Statut Ljudske mladine Jugoslavije Clansko knjižico in znak Ljudske mla-dine je treba dati novemu članu naj-kasneje 30 dni po sprejemu v članstvo. Člansko knjižico in znak izroča novo-sprejetemu članii član okrajnega (meet-nega, rajanskega. univerzitetnega) komi-teja. Clauska knjižica in znak sta za vsa-kega člana dragocen dokument, ki ga mora varovdti z največjo pazljivostjo. " V. Dolžnosti in pravice članov 34 Dolžnosti člana Ljudske mladin« «o: a) da prouči in izvaja v delu Statut m sklepe Ljudske mladine in da akiivno sodeluje v političnem življenju države. b) da aktivno sodeluje v 6ocialistični qraditvi naše drzavei c) da se nenehno idejno in politično dvi-ga v duhu marksizTna-leninizma in da to znanje prenaša med mladino: d) da se nen-ehno in nepomirljivo bori proti sovražmkom delovnega Ijudstva, ki poskušajo p-odkopati moč ljudske obla-6ti in zavreti njeno delo pri graditvi socializma,- el da se uči in stremi za te-m, da bi čim bolje obvladal svoje znanje. osvojil čfrn šir.šo kuJturo, da se strokovno iz-popolniujei f) da aktivno sodeluje pri delu svoje osnovne organizacije, da redno obiskuje sestanke aktiva. da &e podreja disci-plini organizacije, da izvaja sklepe svo-je organizacije in višjih vodstev: g) da redno plačuje članarino. 35. Pravice člana Ljudske mladine so: a) da aktivno sodeluje pri delu in od-ločanju svoje organizacijej b) da voli in da je voljen. za delegata na kanference in kongrese Ljudske mla-dine; c) da na sestankih. aktiva, na konfe-rencah in kongresih kritizira katerega koli člana, katero koli vodstvo ali or-ganizacijo Ljudske mladine. Kritika mo-ra biti zdrava in konstruktivna, usmer-jena k boljšemu izvrševanju nalog; d) da se neposredno obrača z vpra-šanji in pritožbami na katero koli vod-etvo Ljudske mladine, vštevši hidi Cen-tralni komite Ljudske mladine Jugosla-vijp. in kongre6 Ljudske mladine Jugo-elavije; e) da po pravilib uporablja imovtno ln ustanove organizacije. VI. Osnovna načela notranje nreditve in vodstva Ljudske mladine 36. Organizacijsko je Ljudska mladina po-stavlj-ena na čelu demokratičnega cen-tralizma, kar pomeni: al volivnosl vseh vodstev Ljud&ke mladine, od nafnižjih do najvišjihi b) polaganje računa vodstev Ljudske mladine pred svojimi organizacijami? c) stroga disciplina in podrejaTJie manjšine večini; d) obvezno izvrševanje sklepov višjih vodstev s strani nižjih, kot tudi 6 strani članov organizacije. 37. Vsak član Ljudske mladine ima pra-vico diskutirati na sestankih, konferen-cah in kongresih o vseh vprašanjih, ima pravico do soudeležbe pri odločanju o delu organizacije. Izvajanje sprejetih sklepov in odločb je obvezno za vee člane. 38. Na vseh sestan.kih, konferencab hi kongresih Ljudske mladine se sprejema-jo sklepi z navadno večino glasov. Gla-sovanje je javno, a pri volitvah vod-stev in delegatov — tajno. 