
„	Dolenec Slavica.
„	Drenik Jelka.
„	Garbeis	Fani.
„	Garbeis	Leopoldina.
„	Globočnik Bogomila.
„	Gomilšek Dragotina.
„	Gomilšek Ljudmila.
„	Jaklič Julija.
„	Jamšek	Antonija.
„	Jamšek	Ernestina.
„	Jamšek	Ivana.
„	Jamšek	Se ra fina.
Gospa Jenko Terezina.
Gospica Lapaine Ana.
,,	Lozar Jelica.
„	Mally Ida.
„	Martinčič Eleonora.
„	Martinčič Friderika.
„ Mathian Pepina.
„	Medic Alojzija.
„	Moos Minka.
„	Nolli Ema.
„	Nolli Marijana.
„	Petrin Filipina.
„	Plečko Ana.
„	Pleško Ema.
„	Rajer Minka.
„	Razinger Pavla.
„	Rosman Roza.
Gospa Rus Alojzija.
30
Gospica Rus Pavlina.
„	Simončič Ivanka.
„	Svetek Albina.
„	Škabrnc Minka.
„	Skrabec Matilda.
„	Sveigler Marica.
„	Tomc Ana.
„	Tomc Jakobina.
Gospica Umberger Ljudmila. Valentinčič Zofija. Vencajz Vera. Vidmar Ivanka. Vodušek Pavla. Zamejc Marija. Zemljan Franja. Zemljan Jerica.
Tenor:
Gospodje:
Beček Bogdan Bradaška Makso Cerar Fran Dacar Josip Debevec Fran Dolenec Valentin Fattur Aleksander Flack Avguštin Garbas Fran Gombač Fran Gorjanc Jakob Hafner Josip Hudnik Matija dr. Juh Josip Koch Ciril Kosem Josip Kozina Juri Kozina Ipavci Koželj Alojzij
Bas: Gospodje:
Bele Ivan
Bohinec Zmagoslav Brežic Fran Dietz Anton Fink Veličan Franko Alojzij dr. Foerster Vladimir dr. Gangl Engelbert Globočnik Ciril Hrast Ivan Jerman Ivan Jerovec Pavel Jurca Vinko Karba Rihard Kleč Anton
Krsnik Uroš Lajovic Anton Meden Ivan Orel Viktor Pehani Rudolf Pribil Jan Razinger Anton Rus Fran Sbrizaj Ivan Stegnar Rajko Stegnar Vinko Štamcar Avgust Štritof Anton Urbančič Karel Velkavrh Ivan VerČon Ivan Vidmar Ivan Zotmann Karel.
Kostanjevec Makso Kronabethvogel Gust. Kruleč Ivan Lebar Avgust Lozar Pavel Lukman Rajko Mallv Rihard Mencinger Anton Mušič Alojzij Nolli Srečko Petrovčič Anton Premrov Ivan dr. Pucihar Avgust Ravnihar Vladimir Rozman Konrad
Sancin Josip Schiffrer Ivan
Toporiš Ivan Umberger Alojzij Umberger Anton Valenta Božidar Vašiček Cecil Vencajs Ivan Volčič Edvard dr.
Skoberne Viktor
Slatner Anton Sušnik Evgen
Svetek Anton sen. Svetek Anton jun.
Štrukelj Josip Tauses Fran Trtnik Fran
IVolf Anton Žirovnik 'Janko.
Pojavi dunajskega časopisja o koncertih.
Prvi koncert ljubljanskih pevcev. Prvi zahvalni in dobrodelni koncert ljubljanskega društva „Glasbena Matica11, kateri se je izvajal nocoj v veliki dvorani „Musikvereinovi“, uspel je v umetniškem in materijelnem oziru popolnoma. Osobito nemško dunajsko občinstvo, ki je bilo odposlalo mnogobrojne zastopnike iz najboljših krogov, vsprejelo je goste, kateri so nastopili dolgo pot v državno stolico v tako lepem številu, da zadostijo vzvišeni nalogi hvaležnosti, povsem simpatično in brez najmanjšega političnega pojava ter se odzivalo umetniško dovršenemu proizvajanju z glasnim aplavzom, ki jc rasel od točke do točke. Velika dvorana bila jc skoro razprodana, in je bil osobito krasni spol jako mnogobrojno zastopan. V dvorni loži sta bila nadvojvodi L u d o v i k Viktor in Evgen, ki sta gostom opetovano izražala gorko odobravanje, ostala do konca koncerta ter slednjič odboru izrazila svoje posebno priznanje na izbornem proizvajanji ljubljanskih gostov. V ložah in v dvorani videli smo predsednika naj višjega računskega dvora, grofa Hohenwarta, podpredsednika poslaniške zbornice, dr. pl. Kathreina in A b ra ha mo vi c z a, poslanca Neuberja, vse slovenske ta čas na Dunaji bivajoče poslance, člana gosposke zbornice Nikolaja D u m bo, dvornega svetnika Liharzika, deželnosodnega predsednika grofa Larae-zana, okrajnega glavarja dr. pl. Friebeisa, občinskega svetnika Seilerja, magistr. svetnika Polila, zborovodjo Kremserja, dalje cesarskega svetnika Hostnika, zdravniškega šefa rešilnega društva dr. Charassa in mnogo drugih.
Pozdravljene z živim odobravanjem nastopile so najprej dame „ Glasbene Maticeokolu 100 na številu, v dični kranjski narodni noši na oder. Znamenita obleka, pisana krila in predpasniki, srebrni pasovi, z zlatom tkane prsne rute, na glavi originalna „avba“ široka, z zlatom pretkana kapa — pri mlajših damah „peča“ bela ali pisana tanka ruta z nabranimi čipkami, zavezana nad temenom v podobi petelinjega grebena vzbujala je živo zanimanje dunajskih dam. Tej raznobarvnosti podala je črna obleka moških pevcev srečno izbran temelj. Ko se je polegel vsprejemni
32
aplavz, govori] je dvorni igralec Kutschera z gorkim čutstvom izborni prolog: „Ljubljana v sahvaloL\ katerega je zložil pisatelj Josip Stritar in kateri v svojem završetku napove cesarsko himno. Vse občinstvo se je dvignilo in glasovi ljubljanski in dunajski združili so se složno v krasni Ha y d no vi melodiji. Zatem je nastopil zborovodja Hubad, kateremu se je tekom večera izročil velikansk lavorov venec, in pričele so se pevske točke, o katerih bodemo še natančnejše poročali in pri katerih so orkester dvorne opere, gospoda Lasek in KI ime n t s češkega narodnega gledišča v Pragi in dami Zofija Chotekova in Evgenija Hofman nova na najuspešnejši način sodelovali.
(Neue freie Presse.)
Ljubljančanke na Dunaji. Dasi so bile lepe Ljubljančanke v svoji narodni noši jako odločne videti, imele so vendar precej strahu pred dunajskim občinstvom. Saj konečno za pevski zbor primeroma majhnega mesta, kakeršno je Ljubljana, tudi ni malenkost stopiti kar naenkrat pred razvajeno občinstvo cesarske stolice. Ko je zbor, dame naprej, stopal na oder, opažali so nekateri izmed občinstva nenavaden prizor. Kranjice so namreč kljub svojemu živahnemu temperamentu zelo religijozne. Zato so se vse ljubljanske pevke, preden ali ko so v dvorano stopale, pobožno prekrižale. Pele so potem krasno, in strah je bil premagan, ko je zadonel prvi aplavz.	(Neue freie Presse.)
Koncerti. Do zadnjega časa smo kaj malo čuli o glasbi na Kranjskem. Posamezna poročila o gledaliških zadregah, o koncertih kakega glasbenega društva i. dr. tako so nas včasi .spomnila, da se tam sploh tudi umetnost goji. Kako se to godi, o tem si nismo glav belili. Tu v stolici misli vse vedno na srce, ne pa na žile in žilice, po katerih ji dotaka najboljša kri. Odkar nas je pa posetila „ Glasbena Matica" s svojim številnim in postavnim, izvrstno izurjenim mešanim zborom in je izvenredno dobro uspela, ne bomo smeli Ljubljane pozabiti, kadar bomo omenjali umetnost ljubeča avstrijska mesta. Nekateri, ki so se dali preveč navdušiti po lični noši in po mnogih lepih obrazkih mladih Ljubljančank, stavili so ta zbor še celo nad naš „Singverein“. To je krivica. Ljubljanski zbor nima niti toliko, niti tako izurjenih pevcev kakor naše po pravici slavno društvo. In to je z ozirom na razmerje mest popolnem naravno. Z materijalom, ki mu je na razpolago, pa je gospod Hubad, vrli voditelj zborov, storil, kar se je doseči dalo. Navadil je svoje pevce na strogo disciplino, da ubogajo vsak migljej, naučil jih je ločevati zborovo petje od solo-petja. Tu ne nahajamo nikakoršnega usiljivega uhajanja naprej, ki je na kvar splošnemu učinku, kar se pri manjših zborih pre-rado dogaja. Vzpored koncertu je sestavil gospod Hubad z oči-vidnirn namenom, da pokaže svoj zbor v najraznovrstnejših nalogah. Od Brucknerjevega „Tedcuma“ in Fibichove „Pomladne romance14 prek milih narodnih pesmi do Gallusovega presenetnega, veleza-nimivega madrigala „Musica noster amor“ so bili zastopani naj-mnogovrstnejši časi in slogi. Pravi užitek za poznovalce, in k sreči
33
ne samo za te, je bil omenjeni madrigal. Pisan je v najčiščejem vokalnem stavku nizozemsko-laških šol. Veličastna resnost menjava s kipečo radostjo, umerjena častitljivost z drzno prešernostjo. Izvrstna priredba tukajšnjega znanega glasbenega učenjaka gospoda dr. Mantuanija in vzorna izvršitev pod gosp. Hubadom, ki je pri tem starem delu dal veljavo glasbi ne pa glaskam, je pokazala vse prednosti tega mojsterskega umotvora v najlepšem svitu, in vtis na občinstvo, ki se, hvala Bogu, ni dalo prestrašiti po starih letnicah, je bil neposreden in znamenit. Morda bo to povod našim zborom, da to ali kako drugo delo velikega avstrijskega sodobnika Palestrine in Orlanda Lassa iz pokopališča zgodovinske znamenitosti zopet pokličejo v življenje. Gallus se je prav za prav pisal Handl (Handl, Hahnel) in je bil okoli 1550.1. na Kranjskem rojen. V nekdaj za kulturni razvoj Kranjske dežele zelo važnem stiškem samostanu je dobil svojo prvo humanistiško izobrazbo ter se je podal od tod najprej v samostan Zvvettl na Nižjeavstrijskem. Kljub prijateljstvu, ki ga je vezalo s zwettlskim opatom, zapustil je štiriindvajsetletni Gallus kmalu ta gostoljubni dom ter se je podal v premonstratenski samostan Bruck na Moravsko. Od tod je čestokrat obiskoval bližnje Brno, kjer se je seznanil z učenim proštom Stanisl. Pawlowskim, in samostan Zabrdovice, s čegar opatom Gašp. Schonauerjem se je tudi sprijaznil. Ko je bil prošt Pawlowsky leta 1579. imenovan za olomuškega škofa, imenoval je Gallusa stolnim kapelnikom. Tu in v Kromerižu so nastale njegove prve skladbe, večinoma cerkvene vsebine. Iz Olomuca je šel najprej v Vratislavo in potem v Prago, kjer je izdal štiri zvezke svojega „Opus musicum“. Cesar Rudolf II. mu je dal mesto kantorja pri cerkvi sv. Jana na brdu. V češkem glavnem mestu je pisal veliko posvetnih pesmi, ki so izšle v dveh zbirkah, druga še-le po smrti skladateljevi (ki je umrl 12. julija 1891). Iz te zadnje zbirke je vzet madrigal „Musica noster amor“. Predgovor te izdaje je datiran od 20. marca 1596, in skoro ravno 300 let pozneje so prišli Gallusovi rojaki njegovo pesem na Dunaj pet in so ji pripomogli do nove časti.
Od drugih točk, katere so peli Ljubljančani, so nas najbolj zanimale slovenske narodne pesmi, harmonizirane po g. Hubadu, in osobito čisto slovanska, na rusko „Skrila bodem prstan svoj“ spominjajoča balada o miški. Ta je prav iz studenca zajeta. Marsikaj v originalnega, tako posnemanje tičjega žvrgolenja, ima pesem „Skrjanček poje“. Tudi v „Je pa davi slan’ca padla“ je veliko pristnega. V druzih pesmih se nam je marsikaj zdelo moderno, česar pa nočemo pisati na rovaš gosp. Hubadu. Za njegovo vestnost govore preodločno jasno stavljenje in preprosto, pravilno razumevanje melodij. Od dveh druzih pesmi, ene Nedvedove in ene Foersterjeve, je posebno spretno postavljena „Ljubica“.
(Neue freie Press e.)
Ljubljana v zahvalo. (Koncert glasbenega društva „Glasbena Matica“.) Uprav slavnostno navdušenje se je polastilo odličnega avditorija, kateri je polnil sinoči veliko dvorano „Musikvereinovo“, ko je dvorni igralec Kutschera končal
34
slavnostni prolog Josipa Stritarja. Vse se je dvignilo s sedežev, in mogočni ženski in moški zbor v spremstvu orhestra dvorne opere zapel je večno lepo cesarsko himno. Iz krasnega himna, katerega je izvajalo toliko mladostnočilih dekliških grl, donela je v resnici neka čarobna sila, ki je šla k srcu ter vtopila vsaki malenkostni dnevni razpor.
Že živobojna slika, katero je uprizorila četa dražestnih deklic v slikovitih kranjskih nošah, naredila je najlepši vtis. Ljubke mladostne pevke nosile so večinoma lepo gorenjsko nošo, visoko belo avbo s širokim zlatim nakitom, zlati pas, okolu prsi pisano svileno ruto in snežnobele rokave, vendar so bile tudi dolenjske noše z belimi pečami močno zastopane. Videl se je marsikak dražesten obrazek, marsikaka „lepa Ljubljančanka", kakor jih nazivlje prislovica.
Ko se je pričelo potem a capella-predavanje šestero-glasnega madrigala „Musica noster amor“, katerega je po Jakobu Gallus-u priredil dr. Josip Mantuani, nastala je globoka tišina, kajti zvonki, srebrnočisti glasovi napravili so nekak poseben, čaroben vtis. Toliko prave naravnosti, toliko svežosti v divnih glasovih, toliko nežnosti in finosti v izrazu ter tako izborno predavanje moralo je v hipu pridobiti zmago za goste. Uspeh je bil tudi po ti točki že gotov. Nato je sledila vrsta slovenskih narodnih pesni, katere je za mešani zbor priredil in harmoniziral „ Glasbene Matice“ koncertni vodja, izborni glasbenik in dirigent gospod M. Hubad. V teh karakterističnih pesmih, v katerih se markantno izraža vsa posebnost kranjskih narodnih napevov z vsemi intimnimi in subtilnimi prednostmi, spoznali smo šele vso umetnost ljubljanskih pevcev in pevk in vzvišeno krasoto teh narodnih, deloma mikavno-veselih, deloma elegično-melanholičnih napevov. V narodni pesmi „Prišla je miška ’z mišnice“, ki je pravi bijou kranjske narodne pesmi, zrcalile so se vse prednosti društva na naravnost nedosežen način. V „Podoknici‘£ opažamo neopisno krasoto, sladko mehkoto, nekak bojni čar, kateri se izliva iz čistih in čilih grl v našo dušo, v naše srce. Polna veselosti in nagajivega humorja pa je bila pesem „Bratci, veseli vsi“, z ljubkim piano in lahkim ritmom, ki sta si hipno pridobila slušalca. „Ljub’ca, povej, povej“, s svojim srebrnočistim, fino ubranim dekliškim spevom izzvala je istotako burno odobravanje. Po lepi narodni pesmi „Skrjanček poje, žvrgoli“ se je izročil zaslužnemu dirigentu, kateri je žel po vsaki točki vzporedovi najgorkejše priznanje, lavorov venec.
Z dovršenim proizvajanjem v velikem slogu slikane „Pomladne romance“ za soli, zbor in orhester skladatelja Zdenka Fibicha, v kateri je prevzela gospica M. Sevčikova sopranovo in gospod Kliment s češkega narodnega gledališča v Pragi basovo partijo, spoznali smo društvo od romantične strani njegove. Tu je prišla vsaka najmanjša nuansa v umetniški dovršenosti do popolne veljave. V Fibichu kaže se nekak češki Robert Schumann, kateri ume zmago pomladi na krepak in lep način predočevati. Nedvedova ,.Nazaj v planinski raj“, polna nežnega, gorkega čustva in z lahno melanholijo nadahnena, ter Foersterjeva „Ljubica“ završili sta
izborno vrsto narodnih pesmi, ki so nam kazale krasoto in čar kranjskega narodnega petja. Z Anton Brucknerjevim „Te-deum-om“, pri katerem so poleg zbora in orhestra gospica Zofija Chotekova (sopran) in Evgenija Hofmannova (alt) ter gospodje Lašek (tenor) in Kliment (bas) dokazali svojo umetniško moč, zaključil seje na najsijajnejši način prvi koncertni večer ljubljanskih gostov. Dunaj v društvu „ Glasbena Matica“ ni spoznal le izbornega umetniškega glasbenega društva, temveč tudi posebno umetniško združitev, katera zvesto neguje narodnostni značaj domače pesmi, pravega, domačega narodnega petja. Dunajčanje so se brzo ogreli za lepe kranjske narodne pesmi ter se oklenili pevcev z iskrenimi simpatijami. Za uprizoritev sijajnega koncertnega večera, kateremu bode sledil jutri drugi,v si je pridobil predsednik slavnostnega odbora, dvorni svetnik Suklje, posebno velike zasluge.
(Fremdenblatt.)
Ljubljanski zahvalni koncert. Svečan trenutek je bil, ko je včeraj po veliki dvorani „Musikvereina“ završala cesarska pesem; „s staro in vedno novo narodno pesmijo“, kakor pravi gospod Stritar v svojem navdušenem prologu, so začeli Ljubljančani pojav svoje hvaležnosti, ko je bil gosp. Kutschera v izvrstno govorjenem prologu razodel njih čutila. Pevci so imeli izvenreden uspeh. Ze iz prve točke vzporeda, iz fak. Gallusa šesteroglasnega madrigala „Musica noster amor“ smo lahko spoznali vse odlične lastnosti Matičnega zbora: polnozvočnost in izurjenost glasov, nezmotljivo disciplino celokupnosti. Mično so proizvajali posebno narodne pesmi v harmonizaciji g. M. Hubada, odličnega društvenega dirigenta. Da se zbor tudi na moderno petje ume, je pokazal z dovršenim proizvajanjem Fibichove „Pomladne romance“, v kateri sta bila gdč. Sevčikova in g. Kliment, član narodnega gledališča v Pragi, prevzela solo-partiji. Z Brucknerjevim mogočnim Tedeumom je končal koncert tako svečano, kakor je bil pričel. Ljubljančani so prišli k nam, da se Dunajčanom zahvalijo, in zdaj smo jim mi Dunajčani hvalo dolžni. Kajti: „Musica noster amor!“
(IViener Abendpost.)
Prvi koncert ljubljanskega glasbenega društva „Glasbena MaticaKaj mnogobrojno občinstvo zbralo se je bilo včeraj v veliki dvorani „Musikvereinovi“, da sprejme Ljubljančanov donečo zahvalo. Oder je kazal živobojno sliko, kajti pevke so vse nastopile v svoji narodni noši, v gubasto nakičeni avbi s širokim zlatim robom ali pa z ono posebno, na petelinji greben spominjajočo čipkasto ruto na glavi, s pisano svilnato prsno ruto in večinoma črnim predpasnikom, čez katerega visi široka srebrna verižica. Prava krasota kazala se je v mladostno svežih obrazih, kateri so ljubko gledali izpod velike avbe. Ta osebna ljubkost glasbenega društva preliva se v umetniško vrednost. Kar je z radostjo spoznalo oko, to je potrdilo že po prvih taktih uho: čila mladost v večini, pa zdravi, polni, lepoto invčut izražajoči glasovi. Jednako krasen materijal tvorijo gospodje. Culi smo polno doneč forte, lahkotno dihljajoč piano. Ker je tudi disciplina dvesto glasov
36
broječega zbora vzorna, bil je to srečen umetniški užitek in z iskrenim veseljem si opazil, da se v težko izkušanem mestu daleč doli od sredine monarhije nežno goji najplemenitejša vrsta umetnosti, a capella - petje .. . Gospod Kutschera je govoril v imenu ljubljanskih gostov ter otvoril slavnostni koncert z zahvalo v verzih, katero je zložil Jos. Stritar.
Vsi navzoči dvignili so se s sedežev, ko je mogočno zadonela po dvorani cesarska himna. Pod vodstvom gospoda Hubada, ki se je izkazal jako spretnega dirigenta, proizvajal se je najprvo madrigal svetovno slavnega starega kranjskega mojstra Jakoba Gallusa (Handla) iz XVI. stoletja; pesem proslavlja godbo. Kdo pri veselem „tarantantara“ ni mislil na sorodni „tandaradaj“! Sledile so slovenske narodne pesmi, katere je priredil Hubad za zbor; ne tolika vlastitost kakor čistota v melodiki — skoro izključno v čistem duru. Na vzporedu je bila slikovita „Pomladna romanca44 Zdenka Fibicha in krasni a capella-točki „Nazaj v planinski raj“ in „Ljubica“ Antona Ned veda in Antona Foersterja. Vse te proizvode narodovega duha slovenskega in slovanskih mojstrov ocenimo še obširneje. Popolnemu priznavanju na izbornem proizvajanju zborovem pridružujemo zahvalo na energični in navdušeni izvršitvi Br u ck ner j e ve ga Tedeuma. Udje češkega narodnega gledališča v Pragi in društvo „Sing-verein der Gesellschaft der Musikfreunde" so tu uspešno pomagali. Slušalci so sledili proizvajanju z velikim zanimanjem ter je živo odobravali. V dvorni loži prisostvovala sta gospoda nadvojvodi Ludovik Viktor in Evgen predavanju z vidnim zanimanjem. Grof Auersperg, dvorni svetnik Suklje, dvorni svetnik Dimic, vladni svetnik Nitsch in cesarski svetnik Hostnik sprejeli so gospoda nadvojvodi ter ju spremili v dvorno ložo. (Presse.)
Glasbena matica. Je-li Dunaj res mesto pesmi? Skoro nas je bilo sram, ko smo .sinoči videli nastopiti v dvorani „Musik-vereinovi“ ljubljansko pevsko društvo, kojega udje so prišli, da nam ponudijo svojo umetnost v zahvalo za pomoč v težkih dnevih. Naš „Singverein“ životari v milijonskem mestu s silo in težavo, mala Ljubljana pa ima impozanten mešan zbor. Koliko večje mora biti tam veselje za glasbo, koliko večja navdušenost, ki doseže tako dovršene uspehe. Nad sto dam nastopilo je v polukrogu in prav toliko gospodov razpostavilo se je za njimi. Bila je divna slika. Kolika presenetljiva lepota dekliških obrazov, kolik kras pisanih narodnih kostumov, kakd vlastit, krasen milieu! In kako so peli — sveže, naravno, jasno kot solnce in čisto kot zvonovi. Daši so vpadali tu pa tam z malo negotovostjo, dasi bi se mogel ta in oni cresccndo ali decrescendo izvajati tudi z nežnejšim nuansovanjem, celotni vtis petja bil je vendar srce povzdigujoč. Mladost je stala pred nami, krepka, lepa mladina v vsi oživljajoči neprisiljenosti. Pred vsem pristajale so živemu temperamentu pevcev najbolje ter vsled tega vzbujale tudi najživahnejše zanimanje slovenske narodne pesmi, katere je harmonizoval zborovodja H ubad. Nekatere od njih so pravi biseri, na primer pesem „Prišla je miška“, ki po svojem tekstu nekako spominja na našo nemško
37
otroško: „Der Herr, der schickt dcn Joekel aus“, ali prešerna „P i v s k a pese m“, v kateri so se doneči sopranski glasovi kakor fanfare razgretih bakantinj širili nad bobnečo silo basov.
