Danes na 5. strani: MED DVEMA LINIJAMA Sobota, 22. junija 1963 ŠL 24, leto XXI V OKVIRU Čeprav v pogojih nove delitve dohodka in decentralizacije upravljanja ne bi smelo več biti mesta mezdni miselnosti, se žal še v marsikaterem delovnem kolektivu dogaja, da je sistem nagrajevanja, gledanje nekaterih proizvajalcev še izrazito mezdno-socialno. Se vse prepogosto se pogovarjajo in izdelujejo svoje pravilnike na osnovi delovnih mest, izobrazbe in medsebojnih razmerij v sami delovni organizaciji kakor tudi v komuni. Pogled proizvajalcev je še premočno uprt na osebni dohodek posameznika, ne pa na dohodek celote. Pod drobnogledom je dohodek delavca, zelo posplošeno pa je ocenjevanje, koliko je posameznik ustvaril. Razumljivo je, da nam takšna gledanja ustvarjajo obilo težav pri uvedbi spodbudnih oblik nagrajevanja, da nam še večje težave povzročajo pri modernizaciji proizvodnje in izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti. Ko smo zadnje čase začeli nadrobneje proučevati kadrovski sestav posameznih delovnih organizacij, smo ugotovili, da nam. skoraj povsod primanjkuje strokovnjakov. Pričakovali smo, da bo to resen opomin kolektivom, da z dosedanjim kadrom ne morejo izvesti modernizacije proizvodnje. Nekje so to ugotovitev tako razumeli, imamo pa tudi primere, kjer je delavski svet odločno zavrnil zahtevo po nastavitvi inženirja, ekonomista. Pojasnilo se je glasilo: Ne potrebujemo jih. Radi bi samo veliko plačo, koristi pa nobene. Takšno zaostalo gledanje je mogoče le v pogojih, ko nihče v podjetju ne ve, kolikšno vrednost kdo ustvarja, kdo je v proizvodnji nujno potreben, kaj bi lahko z boljšo organizacijo pocenili. Takšno gledanje je naposled tudi posledica zelo zaostalih in skrajno škodljivih pogledov in ločitev med umskim in fizičnim delom. Najbolj zaostali USTVARJANJE IN DELITEV del proizvajalcev gleda na izobraženca kot nujno zlo, ki je sicer potreben, velike koristi pa od njega ne pričakuje. Ves uspeh proizvodnje vidi v fizičnem obsegu, brezmejno zaupa v svoje stare delovne izkušnje in navade, prezira pa vse novo kot nepotrebno in nekoristno. Zato mu vsak nov strokovnjak pomeni le nov izdatek in kaljenje starih navad. Največjo uslugo takšnemu gledanju pa dela nejasen, neizdelan sistem oblikovanja in delitve dohodka. Če proizvajalcu niso znani stroški in dohodek posameznega delovnega mesta, ekonomski uspeh posameznika, skupine in celote, potem ni nič čudnega, če ima o ustvarjanju vrednosti zelo meglene predstave. Če pa bi bil slednjemu proizvajalcu jasen proizvodni proces, pomembnost delovne operacije, izkoristek stroja, uspeh celote, potem bi se začelo njegovo gledanje obračati iz socialnih vidikov k ekonomskim. Poskušajmo ilustrirati to misel s primerom. Dva delavca delata na strojih, od katerih je eden star trideset let, drugi pa je lanskoletne proizvodnje. Na prvem delavec izdela petsto proizvodov, na drugem tisoč petsto. Osebni dohodki obeh so približno enaki. Drugi delavec se upira: Pravi, izdelam trikrat večjo vrednost, pa sem enako nagrajevan. Prvi odgovarja: Prav je tako: Jaz delam na starem stroju, bolj se mučim kot ti in bi moral pravzaprav dobiti več od tebe. Ni tvoja zasluga, da delaš na novem stroju, nisi ga sam kupil. Vendar vrednost, ki jo ustvarjam, oporeka