39. V vodstva Ljudske mladine se volijo najboljši člani Ljudske mladine. Njiiove dolžno6ti so: a) s svojim delora iti življenjem mo-rajo biti vzgled mladini, z učenjem mo-rajo stalno večati svoje znanjej b) pn izpolnjevanju nalog morajo s prepričevanjem aktivizirati čim širši krog mladine, boreč se proti vsakemu kršeniu načela pro6tovoljnosti v organi-/acijij c) ne smejo se oddvojiti od mladtne in v vodetvn se morajo vztrajno boriti nroti vsakemu buokratirmu; d) vsakodnevno morajo pomagati or-ganizacijam pri izvrševanju nalog stalno preverfati in nadzirati njihovo izvrše-vanje,- e) boriti se morajo za pianiranje in za izpolnitev plana, v svojein delu ln v delu svoje organizacije • 40 Organizacijska ureditev Ljudske mla-dine: a| za ozemlje FLRJ — kongres Ljud-eke mladine Jugoslavije. centralni ko-mite Ljudske mladine Jugoelavijej b) za ozemlje ljudske republike — kongres Ljudeke mladine ljudske repub-like, centralni komite Ljudske mladine liudeke republike: c) za oblast, pokrajino — oblastna pokrajinska konferenca Ljudske mladi-ne. oblastni, pokrajinski komitej d) za okraj, mesto, rajon, umverzo — r>kraina, mestna, rajonska. univenri-letna konferenca, okrajni, mestni. rajon-eki, univerzitetni komite; e) za manjša mesta, večje vasi tn kraievna področja — krajevna konferen-ca, krajevni komite; f) za tovarno, rudnik, podjetje, zadru-qo, šolo usfanovo. vas, enoto JA. na-6elje — konfere-nca osnovne organizacije. •% 41' Visje vodstvo ima pravico izmenjati nižje vodstvo ali poedioe njegove čla-ne. če prekršijo Stanrt Ljudske mladine. 42. V kolikor neki član vodstva Ljud&ke mladine odide na druqo delo. alj }e lzključen iz vodelva, ima dotični komite pravico v soglasju z višjim vodstvom kooptirati aovega člaaa. — KooptiTati pa je mogoče največ tretjino člamov vod-6iva. Nob«n mladinski voditelj ne more oditi z mladinskega dela b-rez soglasja z višjim vodstvom. 43. V primeru izmenjave vsega vodstva mora višje vodstvo najkasneje v enem messcu sklicati konferenco ali kongres dotične organizacije za volitve novega vodstva. Konierenco ali kongres pripra-vi m vodi začasno vodstvo. ki ga po-stavi višji koraite. vn. Osnovne organizacije 44. Osnovna organizacija Ljudske mladine je aktiv. 45. Aktivi se formirajo po proizvodnote-ritorialnem načelu. Aktiv tvorijo vsi čla-ni Ljudske mladine v tovaTni, podjetju, zadrugi, šoli, vasi, ustanovi, enoti JA, v naselfu itd. 46. Aktiv se ustanavlja zam, kjer je naj-manj 5 članov Ljudske mladin-©. Za-radi opravljanja tekočih poslov voli ak-tiv iz svoje srede sekretariat 6 5 do 7 člani s predsednikom na čelu. Ce šteje aktiv več kot 30 članov, se lahko po potrebi podeli na grupe, ki se ustanav-ljajo po iaanenali, oddelkiih, razredih, za-6elkih itd. Na čelu grupe stoje predsed-nik, sekretar in blagajnik. ki jih voli grupa. V organizacijah, kjer je več kot 100 članov — v velikih podjetjih, v šolah, na univerzi, se lahko po odobritvi cen-tralnih koraitejev ljudekih rcpublik u-stanovi več aktivov V tem slučaju ee voli na občni konferenci, ki se vrši en-krat na leto, komite podjetja, šole, uni-verze. Komite ima laJiko najvcč 15 čla-nov. Za opravljanje tekočih pos'ov voli komlte iz svoje srede sekretariat s-5—7 flani. V ˇelikih vaseh in roaniših mestih, kjer je več aktivov, se lahko po po-trebi ustanovijo krajevni komiteji, ka-terih sekretariati imajo do 20 članov. 47. Sestanek aktiva s« vrši najmanj en-krat aa mesec. To po sklepu eekre-tariata ali na zahtevo najmanj tretjine članov aktiva. Aktiv obravnava na 6vo-jem sestanku vs« pro-bleme organizacije, določa naloge, daje konkretne odgovor-nosti članom, preverja in na&ziTn izvr-ševanje nalog. Na sestankih aktiva se volijo delegati za okrajno, mestno. rajonsko, univerzi-tetno konierenco. 48. Aktiv ima enkrat t letu svoj letni sestanek. na katerem podaja sekretariat pismeno poročilo o svčjem celotnem de-lu- Na letnem sestanku se voli nov se-kretariat. 