Z Wagnersko nadahneno „Pomladno romanco" Zdenka Fibicha stavili so si Ljubljančanje težko nalogo, toda umetnost njihova premagala je vseskozi težkoče kontrapunktično zanimivega dela. Zbor „Nazaj v planinski raj“ spominjal je nekako na „Liedertafelstil“, zato je tembolj očarovala Foersterjeva „Ljubiea“ s čutom in nežnostjo svojo. Koncertni večer venčal je kot zadnja točka veličastni Brucknerjev „Tedeum“. Velikansko delo vplivalo je kot svečano vbrano oprostilno razodetje. Društvo, ki poje Bruck n er j a tako, kakor ga poje „Glasbena Maticazasluži lavorov venec, kateri se jej je tudi vročil. Vrsta solistov, katere so si dobili Ljubljančanje od drugodi, žalibog ni stala na višini situvacije. Koncert, kateremu sta prisostvovala med drugimi nadvojvodi Ludovik Viktor in Evgen, je bil z ozirom na cas dobro obiskan. (IJ^icner Allgemeine Zeitung.)
Veliki zahvalni in dobrodelni koncert „Glasbene Matice11.
Hvaležnost je lepa stvar; še lepša, ako se pojavi v tako umetniški obliki, kakor je prihod ljubljanskega glasbenega društva Glasbena Matica'’1, na Dunaj v zahvalo Dunajčanom za velikodušno pomoč v strašnih dnevih. Slovenski Kranjci so odposlali v zahvalo v nemško metropolo najboljše, kar so mogli ponuditi: slovensko umetnost. Prišla je, da se stavi na razpolago dunajskim dobrodelnim zavodom, in dunajsko občinstvo jo je srčno sprejelo.
Včerajšnji prvi nastop ^Glasbene Matice^ v veliki dvorani „Musikvereinovi“ je imel jako lep uspeh. Že prolog „Ljubljana v zahvalo" je bil takov, da je zamogel pridobiti občinstvo za zanimive goste. Prolog izraža v krepkih verzih tendenco pevskemu pohodu, apeluje na združitev narodov v državi lepote ter se zaključuje s pozivom, zapeti cesarsko himno.
Vse občinstvo se je dvignilo, ko je s spremljevanjem orhestra nesmrtna Haydnova himna v slovenskem tekstu raz polni oder zaorila skozi krasno Hanse novo dvorano. Sedaj si mogel ljubljanske pevce in pevke opazovati natančneje. Bilo jih je okolu dvesto. Dame v narodnih oblekah, deloma v zlatih avbah, deloma z nekimi posebnimi rutami na glavi, stale so spredaj; za njimi gospodje v moderni salonski opravi. Med pevkami vzbujale so mnogobrojne lepotice s finimi glavicami vso pozornost. Ko so nastopale, spominjale so na slavni Slavjanskijev zbor, ki je pel tudi v narodnih nošah. A tudi pri proizvajanji, tudi pri zborih „ Glasbene Matice“ vzbujali so dobro izšolani visoki, lahki soprani in mogočni, nizki basovi ter točnost in eksaktnost v skupnem delovanji vseh glasov občno pozornost, za kar gre gotovo hvala izbornemu dirigentu gospodu M. Hubadu.
Najzanimivejši del produkcije tvorilo je šest za mešan zbor harmonizovanih slovenskih narodnih pesmi: „Je pa davi slanca pala“, „Prišla je miška“, „Pod oknom“, „Bratci, veseli vsi“, „Ljub’ca, povej, povej“, „Škrjanček poje“, katerih nemški prevod
se je gosp. A. Funteku izborno posrečil. Pesmi so deloma veselega, deloma otožnega značaja. „Prišla je miška“ in „Bratci, veseli vsi“ sta prava bisera pevajoče narodne muze. Sprejeli sta se z največjim odobravanjem. Po narodnih pesmih, ki so se izvajale z nedosežno finostjo, dobil je dirigent lavorov venec v znak zasluženega priznanja.
Toda tudi z izvajanjem težjih skladb, tako m. dr. šestero-glasnega a capella - madrigala Jakoba Gallusa, zanimive pomladne romance“ za soli, zbor in orhester ženijalnega češkega Wagnerijanea Zdenka Fibicha in Brucknerjevega „Tedeum-a“ pokazali so ljubljanski gostje nenavadno dovršenost ter si zaslužili gorko pohvalo. Ves koncert je imel nenavadno priljubljiv značaj ter bode gotovo pripomogel k zmagi nad gotovimi narodnostnimi predsodki. Najmanj, kar se je doseglo, je dokaz, da se more i slovenski jako lepo peti.	k.	st.	(IViener	Extrablatt.)
Prvi koncert Ljubljančanov. Obžalovati se sme, da je bilo treba še-le ljubljanske katastrofe, da smo se seznanili s tako izvrstno umetniško združitvijo, kakoršna je nastopila sinoči v veliki dvorani „Musikvereinovi“, z umetniškim društvom, ki je prišlo, da se zahvali Dunajčanom za tolažbo v nesreči, kateremu smo pa sedaj mi dolžni veliko hvalo. V resnici izvrstno je,v kar za-more ljubljansko glasbeno društvo vGlasbena Matica“. Človek bi ne verjel, da se tako daleč doli od središč umetnosti pojavlja tako veliko navdušenje za ideale umetnosti, da se snidejo priprosti diletantje, da dosežejo z velikim trudom umetniško stopnjo, ki daleč presega cilj lastne zabave. Osemdeset mladih dam s svežimi, dobro discipliniranimi glasovi, katere so nastopile včeraj, in blizu isto število krepkih basov in tenorjev, ki tvorijo zdravo in jedino glasbeno skupino, smelo bi se brez bojazni podati iz tihega zavetja svojega delovanja, kajti niso nam donesli seboj le svoje dične narodne noše, temveč tudi najlepših cvetk iz vrta svojih domačih spevov, kateri so vzbudili naše največje zanimanje. Neka blagodejna otožnost in zajedno dražestna veselost, katera se sanjarski razprostira nad solnčnimi livadami slovanske godbe, izraža se divno v slovenskih narodnih pesmih, katere smo čuli včeraj. Pristna narodnost, nagajivost in sanjavost vseh teh v jasnih durovih načinih smehljajočih se spevov gane človeka tako, da jih rad posluša tudi večkrat. In kako Ljubljančanje vse to pojo! Z ostrim ritmom, finimi nuansami in pred vsem v najčistejši intonaciji, da se človeku smeje srce. Z ne malim ponosom postavili so svojega rojaka Jakoba Gallusa na čelo svojemu programu. Gallus, pravilno Jakob Hiindl ali tudi Handl, celo Hiihnel, isto-časnik Palestrinov in Orlando Lassov, je bil gotovo jeden najboljših mojstrov svoje dobe. Akoprem ni dosegel globokega čuta prvega in harmonične jasnosti drugega, bil je vendar jednako tema dvema jeden največjih zastopnikov polifonskega sloga, mojster, ki ne zasluži samo, da je uvekovečen v analih umetnosti, temveč tudi, da se seznani ž njim današnje občinstvo. Ljubljančanje so peli a capella-zbor „Musica noster amor“. I v idejah i v mojsterski razvrstitvi glasov se spozna velikanski kontrapunktik, in ako
39
obžalujemo kaj, je to, da smo culi jedmi ta, mimogrede omenjeno, izvrstno interpretirani, od dr. Josipa Mantuanija prirejeni šesteroglasni madrigal. „Pomladna romanca“ za soli, zbor in orhester (solisti gospica M. Sevčikova in gosp. KI im en t iz Prage) praškega skladatelja Zdenka F i b i c h a nam ni kot kompozicija posebno ugajala. Z Brucknerjevim „Tedeumom“, katerega smo culi tudi v drugem društvenem koncertu (namreč društva „Gesellschaft der Musikfreunde“), zaključil se je večer. Solopartije izvajali sta dami Z. Chotekova in Evgenija Hofmannova in gospoda La še k in Kliment, vsi izborno. Nad vsem koncertom čul je umetniški duh izvrstnega glasbenika, koncertnega vodje „Glasbene MaticeL\ gospoda M. Hubada, ki je bil zajedno z vrlimi svojimi četami predmet najčastnejšim ovacijam. Radi celotnosti omenjamo še Josip Stritarjev lepi prolog, s katerim je gospod Viktor Kutschera na slavnosten način otvoril produkcijo.
lk-~. (Neues IViener Tagblatt.)
Ljubljana v zahvalo. Veliko ljubljansko glasbeno društvo „ Glasbena Matica“je došlo na Dunaj, da zadosti nalogi hvaležnosti. Za dobroto, katero je izkazalo dunajsko mesto Ljubljančanom v njihovi stiski, hoteli so se izkazati udje največjega kranjskega slovenskega glasbenega društva hvaležne ter so došli, na številu okolu dvesto oseb, moških in ženskih, da se zahvalijo v pesmi, da povrnejo dobro z lepim. Včeraj bil je prvi zahvalni koncert v veliki dvorani „Musikvereinovi“. Ne more se reči, da so se odličnejši nemški krogi dunajski odzvali baš v velikem številu. Prve vrste v dvorani niso bile gosto zasedene. To je obžalovanja vredno, toda ne baš nerazumljivo. Culi so se iz Ljubljane tako često najbolj disharmonični glasovi, da se more oprostiti, ako se Dunajčanje vdado še-le drugi večer „Matici“. Najbrž bode stvar taka, kajti umetniški uspeh včerajšnjega večera ni bil mal.
Nastop pevk na estrado se je vršil med dolgotrajnim aplavzom. O zlatih avbah dam se je že mnogo govorilo. Primerjati se te zlate avbe ne dado z gorenjeavstrijskimi, kajti v istini sestoje le iz širokega robu, za katerim se vzdiguje podolgovat bel balon. Nekatere izmed pevk imele so mesto zlatih avb svetlo-višnjev-kaste, goste rute iz tančice s prav takimi grebeni, vsem skupen pa je bil telovnik s svileno prsno ruto in široka, črez krilo viseča verižica. Celotno jako slikovit prizor! Za damami stali so gospodje, vsi v frakih.
Prolog, katerega je zložil Josip Stritar in odlično govoril gospod Kutschera, slika v 'lepih stancah bedo Ljubljančanov in milosrčnost Dunajčanov ter postane še-le v predzadnji kitici nekako kočljiv, kjer se pripoveduje, da so strašili Ljubljančane, da Dunajčanje ne marajo za tuji jezik ter da se ne bodo sprijaznili z njegovimi glasi. — Na jezik in na glas se tu ne gleda ; tu gre za druge stvari. „Naj v ponosni tej dvorani zadoni zahvalni spev“ konča sc ta kitica; potem pa sledi cesarska himna, katero je izvajal orkester in zbor in katero je občinstvo stoje slušalo.
Na vzporedu je bil stari madrigal „Musica noster amor“, dalje šest slovenskih narodnih pesmi za mešan zbor, katere je
40
harmonizoval društveni vodja gospod Hubad, ki se je izkazal včeraj odličnega in spretnega dirigenta, Fibichova „Pomladna romanea“ za soli, zbor in orhester, dva a capella-zbora skladateljev Nedvčda in Foersterja, slednjič Brucknerjev „Tedeum“. Uspehi zborovi so jako hvalevredni. Glasovni volum ni velik, kar je pripisovati mladosti izvrševalcev, a preciznost je izborna, vokalizacija naravnost izvenredna. Med basi sc nahajajo posebno lepi in krepki glasovi. Tako je napravil prvi nastop „ Glasbene Maticc“ prav dober vtis, in aplavz je prekoračil opetovano domačinom navadne meje. Gospod Hubad je dobil lep lavorov venec. Med solisti se je odlikoval s sonornim svojim glasom in temperament izrazujočim predavanjem basist češkega narodnega gledišča gospod Kliment. Tenorista gospoda Lašeka z njegovim mehkim in senzitivnim glasom čuliv smo tu že preje v nemških in čeških produkcijah. Gospica Sevčikova, ud „Matičin“, svojega solo ni pela slabo, in našemu „Singvereinu“ pripadajoči dami Zofija Chotekova in Evgenija Hofman nova sta našim čitateljem Že znani.	It. B—t. (JVeues IViener Journal.)
Ljubljanski pevci nal)unaji. Jedno je gotovo in brez dvojbe — vodstvo ljubljanskega glasbenega društva „Glasbene Matice“ razume umetno inscenovanje. Veliki zahvalni in dobrodelni koncert, katerega je priredila pevska četa glavnega mesta kranjskega s sodelovanjem orhestra dvorne opere v dvorani „Musikvereinovi“, se je otvoril s prijetnim presenečenjem. Predno je še prišlo uho na vrsto, moglo je občudovati oko divno sliko, polno dražesti. Na odru je stalo okolo sto dam v raznobojni narodni noši slovenski, v pisanih krilih, rožastih prsnih rutah, belih širokih rokavih, in izpod visokih zlatih avb je gledala množina ljubeznjivih obrazov radostnih oči v dvorano. Toliko lepote že dolgo ni bilo zbrane na jednem mestu, in danes se bode mnogo pelo in govorilo o ljubkih deklicah, katere je poslala Ljubljana na Dunaj. Najboljša družba se jevzbrala v parketu, toda morala se je tehtati in se ni smela šteti. Skoda! Galerija pa, kjer so se bili zbrali večinoma rojaki, je bila natlačeno polna. V dvorni loži prisotstvovala sta nadvojvodi Ludovik Viktor in Evgen koncertu do konca.
Krepak prolog, katerega je zložil profesor Stritar in jako uspešno govoril dvorni igralec Kutschera, je otvoril produkcije. Nato je sledila cesarska himna. ZJakob Gallus-ovim madrigalom „Musica noster amor“ iz šestnajstega stoletja so sc pričele prave glasbene točke, katerih za nas najzanimivejše so bile slovenske narodne pesmi.
Ako živi specifično slovanska godba, težko ji bo pač prištevati pesmi, katere je priredil M. Hubad za mešan zbor, kajti mnoge od njih donele so tako znano, kakor bi jih bili čuli že mnogo, mnogokrat v naših nemških planinah. Toda lepe so vse, preprosta „J e p a davi slan’ca pala“, nagajiva, v gostobesednem tonu gibajoča se „Prišla je miška“, čuta polna „Podoknica“, koje tekst pripada Prešernu, največjemu pesniku umetne književnosti slovenske, kakor tudi izborna pivska pesem „Bratci,
41
veseli vsi“, ljuba vna „L j u b’ca, p o ve j“ ali živa „Š krj anče k poje“, v kateri so se culi soprani, kakor gostoleče ptičje petje. Zdenko Fibichova ,,1’omladna romanca", na Dunaji še neznana, dalje dva a capella-zbora, Ned ved o v „Nazaj v planinski raj“ in Foersterjeva „Ljubica“ tvorile so drugi oddelek. V Fibichovi velezanimivi skladbi izkazala se je gospica Sevčikova sopranistinjo, ki ume svoje moči razumno uporabljati.
Vrednejšega zaključka bi ne moglo biti, nego je bil Brueknerjev krasni „Tedeum“, predavan z mogočnim uspehom. Da niso Ljub-ljančanje peli nič drugega nego to delo, ki šteje med največje proizvode starega našega mojstra, morali bi jim biti hvaležni. In bodimo jim dvakrat, trikrat bolj, ker je umetnost njihova zadoščala veliki nalogi.
Glasovni materijal mešanega zbora je izvrsten, akopram ne-dostaje izjednačbe in preciznosti in dasi se često vidi, kakor da bi ženski element prevladoval.
Uspeh je bil velik in zaslužen. Občinstvo ni hotelo oditi, in da bi bil zborovodja H u b a d, ki se je izkazal izvrstnega dirigenta, izkoristil situvacijo, nastal bi bil morda po koncertu še dodatni koncert.	(IViener	Tagblatt.)
Drugi koncert ljubljanske ,,Glasbene Matice1* privabil je sinoči jako mnogobrojno občinstvo v veliko dvorano „Musik-vereinovo“, kjer smo imeli užitek spoznavati svetovno znanega skladatelja kot dirigenta. Anton Dvorak je sam vodil veliko svojo balado „M rt vaški ženina za soli, zbor in orhester, ki se je to pot prvič proizvajala na Dunaji. Tekst balade naslanja se s frapantno sličnostjo na Burgerjevo „Lenoro“. Nevesta čaka oddaljenega svojega ljubčka, kateri se ji slednjič o polnočni uri prikaže, hoteč jo odvesti v svoj „grad“, ki ni nič drugega nego pokopališče.
V	divjem diru pridrvita do kapelice na pokopališči, vendar se reši nevesta v odločilnem trenotji z gorečo molitvijo k nebeški kraljici; ko petelin prvič zapoje, izgubi prikazen svojo moč. Dvorak jc ustvaril iz te balade temno sliko, ki se odlikuje po mnogih zanimivih posamičnostih, ki pa postane vendar vsled temnega svojega temelja in vsled mnogokratnega ponavljanja nekam jednolična. Melodično bogastvo in efektna instrumentacija odlikujeta tudi to delo Dvordkovo, ki vendar očividno pripada dobi prvih njegovih proizvodov. Ljubljanski pevci so težavno delo izborno izvajali. Tudi solisti, gospica V er hu n če v a (sopran), gospod La še k (tenor) 'n gospod KI imen t (bas), pogodili so kar najbolje utrudljive partije. Vendar se je videlo, da sta bila gospica Verhunčeva, katere sladki sopran je jako simpatičen, in gospod Lasek preveč odvisna od dirigenta, katerega je še vodja Ljubljančanov, gospod Hubad v celotnem vodstvu podpiral. Balada sprejela se je z demonstrativnim odobravanjem. Gospod Dvorak, kateremu je izročila „Glasbena Matica“ velikansk venec, je moral vedno in vedno zopet na oder. Tudi zborovodja Hubad je žel burno odobravanje ter dodal slednjič še dva narodna zbora, ki sta bila že v prvem
42
koncertu jako ugajala. Po koncertu so se zbrali udje „Glasbene Matice“ in slovanske kolonije dunajske ter mnogi prijatelji ljubljanskih gostov v veliki dvorani hotela „Englischer Hof“, kjer so ostali pozno v noč.	(III.	IVeltblatt.)
Grieg in Dvorak kot dirigenta-gosta. Velika dvorana „Musik-vereinova“ je dajala dva večera zaporedoma prostor lepima umetniškima prireditvama. Dve svetli imeni sta dajali vsakemu teh koncertov posebno zanimanje. V torek slavni severni mojster Edvard Grieg, včeraj skoro še slavnejši češki glasbenik Anton Dvorak, oba kot dirigenta-gosta. O Griegovem koncertu smo v kratkih potezah že poročali. — Včeraj smo videli povsem drugačno sliko. Na odru so stali v impozantni skupini gospodje in dame ljubljanske „Glasbene Matice1,1 v narodnih kostumih, med njimi zaslužni zborovodja gospod Hubad, ki je bil pa to pot nekakov poddirigent, tolmač pravega dirigenta Antona DvoMka, ki je vodil svojo obširno balado „M r t v aš k i ž e n i n“ za soli, zbor in orhester.
Slavnemu mojstru priredile so se seveda, takoj ko je stopil na svoj z lavorom okrašeni prostor, ovacije, v katerih se je poleg priznanja, katero mu dolguje vsak pravi prijatelj umetnosti, čula tudi šumna narodna navdušenost. Delo, ki se je pelo včeraj prvič na Dunaji, je bilo leta 1885 komponirano in se je izvajalo še istega leta pri neki angleški glasbeni slavnosti. K. J. Erbenov češki tekst je skoro popolnoma sličen z Burgerjevo „Lenoro“, le da je balada še razširjena z motivi slovanske bajke. Godba čestokrat izvaja dekorativno ulogo, in vidi se, da ume Dvorak izborno izražati se v orhestru, dasi se umetnost njegova v instrumentaciji v tem delu ni popela še do one sublimne višine, kakor v zadnjih njegovih koncertnih ouverturah. Solopartije izvajale so umetniške moči praškega narodnega gledišča. Gospoda Lašeka pomnimo še dobro izza časa, ko je bil angaževan na dvorni operi; njegov tenor je donel čilo in krepko, njegovo predavanje je šlo k srcu. Basist KI imen t je bil izboren, osobito je ugajal njegov polki slični solo „A čuj ! stopinj pred pragom zvok!“ Z mehkim in gibčnim organom pela je gospica Ver h unče v a obširno sopra-novo partijo; „Molitev k Mariji" proti koncu je imela radi rahločutnega predavanja poseben uspeh. Zbori peli so se dovršeno. Mnogo pridnosti in marljivosti tiči gotovo v naših ljubljanskih gostih, in na Dunaji bi se mogel marsikdo marsikaj od njih učiti. a. k. (Neues JViener Journal.)
Drugi koncert »Glasbene Matice". Ljubljansko glasbeno društvo „Glasbena Matica“ je priredilo sinoči v veliki dvorani „Musikvereinovi“ svoj drugi zahvalni in dobrodelni koncert pod vodstvom Antona Dvoraka, čegar balada za soli, mešan zbor in orhester ,,Mrtvaški ženin“ se je pri ti priliki prvikrat izvajala na Dunaji.
„Mrtvaški ženin“ je po vsebini svoji češka bajka, ki ima frapantno sličnost z G. A. Biirgerjcvo Lenoro. Kakor v nemški baladi, tudi v češki pravljici nevesta v boji padlega vojaka gorko
43
moli za povratek njegov. Uro pred polnočjo euje se trkanje na okno zapuščene deklice. Mrtvec pride po svojo ljubico, toda peš, ne na konji. Začetkom devica ne sluti, da je to duh. Toda na strašni poti skozi svetlo noč, kjer se ji spremljevavec, ki ji odvzame molitvenik, rožni venec in materini križ, vedno groznejši vidi, pride ji na misel, da utegne biti to peklenšček. .Slednjič dospeta do cilja. Pred njima širi se pokopališče. Duh prigovarja nevesti, da skoči za njim čez zid ob pokopališču. Toda ta se reši v mrtvašnico, katero zaklene od znotraj. Tu leži mrtvec na odru, a zunaj buče duhovi; peklenski ženin trka na vrata, zahtevajoč od mrtveca, da mu odpre ter izroči nevesto. Toda molitve prestrašene deklice temu vedno zopet vračajo večno spanje. Strahovita scena trpi do prvega petelinovega klica, tu izgine peklensko strašilo, in deklica je rešena.
Češki pesnik K. Jaroslav Erben pripoveduje grozno narodno bajko v obliki balade, in Ant. DvoMk komponiral je isto 1. 1885. v največjem stilu za orhester, zbor in tri soli, od katerih ima bas, v spremstvu zbora pripovedni del, med tem ko tenor mrtvaškega ženina in sopran nevesto interpretira. Prvikrat izvajalo se je obširno to delo pod vodstvom komponistovim v Birminghamu, od tod prepotovalo je Angleško in Ameriko ter postalo tam celo popularno.
Cuvši včeraj „ Mrtvaškega ženina“, ne zdi se nam ta popularnost neumestna. Dvorakova godba odgovarja tekstu jako dobro. Tek pripovesti se z godbo nikjer ne moti. Nasprotno povzdigne karakteristična ritmika opetovano zanimanje situvacije do skrajnosti. Za muzikalično opisovanje groznih scen baladinih je našel skladatelj jako efektne harmonične in instrumentalne kombinacije, ne da bi hotel pretiravati peklenski vik, za kar mu z umetniškega stališča moramo čestitati. Ako bi Dvorak hotel danes komponirati „Mrtvaškega ženina“, priredil bi pač marsikaj temeljiteje ter celoti dal več narodne boje; toda vpraša se, bi li postalo delo potem izven Češke tudi tako popularno in pripravno, delovati s takim vtisom na najivno občinstvo.