prvi... Tovariši, bodimo socialni, se vmeša tretji. Vsi imamo večje potrebe kot pa sredstva, zato potrpimo. Nikar s tem ne razdirajmo vzdušja in dobre volje. Potrpimo... In tako se dogaja, da trpimo, da imamo ogromne neizkoriščene možnosti, ki ležijo mrtve, ker jih nihče ne izkorišča. Zdaj pa obrnimo problem drugače. Delovna organizacija je skupek vse proizvodnje. Sredstva za delitev so po odbitju obveznosti sredstva med vloženim opredmetenim delom in'vrednostjo proizvodnje. Če je ta višja, ostane več za delitev. Tako delavec, ki je na modernem stroju polno izkoriščen, daje del vrednosti tudi drugim delavcem. Z nekoliko višjim osebnim dohodkom on ni »zajedel« vrednosti svojega dela, ampak je dobil od vrednosti le določen del. Toliko in toliko pa je ostalo za delitev. Prav zato je treba takšne delavce zelo vzpodbudno nagrajevati. Zdi se mi, da bi močno napredovali v produktivnosti, tudi v samoupravljanju, če bi v delovnih organizacijah začeli sistematično izračunavati, kolikšno vrednost ustvarja posamezni proizvajalec, če bi izračunavali, kje so skrite rezerve, kaj je potrebno storiti, da se bo v doglednem času delovna organizacija enakopravno vključila v mednarodno menjavo. Pri takšni orientaciji bi kmalu ugotovili, kdo je pravilno nameščen, kdo ni kos povečanim nalogam, kdo je odveč in koga še nujno potrebujemo. Vseh naštetih nalog pa ni mogoče zelo uspešno reševati s priporočili, resolucijami, ampak na osnovi zelo natančnih izračunov in zelo konkretnih odločitev. Če bodo imeli proizvajalci pred očmi prvo dohodek, ki ga je treba ustvariti, in šele za tem delitev, če bodo spoznali nujnost tega zaporedja, predvsem pa njegovo medsebojno odvisnost, potem se bodo tudi pogumno zavzeli za takšne rešitve, ki bodo najbolj progresivno nagrajevale tistega, ki ustvarja največjo vrednost. Njihov pogled se bo iz posameznega delovnega mesta razširil na celoto. Spoznali bodo, da je delovni kolektiv povezan organizem, ki lahko zares dobro deluje kot celota, v kate-rem pa mora vsak posameznik najbolj opravljati svojo Proizvodno funkcijo. Iz obrobnih razprav bomo tako lahko prešli na bistvene, ki zagotavljajo večji in trajnejši uspeh. VINKO TRINKAUS NA ROB ZAPISKOV: ZAKAJ TAKA SKEPSA ZA ZAPOSLOVANJE FARMACEVTOV? V razgovoru o problemih farmacevtske stroke, ki ga je organiziralo predsedstvo Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, so prišla do izraza močno nasprotujoča si gledanja o perspektivah zaposlovanja mladih farmacevtov, še bolj pa različna stališča v koncepciji vzgoje in izobraževanja farmacevtov. Čeprav je imel razgovor namen osvetliti probleme lekarniške stroke v celoti, od študija do zaposlovanja farmacevtov, od smotrne gospodarske organiziranosti in sodobne delitve dela v lekarniški službi do formiranja in delitve dohodka, razvijanje in utrjevanje samoupravljanja — torej načeti probleme, ki so prav gotovo važni. Vendar pa dosti dalj od razprav o progra-gramih študija udeleženci niso prišli. Tudi če človek ne bi vedel za ozadje zelo različnih si stališč o smereh študija na ljubljanskem odseku za farmacijo, ki so prišla do izraza že na občnem zboru Farmacevtskega društva, bi le-ta spoznal na zadnjem razgovoru, saj je. bilo močno čutiti tendenco, postaviti sindikat kot arbitra, kakšni