49 Da bi dosegli čimbolj vsestran6ki kul-tnrni razvoj mladine. »stanavljajo or-ganizacije Ljud«ke mladine mladinska kulturna društva. pevske zbore, diletant-ske grupe. literarne dnmne, znanstvene. debatne in druge krožke in klube, mla-dinske domove in drugo. 50. Za čimbolj organiziranc sodelovanje v socialistični graditvi države formirajo aktivi Ljudeke mladine delovne enote in streme, da bi postaJe dmbolj množič-ne in čvrste. VIII. Organi in vodstva Ljudske m!a- dine v okraju, mestu, rajcnu tn univerzi 51. Vcxlihii organi Ljudske mladine v o-kraju, mfistu, rajomi, na .univerzi so: a) okrajna, mestna, rajonska, univer-zitetna konier^ica Ljudske mladine? b) okrajni, mestni, rajonski, univer-zitetni komite Liudske mladine in nje-gov sekretariat. 52. Okrajna, meetna, rajonska, univerzi-tetna kcmferenca Ljudske mladine je naj-višji organ Ljud&ke mladine v okraju, meetu, rajon-u, na univerzi. Konierenco tvorijo v organizaciji izvoljeni delegati, ki so izvolili na konferenci okrajni, mastni, r ajonski, univerzitetni kamite, kateri predlaga tudi dnevni red konfe-rence. Koniferenca se vrši najmaBJ enkrat na leto. Izredna konferenca se eklicuje po sklepu okrajnega, mestnega. rajonskega, univerzitetnega komiteja, ali na zahtevo najmanj tretjine članov njihove organi-zacije. Stevilo delegatov za okrajno, mestno, rajonsko, univerzitetno konferenco dolo-ča okrajni, mestni, rajonski, univ-erzitet-nj komite. 53. Okrajna, mestna, rajonska, univerzi-tetna konferenca sprejema pismena po-ročila okrajnega, me6tnega, rajonskecja, univerzitetnega komiteja m nadzonie ko-misije ter sklepa o njih; sklepa o nadalj-njem delu svoje organizacije, voli dele- gate za oblastno, pokrajin6ko konferen-co. a rajonska in univerzitetna tudi za mestno; voli delegate za kongres Ljud-6ke mladine ljudske republike in kon-gres Ljudske mladin« Jugoelavije; voli okrajni, mestni, rajonski in univerzitetni komite in nadzorno komisijo. 54. Okrajui, mestni, rajooiski, univerzitet-ni komite šteje največ 25 članov. Komite vodi delo organizacije v času med dve-ma konferencama na osnovi sklepov konference in po direktivah višjih vod-stev. Okrajni komite se 6esta>a najmanj enkrat v dveh mesecih, a mestnl ra-jonski in univerzitetni najmanj enkrat na mesec. Sestanek okrajnega, mestnega, rajcmskega, univerzitetnega komiteja sklicuje sekretariat, ki predlaga tudi dnevni red sestanka. Ce sekietariat v določenem roku ne 6kliče sestanka, ee seetanek lahko skliče aa zaiitevo nai-manj tretjine članov tega komiteja 55. Za vsakodnevno vodstvo organizacije voli okrajni, mestni, rajonski. univerzi-tetni komite iz svoje srede 6ekretariat 5—9 članov s predsednikom n-a čelu-Sekretariat okrajnega, mestnega, rajon-skega, univenzitetnega komiieja etalno pomaga osnovnim organizacijara Ljud-ske mladine, nadzoruje izvrševanje na-log, vodi evidenco članstva in vse do-kumente, ki jih je predpisal centralni komite; višjemu vodstvu daje poročila o evojeni delu in zapisnike s konferenc in sestankov k-omiteja in sekretariata. 