Včeraj je imel „Mrtvaški ženin“ velikansk uspeh. Mojstru, katerega je pozdravilo mnogobrojno občinstvo že pri nastopu z živim priznanjem, so se prirejale na konci minute trajajoče, burne ovacije. Za izvrstno reprodukcijo pridobil si je velike zasluge v prvi vrsti izborno disciplinirani zbor „ Glasbene Matice'-'- in orhester dvorne opere, v drugi vrsti pa solisti, izvrstni basist Kliment, tenor gospod Lašek, katera sta pela češki, in slovenski pojoči sopran, gospica Vrhunčeva.	K.	st. (III. IVien. Extrablatt.)
Ljubljana v zahvalo. (Drugi slovenski koncert.) ljubljansko glasbeno društvo „ Glasbena Maticakatero je v ponedeljek s svojim prvim zahvalnim in dobrodelnim koncertom doseglo tako velik in zaslužen uspeh, je priredilo včeraj svoj drugi koncert, tudi v veliki dvorani „Musikvereinovi“. Zbralo se je zopet mnogobrojno in odlično občinstvo, in Dunajčanje so dali močan kontingent. Ob sebi se ume, da je bil slovanski element stolice jako
44
dobro zastopan. Ko so nastopile pevke v ljubkih narodnih nošah, ter se razvrstili pevci in orhester dvorne opere, stala je v dvorani zopet redko lepa slika. Mnoge ljubke deklice s svojimi obrazki napravile so na poslušalce posebno dražesten vtis.
Največja privlačna sila za večer je bil skladatelj Anton Dvorak, ki je včeraj vprvo nastopil na Dunaji kot dirigent. Ko je stopil mojster na estrado, na svoj z lavorovim vencem z narodnimi trakovi okrašeni prostor, zaorilo je burno, skoro južno entuzijastično odobravanje, ki se dolgo ni poleglo. Dvofak je precej korpulenten gospod, velike postave, brada in lasje mu počenjajo siveti. Vodil je svojo balado „Mrtvaški ženin“, v kateri so peli solopartije gospica Franja Verhunčeva (sopran) in gospoda J. Lašek (tenor) ter V. Kliment (bas). Že prvi takti introdukcije uverili so nas, da imamo pred seboj veliko glasbeno delo. Kompozicija ima vse prednosti, katere občudujemo pri velikih delih DvoMkovih in katere so pridobile češkemu skladatelju tako brzo naklonjenost vseh prijateljev glasbe. O „Mrtvaškem ženinu“, ki je jako bogat na efektnih motivih in točkah, bodemo vsekako še poročali.
Odobravanje, ki je sledilo izvrstno izvajani baladi, je bilo demonstrativno. Dvorak, kateremu je poklonila »Glasbena Matica^ velikansk venec, je moral vedno in vedno zopet na oder, da se zahvali. Tudi zborovodjo Hubada klicalo je navdušeno občinstvo; zbor je vsled brezkončnega odobravanja dodal dve ljubki narodni pesmi, ki sta nas očarali že pri prvem koncertu. Med navzočimi opazili smo predsednika poslanske zbornice in mnogobrojne češke in druge državne poslance.	(Frcmdcnblatt.)
Drugi koncert ljubljanskega glasbenega društva „ Glasbena Matica“. Najslavnejši glasbeniki pohajajo nas te dni kakor vsakdanji ljudje. Predvčerajšnjim je tu dirigiral Grieg, včeraj je stal na istem mestu Anton Dvofak, katerega je ljubljansko glasbeno društvo navlašč povabilo iz Londona, da osobno dirigira svojo veliko balado „Mrtvaški žcnin“. Mojster je prihitel na klic svojih jugoslovanskih bratov ter vodil sam, na čelu izvrstnemu ljubljanskemu zboru in našemu filharmoničnemu orhestru, svoje deset let staro, a v nas nepoznano delo. Značilna glava DvoMkova, ki spominja nekam na znanega starega Sokrata, je na Dunaji dobro znana. Že pri različnih prilikah se je pokazal čislajočemu ga dunajskemu občinstvu. Kot dirigent pa je tu včeraj prvi pot nastopil. Sprejem mu je bil navdušen, in tekom večera je žel vedno in vedno gromovit aplavz. Interesantno delo ocenimo še natančnejše, za danes omenjamo le, da so se solisti gospica Verhunčeva, gospod Lašek in gospod Kliment, jako odlikovali. Dvorana je bila razprodana. Zaključku koncertovemu je sledila prava demonstracija. Ko se je Dvofak poklical morda deset- do petnajstkrat na oder, priklical se je še vodja ljubljanskega pevskega društva, gospod Hubad, ki je moral dirigirati plesno pesem, katera si je že pri prvem koncertu pridobila obče priznanje. Potem šele je zapustilo občinstvo med novimi aplavznimi salvami dvorano. (Wiener Tagblatt.)
45
Koncert. V rokah mojstra, kakeršen je Dvorak, se vse v zlato spremeni. Tudi „Mrtvaškega ženina“ je genijalni skladatelj krasno opremil. Že prvi sopran-solo „Oh, ljubega imela sem44 (As-dur) je velike lepote, žalobna koračnica v C-moll — kakor ona v Hrahms-ovem „Requiem“ v tričetrtinskem taktu — je temotno-svečan kos prve vrste; nenavadno ljubek je duet „Noč lepa, jasna“; prikupljivo naslajen s spomini na slovansko narodno pesem je zbor „Siroka tu leži ravan44 in bas-solo „Stoji staniea zidana44 in „A čuj!“ Čudovito polno zvem' zbor v fugeti „On skočil, pa pomislil ni44. Poleg teh celotnih, zelo uspelih točk in neštevilnih duhovitih posameznosti ima „Mrtvaški ženin44 tudi dokaj konvencijonelne gledališke glasbe; poleg premilih glasov tudi mnogo hrupa, ki včasih kakor vihar zabuči nad glavami pevcev, ki se zastonj bore proti njemu. Novost je bila izvrstno pripravljena. Ljubljanski zbor, katerega je vodil Hubad kot pod-dirigent, je odlično deloval; orhester je spravil svoj komplicirani del popolnem do lepe veljave; solista gdč. Vrhunčeva in g. Lašek sta junaško izvedla svoji nalogi. Gospoda Klimenta, zelo zmožnega in glasbeno-temeljitega basista, si bomo še posebe zapomnili.
(IViener Abendblatt.)
Odhodni koncert ljubljanskih pevcev. V popolnoma razprodani veliki dvorani „Musikvereinovi“ se je danes zvečer vršil drugi in zadnji koncert ljubljanske „Glasbene Matice'*'. Pela se je pred dunajskim občinstvom Anton Dvorakova balada „Mrtvaški ženin44 pod osobnim vodstvom skladateljevim, ki je bil došel nalašč iz Londona ter je danes v prvo dirigiral na Dunaji. Razumi se samo ob sebi, da so se na Dunaji bivajoči Cehi mnogo-brojno odzvali, priredili slavnemu rojaku navdušen sprejem ter ga častili z glasnim odobravanjem; dunajsko občinstvo jim je rado sledilo. Ker ocenimo muzikalni del tudi drugega večera še pozneje natančnejše, konstatujemo za danes le vnanji uspeh, mnogobrojna priznavanja skladatelju, dalje solistom gospici Franji Verhunčevi, gospodu Lašeku in gospodu Klimentu, zborovodji Hubadu, pevkam in pevcem in ne v zadnji vrsti orhestru dvorne opere. Občinstvo kar ni hotelo zapustiti dvorane, in ljubljanski pevci so morali dodati mični narodni pesmi: „Ljubca, povej, povej" in „Pivsko pesem44, ki sta se pozdravili z novim aplavzom. Med odličnimi gosti opazili smo predsednika poslanski zbornici, tajnega svetnika barona Chlumeckega, kateri je izrazil predsedniku slavnostnemu odboru, dvornemu svetniku Sukljeju, svoje priznanje na odličnih uspehih ljubljanskih pevcev. — Po koncertu so se zbrali ljubljanski gostje v hotelu „Engliseher Hof44 ter ostali tam v družbi mnogih dunajskih prijateljev pesmi pozno v noč. O tem večeru poročali bodemo Še obširnejše. (Neue Freie Presse.)
Ljubljansko glasbeno društvo „Glasbena Matica44 je seznanilo Dunajčane z Dvorakovo balado „Mrtvaški ženin44. Kot „the spectres bride44 se je proizvajala najprej pri glasbeni slavnosti v Birminghamu (1885) in potem češko v Pragi (kot „Svatebna košulja“)y zdaj pa smo jo na Dunaji slišali v slovenskem jeziku.
46
„Die Gesellschaft der Musikfreunde“ se zdaj — tako se nadjamo
—	ne bo dalje obotavljala, da nam spravi na oder v nemškem jeziku to delo, katero nam je deset let pridrževala. Pridržujemo si za takrat obširnejšo oceno „Mrtvaškega ženina44 ter si za sedaj dovoljujemo samo nekatere opazke. Dvorakova balada je polna talenta in naivnega čuta; mila je v zgolj lirskih, značilna in efektna pa v slikajočih partijah. Specifični muzik, ki tiči v Dvoraku in ki hrepeni po vglobljenji in razširjenji, prevladuje tu dramatika. Vso povest, katero si mislimo v enem diru mimo nas drvečo, deli DvoMk na sedem delov. Posebno rad postaja pri sentimentalnih spevih, in še celo pošastnemu ženinu je dodelil nekaj prav člo-veško-ljubeznjivih kantilen, da se grozni vtisi preveč ne kopičijo. Slušatelji, ki ne ljubijo, da bi jih v eno mer strah in groza tresla, so mu za to hvaležni; zdi se nam celo, da tako obširna oblika za to snov ni glasbeno mogoča brez tacih lirskih počitkov, naj so tudi na škodo enotnemu značaju. Proizvajanje, katero je osebno vodil skladatelj sam, je dalo pred vsem pevki gospodični Fanny Verhunčevi priliko, da se je odlikovala. Zdaj še učenka dunajskega konservatorija, je že, kakor čujemo, na dvorno opero v Berolin angažovana in ima gotovo lepo prihodnost. Tudi krepko-glasni tenorist češkega narodnega gledališča gosp. Lašek in basist g. Kliment sta dobila mnogo pohvale. Koncert je končal z dolgo trajajočo navdušeno ovacijo celega občinstva za DvoMka.
(Neue Freie Presse.)
Ljubljanska „Glasbena	na Dunaji. Drugi zahvalni
koncert ljubljanskega glasbenega društva ^Glasbene Matice''1 se je vršil včeraj v veliki dvorani „Musikvereinovi“. Občinstvo se je odzvalo v mnogo večjem številu nego prvi večer. Umevno je, da so došli v večjem številu osobito rojaki Dvorakovi, ki je osebno dirigiral svojo balado „Mrtvaški ženin“. Češki skladatelj sprejel se je navdušeno; vodil je skladbo z mirno, primerno ener-žijo. Za njim stal je vitki gospod Hubad, ki je dajal izvrstni svoji četi kot pravi zborovodja najpotrebnejša znamenja. Zbor se je zopet odlikoval z vzorno disciplino in mladostnimi, polnimi glasovi. V izvajanji solopartij pridobili so si velike zasluge gospica Verhunčeva ter gospoda Lašek in Kliment s češkega narodnega gledišča. DvoMkova balada vzbujala je vsled slikovite svoje sile kljubu svoji obširnosti občno zanimanje; oni del slušateljev pa, ki je zasledoval delo še z nacijonalnim navdušenjem, je naravnost očarala. Slednjič celo nepristranski slušalec ni mogel razločevati več med umetniškim uspehom in politično demonstracijo. Ljubljanski zbor zasluži srčno zahvalo za umetniški pohod, za človekoljubni smoter, osobito pa za jasni dokaz, dase n a j p 1 e meni t e j ša umetnost v Ljubljani strogo in s k r b n o č u v a.	r.	h. (Presse.)
Navedli smo vse daljše recenzije, ki vkupno dado popolno podobo obeh koncertov. Razven teh prinesli so tudi vsi drugi dunajski listi laskave ocene, tako Vaterland, Reichspost, Ocster-rcichische Volksseitung, Arbeitcr - Zeitung, Das interessante
_ 47
Blatt, Montags-Revue, Sonn- und Montags-Zeitung, Reichs-wehr, Sonn- und Feiertags - Couricr, Deutsche Kunst- und Musik-Zeitung, Oesterreichische Musik- und Theater-Zeitung in I)ie Zeit. Illustriertes Extrablatt je prinesel pred nastopom podobe nekaterih pevk v narodni noši, Neue musikalische Presse je prinesla podobo in životopis Dvoraka in Hubada in častne ocene, /Jas neue Illustrierte Blatt je prinesel dobro podobo vsega zbora po Helferjevi fotografiji (lJo ti fotografiji je tudi posneta podoba v „I)om in svetu“.) Se celo listi skrajnih nemških strank, kakor Wolfova Ostdeutsche Rundschau in Deutsche Zeitung, ki sta prinesli pamflete zoper pevce že pred nastopom, in Deutsches Volksblatt so kljub vsemu krotovičenju morali pripoznati, da je zbor dobro pel, sosebno narodne pesmi. Tem so pa oporekali, da so preumetno stavljene. Tudi jim ni bilo prav, da je slovenska (seveda „windische“) ,. Glasbena Matica!''' prišla Ljubljano na „nemški“ Dunaj zastopat.
Vse ocene, programe, vabila itd. je zbral in v lepo knjigo vezane „ Glasbeni Maticiv trajni spomin podaril gospod Fran S ve tič, odgojitelj na Dunaji.
Tudi češki in hrvaški listi so prinesli obširna poročila.
V	Koledarji družbe sv. Mohorja za tekoče leto je nMatičin“ izlet točno in lepo popisal soudeležnik gosp. prof. Anton Štritof. Podobo, posneto po Rovšekovi, je slavna družba blagovoljno posodila za naše poročilo.
Najbolj merodajno in najdragocenejšo oceno, pravo plačilo za svoje napore, pa je dobila „Glasbena Matica“ od mojstra Ant. D v o r 3 k a, ki je po dunajskem koncertnem odboru telegra-fično v zelo laskavih izrazih izrekel društvu svoje iskreno veselje in svojo zahvalo za izvajanje „Mrtvaškega Benina'' na Dunaji ter naročil sporočiti pevskemu zboru „Glasbene Matice“ svojo najpopolnejšo zadovoljnost, dirigentu „Glasbene Matice“ gospodu M. Hubadu pa svoje visoko priznanje.
J4>
PROLOG.
Spisal gospod d osip Stritap,
L at l b a c; h S; D inik,
Aus fernem Lande her, nicht ohne Bangen,
Erscheint vor Euch die sangesfrohe Schar;
Doch nicht nach Ehr’ und Ruhm geht ihr Verlangen,
N ur ihrer Heimat Dank bringt sie Euch dar.
In Liedern Dank ■— ein kiihnes Unterfangen —
Der Stadt, die stets ein Hort des Sanges war!
Das Herz wies uns den Weg vom Krainerlande Zur stolzen Kaiserstadt am Donaustrande. —
48
Wir litten viel! — Noch klafft und schmerzt die Wunde, Die ticf das Schicksal schlug dem armen Land !
Die Erde bebt’, erregt im tiefsten Grunde;
Kein Schutz vor ihrem Grimm, kein Widerstand!
Und Stund’ um Stunde neue Schreckenskunde,
Tn Triimmern lag das Werk der Menschenhand.
Wird je, so fragten wir mit Angst und Beben,
Vom schvveren Fali sich unser Krain erheben?
Wien hat ein Herz ! Wir haben es erfahren,
Geruhrt, an uns in jener schweren Zeit!
Da stromte Gross und Klein herbei in Scharen Mit Liebesgaben, freudig hilfbereit,
Dem „ E r s t e n Wiener“ nach ! — In spiiten Jahren Gedenkt’s der Enkel Euch in Dankbarkeit:
Ihr reichtet uns die Hand, dafi wir nicht sanken,
Wie kcinnen vvir Eueh, Briider, wiirdig danken ?
Ist es nicht kiihn, wenn wir Euch Briider nennen,
Die wir von andrem Stamm und andrer Art? —
Doch nein ! Wenn Sprach’ und Sitte Menschen trennen, Ist es das Mitleid, das zum Bund sie schart;
Das Mitleid lal.it den Bruder uns erkennen In ihm, der wankt auf schvverer Erdenfahrt:
Dies hebt in uns den Muth, dali wir es wagen,
Nach schlichter Bruderart Euch Dank zu sagen.
In Liedern, die in fremder Zung’ ertonen,
Sei, schlicht und wahr, Euch unser Dank gebracht;
Wird Euer Ohr sich mit dem Klang versohnen,
Dem Ihr nicht hold, wie man uns bange macht?
Uns ist nicht bang’: im hehren Reich des Schonen Verstummt der Streit, vom Erdengeist entfacht. —
So moge denn in diesen stolzen Hal len Krains Dankgesang aus voller Brust erschallen.
Zuvor doch sei ein Weihelied gesungen,
Ein Lied voli Kraft und Schvvung, und doch so weich ! Gesungen wird es in verschiednen Zungen,
Verstanden und gefiihlt von Allen gleich;
Mit seiner Zaubermacht hiilt es umschlungen Die Volker ali im wciten Oesterreich!
Stimmt an das hehre Volkerlied, das alte Und e\vig neue, traute „Gott erhalte“ !
49
Glasbena šola v Ljubljani.
I. Učiteljstvo.
Gospod Fran Gerbič, šolski vodja in glasbeni učitelj, je poučeval solopetje in klavir; skupaj je imel 20 ur na teden.
Učitelji :#)
1. Gospod Čerin Josip, koncertni vodja, začasni učitelj (državno izprašan), je poučeval zbor, teorijo, harmonijo, kontrapunkt, splošno petje, solopetje in klavir, skupaj 25 ur.
2. Gospod Hoffmeister Karel, stalni učitelj, klavir 35 ur.
3. Gospod Junek Julij, začasni učitelj (vstopil 1. novembra 1897), cello in klavir, skupaj 19 ur.
4. Gospod Vedral Josip, gosli in klavir, skupaj 25 uii
5. Gospodična Praprotnik Klotilda, pomožna učiteljica, klavir, 9'/j ure na teden.
6. Gospodična Razinger Pavla, pomožna učiteljica, klavir, 83/4 ure na teden.
Učni načrt se je spopolnil s tremi urami na teden za cello.
2.	Imenik učencev.
©lasbena teorija.
Učitelj: J. Čerin.
i.	Splošna glasbena teorija.
Število učencev: 27 + 55 = 82.
I.	razred (teorija in petje): 18X31 =49.
Balo g Pavel	Slatner Mavricij
Rrunct 'Jožef	Šubic Milan
Bolka 'Janez	Tolazsi Tomo
Hieng Ivan
Kapus Vladimir	Belič Ivana
Kavčnik 'Janko	Bukovnik Zofija
Klemenc Frančišek	Gogola Ana
Košak Jakob	Gogola Vida
Lušin Dominik	Hafner Marija
Muha Ludvik	Heren Marta
Palčič Stanko	Hrast Ivana
Perdan Fran	Janša Angela
Pintar Alojzij	Jean Fani
Pogorelc Avguštin	Jekovec Marija
Senekovič Miroslav	Kapus Ljudmila
®) Po abecednem redu.
50
Kavčnik Izabela Kališ Danica Kavšek Albina Kodrič Matilda Kosec Pavlina Orožen Egida Peršl Vlastimila Pleško Marija Pleško Maksa Rohrmann Marija
Rohrmann Milena Rozman Erna Schott Ernestina Sedlak Emilija Sitar Ivana Sinkovič Zora Sinkovič Danica Travnar Milka Triller Marija Vodušek Marija.
II.	razred (teorija): 9 + 24 = 33.
Govekar Mirko Gotzl Adolf JebaČin Ivan Lenarčič Milan Mevc Alfonz Počkar Viktor Podrekar Ivan Sturm Rudolf Vrančič Mirko
Ažman Emilija Baloh Klara Belič Ana Belič Marija Bog el Ema Burnik Alojzija Bradaška Marija
Govekar Pavla Kozamernik 'Justina Kos Julija Krašovic Julijana Kutnar Marija Meden Vera Perdan Julija Peršl Ivana Podkrajšek Matilda Premelič Ivana Schott Hedviga Sirnik Hermina Sušnik Irma Tavčar Marija Tomšič Olga Tuma Ana Logar Marija.
2 Harmonija.
Število učencev: 2 + 3 = 5.
Dev Mira Nolli Avgusta
Lapajne Josip Ponikvar Fran
Schinzl Hilda.
lo.	Petje.
i.	Zborovo petje. Učitelj: J. Čerin.
Število učencev: 30 + 70 =- 100.
a)	Za deške in dekliške glasove:
I.	razred: 18 + 31 = 49.
Glej pri teoriji I.
51
II.	razred 12 + 39= 51.
Govekar Mirko Gotzl Adolf Hieng Ernest JebaČin Ivan Kapus Vladimir Lenarčič Milan Mevc Alfonz PoČkar Viktor Podrekar Fran Sturm Rudolf Vrančič Mirko Orožen Milan
Ažman Emilija Baloh Klara Belič Ana Belič Marija Bogel Ema Bradaška Marija Burnik Alojzija Govekar Pavla Hafner Marija Hieng Adelina Jakolin Angela Jehovec Marija Kalmus Frida
Grebenc Gabrijela Kapus Ljudmila Kilar Ana Knific Ivana Kozamernik Justina Krašovic Julijana Kutnar Marija Logar Marija Meden Vera Močnik Marija Papler Ida Perdan Jidija Peršl Vlastimila Pleš ko Cirila Pleško Marija Podkrajšek Matilda Premelič Ivana Schott Hedviga Sinkovič Zora Sirnik Hermina Sušnik Irma Tavčar Marija Trtnik Franja Trtnik Ivana Tuma Ana Tomšič Olga
b)	Za moške glasove:
I.	in II. razred: 80 učencev.
Balog Pavel Baznik Anton Bebler Baltazar Bernard Miroslav Bernard Karel Božič Janez Brunet Josip Bučar Alojzij Caleari Pavel Drolc Martin Engelhard Vinko Fatur Miroslav Gabrijelčič Anton Gabrovšek Ivan Grčar Viktor Grudnik Frančišek Hacin Josip Hribar Ivan
Hromeč France Intihar Anton Jovan Janko Kalan Rudolf Kamenšek Fran Kmet Janko Knaflič Josip Knific Emil Kochler Vekoslav Končar Avgust Kračman Fran Kreč Anton Krek Ciril Krisper France Križman Emil Labernik Ignacij Lenarčič Anton Mahkota Anton
40
Marenčič Janko	Strniša Ivan
Matjan France	S trzaj Fran
Maurer Janko	Svetlič Rihard
Mikuž Valentin	Svetlin Ivan
Novak Alojzij	Savnik Janko
Orehek Albin	Seme Anton
Peče Alojzij	Sivic Anton
Pečnik Fran	Ster Fran
Petrovčič Ivan	Švigelj Matija
Pirnat Ivan	Tevž Henrik
Pleskovič Rudolf	Tomelj Anton
Podbregar Jožef	Tratnik Martin
Podkrajšek Rudolf	Triller Mirko
Pogačnik Štefan	Troha Ivan
Praprotnik Mirko	Trtnik Vilko
Praprotnik Slavoj	Učakar Anton
Repovž Friderik	Voglar Fran
Ribnikar Adolf	Zadnik Avgust
Rigler Ivan	Zupan Matej
R oz's ek Jakob	Zupančič Adrijan
Skaberne Pavel	Žebre Miroslav
Stoječ Josip	Žužek Fran
2. Solopetje.	
Število učencev: 4 + ]	12= 16.