naj bodo programi bodočega študija. Sindikat je sicer podprl stališče društva farmacevtov in temu mnenju so se pridružili tudi predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo SRS in socialnega zavarovanja, da bi namreč moral odsek za farmacijo na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo svoje študijske programe prilagoditi potrebam prakse, torej temu, da bi bili bodoči farmacevti čimbolj usposobljeni ne le za delo v lekarnah, temveč tudi za delo v medicinski smeri in v kemično-farmacevtski industriji, vendar pa bosta morala razrešiti probleme fakulteta in društvo farmacevtov. Pogoj je — najti skupni jezik! Problemi okrog programov študija za farmacevte in toliko nasprotujoča si stališča o teh programih so potisnili vstran enaka ali pa še bolj važna vprašanja bolj smotrne organizacije lekarniške službe, nadalje, da tudi zdravstvena služba nujno potrebuje farmacevte. Prav zato pa tudi razprave o možnostih zaposlovanja farmacevtov ne najdejo pravih osnov, kaj šele rešitev. Iz poročila društva farmacevtov povzemam: V zadnjem letu se mnogo mladih diplomiranih farmacevtov in farmacevtskih tehnikov obrača na farmacevtsko društvo, lekarne, institute, bolnišnice, laboratorije, veledrogerije in druge zavode s prošnjo in željo, da bi dobili zaposlitev. Do zaposlitve pa ni lahko priti. Zabeleženi so namreč primeri, ko so bili farmacevti in farmacevtski tehniki prijavljeni na zavodu za zaposlovanje delavcev, mnogi mladi farmacevti so se prijavili kot volonterji v lekarne, nekaj jih je sprejelo službo, ki ne ustreza njihovi kvalifikaciji, drugi pa so se zopet zaposlili v nefarmacevtskih službah. Medtem ko navajajo možnosti za zaposlitev farmacevtov v zdravstvenih domovih, biokemijskih laboratorijih in lekarnah, pravijo, da je farmacevtska industrija za nadaljnjih deset let s farmacevtskimi kadri preskrbljena. Tak je zaključek tudi farmacevtsko-kemičnega kombinata Slovenije. Ali lahko katerakoli industrija pri nas trdi, da ima dovolj strokovnih kadrov za nadaljnjih deset let? Najbrž tudi mlada farmacevtska industrija v tem pogledu nima prav. Razen v razvojnih oddelkih farmacevtskih tovarn so potrebni farmacevti tudi pri oblikovanju zdravil, pri laboratorijskem in polindustrij-skim načinu pridobivanja zdravil in v kontrolnih oddelkih tovarn. Če računamo na predvideno razširjenje farmacevtske industrije, bodo tudi tovarne v prihodnje zaposlovale več farmacevtov na teh področjih. In dalje: področje raziskav za odkrivanje možnosti proizvajanja novih zdravil iz domačih surovin ima zelo obširne naloge. Znano je, da naša farmacevtska industrija pretežno izdeluje zdravila iz uvoženih zdravilnih substanc. Potrebne bodo obširne raziskave za pridobivanje novih zdravilnih substanc s pomočjo ekstrakcije iz rastlinskih in živalskih tkiv ter s pomočjo bio-sinteze. Po mnenju strokovnih delavcev bi mogli vidnejše uspehe doseči v krajšem času na področju kardiotonikov, alkalo- idov, hormonov in antibiotikov. S smotrno organizacijo in z zadostnim obsegom znanstvenoraziskovalnega dela bi bilo mogoče razširiti raziskovanja tudi na povsem nova področja! Na področju raziskovanja novih zdravil je zaposlenih prav malo farmacevtov. Raziskovalne delavce, predvsem farmacevte, bi morali zaposlovati