56. Zara-di boljšega vodtetva in pomoči ostalim oiganizacijam, se ustanavljajo pri okrajnih, mestnih, rajonskih in uni-verzitetnih konritejih: a) akliv inštruktorjev, b) odsek za kadre, c) odsek za evidenco in stati-stiko, d) odsek za propagando in agita-cijo, e) okrajni štab deiovnih bngad. f) okrajni štab Zveze pionirjev in g) fi-nančni odsek. Centiahii komite Ljudske mladine Ijudske republike odloča v soglasju s centralnim komitejem Ljudske tnladine Jugoslaviie o ustanavljanju novih in o ukinitvi obstoječih pomožnih teles pri okrainih, mestnih, rajonskih in uuiver-zitetnih komiteiih. 57 Zaradi činabolj orjraniziranega sodelo-vanja v socialistični graditvi države in čimbolj vsestranske vzgoje mladin. formirajo po potrebi okrajni, mestrii, ra-jonski, univerzitetni komiteji mladiuske deiovne enote brigade in skrbe, da so ib brigade čim bolje organizirane in opremljene. Okraina, mestna, raionska, univerzi-tetna nadzorna komisija ima nalogo nadzorovati hitrost ia pravilnost delo-vanja pomožnih teles okrainega, mest-nega, rajonskega, univerzitetnesa komi-teja tsr finančno in materialno poslova-nje okrajnega, meStnega, ra.ionskega, univerzitetnega komiteja Ljudske mla-dine. Komisija šteje 3 do 5 članov. 59 Okrajna, mestna, rajonska, univerzi tetna nadzorna komisi.ia odKOvaria za svoje de!o okrajni, rnestni, rajonski, uni-verzitetni konferenci Ljudske mladine. IX. Organi in vodstva Ljudske mladinc v vclikcm niestu, oblasti in pokrajini (>0 Vodiini organi Ljudske mladine v ve-likem mestu oblasti in pokrajini so: a) mestua, oblastna, pokrajinska kon-ferenca Ljudske mladine: b) mestni, oblastm. pokrajinski komite Ljudske mladine in njegov sekretariat. 61 Mestna, oblastna, pokrajinska konfe-renca Ljudske mladine je najvišji organ Ljudske mladine v mestu, oblasti, pokra-jini. Sklicuje jo niestni, oblastni, pokra-jinski komite najmanj enkrat v letu. Izredna konferenca se sklicuje po sklepu mestnega. oblastnega, pokrajin-skega komiteja. ali ua zahtevo najmanj tretjine članov njihove organizacije. Število delegatov za mestno, oblastno, pokrajinsko konferenco odreja mestni, oblastni, pokrajinski komite. 62 Mestna. oblastna, pokrajinska konfe-renca se seznanja s pisinenimi poročiii mestnega, oblastnega, pokrajinskega ko-miteja in nadzorne kornisije m sklepa o njih; odloča od ,iadaijnjem delu svoje organizacije; volj mestni, oblastm, po-krajinski komite in nadzorno komisijo. 63 Mestni, oblastni, pokrajinski komite ima 25 do 35 čianov. Kornite vodi delo organizacije v času nied dvema konfe-rencama na osnovi skiepov konference in po direktivah višjih vodstev. Sestaja se na.imanj enkrat v treh mesecih. Nje-gove sestanke sklicuje • sekretariat, ki predlaga tudi dnevni red sestanka. Ce sekretariat ne skliče pravočasno se-stanka komiteja. ga lahko skliče najmanj tretjina njegovih članov. 64 • Za vsakodnevno vodstvo organizacij voli mestni, oblastni, pokrajinski komite iž svojih vrst sekretariat 9 do 11 članov s predsednikom na čelu Sekretariat ne-nelmo pomaga organizacijam in preverja izvrševanje nalog. Sekretariat daje viš-jemu vodstvu noročila o svojem delu in zapisr.ike s konferenc, sestankov komi-teja in sekretariata. 65 Zaradi bolišega vodstva in pomoči organizacijam. se ustanavljajo pri mest-nih, oblastmli pokrajinskih komiteiih: a) organizacijski oddeiek., b) oddelek za kadre. c) oddelek za propagando in agiiacijo, d) oddelek za delo s šolsko rnladino, e) oddelek za delo z Zvezo pionirjev, f) oddelek za delovne akcije, g) oddelek za fizkulturo m voja.