Učitelj: Fr Gerbič.	
I. razred: 1 +5	= 6.
Gačnik Erna	Peršl Ivana
Kratner Marija	Polašek Avgust
Kromar Franica	Verovšek Marija.
III.	razred: 0 + 1 = 1. Gerbič Jaromila.
I. razred:
Učitelj: J. Čerin. Število učencev: 3 + 6 II. razred:
9.
Bilina Fani Novak Mihaela Vrabl Rudolf.
Kosina Pavel Žirovnik 'Janko.
IV.	razred:
III. razred:
Lapajne Ana Rohrcr Marija Vencajz Marica.
Dev Mira.
53
®. KlaVir.
Število učencev: 32 + 150 = 182.
Učitelj: Fr. Gerbič.
•Učencev: 7 + 25 = 32.
I.	razred: 1+5 = 6.
'Jager Ivanka	Sinkovič	Josipina
Sinkovič Danica	Šinkovic	Karla
Slatner Mavricij	Šinkovic	Marija.
II.	razred: 4 + 7 = 11.
Baloff Pavel	Kovač Marija
Bolka Janez	Krašovic 'Julijana
Brunet Josip	Lukman Mihael
Jekovec Marija	Lapajne Davorina
Kapus pl. Pichelstein	Lapajne Pavla
Ljudmila	Papler Ida.
III. razred : 2 + 6 = 8.
Bernard Erlinda	Kokalj Fe lici ta
Bevk Gabrijel	Sinkovič Zorica
Bunc Marija	Šircelj Štefanija
Kalan Milan	Uderman	Marija.
IV. razred: 0 + 2 = 2.
Kokalj Štefanija	Kudman Marija.
V. razred: 0 + 2 = 2.
Bukovic Leopoldina	Puc Marija.
VI. razred : 0+1 = 1.
Rajer Marija.
VIII. razred: 0+1 = 1.
Bernard Matilda.
Učitelj: J. Čerin.
Učencev: 3 + 10= 13.
I.	razred: 1+0 = 1.
Lušin Dominik.
54
II. razred: 1 + 1 = 2.
Sušnik Irma	Frančič Mirko.
III. razred: 0 + 4 = 4.
Filipič Elza	Gregorin Mirka
Fux Silvija	Prevc Amalija.
IV. razred: 0 + 4 = 4.
Čadež Ana	Oblak Ljudmila
Baltič Marija	Tekavčič Helena.
VII. razred: 1 + 1 = 2.
Rosman Pavla	Žirovnik Janko.
Učitelj: K. HofTmcister.
Učencev: 6 + 53 = 59.
I. razred: 2 + 5 = 7.
Gogola Ana	Pleško Mici
Gogola Vida	Senekovič Miroslav
Kališ Danica	Vodušek Mici
Zupanc Viktor.
II. razred: 0 + 1 = 1.
Svetek Elza.
III. razred: 1+2 = 3.
Tekavčič Karla	Trtnik Ivana	Zupančič Gilbert.
IV. razred: 1 + 11 = 12.
Bleiweis Vida pl.	Prosenc Fanetta	Sterger Marica
Kalmus Frida	Plauts Olga pl.	Trtnik Franja
Lapajne Marica	Senekovič Iva	Kušar 'Jeanetta
Mali A.	Slokar Hortense	Zupanc Fran.
V. r a z r e d : 0 + 14 = 14.
Franke Darinka	Prelesnik Vida	Skabernc Rosina.
Grošelj Minka	Senekovič Filom.	Schlegel Rožena
Hieng Adela	Senekovič Pavla	Tomec Anica
Karlin Davorina	Svetek Alb.	Vencajz Mdrica
Pleško Ema	Vončina Julija.
55
BorŠtner Ljudm. Fimtck Leo Globočnik Bogum. Hubad Tlica
Dev Mira Lapajne Anica
VI. razred: 2 + 9 = 11.
Papež Emilija	Tomec Bina
Papež Mici	Trtnik Lea
Pleško Ana	Vodušek Pavla
Zupančič Eugen.
VII. razred: 0 + 6 = 6.
Nolli Ema	Nolli Marijana
Nolli Avgusta	Prosenc Milica.
VIII.	razred: 0 + 5 = 5.
Alešovec Marija	Praprotnik Klotilda
GerbiČ Jaromila	Razinger Pavla
Schinzl Hilda.
Učitelj: J. Jmiek.
Učencev: 7 + 26 = 33.
Breskvar Leopold Bukovnik Zofija Calcari Pavel Govekar Pavla Grebenc Gabrijela Jakolini Angela 'Javoršek Adela 'Jean Franja
I.	raz red: 5 + 18
Kavčnik Izabela Kavčnik Janko Kavšek Izabela Koren Jelica Kodrič Matilda Kosec Pavlina Logar Ana
II.	razred: 2 + 4
23.
Mi kit š Karel Perdan Fran Rohrmann Marija Rohrmann Milena Rohrmann Vladimir Sedlak Emilija Sitar Ivana Vidmar Bogumila.
6.
Auerhamer Ivan Govekar Bogumil Kozamernik Justina
Logar Marija Perdan Julijana Schott Hedviga.
III.	razred: 0 + 3 = 3. Bradaška Marija Garbajs Leopoldina
Miklič Julija.
V.	razred: 0 + 1 = 1 Paternoster Ivanka.
Učitelj: J. Vedral. Učencev: 6 + 13 = 19.
I.	r a z r e d: 1+4 = 5.
Kovdr Zdenko Kovar Olga
Zamejc Ema
PerŠl Vlastimila Stamcar Marija
56
II. razred: 1 + 6 = 7.
Belič Ana	Meden Vera	Peče	Oskar
Belič Marija	Peče Hermina	Perc	Gisela
Pleš ko Cirila.
III. razred: 4 + 1 =5.
Hieng Ernest	Maurer Janko
Kraigher Anton	Umberger Lj.
Zupanc Ernest.
IV. razred: O + 1 = 1.
S tebi Alojzija.
VI.	razred: O + 1 = 1.
Peršl Ivana.
Učiteljica: KI. Praprotnik.
Učencev: 1 + 9 = 10.
I. razred: 1+2 = 3.
Hieng Ivan	Hrast	Ivanka	Travner	Milka.
II. razred: 0 + 2 = 2.
Orožen Egida	Tomšič Olga.
III. razred: 0 + 2 = 2.
Drenik Marija	Podkrajšek Matilda.
IV. razred: O + 2 = 2.
Potrato Marija	Vadnal Rosa.
V. razred: 0 + 1 = 1.
Filipič Olga.
Učiteljica: P. Razinger.
Učencev : 2 + 14 = 16.
I.	razred: 1+5 = 6.
Baloh Klara	Gradišek Frančiška	Rozman Erna
Bevc Justina	Pintar Alojzij	Tuma Ana.
57
II.	raz red : 1 +3 = 4.
Acctto Albina	Triller Marija
Ažman Emilija	Zalcr Viktor.
I V. r a z r e d: 0 + 4 = 4.
Baloh Suzana	Nevole Vilma
Laharnar Marijana	Zarli Ema.
V.	razred: 0 + 2 = 2.
Kilar Ana	Šivic Olga.
Ji). Cto^li.
Učitelj: J. Vedral.
Učencev: 20 4- 5 = 25.
I. razred: 11 +3=14.
liobcn Antonija	Podrekar Fran
Klemenc Fran	Strenar Josip
Kessler Elza	Šubic Milan
Kleinmayer Marija pl.	Orožen Milan
Mevc Alfonz	Tolazzi Tomo
Palčič Stanko	Verbič Gabrijel
Počkar Viktor	Zakrajšek Albin
II. razred : 9 + 2 = 11.
Favai Ivan	Lenarčič Milan
Gdtzl Adolf	Šturm Rudolf
Jereb Gabrijela	Pogorelec Avgust
Knific Emil	Varto Payel
Kos Julijana	Vodušek Žiga
Zupančič Adrijan.
©oll
o.
Učitelj: J.Jtmek.
Učencev: 0 + 4 = 4.
Balog Pavel	Gorjanc 'Jakob
Brunet Josip	Lozar Pavel.
58
3.	Statistika glasbene šole.
a)	Učitelji, predmeti in ure.
Poučevalo je sedem učiteljev v sedmih predmetih (brez pevskega zbora „Glasbene Matice^J na teden:
splošno teorijo	...	4	ure,
harmonijo ....	2	uri,
zborovo petje	...	5	ur,
solo-petje..............10	ur,
klavir.................103	'/*	ure,
gosli...................14	ure,
celo.....................3	ure
Skupaj: 141 ’/2 ure na teden.
b)	Število učencev.
V	začetku leta se jih je vpisalo...........................292
Tekom leta jih je vstopilo................................... 17
Vseh skupaj je bilo torej vpisanih...........................309
Tekom leta je umrl............................................ I
Tekom leta jih je izstopilo.................................. 10
Koncem leta je bilo vseh učencev.............................298
		c)	Učenci po predmetih.				
	Obiskovalo jih je			Učenci	Učenke		Skupaj
1.	Splošno teorijo j		I.	razred: . II.	„ : .	18 9	+ +	31 = 24 =	49 33
			Skupaj	27	+	55 =	82
2.	Harmonijo . . .			2	+	3 ==	5
		‘deško J	I. razred: .	18	+	31 =	49
3.	Zborovo	1 dekliško 1	II. „ : .	12	+	39 =	51
petje
Skupaj I. in II. razred:	.
4. Solo-petje
30	+	70
80 +
100
80
Šolska zbora skupaj:	110	+	70 =	180
I. razred: . .	3	+	6 =	9
II. „ : . .	2	+	— =	2
III. „ : . .	—	+	4 =	4
IV. „ : . .	—	H-	1 =	l
V. „ : • •		+	— —	—
Skupaj:	5	+	11 ==	16
59
5. Klavir.
6. Gosli
7. Cello
I.	razred: .	. 12	+	39 =	51
II.		. 9	+	24 =	33
III.		. 7	+	18 =	25
IV.		1	+	23 =	24
v.	??	. —	+	23 =	23
VI.	V	2	+	10 =	12
VII.	V	1	4-	8 =	9
VIII.		. —	+	5 =	5
Skupaj:	32	+	150	=	182
I. razred: II. „ :
11
9
+
+
3
o
14
11
Skupaj: 20 -f-	5	25
I.	razred: . .	4	+	—	—	4
d) Učenci po učiteljih.
Gerbič: solo-petje 7, klavir 32, skupaj	....	39	učencev,
Hoffmeister: klavir 59, skupaj...................59	„
Čerin: teorija 82, harmonija 5, zborovo petje 180,
solo-petje 9, klavir 13, skupaj........ 289	„
Ved ral: klavir 19, vijolino 25, skupaj	....	44	„
Junek: klavir 33, cello 4, skupaj................37	„
Praprotnik: klavir 10, skupaj.................... 10	„
Razinger: klavir 16, skupaj...................... 16	„
Učiteljskih moči je trebalo za	494	učencev.
Glasbena šola v Novem Mestu.
Vsled incijative „ Glasb. Matice“ odbornika gosp. dr. Edvarda Volčiča in nje poverjenika gosp. O. Skale ta in po prizadevanji novomeških rodoljubov se je s početkom druzega šolskega polletja t. I. osnovala „Glasbena šola v Novem mestu“.
Razmerje med „ Glasbeno MaticoLl in novomeško šolo se je določilo po dogovoru pooblaščenca društva gosp. svetnika Ven-cajza z ondotnim osnovalnim odborom.
Sola je osnovana na ime ^Glasbene Matice^ in stoji pod nje vrhovnim nadzorstvom; poučuje se na nji po učnih načrtih „ Glasbene Matice“, katera imenuje tudi učitelje. Starši gojencev morajo biti člani „Glasbene Matice
Šolo upravlja z veliko odločnostjo in spretnostjo po novomeških članih „Glasbene Matice“ voljeno šolsko upravništvo, sestavljeno iz gospodov:
Načelnik: Nadzornik: Blagajnik: Tajnik: Odbornika:
Volčič Edvard dr. Detelu Fr. dr. Sladovič S. pl.
Kozina J.
Defranceschi P. dr. in
Schegula J. dr.
Poverjenik „ G. M.“: Skale O.
Slavna c. kr. vlada je vzela otvoritev „Glasbene šole v Novem mestu“ po »Glasbeni MaticiLl z odlokom z dne 4. aprila 1898, štev. 1059/pr., na znanje.
Podpore novomeški glasbeni šoli: 1. Deželni odbor kranjski 300 gld.; 2. Mestni zbor v Novem mestu 25 gld.; 3. Mestni zbor v Crnomlji 10 gld.; 4. Posojilnica v Crnomlji 15 gld.; 5. Posojilnica v Trebnjem 8 gld.; 6. Posojilnica v St. Jarneji 5 gld.; 7 Rodoljubi v Semiču 3-50 gld.
Sola si je nabavila nov klavir za 600 gld. Učila dobiva po znižani ceni od „Glasbene Matice'1.
Učni načrt, učila in „Vodilo za šolo“ kakor na „Glasbeni šoli" v Ljubljani.
1. Gospod Ignacij Hladnik, poučuje glasbeno teorijo, petje.
2. Gospodična Julija Halter, klavir.
3. Gospod J. Kozina, klavir.
4. Gospod Josip Poula, gosli.
Učitelji.
Imenik učencev.
j\.. Slasbena teorija. Učitelj: Ignac Hladnik.
I.	razred učencev.
Barle Alojzij Durini Emil Durini Viktor Gliha Ivan Golija Pavel Jakše Fran Kalan Venceslav Kenda Fran Koritsky Ivan Koritsky Ludovik
Krištof Fran' Mikolič Jakob Ogoreuc Ivan Pibernik Fran Planinšek Anton Posnik Aleksander Ropaš Lavoslav Skale Otmar Stefanovič Emil Šuštaršič Fran
61
I.	razred učenk.
Einspieler 'Jožefa Einspieler Marija Fajdiga Melanija Jakše Albina Kastelic Ana
Oblak Marija Oblak Katarina Oblak Valentina Perko Ana Recelj Marija
Ropaš Ervina Schegula Marija Skale Slava Zorec Angela Zorcc Marija
II.	razred učenk.
Andrejčič Ida Binder Silvina Bučar Marija Einspieler Ema Einspieler Štefan, Fajdiga Anica Javornik Jožefi na Kastelic Marija Golja dizel a Kovač Frančiška
Mikolič Ivana Mikolič Marija Mogolič Pavla Mohar Mici Mramor Marija Petretič Vilka Stritar Marija Scpic Marija Tirlik Ema Vavpotič Frida
13. IPetjo.
Z b o r o vo petje.
Učitelj: Ignac Hladnik.
a) Za dekliške glasove.
I.	razred. — Število učenk: 13.
Einspieler Jožefa	Kastelic Ana	Skale Slava
Einspieler Marija	Oblak	Marija	Ropaš Ervina
Fajdiga Melanija	Oblak	Katarina	Schegula Marija
Jakše Albina	Oblak	Valentina	Zorec Angela
Zorcc Marija.
a)	Za deške glasove.
II.	razred. — Število učencev: 15.
Barle Alojzij Durini Emil Gliha Ivan Golija Pavel Jakše Fran
Koritzky Ivan Koritzky Ivan Koritzky Ludovik Krištof Fran Mikolič Jakob
Ogorcutz Ivan Pibernik Fran Ropaš Lavoslav Skale Otmar Stefanovič Emil
b)	Za dekliške glasove.
II.	razred. — Število učenk: 20.
Vse pod „Teorija II. razred" navedene učenke.
62
Barle Alojzij Kalan Vaclav Mramor Marija
Kenda Fran Krištof Fran Levec Tilen
©. KlaVir.
Učiteljica: Julija Hnlter.
Učencev: 12 + 5 — 17.
F. razred: 4 + 4 = 8.
Ogoreuts Ivan Skale Slava
Skale Otmar
Schegula Marija Vavpotič Frida
V.	razred: O + 1 = 1.
Golija Gizela.
Učitelj : J. Kozina.
I. razred : 8 -f- 1 =9.
Mikolič 'Jakob Sebacher Anton
Perko Ana Pibernik Fran
Stefanovič Emil Schifrer Albin
Durini Emil Durini Viktor Gliha Ivan
Učitelj: Jos. Potila.
Učencev: 10 4- O == 10.
I.	razred : 8 + 0	8.
Moravec 'Josip Planinšek Anton Šuštaršič Fran
Golija Pavel Jakše Fran
II.	r a z r e d: 2 + 0 = 2.
Krištof Fran
Poznik Aleksander
E,. 1/Ven reci ti i cfojonei V pelji v smislu $ 23. „Vodil za gojence glasbene šole“.
Tenor.
Bergman Rihard Kozina Pavel Hrovat Fran	Penič	Anton
Testen Lovro
Perne Hinko Preglej Viktor
Bevec Albin Bartelj Bertold Ferjančič Herman Jarc Baldomir Kynsky Rudolf
Bas.
Kolenec Fran Kete Karol Mogolič Josip Rupnik Janko Sebacher Anton Železnikar Julijan
Šajn Josip Šali Karel Šapla Anton Šešek Fran Zupančič Josip
63
Muzikalij e.
Za 1. 1895/6 je izdala „ Glasbena Matica“ : „Scherzo, Inter-mezzo, Valčck“ za klavir od Karla Hoffmeistra, Ant. Foersterjev mešani zbor „Kitica“, Stanko Pirnatov osmeroglasni moški zbor „Žalost“ in pa Aljažev moški zbor „Občutki“ s samospevom za bariton. Za 1. 1896/7. je izdala: Ant. Foersterje vi h „Pet samospevovFr. (I er bi če v e „ Tri dvospeve“ in Stanko Pirnatov mešani zbor „Vzpomladna pesem", — za leto 1897/8. pa kot jubilejski dar J. Čerinovo „Pesmarico za moške zbore“. — Za leto 1898/9. se že tiskajo: „Osem bledih kantilen“ za klavir od Karla Hoffmeistra; „Naša zvezda mešani zbor, „Bog je moj ščit", mešani zbor, „Oblaku“, šestero-glasni mešani zbor Stanka Pirnata, in „Vrbica", mešani zbor, „Naša pesem“, mešani zbor p. Hug. Sattnerja.
Društveni koncerti.
Pevski zbor »Glasbene Matice«.
Iz „Poslovnika pevskima zboroma" „Glasbene Matice^ sklenjenega pri glavnem shodu dnč 7. decembra 1896.:
Odbor ^Glasbene Matice'-'- je vzel v seji dne 13. julija 1897 „Poslovnik“ na znanje s pristavkom, da se koncem vsake sezije z ozirom na § 6. „Poslovnika“ izroči imenik svojelastnih članov pevskega zbora v smislu tj 6. tega „Poslovnika.“
㤠1.
Pevska zbora (moški in ženski) „ Glasbene Matice’-'- sta nje skladni del, a glede svoje notranje uredbe neodvisna.
§ 3.
Pevskega zbora član postane, kogar odobri koncertni vodja pri sprejemnem izpitu, ako ga potem sprejme navzočih članov tričetrtinska večina; — prisotnih pa mora tedaj biti dve tretjini vseh članov.
§ 6-
Svojelastni član pevskega zbora postane po jednoletnem sodelovanji društvenik „Glasbene Matice“ in zadobi vse pravice društvenikov po smislu tj 6. pravil „Glasbene Matice“ za čas sodelovanja.
§ 19.
Odbor sklicuje navadne shode in glavni shod, skrbi za zbo-rovo imovino, določuje tudi predloge za odbor „ Glasbene Matice^.
§ 22.
Koncertnega vodjo nastavlja odbor „ Glasbene Matice
64
§ 28.
„ Glasbena Matica“ je lastnica pevskemu zboru v porabo izročenih muzikalij, — nji pripade tudi, ako bi zbora prenehala, zborova gotovina, oziroma imovina.
§ 29.
Pričujoči „Poslovnik“ velja za moški in ženski zbor „Glas-bene Matice^ s pristavkom, da hranita blagajnik in arhivar moškega pevskega zbora vso gotovino in vse muzikalije, in da ima le načelnik pevskega zbora pravico izdajo denarja nakazati ter posojilo muzikalij dovoliti.“
Odbor ženskega zbora:
Načelnica:	gospa	Terezina dr. Jenkova.
Načelnice namestn.: gospa	Juliju dr. Ferjančičeva.
Tajnica:	gospica	Zorka Kersnik.
Blagajnica:	gospica	Mici Briški.
Odbornice:	gospa	Marija dr. Gregoričeva,
gospice Mihelič Marija, Dev Mira, Javornik Mihaela, Nolli Avgusta, Trtnik Leopolda.
Odbor moškega zbora:
Načelnik:
Načel, namestnik: Koncertni vodja: Koncert, v. namest.: Tajnik:
Blagajnik:
Arhivar :
Reditelji:
Veneajz Ivan.
Svetek Anton sen.
Čerin Josip.
Razinger Anton, liele Ivan.
Tauses Fran.
Juh Josip.
Pribil Ivan, Hafner Josip, Lozar Pavel, Jurca Vinko.
V	teku sezije 1897/98 so sodelovale: Sopran:
Gospica Bezlaj Marija. Briški Mici. Bukovic Marija. Bukovic Leopolda. Blaž Pepica Boltar Minka. Burnik Dragotina. Božič Ana.
Gospica Baltič Minka.
Curk Zvezdoslava. Debevec Helena.
Dev Mira.
Debevec Zinka. Debevec Marija. Detela Marija, dr. Ferjančičeva Jul.
Gospa
Gospica Franke Darinka.
„	Fabian Ana.
„	Gantar Minka.
„ Gomilšek Dragica. Gospa dr. Hudnikova Lina.
„	Juvančič Anka.
Gospica 'Jančar Ana.
„	Janša Minka.
„	Jenko Marija.
„	JebaČin Rosa.
„ Javornik Mihaela.
„	Kališ Lea.
„	Kozjek Olga.
„	Kunc Minka.
„	Kersnik Zora.
„	Kovač Marija.
„ Krašovic Julijana. „	Knez Danica.
„	Logar Ana.
„	Levec Vida.
„ Lapajne Evgenija.
Gospica	Lušin Ana.
„	Mihelič Marija.
„	Mazgon Milica.
„	Miklič Julija.
„	Nolli	Avgusta.
„	Oblak	Minka.
Gospa	Peršl	Roza.
Gospica Prešern Ivana.
„ Praprotnik Zofija. „	Rozina Marica.
„ Senekovič Pavla.
„	Seme	Minka.
„	Selak	Franja.
„	Šircelj	Marija.
„	Šircelj	Štefanija.
„	Schinzl Hilda.
„	Trtnik	Lea.
„	Vizjak	Zora.
„	Valenta Zofka.
„	Zajc Zofija.
Žerjav Berta.
Alt:
Gospica Alešovec	Minka.
„	Benedek	Marija.
„	Bernard	Eulinda.
„	Bernard	Matilda.
„	Baloh Suzana.
„	Černe Ivana.
„	Dolinar Ana.
„ Fermantin Fani.
„ Globočnik Mila.
„	Garbajs Fani.
Gospa dr. Gregoričeva Mar.
„	dr. Jenkova Terezina.
Gospica Jeran Marija.
„	Jamšek Erna.
„	Jamšek Tona.
„	Kopač Ana.
Lintner Ana.
Gospica Legat Zorina.
„	Malič Minka.
„	Mali Ana.
„	Majce Marija.
„	Nolli Ema.
„	Nolli Marijana.