v razvojnih oddelkih farmacevtskih tovarn, v univerzitetnih institutih in v zavodu za farmacevtske raziskave. Razen v tovarnah samih je predpisana kontrola zdravil tudi pri grosističnih podjetjih za promet z zdravili in v lekarnah. Kontrola zdravil se v naši republiki izvaja v zelo majhnem obsegu, mnogo zdravil pa moramo pošiljati na kontrolo še v druge republike. Razen tega bi bilo treba razširiti kontrolo tudi na predmete splošne rabe. Ali ob vsem tem drži utemeljitev, da je farmacevtska industrija in vse, kar se odvija v zvezi z njo, preskrbljena s farmacevtskimi kadri za nadaljnjih deset let? (Nadaljevanje na 2. strani) RAZLIČNA MNENJA V GRADISU O INDIVIDUALNIH MERILIH DELA Res samo: akord ali ne? V gradbenem industrijskem podjetju Gradis, se zadnji čas pojavljata dve nasprotujoči si težnji glede oblikovanja in delitve osebnega dohodka. V mariborski in ravenski poslovni enoti Gradisa so pred časom ukinili individualna merila dela, to je akord in prešli na oblikovanje osebnega dohodka tudi prek ocene, ki jo opravlja proizvodni svet obračunske enote za posameznika vsak mesec. Hkrati s to prakso je sedaj v razpravi osnutek predloga za nagrajevanje organizatorjev proizvodnje v obračunskih poslovnih enotah in centrali podjetja. S tem načinom delitve naj bi spodbujali strokovnjake k še kvalitetnej- šemu delu in jih za kvalitetnejše delo, za boljšo organizacijo dela, za. večjo rast čistega dohodka, varnost pri delu itd. posebej nagradili. Že organizatorji proizvodnje torej iščejo merila delitve, ob tem ko individualna merila za oblikovanje in delitev osebnega dohodka v istem podjetju ukinjajo. Torej dve povsem nasprotujoči si in različni težnji. V Gradisu so, kakor pravijo, že'dalj časa ugotavljali, da organizatorji proizvodnje niso pravilno nagrajeni za svoje delo. Nekoč so imeli pravilnik za nagrajevanje organizatorjev proizvodnje. Pozneje so ga zavrgli, bolj zaradi popuščanja uravnilovskemu pritisku kot ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Bi S — Opozarjam vas, da ni pooblaščen dajati nikakršnih izjav Karikatura: MILAN MAVER mnmmt !■■■■■■! E im pa po zreli analizi dobrih in slabih strani prejšnjega nagrajevanja strokovnjakov. Ko so torej opustili dotlej, veljaven način nagrajevanja strokovnjakov, so, kot pravijo, s točkami »zakovali« osebne dohodke organizatorjev proizvodnje. Naj je delal dobro ali slabo, naj je imela poslovna enota dohodek ali je delala z izgubo, naj je bilo delo dobro organizirano ali slabo, izvedeno dobro ali slabo — svojo plačo je dobil. Tokrat ne mislimo ocenjevati predlaganih meril, za nagrajevanje organizatorjev. Spregovoriti želimo o drugem pojavu, to je o ukinitvi individualnih meril dela. Vnaprej je treba povedati, da so mnenja zelo različna. V predlogu za nagrajevanje organizatorjev proizvodnje je namreč individualno merilo dela, to je akord oziroma norma takole ocenjeno: »Akord oziroma norma sta kot merilo za delitev najbolj razumljiva. Učinek dela je mogoče sproti ugotavljati .. Razumljivo je, da oddaja del v akord ne sme vplivati na kvaliteto ali večjo porabo normiranega materiala. Toda. ker poraba materiala normalno ni ■ vključena v akord — čeprav bi bilo to vsaj ponekod mogoče — se gospodarjenje z materialom izkaže finančno samo v ustvarjenem