ško vzgojo mladiiie in h) finančni oddelek. Centralni komite Uudske mladine re-publike odloča v soglasju s centralnim komiteiem Ljud.ske mladine Jugosiavije o ustanavljanju novih in o ukinitvi ob-stoječih oddelkov in odsekov pri mest-nih, oblastnih, pokrajinskih komitejih. 66 Mestna, oblastna, pokrajinska nadzor-na komisija ima nalogo nadzirati hitrost in pravilnost delovanja posameznih od-delkov mestnih, oblastnih. pokrajinskih komitejev. Komisija šteje 3 do 5 članov. Mestna, oblastna, pokraiinska nadzor-na komisija odgovarja za svoje delo mestni, oblastni, pokrajinski konferenci Ljudske mladine. X. Organi in vodstva Ljudske mla-dine ljudske republike ' « Vodilni organi Ljudske mladine ljud-ske republike so: a) kongres Ljudske mladine Ijudske republike; b) centralni komite Ljudske mladine Ijudske republike in njegov sekretariat. 68 Najvišji organ Ljudske mladine ljud-ske rcpublike je kongres Ljudske mladine [judske republike, ki ga sklicuje cen-tralni komite Ljudske mladine ljudske republike najmanj enkrat v dveh letih. Izredni kongres Ljudske mladine !jud-ske republike se lahko skliče po sklepu centrahiega komiTeja Ljudske mladine ljudske republike. ali na zahtevo naimani tretjine okrajnih orgaiiizacij Ljudske mladine Ijudske republike. Centralni ko-mite Ljudske mladine Ijudske republike rnora ob.iaviti sklicanje kongresa in dnevni red kongresa najmanj dva meseca pred niegovim zasedanjem. Število delegatov za kongres Ljudske mladine Ijudske republike določa cen-tralni komite Ljudske miadine ljudske republike. 69 Kongres Ljudske mladine ljudske re-publike: a) se seznania s pistnenimi poročili centralnega komiteja Ljudske mladine _ ljudske republike in nadzorne komisije ^ in sklepa o njih; b) v okviru splošne linije dela Ljud-ske mladine Jugoslavije postavlja naloge organizacij Ljudske mladine Ijudske re-pubiike; c) voli csntralni komite Ljudske mla-dine ljudske republike in nadzorno ko-misijo. 70 Število članov centralnega koiniteja Ljudske mladine ljudske republike in nadzorne komisije določa kongres Ljud-ske mladine ljudske repubiike. Centralni komite Ljudske mladine Ijud-ske republike se sestaja najmanj enkrat v Štirih mesecih. Sestanek sklicuje se-kretariat centralnega komiteja Ljudske tnladine Ijudske republike in predlaga dnevni rsd. Centralni komite Ljudske mladine ljudske republike dela na osnovi šklepov kongresa Ljudske mladine ljud-ske republike in kongresa Ljudske mla-dine Jugoslaviie, odnosno centralnega komiteja Ljudske rnladine Jugoslavije in njegovega sekretariata. 71 Za vodstvo organizacii med dvema sestankoma centralnega komiteja Ljudske mladine ljudske republike voli centralni komite Ljudske mladine ljudske repuhii-ke iz svojih vrst sekrstariat. Sekretariat je sestavljen iz predsednika centralnega komiteja Ljudske mladine ljudske repu-blike in desetih člaaov. Sekretariat ne-neitno pomaga organizacijam in nadzira izvrševanje nalog; postavlja voditelje in člane oddelkov komite;ev velikih mest, redakcije listov in časopisov, ki jih izdajaio pokrajinski alioblastni ko-miteji, irnenuiejo redakcije Hstov in ča-sopisov, ki jih izdaja centralni komite Ljudske mladine Ijudske republike; daje centralneniu komiteju Ljudske miadine Jugoslavije poročila o svojem delu in zapisnike sestankov centralnega komi-teja Liudske mladine ljudske republike in njegovega sekretariata. (K&nec prihodnjič)