„	Peršl Jeanetta.
„	Perne Marija.
„	Pleško Mila.
„	Raj er Mila.
„	Razinger Pavla.
„	Skaberne Rozina.
„	Škrjanc Marija.
„	Umberger Ljudmila.
„	Vidmar Minka.
„	Zemljan Danica.
Sodelovali so v teku sezije 1897/98.
Tenor:
Gospodje:
Antončič Josip	Hradaška Maksa
Balog Karel Bernard Miroslav Božič Fran
Brežic Fran Brovet Otmar ('črniko Viktor
66
Dacar Josip Debevec Fran Demšar Ivan Ditrih Andrej Flak Avgust Gabrovšek Ivan G angl Alojz Garbas Fran Gombač Fran Hafner Josip Jašovec Karel Juh Josip Klopčar Rudolf Kosem Josip Koželj Alojz Kračman Fran Krsnik Uroš Labernik Zmagoslav Lapajne Ivan
Legat Stanislav Mahorčlč Teodor Marenčič Janko Man gon Vekoslav Mencinger Anton Mikuž Valentin Orel Viktor Perne Josip Pogačnik Josip Praprotnik Slavoj Praprotnik Viljem Pribil Jan Prijatelj Josip Razinger Anton Stritar Pavel Štamcar Avgust Volta Anton Zupančič Evgen Železnikar Albin.
Bele Ivan Gangl Engelbert Globočnik Ciril Gogola Janko Havptman Fran Hrast Ivan Jak Josip Jensko Avgust Jerovec Pavel Jurca Vinko Klander Karel Kleč Avgust KnafliČ Josip Knific Fran Krneč Avgust Kronabethvogel G. Krsnik Milan Kruleč Ivan
JL-is:
Gospodje:
Kuhar Ivan Kunaver Fran Lebar Avgust Lisec Konrad Lozar Pavel Megušar Fran Merljak Fran Nolli Srečko Novak Alojz Paternoster Milan Pečnik Fran Podboj Fran Premrov Ivan, dr. Premrov Stanislav Pucihar Avgust Repovš Miroslav Rozman Konrad Skaberne Pavel
Škapin Karel Slatner Anton Svetek Anton sen. Svetek Anton jun. Šolar Fran S o Im aj er Janko Štrukelj Josip Švigelj Matija Tauses Fran Urabec Gabrijel Valentinčič Emil Vencajz Ivan Vencajz Ljudevit Voglar Fran Vrabl Rudolf IVolf Anton Završan Anton Žirovnik Janko.
Sopran...............................58
Alt..................................33
Tenor................................46
Bas..................................54
Skupaj .	191
67
Koncertni vzporedi.
1894/95.
Prvi redni koncert v pondeljek dnč 12. novembra 1894.1. v deželni redutni dvorani pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. Hubad a. .Sodelovali so: gospodična Berta Leščinska, operna pevka slovenskega gledališča; gospod Karel Hoffmeister, pianist in učitelj „ Glasbene Matice11; gospod Karel Jeraj, vijolinist in učitelj „Glasbene Matice“; pevski zbor in drugi oddelek šolskega moškega zbora „ Glasbene Matice'1'; godba sl. c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. — Vzpored:
1. Dr. Anton Dvorak: ,,Slovanski plesi“, op. 46. št. 2. e-raol, za orhester.
2. Anton Foerster: ,,Kitica", mešan zbor, op. 43. (nov). Besede s. Gregor-
čičeve.
3. a) Fran Lisst: ,,Ogerska rapsodija**, (Heroide elegiaque).l ■s'a klavir
v v	} svira gospod
b)	Bedrih Smetana: ,,Furiant“ (češki ples).	] Hoffmeister.
4. Dr. Anton Bruckner: „Ave, Maria!“ sedmeroglasen mešan zbor.
5. Nikolaj Rimsky-Korsakov: ,,Fantazija“ za gosli in orhester po ruskih
narodnih pesmih, op. 33. Na gosli svira g. K. Jeraj.
6. Rihard IVagner: ,,Zbor predic, scena in balada11 iz opere ,,Blodeči Ho-
landec“, za ženski zbor, soli in orhester. Senta: gospodična Berta Leščinska ; — Marija: gospa Roza P e r š 1 o v a.
7. Anton Rubinstein: ,,Jutro“, ruska pesem Polonskega, za moški zbor in
orhester, op. 74.
8. Dr. Anton Dvorak: ,,Slovanski plesi**, op. 46. št. 4. F-dur, za orhester.
Veliki pevski večer s plesom v soboto dnč 19. prosinca 1895. 1. v prostorih starega strelišča s sodelovanjem vojaške godbe sl. c. in kr. pešpolka št. 27. — Vzpored:
A. Koncert. Pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. Hubad a.
1. P. Hugolin Sattner: ,,Za dom med bojni grom!“ Moški zbor.
2. Anton Nedvid: ,,Moja rožica.“ Četverospev, poje moški zbor.
3. Anton Dvorak : ,,Prstan“. Dvospev za sopran in alt s spremljevanjem
klavirja. Spremlja g. K. H o f t' m c i s t er, poje ženski zbor.
4. Jakob Aljah: ,,Občutki.“ Moški zbor z bariton-solom, poje kvintet.
5. Karol Bendi: ,,Tatranska vijolica.** Moški zbor in tenor-solo s sprcmlje-
vanjem klavirja. Tenor-solo g. A. Razinger, na klavir spremlja g. K. J e raj.
6. a) Anton Rubinstein: ,,Popotnikova i	Dvospeva za sopran in alt
nočna pesem.“	| s spremljevanjem klavirja, poje
b)	Anton Dvorak: „Da, jaz te za- ženski zbor, spremlja gospod pustim!“	'	K.	H o f t m e i s t e r.
7. Anton Rubinstein : ,.Jutro.“ Ruska pesem Polonskega za moški zbor s
spremljevanjem klavirja. Spremlja g. K. H o f f m e i s t e r.
B. Ples. Ob sviranji vojaške godbe sl. c. in kr. pešpolka št. 27.
Drugi redni koncert dne 11. sušca 1895. 1. v deželni redutni dvorani pod vodstvom koncertnega vodje gospda M. Hubad a. Sodelovali so: gospod Karel Hoffmeister, pianist in učitelj vGlas-
5°
68
bane Matice''''; pevski zbor „ Glasbene Matice'-''; godba sl. ces. in kralj, pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. — Vzpored:
1. Dr. Anton Dvorak: „Simfonija“ v D-dur za veliki orhester, op. 60.
Prvi stavek:	aiiegro	non	tanto (3/„ D-dur).
Drugi stavek: adagio (*/4, g-mol).
Tretji stavek : seherzo (,,ftirl:mt“, češki ples): presto (3/„ d-mol), trio poco meno mosso (3/4, I)-dur).
Četrti stavek: finale: allegro con spirito (alla brevc, D-dur), konec presto.
2. Dr. Johannes Brahms: Iz ,,Spevov za ženski zbor“ s sprcmljevanjem
dveh rogov in harpe, op. 17.“:
št. 1. ..Glasovi s strun polno done11 |	,
z ,T ‘	‘	1	) troglasna zenska zbora.
St. 2. ,, Vrtnar"	I
3. Karol Bendi: „Tambor“, moški zbor s sprcmljevanjem klavirja. Spremlja
g. K. Hoffmeister.
4. Stanko Pirnat: ,,Žalost“, mešan zbor (nov, besede narodne: „Ko tičica
sem pevala").
5. G. F. Hdndl: ,,Aleluja! Bog, naš gospod, vladar je mogočen!“ mešan
zbor s sprcmljevanjem orhestra iz oratorija „Mesija".
Tretji redni koncert v soboto, dne 6. in v ponedeljek dne
8.	aprila 1895 v deželni redutni dvorani pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. Hubada. Sodelovali so: gospodična Franja Vrhunčeva, konservatoristinja na Dunaji (sopran); gospod dr. med. Bela Štuhec (bariton); gospod Anton Razinger, član pevskega zbora (tenor); pevski zbor „ Glasbene Matice“ ; godba sl. ces. in kralj, pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27.—Vzpored:
Mrtvaški ženin. Balada, po narodni snovi zložil K. J. E r b e n , za „ Glasbeno Matico“ poslovenil Josip Stritar. Za soli, mešan zbor in veliki orhester uglasbil dr. Anton Dvorak, op. 69.
Uvod:
Št. 1. Zbor: ,,Enajsta ura bije že."
„	2. Sopransolo: ,,Gorje mi! Kje so očka moj?" (Arija).
„	3.	Bariton, tenor in sbor: „Na steni gane se obraz."
„	4.	Dvospev (tenor in sopran): „Vrišei je po-te ženin tvoj."
„	5.	Baritonsolo in sbor: „Noč pozna krila je zemljo."
„	6.	Baritonsolo in sbor: „A dalje, on ne postoji."
„	7.	Dvospev (tenor in sopran): „Noe lepa, jasna!"
„	8.	Baritonsolo in Sbor: ,,Zagrabi, vrže stran."
„	9.	Baritonsolo in sbor: ,,Skovir skovika in kriči."
„ 10. Dvospev (tenor in sopran): „Noč lepa, jasna."
„ 11. Baritonsolo in sbor: ,,Nizdoli pot zdaj jima gre."
„ 12. Dvospev (tenor in sopran): „Noč lepa, jasna!"
„ 13. Baritonsolo in sbor: „Široka tu leži ravan."
„ 14. Dvospev (tenor in sopran): ,,Končan je pot."
„ 15. Baritonsolo in sbor: „On skoči; pa pomislil ni, kaj dekle pač za njim stori ?“
„16. Bariton, tenor, sopran in sbor: ,,A čujl po durih: buh, buli, buh /“
„17. Sopransolo: „Marija, milostna gospa!" (Molitev).
„ 18. Baritonsolo in sbor: „In čuj, že v vasi je vesel petelin beli dnu zapeli**
69
Narodne pesmi, za mešan zbor harmonizoval g. M. Hubad.
1895/6.
Koncert v ponedeljek, dne 9. mareija 1896. 1. v „Sokolovi dvorani14 Narodnega doma pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. Hubada. Sodelovali so: gospod Cecil Vašiček, operni pevec; pevski zbor „ Glasbene Matice“ in slavna godba ces. in kralj, pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. — Vzpored:
1. Bedvich Smetana: Ouvertura k operi ,.Libuša“ za orhe.ster.
2. Jacobus Gallus: ,,Musiča, noster amor“, madrigal, šesteroglasen a capella-
zbor.
3. a) ,,Je pa davi slan’ca padla.“
b) „Prišla je miška.“
c) ,,Luna sije.“ (Besede Prešernove, ponarodel napev
Flcišmanov).
4. a) ,,Bratci, veseli vsi!“
b) ,,Ljub’ca, povej, povej!“
c) ,,Skrjanček poje, žvrgoli.“
5. Zd. Fibich: ,,Pomladna romanca" za soli, zbor in orhester, op. 69. Sopran:
gdč. Mira Dev, bas: g. Cecil Vašiček.
6. ,,V ovi crni gori.“ Belokranjska narodna, za mešan zbor harmonizoval
g. Ludv. Kuba.
7. Ant. Nedvčd: ,,Nazaj v planinski raj !“ Mešan zbor.
8. Ant. Foerster: ,,Ljubica.“ Mešan zbor, op. 44.
9. Ant. Bruckner: ,,Te Deum“ za zbor, soli in orhester. Sopran: gdč. Mira
Dev, tenor: g. A. Razinger, bas: g. C. Vašiček.
Drugi koncert v ponedeljek, dne 16. mareija 1896 v „Soko-lovi dvorani“ Narodnega doma pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. Hubada. Sodelovali so: gdč. Mira Dev, gosp. Anton Razinger, gospod Cecil Vašiček, operni pevec; pevski zbor „ Glasbene Matice“ in slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. — Vzpored :
Mrtvaški ženin. Balada, po narodni snovi zložil K. J. E r b e n , za „ Glasbeno Matico11 poslovenil Josip Stritar. Za soli, mešan zbor in veliki orhester uglasbil dr. Anton Dvorak, op. 69.
Prvi veliki zahvalni in dobrodelni koncert „Glas-bene Matice“ v ponedeljek, dne 23. sušca 1896. 1. na Dunaji v „Grosser Musikvereinssaal“ pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. Hubada. Sodelovali so: gospodična Z o fij a Chotek (sopran); gospodična Evgenija H o f m a n n (alt); gospodična M a f e n k a S e v č i k o v a (sopran); gospod J. L a š e k (tenor); gospod Vaclav Kliment (bas); orhester c. kr. dvorne opere in pevski zbor „Glasbene Matice'-''. —Vzpored:
1. ,,Laibachs Dank“, prolog, zložil Josip Stritar, govori gospod dvorni
igralec Viktor Kutschera.
2. Jacobus Gallus: ,,Musiča noster amor“, madrigal, šestcroglasen a capella-
zbor, priredil dr. Jos. M a n t u a n i.
3. a) „Jc pa davi slan’ca padla.“
b)	»Prišla je miška.“	Narodne pesmi,
c) ,,Luna sije.“ (Besede Prešernove, ponarodel napev	vu,,,.
Flcišmanov).	'? mcsan
4. a) ,,Bratci, veseli vsi!“	harmonizoval
b)	,,Ljub’ca, povej, povej!"	g. M. H u lj a d.
c) „Škrjanček poje, žvrgoli.“
70
5. Zd. Fibich: ..Pomladna romanca" za soli, zbor in orhester, op. 23. Sopran:
gdč. Mar. Sevčikova, bariton: gosp. V. K 1 i m e n t, člen narodnega gledišča v Pragi.
6. Ant. Nedvčd: „Nazaj v planinski raj !“ Mešan zbor.
7. Ant. Foerster: ,,Ljubica." Mešan zbor, op. 44.
8. Ant. Bruckner: „Tc Deum“ za zbor, soli in orhester. Sopran: gospodična
Zofija C h o t e k ; alt: gdč. Evgenija H o f m a n n ; tenor : gospod ). Lašek, bas: gospod V. Kliment, oba člena narodnega gledišča v Pragi.
Drugi veliki zahvalni in dobrodelni koncert „ Glasbene Matice“ v sredo, dne 25. sušca 1896 na Dunaj i v „Grosser Musikvereinssaal“ pod vodstvom Ant. Dvoraka. —- Vzpored:
,,Mrtvaški ženin“, balada, po češki K.J. Erbena, na slovenski in nemški jezik preložil Jos. Stritar, za soli, mešan zbor in veliki orhester zložil Anton Dvorak (op. 69).
Soli: gdč. Fani Verhunčeva (sopran).
gosp. J. Lasck^tenor) j člena narodnega gledišča v Pragi.
Orhester: c. kr. dvorne opere orhester.
Zbor: Pevski zbor „ Glasbene Matice
Koncerti v torek, dnč 14. aprila, v četrtek, dne 16. aprila in v petek, dne 17. aprila 1896.1. v „Sokolovi dvorani'4 Narodnega doma pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada. Sodelovali so: gosp. Josip Nolli, operni pevec, pevski zbor „Glasbene Matice“ in slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, štev. 27. — Vzpored:
1. Bedrich Smetana'. Ouvertura k operi „Libuša“ za orhester.
2. Jacobus Gallus: ,,Musiča noster amor“, madrigal, šesteroglasen a ca-
pella-zbor.
3. a) ,,Je pa davi slan’ca padla.“
b) ,,Prišla je miška.“
c) ,,Luna sije.“ (Besede Prešernove, ponarodel
napev Fleišmanov.
4. a) ,,Bratci, veseli vsi!“
b) ,,Ljub’ca, povej, povej!“
c) ..Škrjanček poje, žvrgoli.“
5. Zd. Fibich: ,,Pomladna romanca'1 za soli, zbor in orhester, op. 23. Sopran:
gdč. Mira Dev, bariton: gosp.Josip Nolli.
6. Ant. Nedvid: ,,Nazaj v planinski raj !“ Mešan zbor.
7. Ant. Foerster: ,,Ljubica.“ Mešan zbor, op. 44.
8. Ant. Bruckner: ,,Tc Deum“ za zbor, soli in orhester. Sopran: gospo-
dična Mira Dev, tenor: gosp. A. Razinger.
1896/97
Koncerta v soboto, dne 14. novembra in v nedeljo, dne 15. novembra 1896 v „Sokolovi dvorani" Narodnega doma v prid Družbi sv. Cirila in Metoda pod vodstvom koncertnega vodje
Narodne pesmi, za mešan zbor harmo-nizoval M. Hubad.
ova, gg. Ivan
g. Josipa Čerina. Sodelovali so: gospica Vettero\  _____________________
Meden in Josip Nolli, ter vojaška godba e. in kr. pešpolka št. 27.
—	Vzpored:
1. van Beethoven: ,,BIagoslovljenje“, ouvertura za veliki orhester, op. 124.
2.	Materine	sanje.
Slika v jednem dejanji. Spisal E. (Jangi.
Osebe:
Angelj spanja .	. gospodična Marica Veneajzova.
Mati .................... „	Antonija Jamškova.
Nje hčerka	...	„	Vera Veneajzova.
Brezsrčnost	...	„	Leopoldina Trtnikova.
Sovraštvo	...	„	Miroslava Dolenčeva.
Ljubezen ....	„	Marijana Prosenčeva.
3. Anton Rubinstein: ,,Rusalka“, za ženski zbor z orhestrom in alt-solo,
op. 63; alt-solo poje gdč. Vetterova.
4. Anton Foerster: ,,Kitica slovenskih narodnih pesmi“ za mešan zbor.
5. Gašper Mašek: ,,Kdojemar?“ za moški zbor z velikim orhestrom, tenor-
in bariton-solo pojeta gospoda Ivan Meden in Josip Nolli.
Prvi redni koncert v četrtek, dne 7. januarija 1897 v ^Sokolovi dvorani j Narodnega doma pod vodstvom koncertnega vodje g. Josipa Čerina. Sodelovali so: gospodične Mira Dev, Ana Lapajne, Marica Vencajz; pevski zbor „Glasbene Matice“ in slavna godba c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 27.— Vzpored: Mihajl Iv. Glinka: ,,Kamarinslcaja“, dve ruski pesmi za orhester.
Feliks Mendelssohn-B.: ,,Sen poletne noči“ za soli, ženski zbor in orhester, op. 61. Soli gospodični Mira Dev in Ana Lap a j ne. Pojasnjujoče besede spisal Giesebrecht baron V i n e k e , poslovenil Anton F u n t e k , govori gdč. Marica Vencajz.
Dr. Anton Dvorak: „Hymnus“ za mešan zbor in orhester, op. 30.
Prvi glasbeni večer na korist pokojninskemu zakladu društvenih učiteljev v sredo dne 3. februarija 1897. 1. v Čitalnični dvorani Narodnega doma. Sodelovali so: gospodična Mafcnka Sev-čikova, opernavpevka slovenskega gledališča; gospodje: Engelbert Gangl, Josip Čerin (harmonij), Karel Hoffmeister (klavir), Josip Vedral (vijolina) in oddelek društvenega pevskega zbora pod vodstvom gosp. Josipa Čerina —Vzpored:
1. a) Fran Schubert: ,,Bog moj pastir11, čveteroglasen ženski zbor s sprem-
ljevanjem klavirja.
b) Karel Reinecke: ,, Pozdravljena pomlad!-1 troglasni ženski zbor s spremljevanjem klavirja.
2. a) H. pl. Kaan: „V Rozkvetu11, pesem za višji glas, s spremljevanjem
vijoline, harmonija in klavirja.
3. K. Grieg: Sonata za vijolino in klavir, G-dur, op. 13. 1. Lento doloroso.
-	Allegro vivace. 2. Allegretto tranquillo. 3. Allegro animato.
4. Zd.Fibich: ,,Povodni mož S melodram na besede J. Erbena (prevel Fran
Gestrin).
5. Pesmi za sopran s spremljevanjem klavirja:
a) Anton Foerster: „Vprašanje“.
b) Karel Hoffmeister: a) ,,Narcisov cvet.11
P) ,,Vecerna pesem.11 ■f) ,,Akat.“
6. Rob. Schumann : a) ,.Pevec-,	J	§ zboj.a
b)	,,Lepa nada11, \
72
Drugi redni koncert v ponedeljek, dne 8. marcija 1897 v „Sokolovi dvorani“ Narodnega doma pod vodstvom koncertnega vodje gosp. Josipa Čerina. Sodelovali so: gospod Josip Vedral, vijolinist in učitelj „Glasbene Matice“\ pevski zbor „Glasbene Matice''1' in slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. — Vzpored:
1. Bedrih Smetana: „Iz čeških logov in gajev“, štev. 4 simfoniških slik:
„M o j a domovina", za veliki orhester.
2. a) Karel Bendi: ,,Molitev",	|
b) Zdenko Fibich: ,,Krasna si kot cvetica", [ za mešan zbor.
c) Stanko Pirnat: „Vzpomladna pesem", J
3. Dr. J. Brahms: a) ,,1’ingalov spev“, \ triglasna ženska zbora s sprem-
b) ,,Vrtnar“,	/	ljevanjem	dveh	rogov	in harfe.
4. Feliks Mendelssohn-Bartholdy : „Koncert“ za gosli in orhester, op. 64.
Prvi stavek. Na gosli svira g. J. Vedral.
5. Dr. Anton Dvorak : ,,Hymnus“ za mešan zbor in orhester, op. 30.
Drugi glasbeni večer na korist pokojninskemu zakladu društvenih učiteljev v sredo, dne 17. sušca 1897. 1. v „Čitalnični dvo-rani“ Narodnega doma. Sodelovali so: gospodje Josip Nolli, operni pevec slovenskega gledališča, Edvard Stiaral (cello), Karel Hoff-meister (klavir), Josip Vedral (vijolina). — Vzpored:
1. L. van Beethoven: ,,Sonata“ za gosli in klavir, op. 24. (Allegro — Adagio
molto espressivo — Scherzo Allegro molto — Rondo Allegro ma non troppo.)
2. Samospevi s spremljevanjem na klavirju:
a) K. Hoffmeister: ,,Tragedija."
b) B. Ipavec: ,,Nezakonska mati.“
3. a) B. Godard: ,,Barcarola.“
b) Fr. Schubert: „Impromptu" Es-dur.
c) R. Schumann: „Arabeska.“
d) A. Rubinstein: „Etuda‘‘, C-dur.
4. Samospevi s spremljevanjem na klavirju:
a) A. Foerster: ,,Polctuje golobica."
b) Iv.pl. Zajc: ,,Domovini i ljubavi."
5. Ant. Dvorak: „Trio“ za klavir,	gosli	in	violončeli,	op.	23.	(Allegro mo-
derato — Largo — Scherzo	Presto	— Finale	Allegro	non	tanto.)
Tretji glasbeni večer na korist pokojninskemu zakladu društvenih učiteljev v sredo, dne 19. maja 1897. 1. v „Sokolovi dvorani" Narodnega doma. Sodelovali so: gospodje Edvard Stiaral (cello), Karel Hoffmeister (klavir), Josip Vedral (vijolina) jn oddelek društvenega pevskega zbora pod vodstvom g. Josipa Čerina.
—	Vzpored:
1. A. Rubinstein: Sonata za klavir in gosli, op. 13. G-dur. (Moderato con
moto. Tema con variazioni. Scherzo. Finale.)
2. M. Hubad: ,,Sem slovenska deklica",
» J. . » »Rožmarin",
J. Čerin:	,,En starček je bil",
3. F. Mendelssohn-Bartholdy: Trio za gosli, cello in klavir; op. 49. D-moll.
—	(Molto allegro agitato. Andante con moto tranquillo. Scherzo: leggiero e vivace. Finale: allegro assai appassionato.)
4. Dr. Jo h. Brahms: „Stiri ciganske pesmi" za mešan zbor s sprcmlje-
vanjem klavirja; op. 112.
narodne pesmi za mešan zbor.