dohodku (torej ne za posamezno delo) kot uspeh poslovne ali ponekod že obračunske enote. Prav zato, ker naj bi opravljali dela čimbolj kvalitetno, bi morali uveljaviti kriterij, ki bo ob prevzemu konkretnega dela lahko v nekem smislu zmanjšal akordni prejemek, če delo ne bi bilo opravljeno tako, kot ga zahtevajo naši predpisi in uzance ... Ko govorimo o akordu, tudi ni rečeno, da tega ne bi smeli uveljaviti na drugih delovnih mestih, na primer v kalkuiant-skem oddelku, knjigovodstvu in podobno, seveda v kolikor je mogoče dobiti primerna merila za ugotavljanje učinkov. Jasno je, da si ne bi smeli izmišljati (Nadaljevanje na 3. strani) Prizadevnost, skrbnost, posluh — enakovredne silnice Novo izvoljeni zbori delovnih skupnosti prvič v naši praksi povezujejo vse samoupravne enote v komuni. V njih se bodo torej neposredno povezovali tudi interesi vseh delovnih ljudi, ki žive in ustvarjajo na območju komune. Zato je tudi interes sindikatov, da bi pomagali zborom delovnih skupnosti pri njihovem delu, ki naj bi — razen drugega — pripomoglo k nadaljnjemu sproščanju ustvarjalnih sil pri naših proizvajalcih. Temu morajo nujno slediti tudi ugodnejši gospodarski uspehi ter naglejše urejanje delovnih in življenjskih pogojev ne le proizvajalcev, marveč vseh občanov. Ob tem seveda nastaja vprašanje, kako novo izvoljenim zborom delovnih skupnosti zares pomagati tako, da bi svoje poslanstvo čimbolje tudi opravili. S tem namenom je Okrajni sindikalni svet v Kopru sklical posvetovanje predsednikov občinskih zborov delovnih skupnosti ter predsednikov občinskih sindikalnih svetov koprskega okraja. Najvažnejša ugotovitev s tega posvetovanja je morda ta, da člani novo izvoljenih zborov delovnih skupnosti (med njimi je le 7 c/o odbornikov nekdanjih zborov proizvajalcev) dokaj dobro poznajo vzroke, ki so vplivali na majhno aktivnost, m slabo' učinkovitost dosedanjih zborov proizvajalcev. Ce torej' vedo za vse to (ugotovitve pa so zelo podobne oziroma docela enake, kot veljajo povsod v republiki in državi), potem, je utemeljeno pričakovanje, da jim je znano tudi to, kakšnim spodrsljajem bi se morali novo izvoljeni zbori v prihodnje izogniti, ter razen tega: 'katerih problemov —* glede na razvoj samoupravnega: in komunalnega sistema — nikakor ne bi smeli potiskati na stranski tir. Razveseljivo je, da ob tako opredeljeni vlogi novo izvolje- ■ nih zborov delovnih skupnosti ■ prevladuje v koprskem okraju mnenje, da se morajo zbori naslanjati predvsem na lastno prizadevnost, skrbnost in čimbolj izostren posluh za najrazličnejše družbene in gospodarske probleme v komunah: Omenjena hotenja pomenijo enakovredne silnice, ki pa jih je treba usmerjati načrtno in temeljito. ...... Kakšnim problemom bodo zbori delovnih skupnosti posebej posvetili vso skrb pri njihovem delu? Uvodne besede . predsednika Marijana Rožiča' in besede razpravljavcev so opozorile, da gre v sedanjem razdobju za nekaj ključnih vprašanj, ki prihajajo na dnevni red. zavoljo pomembnosti in vpliva na delo,, dogajanja in življenje v komuni ter tudi za načrtnost in temeljitost pri reševanju teh zadev. Novo 'izvoljeni zbori delovnih skupnosti nedvomno ne bodo mogli niti ne bi smeli obiti zlasti problema zaostajanja realnega standarda. Podatki povedo, da