73
Tretji redni koncert v ponedeljek, dne 12. aprila 1897. 1. v „Sokolovi dvorani“ Narodnega doma pod vodstvom koncertnega vodje g. Josipa Čerina. Sodelovali so: gospodični Mira Dev (sopran), Ana Lapajne (alt); gospodje Anton Razinger (tenor), dr. Bela Štuhec (bas), Karel Hoffmeister (harmonij); pevski zbor „ Glasbene Matice“ in slav. godba c. in kr. pešpolka Leopold 11., kralj Belgijcev št. 27. — Vzpored:
Franc Schubert: Simfonija št. 7, C-dur, za veliki orhester. 1. Andantc, Alle-gro ma non troppo. 2. Andante con moto. 3. Scherzo Allegro vivacc.
4.	Finale Allegro vivace.
IVolfgang Amadeus Mozart : ,,Requiem“ za soli, mešan zbor, orhester in orgije.
1897/8.
Jubilejski koncert v sredo, dne 8. decembra 1897 v „Soko-lovi dvorani14 Narodnega doma pod vodstvom koncertnega vodje gosp. Josipa Čerina. Sodelovali so: gospod Josip Nolli, operni pevec; pevski zbor „Glasbene Matice“\ orhester „Glasbene Matice1-1 in oddelek slavne godbe c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, štev. 27. — Vzpored:
1. Miroslav Vilhar: Ouvertura k spevoigri „Jamska Ivanka" za orhester.
2. Slavnostni govor. Zložil in govoril gospod Engelbert G angl.
3.	Anton Foerster:	,,Domu“, mo.ški zbor z	bariton-solo in eveterospevom.
Soli:	gg. A.	Pucihar, A. Razinger, J. Pribil, A. Stamcar, G. Krona-
bethvogel.
4.	a) Kamilo Maš e h: ,,Nezakonska mati",	| pesmi za bariton; poje gosp.
b)	„	„	,,Kam?“	[ J. Nolli, na klavirju spremlja
c) Fr. Ser. Vilhar: ,,Mornar",	J	g.	J.	Čerin.
5. a)	Anton Nedvčd: ,,Oblakom",	J
b) Dr. Benjamin Ipavec: ,,Leži polje ravno", mešani zbori.
c)	P. Hugolin Sattner: ,,Studenčku",	J
6. a)	Viktor Parma: Intermezzo iz opere	,,Ksenija"	za	orhester.
b)	Bedrih Smetana: ,,Iz čeških logov in	gajev",	simfon. slika	za orhester.
7. Narodne pesmi:
a) Jurij Fleišman-M. Hubad: ,,Luna sije“, mešan zbor.
b) Josip Čerin: ,,Bom šel na planince", moški zbor.
c) Matej Hubad: ,,Ljub’ca, povej, povej !“ mešan zbor.
8. Jožef Haydn : ,,Zapojte, strune!" in ,,Nebesje oznanja", mešana zbora
z orhestrom iz oratorija „Stvarjenje“.
Drugi redni koncert v sredo, dne 12. januvarija 1898 v Sokolovi dvorani^ Narodnega doma pod vodstvom koncertnega vodje gosp. Josipa Čerina. Sodelovali so: gospodični Mira Dev (sopran), Ana Lapajne (mezzo-sopran); gospodje Ivan Pribil (tenor), Janko Likar (bariton), Julij Junek (cello); pevski zbor „Glasbene Matice"; orhester „ Glasbene Matice“ in slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, štev. 27. — Vzpored: Ludwig van Beethoven: Simfonija štev. 3, Es dur (Eroica) op. 55 za veliki orhester. 1. Allegro con brio. 2. Marcia funebre (Adagio assai).
3.	Scherzo (Allegro vivacc). 4. Finale (Allegro molto).
Catnille Saint-Saens: Koncert za cello z orhestrom, op. 33. Cello: gospod Julij Junek.
Karel Bendi: ,,Sveti večer", narodna povest v dveh delih za soli, osmero-glasen mešan zbor in veliki orhester.
74
Tretji redni koncert v nedeljo, dne 3. aprila 1898. 1. v ^Sokolovi dvorani" Narodnega doma pod vodstvom koncertnega vodje gosp.Josipa Čerina. Sodelovali so: gospodična Mira Dev (sopran), gospa Julija dr. Ferjančičeva (alt); gospodje Anton Razinger (tenor), dr. Bela Štuhec (bariton), Pavel Lozar (bas), Hilarij Benišek (klavir), Karel Hoffmeister (harmonij); pevski zbor in orhester „ Glasbene Matice1'' in slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, štev. 27. — Vzpored:
Joh. Seb. Bach: ,,Pasijon po sv. Matevžu", oratorij v dveh delih za soli, dvojni mešan zbor, dva orhestra, klavir in orgije. Besede .sv. pisma po evangelistu Matevžu, cap. 26. in 27., priredil Anton Funtek.
Osebe:
Evangelist	.	.	.	g.	A. Razinger;
Jezus	j
Peter	l	.	.	g.	dr. Bela Štuhec;
1. duhoven J
Judež	)
Pilat	|	.	.	g.	P. Lozar;
2. duhoven )
1. dekla	1	»■ ti,-,
.	-	J	.	gdc. M. Dev;
Pilatova zena	/	°	’
2. dekla .... gospa J. Ferjančičeva
Glasbeni večer, katerega so priredili v nedeljo, dne 12. decembra 1897 v dvorani Nar. doma v Novem mestu učitelji „Glasbene Matice'''' v Ljubljani, gg. K. Hoffmeister (klavir), H.Ju-nek (cello) in I. Vedral (vijolina) s prijaznim sodelovanjem gospe Jak. dr. Žitkove ter gg. Fr. Grajlanda in Ign. Hladnika. — Vzpored:
1. E. Grieg: Sonata za klavir in gosli. G-dur.
2. a) F. Servais: Andante religioso; za cello in klavir, b) D. Popper: Vito; za cello in klavir.
3. Ambroise Thomas: ,,Poznaš li zemljo lepo?-* Arija iz opere „Mignon“,
poje gospa Žit kova, na klavirju spremlja g. Ign. Hladnik.
4. a) B. Godard: ,,Barcarolla“, za klavir, b) A. Rubinstein: Etuda za klavir.
5. J.Haydn: Recitativ in Rafaelova arija ,,Burno v šumečih valovih ', iz
oratorija Stvarjenje11, poje g. Graj lan d, na klavirju spremlja g. Ign. Hladnik.
6. Ant. Dvorak : Trio za klavir, gosli in cello. G-moll. (Allegro moderato —
Largo — Scherzo — Finale.)
Drugi glasbeni večer, katerega sta priredila Dolenjsko pevsko društvo in „Glasbena Matica“ v Novem mestu z nekaterimi gg. učitelji „Glasbene Matice“ v Ljubljani v nedeljo, dne 6. mar-cija 1898 v dvorani Narodnega doma v Novem mestu. Iz prijaznosti so sodelovali: gospodična Milka Dolenčeva (sopran), gospodje K. Hoffmeister (klavir), Julij Junek (cello), J. Vedral (vijolina), Ign. Hladnik (klavir), J. Kozina (tenor), I. Toporiš (bas). — Vzpored:
1. Robert Schumann: ,,Fantazijske skladbe, op. 88. a) Duett, b) Finale — za
gosli, cello in klavir.
2. a) /.S. Bach\ Arija za cello s spremljevanjem harmonija.
b) F. Servais: Koncertni stavek za cello s spremljevanjem klavirja.
3. Jos. Haydn: Trospev štev. 27. iz Stvarjenja".
4. R. IVagner-Fr. Liszt: ,,Aufzug der Gaste auf Wartburg“, za klavir.
5. a) X. Šarvenka: ,, Večerna pesem", /.a gosli s spremljevavjem klavirja, b) Oskar Nedbal: ,,Serenada“, /a gosli s spremljevanjem klavirja.
6. Jos. Rich. Roskošny. a) ,,Sneži“, samospev za tenor sd spremljevanjem
klavirja.
b)	„Neme odpovedi*1, samospev za tenor s spremljevanjem klavirja.
7. F. Mendelssohn-Bartholdy. Trio za klavir, gosli in cello. a) Audante,
b)	Finale iz D-moll.
Tretji glasbeni večer dolenjskega pevskega društva in ,, Glasbene Matice“ v Novem mestu v soboto, dne 2. aprila 1898 v Čitalnični dvorani v Novem mestu. Iz prijaznosti so sodelovali: gospodični M. Dolenčeva (srednji glas) in Alb. Sark (višji glas); gg. učit. »Glasbene Matice“ v Ljubljani: K. Hoffmeister (klavir), Julij Junek (cello), Jos. Vedral (vijolina). Zbore vodi društveni pevovodja g. Ign. Hladnik. — Vzpored:
1. a) ,,Zadnji kozarec11. Napev in besede Fleischmannove, harmonizoval Josip
Čerin.
b) ,,Rožmarin11,	t	,	.	■	,	,, ,, , j
;	„	,	,	narodni pesmi, harmon. M. Hubad.
c) ,,Sem slovenska deklica11, f	v	’
2. I. Wieniawski: , .Legenda1* za gosli s spremljevanjem klavirja.
3. a) I. s Kaanu: ,,Sen.“	|
b) Fr. Chopin: ,,Polonesa.“ ! Igre na klavirji.
c) Gadereisvski: ..Mcnuet.*1 I
4. K. Hoffmeister: a) „Slovo“, \ pesmi za višji in sredni glas s sprem-
b)	,,Pogovor11, /	ljevanjem klavirja.
5. a) Julij Junek: ,,Romanca**, 1 .	„	, .
b)	K. Davidov : „Pri vodometu**, / >«rc na ccll° s ^remijev. klavirja.
6. A. Dvorak: Dva stavka iz trio v B-dur za klavir, gosli in cello.
7. Jos. Haydn: Zbor št. 13 iz „Stvarjenja“, mešan zbor.
Koncert s plesom priredilo je dne 7. maja 1898. 1. Dolenjsko pevsko društvo svojim članom v prostorih Narodne Čitalnice v Novem mestu. Pri koncertu so iz posebne prijaznosti sodelovali: solistka gospica Milka Dolenčeva in slavni pevski zbor „Glasbene Matice“ v Novem mestu. — Vzpored:
I. Koncert.
1. Kriškovsky\ ,,Utopljenka**, moški zbor.
2.	a) Grieg". ,,Solvejgina pesem**,	|	Pesmi	za sopran,	poje
b)	Mascagni: „Ljubi me — ne ljubi me“, :	gospica
c)	Liszt: ,,Kot ljubek cvet se zdiš mi“,	|	Milka Dolenčeva.
3.	Smetana-. Šesterospev iz opere	,,Prodana nevesta**.
4. a) Nedvčd: ,,Nazaj v planinski raj!1*	\	«	,
b)	IFagner: Zbor iz opere ..Tannhauser1*, / mcsalw zbora.
11.	Ples.
 76
Račun
za čas od i. malega srpana 1897
Zapor. štev.	Dohodki	V gotovini		V vredn. papirjih	
		gld.	kr.	gld.	kr.
				100 frank	
1	Začetni blagajnični ostanek		8	99	2328	96
2	U.stanovnina		210	—	—	—
3	Dru.štvenina		1047	—	—	—
4	Vpisnina		244	—	—	-
5	Ukovina		2458	80	—	—
6	Podpore, izplačane		2000	—	—	
7	Skupilo muzikali j 		85	28	—	—
H	Kazni dohodki		31	25	—	-
9	Dvignjeni, oziroma naloženi denarji . . .	2523	41	1030	—
10	Koncertni dohodki		1047	09	—	—
11	Društvenih hiš račun		8467	15	—	—
12	Obresti papirjev		195	34	—	—
13	Darila		25	—	—	—
14	Pokojninski zaklad		255	36	249	63
	Vsota .	18598	67	3608	59
				in 100 frank.	
	Račune pregledala in v redu našla.				
	V Ljubljani, dne 12. julija 1898.				
	Pregledovavca računov:				
	Ivan Pribil s. r. Fran Tauses s. r.				
„Glasbene Matice“
pa do jo. rožnika iSgS.
V vredn. papirjih
Troski
kr.
Plače učiteljev .	.	.	.
Nagrade za posebne ure Mezda.......................
4124
80
841
120
Kurjava in svečava Razni šolski troski
društveni troski
1501
koncertni
14%
Muzikalije, izdane in kupljene . . Naloženi, oziroma vzdignjeni denarji
Društvenih hiš račun...................
Konečni blagajniški ostanek . .
32
1030
2523
10
8187
| 1085	18
i in 100 frank.
3608	59
lin 100 frank
18598
Vsota .
78
Proračun „Glasbene Matice
za leto i8g8 g.
u	5
>x ' goto- V goto-i Dohodki Vini U Troski vini
g.  s.  ______________________________________________________________________________
^	gld.	kr. I
1	Ustanovnina ji 200	—	1 | Plače j! 3900	— j
] 2	Društvenina j 1000	—	2 j Nadure : 900	— j
3	Vpisnina  250	—	3 Mezda  120	—
4	Ukovina  2600	—	:	4	J Kurjava in svečava  j 400	—	t
5	Podpore  2600	—	5	j Razni šolski troski ; 350	—
6 Skupilo za muzikalije  200 — 6 „ društveni troški   1500 —
I 7	Razni dohodki  500	—	j j	7 Koncertni troški : 1300	—
8 Koncertni dohodki j 1000 —ji 8 Muzikalije J 500 —
9 | Društvenih hiš račun  1000	—	9 Društvenih hiš račun  1100	—
Skupaj . 9350 —j 1 Skupaj . 10070 J —
9350 , —	|
Primanjkljaj .	720 ' — j
Efektna loterija „Glasbene Matiček
,, Glasbena Matica“ je kupila leta 1892. lastno hišo. V pridobitev za popravo potrebne gotovine je sklenil nje odbor na predlog odbornika gosp. J. Ven ca j za v seji dne 15. marca 1894 prirediti efektno loterijo in izvolil v to posebni odbor obstoječ iz gg.: Hrast, Petrovčič, Ravnihar, T e r d i n a in V e n e a j z. Odboru so pristopile v pomoč gospe: dr. Gregoričeva, dr. Hudnikov a, dr. Jenkova in gospica Lozar jeva.
Vsled odborove prošnje je privolilo c. kr. finančno minister-stvo z ukrepom z dne 20. avgusta 1894, štev. 33003, „Glasbeni Matici“ izvrševanje efektne loterije, katera bi se morala dne 15. oktobra 1896 s srečkanjem končati.
Odbor se je obrnil do rodoljubov s prošnjo za dobitke, in osobito za povzdigo „Glasbene Matice“ vedno vneto ženstvo privelo je marsikateri lepi dobitek srečkanju. A žal, ko je bilo delo najbolj v tiru, nastal je za Ljubljano usodepolni dan — dan potresa, — in delo je moralo prenehati, ker je bilo itak veliko bede v naši prestolici. — Po preteku dveh let se je popuščenega dela odbor zopet lotil, a položaj je bil drugačen, in delo ni bilo več tako uspešno. Odbor je moral deloma kupiti dobitke, ker število darovanih ni zadostovalo, in razprodaja srečk se je le skromno vršila. Občinstvo ljubljansko je sicer kupovalo s požrtvovalno vztrajnostjo; tudi deželanom kranjskim se je že nekaj srečk oddalo ; a druge kronovine slovanskega pokolenja na jugu in na severu niso podjetja podpirale, kakor smo upali.
Vseh srečk (z nakupljenimi vred) je bilo 300.
Srečkanje sc je vršilo 15. oktobra 1897, in vztrajnosti dotič-nega odbora — čegar načelnik je bil gospod Ivan Ven ca jz, tajnik Fr. Terdina in blagajnik I. Hrast — posrečilo se je vendar „Glasbeni Matici“ pridobiti, sicer ne 10.000 gld., pač pa znesek 2900 gld., kateri bode novo zidanemu glasbenemu domu dobro zalegel. Vsem onim pa, ki so podpirali podjetje, bodi na ime „ Glasbene Matice“ izrečena presrčna hvala.
80
Društveno vodstvo.
Odbor »Glasbene Matice«
Predsednik: Namestnik:
Tajnik:
Namestnik: Blagajnik : Namestnik:
Šolski nadzornik: Namestnik:
Gosp. i upr. dr. hiš. Namestnik: Arhivar: Namestnik : Odbornika:
Ravnihar Fran, dež. knjigovodja v. p. Svetek Anton, c. kr. svetnik financ, rac.
oddelka in mestni odbornik.
Bele Ivan, mestni učitelj.
Kruleč Ivan, mestni učitelj.
Petrovčič Anton, c. kr. ofic. fin. rač. oddel. Hrast Ivan, inestn. hran. tajnik.
Volčič Edv. dr., c. kr. dež. sodn. tajnik. *.) Brunet Fran, c. kr. profesor na višji realki. Sbrizaj Ivan, deželni inženir.
Rohrmann Viktor, tovarnar in posestnik. Razinger Anton, mestni učitelj.
Terdina Franc, mestni knjigovodja.
G angl Engelbert, mestni učitelj,
Sterger Stanko dr., c. kr. okrajni zdravnik.
Načel. mošk. zbora: Vencajz Ivan, c. kr. sodni svet. in državni
poslanec.
Pregledovalca rač.: Pribil Ivan, ravn. namestnik banke Slavije
v Ljubljani,
Tattses Fran, c. kr. asistent fin. rač. oddelka.
Šolski vodja: Konccrtni vodja:
Gerhič Fran, glasb, učitelj.
Čerin Josip, drž. izprašani glasb, učitelj.
Poverjeniki „Glasbene Matice.“
Rahne I., c. kr. beležnik, II. Bistrica.
Rus Fran, nadučitelj, Bled.
Bratina L, nadučitelj, Bovec.
Klinc Ig., e. kr. kontrolor, Litija.
Schmirmaul I. dr., zdravnik, Rajhenburg.
Šuklje Hinko dr., zdravnik, Celje.
Legat Vekoslav, načelnik tiskarne, Celovec, f Vavken Andrej, nadučitelj v p. in župan, Cerklje. Juvancc Ferdo, učitelj, Cirknica.
/Ravnikar Fran, posestnik, Cirkno na Goriškem. Šetina Fran, nadučitelj, Črnomelj.
Aljaž Jakob, župnik, Dovje.
Pukl Rad, tolmač slov. jezika, Dunaj.
Gabršček A., lastnik tiskarne, Gorica.
Ipavic Benjamin dr., zdravnik, (i ra d e c.
Lapajne Drag., župan, Idrija.
Guštin Milan, učitelj, Jesenice.
®) Sc jc s 1. novembrom 1897 preselil v Novo mesto.
81
Ipavic Gustav dr., zdravnik, St. Jurij ob juž. železnici. Stefančič L, učitelj, Kamnik.
Žega Miha, nadučitelj, Kanal.
Mejač Andrej, župan, Komenda.
Kožuh 'Josip, c. kr. šol. nadzornik, Koper.
Štritof Anton, c. kr. profesor, Kranj.
Kogoj Fran dr., zdravnik, Kranjska gora.
Romih Toma dr., župan, Krško.
Potrebin Leopold, učitelj, Kostanjevica.
Gregorčič Ivan dr., not. kand., Litija.
Kosina A. dr., odvetnik, Ljutomer.
Pin Alojzij, nadučitelj, Logatec.
Hudovernik /., stolni vikar, Maribor.
Košenina Peter dr., zdravnik, Metlika.
Rohrmann 'Jos., not. kand., Mokronog.
Skale Otmar, c. kr. okr. živinozdravnik, Novo mesto. Podboj I., župnik, Planina.
Tre o Karel dr., odvetnik, Postojna.
Tomšič Fran, dež. višji inženir, Praga.
Homan Alojz, zdravnik, Radeče.
Ploj Anton, c. kr. notar, Radgona.
Pianccki L, učitelj, Radoljica.
Gruntar Ig., c. kr. notar, Ribnica.
Fajdiga Fran, c. kr. poštar, Sodražica.
Peče Fran, trgovec, Stari trg pri Loži.
Arko Miha, župnik, Sturije pri Ajdovščini.
Flis Slavko, učitelj, Skotja Loka.
Triller Karel dr., odvetnik, Tolmin.
Orožen Emil, c. kr. notar, Trebnje.
Oranič Fr. Ks., kaplan, Trnovo pri Ilir. Bistr. Gregorin Gustav dr., odvetnik, Trst.
Bartl Ema, knjigovod. soproga, Trst.
Cvirn Fran, učitelj, Tržič.
Nosan /., c. kr. dež. sod. svetnik, Vipava.
Skrbinec Iv., nadučitelj, Višnjagora.
Lenarčič 'Josip, dež. posl., tovar. itd., Vrhnika.
Starec Anton, prebendarij, Zagreb.
Pehani Ig., inženir, tovarnar, Žalec.
Kovač Fran, nadučitelj, posestnik, Stičina.
Koncilija Fran, nadučitelj, Žužemberk.
Imenik društvenikov.
Častni člani.
Dvorak Anton dr., skladatelj, Praga.
Foerster Anton, glasb, vodja stolne cerkve, Ljubljana.
Njeg. eks. baron Hein Viktor, c. kr. dež. predsednik, Ljubljana. Ipavic Benjamin, primarij v bolnišnici sv. Ane, Gradec.
6
82
f Nedved Anton, c. kr. glasbeni učitelj, Ljubljana.
Šuklje Fran, c. kr. dvorni svetnik, Dunaj. f Valenta Vojteh, mestni blagajnik, Ljubljana.
Vencajz Ivan, c. kr. dež. sod. svetnik in državni poslanec, Ljubljana. Zajec Ivan pl., vodja glasb, zavoda, Zagreb.
Ustanovni člani.
Aljaž Jakob, župnik, Dovje.
Alojzijev išče, Ljubljana.
Ar c e Rajko, c. kr. poštni blagajnik, Ljubljana.
Bratovščina preč. srca Marijinega, Kanal (Goriško). Ceško-slovinsky spolek, Praga.
Dolenec Oroslav, posestnik, Ljubljana.
Drenih Fran, zasebnik, Ljubljana.
Gerbič Fran, vodja glasb, matične šole, Ljubljana.
Gulič Vida, posestnica, Sežana.
Guštin Milan, učitelj, Jesenice.
Hren Fran, graščak, Ljubljana.
Hribar Ivan, župan, dež. poslanec itd., Ljubljana. f Jentl Anton, zasebnik, Ljubljana.
Kiodič Anton pl. Sabladolski, c. kr. dež. šolski nadzornik, Trst. »Kolo*, pevsko društvo, Zagreb.
Kotnik Ign. dr., c. kr. notar, Tolmin.
Krajnc Viktor, c. in kr. polkovnik, Krakovo.
Kraševec Ivan, učitelj, Skedenj (Servola) pri Trstu.
Krisper Valentin, tovarnar in posestnik, Radeče.
Lanthieri Karel grof, veleposestnik, Vipava.
Ljudska šola, Litija.
Missia Jak. dr., knezonadškof, Gorica.
Možina Ivan, župnik, Ilir. Bistrica.
Okrajna učiteljska knjižnica, Tolmin.
Orožen Emil, c. kr. notar, Trebno.
Pfeifer Viljem, posestnik in dež. poslanec, Krško.
Plantan Ivan, c. kr. notar, Ljubljana.
Polak Viljem, inženir, Ljubljana.
Ravnihar Fran, dež. knjigovodja v p. itd., Ljubljana.
Iiohrmann Viktor, tovarnar in posestnik, Ljubljana.
Sajovic Ferdo, trgovec, Kranj.
Sicherl Ivan, župan in posestnik, Logatec.
Simončič Olga, gospica, Dunaj.
Slane Martina, gospica, Novomesto.
Souvan Ferdo, veletržec in graščak, Ljubljana.
Souvan Fr. Ks., veletržec, Ljubljana.
Srebre Gvido dr., odvetnik, Brežice.
Stare Josip dr., c. kr. fin. prok. pristav in posestnik, Ljubljana. Savnik Karel, c. svetnik, župan itd., Kranj.
Schegula Jak. dr., odvet., župan in posestnik, Novo mesto. f Tanšek Ivan, odvet. konc., Metlika.
Tavčar Ivan dr., od v., dež. posl., mestni odb. in graščak, Ljubljana.
83
Tomšič Fran, nadinženir, Praga.
Tuma Hinko dr., dež. odbornik, Gorica.
Vilhar Ivan, posestnik, Ljubljana.
Volčič Edvard, c. kr. dež. sodn. tajnik, Novo mesto. Vošnjak Josip dr., primarij v. p. in posestnik, Slov. Gradec. f Zupanc Jernej dr., ces. svetnik itd., Ljubljana.
Žagar Karel, dežel, blagajnik v. p., Ljubljana.
Zunanji člani.
Abram Ana, Trst.
Aichholzer Tomaž, Kranj.
Aljančič Valentin, župnik, Dobrova.v
Arko Anton dr., okrajni zdravnik, Škofja Loka.
Arko Miha, župnik, Sturje pri Ajdovščini.
Arnold Fran dr., kr. bilježnik, Zagreb.
Andrejčič Marija, gospa, posestnica, Novo mesto. Barič Janko, knezoškofljski aktuarij, Zagreb. Barič Ivan, nadučitelj, Šmihelj pri Novem mestu. Bartl Ema, knjigovodje soproga, Trst.
Benedek Josip, nadučitelj, Planina.
Bergant Miha, nadučitelj, Šmartno pri Kranji. Bernik Fran, kaplan, Borovnica.
Bertok Josip, učitelj, Kubed.
Bevk Fran, orglar, Cirkno.
Bežek Bogdan, c. kr. sod. pristav, Škofja Loka. Bežek Robert dr., c. kr. notar, Zatičina.v Bižol Miha, c. kr. poštar, Starilog pri Črnomlji. Blohna Marija, učiteljica, Ribnica.
Bloudek Leo, c. kr. inženir, Postojna.
Bole Ivan, pevovodja, Občina.
Bolka Jurij, posestnik, Homec.
Borštnik Ivan, nadučitelj, Šmarje.
Bralno društvo, Kostanjevica.
Bralno društvo, Kranj.
Bralno društvo, Mokronog.
Bralno društvo, Ruše nad Mariborom.
Bralno društvo, Sv. Florijan.
Bralno diuštvo, Škofja Loka.
Bralno društvo, Tržič.
Bralno društvo, yelike Lašče.
Bralno društvo, Železniki.
Bralno društvo, Žužemberk.
Bratina J., nadučitelj, Bovec.
Bregar Josip, nadučitelj, Kranjska Gora.
Brenčič Alojzij dr., odvetnik, Celje.
Brinšek Ivan, trgovec, Trnovo.
Brumen I. dr., odvetnik, Ptuj.
6*
84
Burnik Josip, c. kr. paznik rudnika, Idrija.
Bydlo Janez, gozdni oskrbnik, Leskova Dolina pri Loži. Binter Franja, gospa, posestnica, Trebnje.
Caleari Janez, trgovec, Škofja Loka.
Cvirn Fran, učitelj, Tržič.
Čitalnica, Brežice.
Čitalnica, Celje.
Čitalnica, Čerovo (Goriško).
Čitalnica, Cirknica.
Čitalnica, Gorica.
Čitalnica, Idrija.
Čitalnica, Kranj.
Čitalnica, Ljutomer.
Čitalnica, Maribor.
Čitalnica, Metlika.
Čitalnica, Ormož.
Čitalnica, Postojna.
Čitalnica, Ptuj.
Čitalnica, Rajhenburg.
Čitalnica, Škofja Loka.
Čitalnica, Tolmin.
Čitalnica, Vipava.
Čitalnica, Vrhnika.
Čitalnica, Novo mesto.
Črnagoj Fran, učitelj, Barje.
Davor, hrv. pjevačko društvo, Brod na Savi.
Dečko Ivan dr., odvetnik, Celje.
Defranceschi Peter dr., zdravnik, Novo mesto.
Delavsko bralno društvo, Idrija.
Delavsko pevsko in bralno društvo, Maribor.
Demšar Fran, posestnik in trgovec, Zalilog.
Detela Fran dr., c. kr. gimnazijski ravnatelj, Novo mesto. Devetak Gabrijel, posestnik in trgovec, Kobarid.
Deželna kmetijska šola, Grm.
Dolenec Jerica, zasebnica, Škofja Loka.
Dolenec Metod, jurist, Novo mesto.
Dolenec Rihard, vodja kmetijske šole, Grm.
Dolenec Vekoslava, Trst.
Dolenjsko pevsko društvo, Novo mesto.
Dolinšak Blaž, c. kr. sodnijski tajnik, Novo mesto. Dolinar Ivana, učiteljica, Višnja gora.
Domicelj Alojzij, posestnik in trgovec, Zagorje, f Dominko Fran, učitelj, Kobarid.
Drolc Fran, orglavec, Laški trg.
Drukar Avgust, notarski kandidat, Kranj.
Durini Viktor, trgovec, Novo mesto.
Dušica Angela, Trst.
Dvorak Anton, višji inženir, Postojna.
Dvorak Hedviga, soproga višjega inženirja, Postojna. DvoMk in Borkovcc, stavbinska podjetnika, Praga.
85
Dvorna knjižnica, Dunaj.
Einspieler Tomaž, c. kr. sodnijski svetnik, Novo mesto. Engelman Kristijan, nadučitelj, Dragatuš.
Erhovnitz Ana, notarjeva vdova, Gorica.
Eržen Gašpar, zasebni uradnik, Kranj.
Fajdiga Ignacij, c. kr. gimnazijski profesor, Novo mesto. Fajdiga Fran, c. kr. poštar, Sodražica.
Favai Ivan, oficijal drž. železnice, Šiška.
File Fran, kaplan, Komenda.
Filipič Ludovik dr., odvetnik, Celje.
Firbas Franc dr., c. kr. notar, Brežice.
Fleis Celestin, orglavec, Gorjana (Koroško).
Flis Slavko, učitelj, Škofja Loka.
Florijan Terezija, trgovka, Kranj.
Fortuna Josipina, učiteljica, Cirknica.
Fux Emanuel, zasebnik, Metlika.
Gabrijelčič Jera, posestnikova vdova, Brezje.
Gabršček Andrej, lastnik tiskarne, Gorica.
(Jangi Vilma, učiteljica, Metlika.
Geiger Ivan dr., zdravnik, Ormož.
Gimnazijska knjižnica, Novo mesto.
Glovvacki Avgust, rud. inženir, Thomasroit (Gor. Avstrija). Gnezda Anton, veletržec, Zagreb.
Golf Anton, kaplan, Cirknica.
Golja Ljudevit, c. kr. dež. sod. svetnik, Novomesto.
Golob Josip, župnik, Podgora (Goriško).
Goršek Anton, orglavec, Gotovlje (Štajersko).
Gradišek Ivan, trgovec, Zalog.
„Graničar“, pevsko društvo, Nova Gradiška.
Grčar Andrej, nadučitelj, Radoljica.
Grebenc Fran, trgovec in posestnik, Velike Lašče. Gregorčič Ivan, notarski kandidat, Litija.
Gregorčič Simon, vikar, Renče pri Gorici.
Gregorin Alojzij, c. kr. sodnijski svetnik, Krško.
Gregorin Gustav dr., odvetnik, Trst.
Grivec Fran, župnik v pok., Krško.
Gruden Ivan, davkar v pok. in posestnik, Vrhnika. Gruntar Ignacij, c. kr. notar, Ribnica.
„Gusle“, glasben list, Zagreb.
Guštin Fran, trgovec, Metlika.
Gliha Ivan, pomožni uradnik, Novo mesto.
Hafner Anton, posestnik, yŠkofja Loka.
Hafner Janko, orglavec, Škofja Loka.
Harmel Viktor, inženir, Zagreb.
Hauptman Fran, c. kr. profesor, Gradec.
Halter Julijana, gospica, Novo mesto.
Hitti Matija, Dobrniče.
Hladnik Ignacij, organist, Novomesto.
Hočevar Jakob, trgovec in posestnik, Brnik.
Holmar Tomaž, organist, Grebinje (Koroško).
86
Homan Aleksander dr., okrajni zdravnik, Radeče.
Horvat L, vinogradar, Plešivica na Hrvaškem.
Hrašovec Gjuro dr., odvetnik, Celje.
Hribar Anton, kaplan, Smlednik.
Hribar Dragotin, posestnik tiskarne, Celje.
Hrovat Fran, čevljarski mojster, Kandija pri Novem mestu. Hržič Anton, e. kr. profesor, Osjek.
Hudovernik Aleksander, c. kr. notar, Kostanjevica. Hudovernik I., stolni vikar, Maribor.
Hudovernik Vinko, privatni uradnik, Radoljica.
Hovar Fran, dekan, Bovec.
Indof Fran, kaplan, Prečna pri Novem mestu.
Ipavic Gustav dr., zdravnik, St. Jurij ob južni železnici. Jančar Jos., nadučitelj v pok., Boršt.
Jarc Valentin, nadučitelj, Braslovče.
Javoršek Anton, nadučitelj, Šiška.
Jakše Janez, posestnik in krčmar, Kandija pri Novem mestu. Javornik Josip, posestnik in trgovec, Žalna.
Jekovec Marija, nadučiteljeva vdova, Kamna gorica.
Jeločnik Anton, poslovodja, Litija.
Jelence Luka, nadučitelj, Šenčur pri Kranji.
Jenko Fran, načelnik postaje, Litija.
Jereb Fran, učitelj-voditelj, Osp, pošta Črnikal (Istrija). Jordan Rajko, c. kr. uradnik, Kadoljica.
Juvančič I. C., trgovec in posestnik, Šiška.
Juvančič Anka, gospa, Šiška.
Juvanec Ferdo, učitelj, Cerknica.
Kalan Janko, c. kr. davčni nadzornik, Krško.
Kalin Josip, vikar, Drežniea (Štajersko).
Kamnikar Josip, organist, Radeče.
Kapus Adolf pl. Pichelstein, posestnik, Kamna gorica. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, Škofja Loka. Kavčič Jakob, c. kr. profesor, Maribor.
Kalan Fran, učitelj, Šmilielj (Dolenjsko).
Kastelic Zofija, gospa, posestnica, Kandija pri Novem mestu. Katoliško izobraževalno društvo, Trnovo pri Ilirski Bistrici. Kessler Rika, lekarnarjeva vdova, Krško.
Kleinmayr Ivanka pl., vdova c. kr. kancelista. Žužemberk. Klinc Ignacij, c. kr. davčni kontrolor, Litija.
Klinar Fran, učitelj, Hrušica.
Klodič Marija, Trst.
Klopčič Fran, župnik, Bukovo (Goriško).
Knez Mihael, posestnik, .Št. Jurij ob južni železnici.
Knjižnica c. kr. učiteljišča, Koper.
Knjižnica ljudske šole, Kostanjevica.
Knjižnica gimnazijska,vNovo mesto.
Koceli Ivan, trgovec, Škofja Loka.
Kogoj Fran dr., okrajni zdravnik, Kranjska Gora.
Kokalj Ivan, privatni uradnik, Javornik.
Kokošar Ivan, župnik, Šrebrelje, pošta Cirkno (Goriško).
87
Kolšek Vinko, c. kr. notar, Idrija.
Koncilja F ran, nadučitelj, Žužemberk, f Kopač I. dr., odvetnik, Zagreb.
Kosar Jakob, kaplan, St. Peter pri Radgoni.
Kosec Fran, kaplan, Bovec.
Kosec Tosip, vikar, Novake pri Cirlcnem.
Kosivnik I. dr., primar, Zagreb.
Košenina Peter dr., okrajni zdravnik, Metlika.
Košir Fran, c. kr. knjigovodja, Ribnica.
Košir Ivan, kaplan, Vrhnika.
Košmelj Luka, posestnik, Železniki.
Kotnik Marija, veleposestnica in lastnica tovarne, Vrhnika.
Kovač Fran, nadučitelj in posestnik, Stičina.
Kovač Ivan, c. kr. sodnik, Ilirska Bistrica.
Kožuh Josip, c. kr. šolski nadzornik, Koper.
Kovač Fran, posestnik in gostilničar, Novo mesto.
Koritzky Josip, c. kr. geometer, Novo mesto.
Kontelj Josip, Trnovo pri Ilirski Bistrici.
Kompare Josip, dekan in dež. posl., Osp, pošta Crnikal (Istrija). Kraut Stefan dr., c. kr. sodnijski pristav, Brdo.
Kraigher Alojzij, trgovec in posestnik, Postojna.
Krajec Ivan, lastnik tiskarne, Novo mesto.
Kratner Gregor, čevljarski v mojster, Kamnik.
Krenner Bogomir, učitelj, Škofja Loka.
Kromar Fran, posestnik, Dolenja vas privRibnici.
Kron vogel Josip, c. kr. sodnijski pristav, St. Lenard pri Mariboru. Knissel Vendclin, c. kr. davkar, Radeče.
Kuntarič Ivan, posestnik, Kostanjevica.
Kuralt I., tajnik kmetijske družbe, Zagreb.
Kuret Ivan, nadučitelj, Dekane.
Kurnik Radoslav, organist, St. Lenart pri Mariboru.
Kutnar Ivan, učitelj, Žužemberk.
Kutny Miha, posestnik, Udmat.
Laharnar Janez, organist, St. Vidska gora, pošta Slap.
Lajovic Fran, posestnik, Vače.
Lapajne Dragotin, posestnik in župan, Idrija.
Lapajne Marija, trgovčeva vdova, Idrija.
Lapajne Valentin, posestnik, Idrija.
Legat Vekoslav, načelnik tiskarne, Celovec.
Lenarčič Josip, tovarnar in deželni poslanec, Vrhnika.
Lenče Karol, posestnik, Laverca.
Lenček Fran, posestnik, Blanca.
Lenček Niko, c. kr. notar, Škofja Loka.
Lenoeh Janez dr., odvetnik, Dunaj.
Levičnik Peter, jurist, Škofja Loka.
Levec Anton, c. kr. deželni sodnijski svetnik, Novo mesto.
Levec Viktor, trgovec, Kranj.
Ljudska šola, Litija.
Logar Ivan, c. kr. nadsvetnik v pokoju, Novo mesto.
Logar Josip, trgovec, Kranj.
88
Lončar Fran, tajnik posojilnice, Celje.
Lukman Fran, organist, Kranjska gora.
Macak Franja, c. kr. višjega nadzornika soproga, Trst.
Mahnič Karel, nadučitelj, Šmarje pri Kopru.
Majdič Vinko, veletržec, Kranj.
Majer Fran dr., odvetniški kandidat, Celje.
Mally Ida, učiteljica, Predoslje pri Kranji.
Mally Rihard, c. kr. davčni kontrolor, Tržič.
Mankoč Ljudmila, uradnikova soproga, Trst.
Mantuani Josip di\, amanuenzij c. kr. dvorne knjižnice, Dunaj. Martinčič Friderik, c. vkr. davkar, Velike Lašče.
Maslu Anton, učitelj, Črnotič pri Kopru.
Matič Josip, trgovec, Celje.
Matjan Jakob, kaplan, Jesenice.
Matnič Karol, učitelj, Primorsko.
Maurer Henrik, trgovec, Raka pri Krškem.
Mayer Makso, vodja zemljiških knjig, Škofja Loka.
Mayer Peter, posestnik, Kranj.
Mazi Josipina, posestnica, Logatec.
Mazi P., Logatec.
Marinko Josip dr., c. kr. profesor in katehet, Novo mesto.
Majdič Janko, trgovec, Kranj.
Mechora Ivan, posestnik in pek, Novo mesto.
Mechora Matilda, Novo mesto.
Mejač Andrej, župan in posestnik, Komenda.
Mencinger Milan, jurist, Krško.
Mervec Ivan, župnik, Št. Rupert.
Mešiček Josip, mestni župnik, Brežice.
Mene Fran, davčni eksekutor, Mokronog.
Mihelčič R. I., trgovec, Zagorje ob Savi.
Mikuš Fran, c. kr. sodnijski svetnik, Škofja Loka.
Mikolič Jakob, trgovec, Novo mesto.
Mlakar Julijana, soproga železničnega uradnika, Novo mesto. Močnik Ivan, c. kr. rudniški uradnik, Idrija.
Močnik Josip, lekarničar, Kamnik.
Mogolič Miha dr., župnik, Stillfried.
Mogolič Josip, posestnik. Novo mesto.
Mohar Martin, c. kr. vodja sod. pom. uradov v pok., Novoniesto. Moravec Janez, posestnik in krčmar, Novo mesto.
Možina Ivan, župnik, Kovte pri Logatci.
Mrak Matija, župnik, Boh. Bela.
Mramor Franc, posestnik in krčmar, Novo mesto.
Muha Anton, posestnik, deželni poslanec in župan, Lokva na Krasu. Miiler I., trgovec, Zagorje ob Savi.
Mulley Mimi, gospodična, Logatec.
Namorš Ignacij dr., graščak, Jesenice.
Neckermann I., vodja pripravnice, Prosek.
Nemanič Martin, kaplan, Mirna Peč.
Nemec Anton, župnik, Kokra.
Nemec Fran, gostilničar, Nabrežina.
89
Nosan Ivan, c. kr. deželni sodnijski svetnik, Vipava.
Novak Miha, c. kr. deželni sodnijski svetnik, Senožeče. Okrajna učiteljska knjižnica, Črnomelj.
Okrajna učiteljska knjižnica, Kamnik.
Okrajna učiteljska knjižnica, Kranj.
Okrajna učiteljska knjižnica, Krško.
Okrajna učiteljska knjižnica, Logatec.
Okrajna učiteljska knjižnica, Novo mesto.
Okrajna učiteljska knjižnica, Postojna.
Oblak Alfonz, uradnik okrajne bolniške blagajne, Novo mesto. Ogoreutz Marija, gospa, posestnica in trgovka, Novo mesto. Omersa Fran, trgovec in posestnik, Kranj.
Orel Fran, učitelj v Kortah, pošta Piran (Corte d’ Isola).
Oranič Fran Ks., kaplan, Trnovo pri Ilirski Bistrici.
Ozmec I., Ljutomer.
Pahor Lavoslav, železnični uradnik, Rakek.
Papež Oto dr., c. kr. sodnijski pristav, Postojna.
Papler Fran, nadučitelj, Borovnica.
Parma Viktor, c. kr. okrajni nadkomisar, Kamnik.
Pavčič Anton, nadučitelj, Št. Rupert.
Pauser Ema, Novo mesto.
Pavšič Ivan, žgalniški načelnik, Idrija.
Pavšlar Jela, tovarn, in posestnica, Kranj.
Peče Fran, posestnik in trgovec, Stari log pri Loži. •
Pehani Ignacij, tovar. inženir, Žalec.
Pehani Rudolf, c. kr. davčni kontrolor, Metlika.
Pehani Josip, posestnik, Žužemberk.
Peve Aleksander, nadšumar, Otočac na Hrvaškem.
Perko Fran, trgovec in posestnik, Novo mesto.
Pertot Natalija, Trst.
Pesjak Terezija, posestnica, Kamna gorica.
Petek Fran, župnik, Grebinje, Koroško.
Petrič Fran, trgovec, Radeče.
Petričič Fran, v posestni k, Kostanjevica.
Pevski klub, Škofja Loka.
Pevsko društvo „Adrija“, Trst.
Pevsko društvo „Glas“, Sodražica.
Pevsko društvo, Nabrežina.
Pevsko društvo „Zarja‘‘, Trst.
Pevsko društvo „Zvon“, Šmartno pri Litiji.
Pevsko društvo, Bled.
Pevsko društvo „Lira“, Kamnik.
Pevsko in tamburaško društvo, Slovenska Bistrica.
Pezdič Ivan, nadučitelj, Kranj.
Pianecki Jan, učitelj, Radoljica.
Picigas Leopold, prefekt v Terezijanišči, Dunaj.
Pin Alojzij, nadučitelj, Logatec.
Pintar Fran, posestnik, Novo mesto.
Pirc Ciril, posestnik, Kranj.
Pirnat Stanko, c. kr. notar, Mokronog.
90
Piš*Rudolf, učitelj, Cerknica.
Piščanec Just., Trst.
Pibernik Fran, trgovec in posestnik, Mirna.
Pintar Luka, c. kr. gimn. profesor, Novo mesto.
Ploj Anton, c. kr. notar, Radgona.
Planinšek Anton, posestnik, Mirna.
Podboj J., župnik, Planina.
Polaj Marija, Trst.
Polak Ljudevit, trgovec, Tržič.
Poljanec Iva, Novo mesto.
Potrebin Leopold, učitelj, Kostanjevica.
Povše Hinko, kaplan, Žužemberk.
Poznik Albin dr., c. kr. notar, Novo mesto.
Poula Josip, kapelnik, Novo mesto.
Poznik Melanija, gospica, Novo mesto.
Prajnič Antonija, gospica, Novo mesto.
Praprotnik Avgust, trgovec, Lokve na Krasu.
Preatoni Regina, gospica, Novo mesto.
1’reradovič Radivoj, Zagreb.
Pressel J., Gradec.
Prevec Anton, c. kr. davkarski pristav v p., Kranj.
Prevec Fran dr., odvetnik, Kranj.
Prevec Valentin, zasebnik, Kranj.
Pršina Antonija, posestnica, Šenčur pri Kranji.
Pukl Radivoj, tolmač slov. jezika, Dunaj.
Pučnik Zofija, posest, hči, Kranj.
Kahne J., c. kr. notar, Ilir. Bistrica.
Rajer Fran, c. kr. finančni komisar v p., Kranj.
Rakovec Ivan, tovarnar, Kranj.
Ravnikar Alojzij, posestnik, Cirkno.
Ravnikar Josip, organist, Kadeče.
Ravnihar Fran, c. kr. davčni kontrolor, Novo mesto. Keich Anton, blagajnik c. kr. depozitnega urada, Gradec. Resman Ivan N., načelnik želez, postaje, Zalog.
Kocelj Marija, gospa, posestnica, Novo mesto.
Ribar Zinka, Trst.
Rihtarič J., Zagreb.
Roblek Hugo, magister farm., Radoljica.
Rohrmann Adolf, c. kr. okr. tajnik, Kranj.
Rohrmann Josip, notarski kandidat, Mokronog.
Rohrmann Rudolf, višji zavarovalni uradnik, Gradec. Romih Tomaž dr., župan in učitelj, Krško.
Rott Gothard, župnik, Stara cerkev.
Kozina A. dr., odvetnik, Ljutomer.
Rojina Hedviga, učiteljica, Novo mesto.
Rois Terezija, gospa, urad. vdova, Novo mesto.
Ropaš Leopold, hranil, uradnik, Novo mesto.
Rooss Albert, c. kr. davčni pristav, Kranj.
Rus Fran, nadučitelj, Bled.
Rus Vilibald, učitelj, Kranj.
91
Saje I., hranilnični kontrolor, Slov. Gradec.
Sedej Fran dr., e. kr. dvorni kaplan, Dunaj.
Sernec v Josip dr., odvetnik, Celje.
Sežun Žiga, e. kr. min. uradnik, Dunaj.
Sebaher Anton, posestnik, Semič.
Siebenscheim K. dr., odvetnik, Zagreb.
Sioherl Ivan, posestnik in župan, Logatec.
Šinigoj Radivoj, učitelj, Sv. Križ pri Vipavi.
„Skala“, pevsko društvo, Sv. Križ pri Trstu.
Skale Otmar, c. kr. okrajni živinozdravnik, Novo mesto. Slane Karel dr., odvetnik, Novo mesto.
Smola Eleonora, Novo mesto.
„Sloga“, pjevačko društvo, Zagreb.
Slovansko pevsko društvo, Dunaj.
Slovensko pevsko društvo, Ptuj.
Slatnar Jakob, mlinar, Šmarce pri Homci.
Sladovič S. pl., lekarnar in posestnik, Novo mesto. Sladovič Simon, Novo mesto.
Starec Anton, prebendar, Zagreb.
Stegnar Srečko, c. kr. učitelj, Maribor.
Strenar Matevž, mizar, Postojna.
Strle Fran, načelnik želez, postaje, Zagorje ob Savi. Strniša Peter, organist, Planina.
Stritar Ana, gospa, posestnica, Sv. Križ.
Strle Rudolf, c. kr. avskultant, Novo mesto.
Suk Srečko dr., kanonik, Zagreb.
Savnik Edvard dr., okrajni zdravnik, Kranj.
Schmidt Walter, benediktinec, Admont.
Sehmirmaul I. dr., zdravnik, Rajhenburg.
Schiffrer Fran, železnični uradnik. Novo mesto. Sehmorancer Josip, učitelj, Celje.
Sehreiner Olga, ravnatelja soproga, Maribor.
Schrey Alojzij, c. kr. poštar, Jesenice.
Sega Ivan, učitelj, Logatec.
Senoa Julij, hranil, knjigovodja, Zagreb.
Setina Fran, nadučitelj, Črnomelj.
Šepic Alojzij, posestnik, Žabja vas (Dolenjsko).
Sirca Josip, posestnik in župan, Žalec.
Skrbinec Ivan, nadučitelj, Višnja gora.
Škerlj Ivan, c. kr. deželne sodne svetnik, Novo mesto. Smitek Zdravko, Novo mesto.
Sola, St. Jernej pri Novem mestu.
Šorli Ana, Trst.
Šolske sestre, Maribor. v„Solska bukvama", St.Jcrnej.
Srepi Slavko dr., gradski tajnik, Zagreb.
Stefan I., načelnik železnične postaje, Zagreb.
Stefančič I., učitelj, Kamnik.
Štritof Anton, c. kr. profesor, Kranj.
Šturm Josip, c. kr. profesor, Dunaj.
92
Stefanovič D., posestnik in trgovec, Novo mesto.
Šuflaj M., sod. svetnika hčerka, Velike Lašče.
Šuklje Hinko dr., zdravnik, Celje.
Šušteršič Matija, posestnik, vVidem.
Šušteršič Fran, posestnik, Črnomelj.
Tavčar Karel, c. kr. davkar, Krško.
Tauses Fran, rudarski uradnik, Idrija.
Tič Lovro, kaplan, Sodražica.
Tirlik Karol, posestnik, Novo mesto.
Tkalčič Zvonimir, blagajnik I. grad. štedione, Zagreb.
Tolazzi Rožica, gospodična, Logatec.
Toman Janko, nadučitelj, Moravče.
Tomšič Fran, c. kr. deželni nadsod. svetnik, Gradec.
Tomšič Josip, župnik, Pomjan.
Toporiš Ivan, c. kr. avskultant, Novo mesto.
Travan Pran. kaplan, Velike Lašče.
Trček Janko, trg. potnik, Line.
Treo Dragotin dr., odvetnik, Postojna.
Treven Valentin, trgovec, Idrija.
Triller Dragotin, odvetnik, Tolmin.
Trost Fr. Ks., nadučitelj, Ig.
Truden Natalija, Trst.
Trene Ferdinand dr., c. kr. štabni zdravnik v p., Novo mesto. Turk Josip, nadučitelj, Dol. Logatec.
Učiteljsko društvo, Ptuj.
Ullrieh Fanči, posestnica, Kranj.
Urabec Gabrijel, davčni praktikant, Ljubljana.
Varto Josip, lekarnar, Idrija, f Vavken Andrej, posestnik in župan, Cerklje.
Vaupotič Peter dr., c. kr. okrajni zdravnik, Novo mesto.
Vaupotič Peter, e. kr. davkar, Kranjska gora.
Varl Ivan, stud. jur., Kranj.
Vehovar Leopold, c. kr. notar, Cirknica.
Vencajz Slavoljub, c. kr. davčni pristav, Kranj.
Verbič Josip, tovarnar, Bistra.
Vidrič Lovro dr., odvetnik, Zagreb.
„Vienac“, društvo v duh. semenišču, Zagreb.
Vilfan Janko dr., odvetnik, Radoljica.
Vintar Josip, župni upravitelj, Bilčaves.
Virant Fran, ravnatelj gradskega daca, Zagreb.
Vojska Andrej dr., c. kr. višji sodnijski svetnik v p., Novo mesto. Vojska Lavoslav, dekan, Bednja pri Lipoglavi.
Vrbnjak Ljudevit, suplent, Kranj.
Vrečko Josip dr., odvetnik, Celje.
Vrhovec Makso, c. kr. notar, Sevnica.
Vurnik Matej, organist, Radoljica.
Zamejec Marija, učiteljska pripravnica, Maribor.
Zupan Ivan, orglar, Kamna vgorica.
Zupančič Josip, posestnik, Žužemberk.
„Zvono“, pevsko društvo, Križcvac na Hrvaškem.
93
Zurc Jos., župan, posest, in gostilničar, Kandija pri Novem mestu. Žagar Fran, tovarnar, Markovec pri Ložu.
Žagar Mijo, učitelj, Klanec v Istriji.
Žega Miha, nadučitelj, Kanal.
Ženska poddružnica sv. Cirila in Metoda, Ormož.
Žirovnik Janko, nadučitelj, St. Vid nad Ljubljano.
Žirovnik Josip, nadučitelj, Gorje.
Žitek Vladimir dr., odvetnik, Novo mesto.
Žumer Andrej, c. kr. okrajni šolski nadzornik, Kranj.
Imenik v Ljubljani stanujočih članov.
Acetto Valentin, zidarski mojster.
Alešovec Marija, trgovka.
Arh Luka, bogoslovec.
Auerhamer Marija, kramarica.
Ažman Valentin, c. kr. davčni oficijal.
Bahovec Fran, mestni učitelj in posestnik.
Balog Ivan, železniški delavec.
Balog Miha, sluga deželnega odbora.
Baltič Marija, posestnica.
Ban Fran, upravitelj „Katoliške tiskarne14.
Bartel Anton, c. kr. gimnazijski profesor.
Bartel Janko, bogoslovec.
Bele Ivan, mestni učitelj in posestnik.
Belič Ivan, posestnik in gostilničar.
Bevc Fran, sprevodnik državne železnice.
Bernard Matilda, učitelja vdova.
Bernatovič Oroslav, poslovodja angleškega skladišča oblek. Bilina Ferdo, trgovec in posestnik.
Bleiweis Karel vitez Trsteniški dr., primarij, posestnik itd. Boben Katarina, čevljarja vdova.
Bogel Leopold, klepar.
Borštnar Vinko, c. kr. gimnazijski profesor.
Boštjančič Josip, posestnik in gostilničar.
Bradaška Ferdo, mestni blagajnik.
Bradaška Makso, dijak.
Breskvar Uršula, gostilničarica.
Brunet Fran, c. kr. profesor.
Bukovic Ivan, deželni vratar.
Bukovnik Marija, vdova frizerja.
Bulovec Mihalj, semeniščni podvodja.
Bunc Fran, c. kr.' sodnijski uradnik.
Cecilijansko društvo.
Čadež Alojzija, vdova poštnega uradnika.
Cerniko Viktor, zasebni uradnik.
Cesnik Janko, trgovski pomočnik.
Dacar Josip, trgovski pomočnik.
94
Debevec Fran, komptoirist.
Dečman Anton, trgovec in posestnik.
Derganc Albert, frizer.
Detela Oton, deželni glavar itd.
Dev Edvard, umirov. sodnijski svetnik.
Dev julij, mestni živinozdravnik.
Derč Josip dr., zdravnik.
Draksler Pavel, poslovodja.
Duffe Jan, mestni višji inženir.
Endlicher Rudolf, vladni oficijal v p.
Ferjančič Andr. dr., c. kr. dež. sodn. svetnik, podpreds. drž. zbora. Ferjančič Fran, kaplan.
Flak Avgust, c. kr. carinski praktikant.
Foerster Vladimir dr., odvetniški koncipijent.
Franke Ivan, c. kr. profesor.
Funtek Anton, c. kr. profesor.
Gabršček Fran, c. kr. učitelj na vadnici.
Gangl Engelbert, mestni učitelj.
Garbajs Marija, sprevodnika vdova.
Garbas Fran, carinski asistent.
Gjud Sandor, brivec in posestnik.
Globočnik Ciril, uradnik banke Slavije.
Globočnik Josipina, vdova c. kr. profesorja.
Gnezda Ivan, c. kr. profesor.
Goetzl Ana, pozlatarja vdova.
Gogola Janko, c. kr. dežel. plač. asistent.
Gogola Ivan, predsednik notarske zbornice, c. kr. notar itd.
Golob Vekoslav, knjigovodja.
Gombač Fran, deželni popotni učitelj.
Gomilšek Josip, oficijal južne železnice.
Goričnik Fran, trgovec.
Govekar Marija, nadučitelja vdova.
Grasselli Peter, ravnatelj užitninskega zakupa.
Gregorič Vinko dr., primarij.
Gričar Ivan, trgovec.
Grošelj Jernej, c. kr. poštni blagajnik.
Grumnik Marija, zasebnica.
Gutnik Anton, magistratni uradnik.
Hafner Ivan, posestnik in restavrator.
Hafner Josip, mestni blag. asistent.
Hauptman Fran, učiteljski abiturijent.
Heren Friderik, železniški uradnik.
Hieng Ernest, trgovec z lesom in vinom.
Hrast Ivan, tajnik mestne hranilnice.
Hribar p. Angelik, frančiškan.
Hubad Fran, c. kr. ravnatelj učiteljišča.
Hubad Matej, koncertni vodja in učitelj „Glasbene Matice“. Hudnik Matija dr., odvetnik.
Jak Josip, abiturijent.
Jakolin Marija, udova mizarja.
95
Jamšek Anton, trgovski poslovodja in hišni posestnik. Janc Ivan, bogoslovec.
Janc Peter, bogoslovec.
Janežič Ivan dr., profesor bogoslovja.
Jankovič Katarina, vdova krojača.
Janša Jernej, pek in posestnik.
Janša Uršula, vdova finančnega stražnika.
Jean Ivan, pomožni uradnik deželne sodnije.
Jebačin Ivan, trgovec.
Jenič Slavko, asekur. uradnik.
Jenko Ljudevit dr., prakt. zdravnik.
Jereb Marija, vdova črkostavca.
Jerman Ivan, c. kr. računski oficijal.
Jerovec Pavel, c. kr. finančni komisar.
Juh Josip, c. kr. računarski asistent.
Jurca Vinko, uradnik banke Slavije.
Juvanec Josipina, trgovka.
Kadilnik Fran, trgovski poslovodja in blagajnik. Kagnus Ana, hranilničnega blagajnika soproga.
Kališ Ivan, magistratni uradnik.
Kalister Ivan, zasebnik.
Ivalmus Fran, lastnik tovarne.
Karlin Davorin, c. kr. gimnazijski profesor.
Karlin Andrej dr., c. kr. gimnazijski profesor.
Kavčič Jakob dr., c. kr. deželne sodnije svetnik. Kavčnik Ivan, c. kr. sodnije tajnik.
Kavšek Ivan, c. kr. deželne vlade sluga.
Kilar Jernej, c. kr. računski revident.
Kleč Avgust, mestni učitelj.
Klein Anton, lastnik tiskarne in posestnik.
Knez Ivan, veletržec.
Knific Fran, komptoirist.
Knific Ivana, trgovca vdova.
Kobilca Franja, gospodična.
Kodrič Josip, posestnik in gostilničar, f Kokalj Fran, učitelj II. mestne šole.
Kollmann Fran, trgovec.
Koren Miroslav, pomožni uradnik in posestnik. Koritnik Anton, bogoslovec.
Kos Ivan, policijski agent.
Kosec Pavel, železniški sluga.
Kosem Fran, c. kr. računarski asistent.
Košenina Ivan, gostilničar.
Košak Jakob, krojač.
Kovač Fran, čevljar.
Kovaf Rajnold, inženir.
Kozamernik Gregor, čevljar.
Koželj Alojz, trgovski pomočnik.
Krašovic Peter, c. kr. deželne vlade sluga.
Krejči Anton, posestnik in trgovec.
96
Krek Ivan dr., profesor bogoslovja, državni poslanec. Krisper Valentin dr., odvetnik.
Kronabethvogel Gustav, solicitator.
Krsnik Ferdo, trgovski knjigovodja.
Krsnik Milan, trgovski pomočnik.
Krsnik Uroš, trgovski popotnik.
Kruleč Ivan, mestni učitelj.
Kulavic Ivan dr., vodja semenišča.
Kunc Matija, posestnik.
Kušar Josip, trgovec in državni poslanec.
Kušar Josip dr., odvetnik.
Lager Fran, gostilničar.
Laharnar Anton, c. kr. profesor.
Lapajne Elizabeta, sprevodnika vdova.
Lebar Avgust, rezbar.
Ledenik Alfred, trgovec.
Legat Evgen, bogoslovec.
Lehnert J., mest. tesarski mojster.
Lilegg Alojzij, trgovec.
„Ljubljana“, pevsko društvo.
Logar Fran, gostilničar.
Logar Ivan, sprevodnik državne železnice.
Logar Ivana, vdova paznika.
Lončar Ivan, c. kr. višji davčni nadzornik.
Lozar Josip, trgovec.
Lozar Pavel, knjigovodja.
Lušin Dominik, trgovec.
Maier Anton, c. kr. učitelj na vadnici.
Majaron Danilo dr., odvetnik, deželni poslanec.
Mali Marija, vdova.
Martinak Josip, c. kr. deželne sodnije svetnik.
Matjan Josipina, gospodična.
Meden Ivan, solicitator.
Mejač Janko, trgovec.
Miklič Jernej, čuvaj tobačne tovarne.
Milavc Andrej, trgovski pomočnik.
Moravec Gustav, učitelj v filharmoničnem društvu. Mosche Alfons dr., odvetnik.
Murnik Ivan, ces. svetnik itd.
Nachtigall Viktorija, vdova profesorja.
Naglas 1. N., tovarnar.
Nevole Julij, inženir.
Nolli Josip, operni pevec.
Nolli Srečko, klepar in ravnatelj obrtne blagajne. Oblak Jerica, uradnikova vdova.
Okrajna učiteljska knjižnica ljubljanske okolice.
Orel Viktor, posestnik.
Orožen Fran, c. kr. profesor.
Palčič Mihael, c. kr. poštni asistent.
Papež Fran dr., odvetnik.
97
Paternoster Josip, mestni knjigovodja v p.
Pavšek Josip, operni pevec.
Pelan Oton, solicitator.
Pengov Fran, bogoslovec.
Perdan Fran, član slov. gledišča.
Perne Matija, posestnik.
Peršl Fran, c. kr. višji geometer.
Perušek Rajko, c. kr. gimn. profesor.
Petrič Josip, trgovec.
Petrovčič Anton, c. kr. račun, oficijal.
Petsche Karolina, vdova c. kr. davkarja.
Pirc Gustav, ravnatelj c.kr. kmetijske družbe.
Plahutnik Ivan, bogoslovec.
Plautz Marija plem. Hellcrsfeld, trgov, vdova.
Pleteršnik Makso, c. kr. gimn. profesor.
Pleško Fran, trgovski poslovodja.
Pleško Karol, c. kr. sodn. svetnik.
Počkar Ivan, c. kr. listonoša.
Podboj Fran, abiturijent.
Podkrajšek Ana, hišna posestnica.
Podrekar Gregor, trgovec.
Pogačnik Albert, c. kr. sodn. oficijal.
Pogačnik Janko, deželni računski oficijal.
Pogorelec Matej, c. kr. deželne vlade revident.
Polašek Avgust, pevec v zboru slov. gledišča.
Polec Julij, c. kr. sodni svetnik.
Poljanec Alojzij, ravnatelj deželne prisilne delalnice.
Ponikvar Katarina, soproga kovača.
Popp Fran, kantiner.
Porenta Josipina, gospodična.
Potočnik Janez, krojač.
Potrato Josip, svet. tajnik c. kr. deželne sodnije.
Požar Lovro dr., c. kr. gimn. profesor.
Praprotnik Viljem, praktikant.
Praprotnik Slavolj, komptoirist.
Praprotnik Klotilda, učiteljica „Glasbene Matice.“
Prelesnik Anton, deželni knjigovodja.
Premelič Josip, hišni oskrbnik.
Pribil Jan, ravnateljev namestnik banke „Slavije“ in .posestnik. Prosenc Josip, zasebnik.
Puc Fran, c. kr. okrajni sluga.
Pucihar Avgust, faktor tiskarne.
Rajer Anton, paznik.
Ratajec Anton, bogoslovec.
Razinger Anton, mestni učitelj.
Rebol Fran, bogoslovec.
Rohrmann Viktor, trgovec in posestnik.
Roner Josipina, vdova hišnega posestnika.
Rozman Fran, c. kr. deželni blagajnik.
Rozman Konrad, c. kr. davčni pristav.
7
98
Sattncr p. Hugolin, gvardijan in župnik frančiškanski. Sbrizaj Ivan, deželni inženir.
Sedlak Marija, vdova c. kr. davkarja.
Senekovič Andrej, ravnatelj e. kr. višje gimnazije.
Sinkovič Davorin, c. kr. gimnazijski profesor.
Sivnik Fran, c. kr. kancelist.
Sitar Fran, branjevec.
Skaberne Avgust, trgovec in hišni posestnik.
Skaberne Viktorija, vdova c. kr. gimnazijskega profesorja. Skale Pavel, mestni živinozdravnik.
Slatner Anton, faktor tiskarne.
„Slavec“, pevsko društvo.
Smolnikar Luka, komi vikarij.
Stergar Stanko, okrajni zdravnik.
Strizel Ludovik, trgovec.
Stupar Feliks, oficijal državne železnice.
Supančič Filip, stavbenik.
Sušnik Josip, poslovodja.
Svetek Anton, c. kr. računski svetnik.
Svetek Anton, dijak na vseučilišču.
Šarabon Andrej, trgovec.
Schinzl Kristina, vdova vojaškega kapelnika.
Schlegl Edvard, učitelj na podkovni šoli.
Schott Josip, pomožni uradnik.
Šetinc Ignacij, trgovski potnik.
Ševar Berta, gospa.
Sinkovič Karol, c. kr. sodnijski oficijal.
Šircelj Vinko, nadsprevodnik.
Sivic Anton, okrajni tajnik c. kr. deželne vlade.
Solmajer Fran, privatni uradnik.
Stamcar Avgust, uradnik banke ,.Slavije/
Sorn Vinko, c. kr. oficijal.
Štebi Anton, prodajalec premoga.
Štrukelj Josip, c. kr. poštni oficijal.
Sturm Fran, krojač.
Šubic Ivan, ravnatelj c. kr. strokovne šole.
Sulc Antonija.
Šulgaj Alojzij, bogoslovec.
Šumi Josipina, sladčičariea.
Tekavčič Fran dr., odvetnik.
Tekaučič Karel, agent.
Tomec Jakob, prvi mestni komisar.
Tomšič Ivana, c. kr. učitelja vdova.
Tosti Ivan, posestnik in gostilničar.
Travner Martin dr., c. kr. državnega pravdnika namestnik. Trček Marija, posestnica.
Trdina Fran, mestni knjigovodja.
Triller Fran.
Trnkoczy Ubald pl., lekarnar.
Trstenjak Anton, kontrolor mestne hranilnico.
99
Trškan Štefan, bogoslovec.
Trtnik Fran, kontrolor deželne blagajnice.
Tuma Ferdo, čevljar.
Turk Hugo, založnik pivovarne.
Uderman Andrej, c. kr. deželne wlade sluga.
Umberger Marija, vdova- gostilničarja.
Urabec Gabrijel, c. kr. davčni praktikant.
Vadnal Anton, nadsprevodnik.
Valentinčič Ignacij, knjigovodja mestne elektrarne.
Velkavrh I., nadporočnik v pok. in posestnik.
Vencajz Ivan, c. kr. deželne sodnije svetnik in državni poslanec. Verhune Anton, trgovski pomočnik.
Verovšek Fran, vrtnar.
Wessner Marija, nadzorovalna dama višje dekliške šole.
Vidmar Ivan, c. kr. poštni blagajnik.
Vidmar Josip, posestnik.
Wiesthaler Fran, c. kr. gimnazijski ravnatelj.
Vodušek Matej, c. kr. gimnazijski pi-ofesor.
Wolf Anton, c. kr. poštni asistent.
Vončina Ivan, prvi magistratni svetnik.
Vrabl Rudolf, učitelj.
Vrančič Ivan, železniški blagajnik.
Vrhovec Ivan, posestnik in dimnikar.
Vrhovnik Ivan, mestni župnik.
Zabred Valentin, bogoslovec.
Zajce Avgust, računski praktikant.
Zakrajšek Anton, agent.
Zalar Miha, nadsprevodnik.
Zalaznik Jakob, pekovski mojster.
Zamejec Gregor, pek in hišni posestnik.
Zarli Rudolf, c. kr. vladni oficijal.
Zarnik Ana, odvetnikova vdova.
Zupanc Fran dr., c. kr. dež. vlade svet. in sanitetni referent. Zupančič Vilibald, c. kr. profesor.
Žirovnik Janko, abiturijent.
Žitnik Ignacij dr., državni poslanec itd.
Žgur Matija, zidarski mojster.
Žužek Fran, c. kr. nadinženir.
Častnih članov . . . Ustanovnikov	.	.	.
Rednih zunaj Ljubljane
8.
.	49.
. 497. . 324.
v Ljubljani
Skupaj
. 878.
Opomba. P. n. gospodje člani naj blagovoljno oproste napake, ki so se morda v imenik vrinile, ter naj odbor zarud poprave nanje opozorc.
100
Razpis jubilejskih nagrad.
Vsled odborovega sklepa pri slavnostni seji na predlog gospoda odbornika „ Glasbene Matice“ Ivana Ven ca j za , razpisuje „ Glasbena Matica“
dve jubilejski nagradi
prvo s 600 kron, drugo s 300 kron za najboljši dve izvirni, za proizvajanje sposobni epiški skladbi (oratorij, balada, romanca, legenda, epiški ciklus) za veliki orhester, soli in zbor.
Snov bodi vzeta iz domače zgodovine ali legende, iz domačega bajeslovja ali domačega življenja ali se naslanjaj na kale slovenski izvirni (narodni) epiški poem.
Po obsegu naj skladba izpolni pol koncertnega večera.
K ti konkurenci se vabijo vsi domači glasbeniki.
Skladbe je poslati do i. januvarija leta igoo „Glasbeni Matici“ v Ljubljani (na zavitku označene kot konkurenčne skladbe in opremljene s kakim geslom ali drugim znakom). Isto geslo bodi napisano na zapečatenem zavitku, v katerem je ime skladateljevo.
Za oceno skladb in razsodbo o njih sposobnosti za proizvajanje se bo sestavila posebna strokovnjaška jury.
Skladbe ostanejo z vsemi pravicami last skladateljev. „Glasbena Maticau ima samo pravico do prepisa in proizvajanja za-se in za „Zvezo slovenskih pevskih društev“ kjer in kadar si bodi.
K obilni udeležbi vabi
odbor ,,Glasbene Maticc“ v Ljubljani.
Fran Ravnikar sv. r.,
t. č. predsednik.