realni osebni dohodki zaostajajo letos v petih mesecih za 3,5 % za povprečjem .lanskega leja, čeprav je bila proizvodnja v okraju v tem razdobju večja za 30 % ob 12 % višji produktivnosti. V tej smeri naj bi zbori delovnih skupnosti kot družbeni organ, ki povezuje interese vseh proizvajalcev, vplivali na skladno gibanje produktivnosti in realnih osebnih dohodkov na najrazličnejše načine. Bistvena bodo pač prizadevanja za nadaljnji razvoj delitve po delu tako v gospodarstvu kot v družbenih službah. V slednjih je — razen tega — problemov nedvomno še precej več kot v gospodarstvu. Pripravam za prehod na 42-urni delovni teden naj bi zbori delovnih skupnosti koprskega okraja namenili enakovredno pozornost in skrb. V zvezi s tem je zanimiva ugotovitev, da sedanjo proizvodnjo v okraju dosegajo z dejansko opravljenim delom povprečno 40 uh in 10 minut na teden. To opozarja na velike rezerve znotraj gospodarstva in družbenih služb,, kar bi ob dobro pripravljenem prehodu na krajši delovni,, teden lahko zagotovilo ne le enake, marveč dosti boljše poslovne uspehe. Nadalje: Tudi v koprskem okraju se žene vse bolj vključujejo v proizvodnjo, storitvene dejavnosti in družbene službe. Ker so torej po delovnih obveznostih izenačene z moškimi, zanje nemaiokdaj nastopajo problemi, povezani z njihovo Zakaj taka skepsa •m . ’v»:yv. ti — j za zaposlovanje farmacevtov? (Nadaljevanje s 1. strani) Nova, .doslej še neizkoriščena (pa nadvse potrebna) možnost za zaposlovanje farmacevtov je v zdravstvenih domovih in v zdravstvenih centrih. Predvsem v zdravstvenih centrih bi bili farmacevti potrebni za sestavljanje analiz o delu lekarniške službe, za strokovne preglede lekarn, za sestavljanje predlogov • za izboljšanje preskrbe, z. zdravili, za nadzorstvo nad prometom z mamili in strupi, za sodelovanje s sanitarno inšpekcijo in za konsultacije z zdravniki, ob predpisovanju zdravil. Končno tudi pregled zaposlenih in še potrebnih kadrov v lekarniški službi, ki ga je napravil republiški zavod za zdravstveno varstvo, kaže, da je skepsa okrog..zaposlovanja farmacevtov Odveč. Če pogledamo najprej starostno strukturo že zaposlenih. Sorazmerno številna je skupina farmacevtov, starih nad 55 let, saj jih je od skupnega števila' zaposlenih farmacevtov v Sloveniji 17,91 % (zdravnikov je na primer starih nad 55 let' samo 4,53 %). Veliko je tudi starejših farmacevtov, ki bodo, najkasne-. je v desetih letih v celoti stopili v pokoj. Če pa računamo, da je v skupini od 45 do 55 in od 55 do 64 let nad polovico žensk, ki poprej izpolnijo pogoje za upokojitev, potem moramo vsekakor računati na skorajšen priliv mladih kadrov. Razen potrebnega priliva novih farmacevtov, ki se bodo zaposlili na izpraznjenih mestih starejših, ki bodo. odšli v pokoj, moramo računati tudi na povečanje števila .lekarn in lekarniških postaj. Sedarije. omrežje lekarn nikakor ne ustreza potrebam dobre oskrbe z zdravili. V Sloveniji imamo še vedno 65 krajev, kjer stalno dnevno dela najmanj en zdravnik, za zdravila v tistem kraju pa ni poskrbljeno in morajo dobivati bolniki zdravila iz lekarn ali postaj, ki so po 10 ali več kilometrov oddaljene od zdravstvene postaje. Razen teh krajev moramo računati tudi na kraje, kjer bi bil potreben v zdravstvenih postajah depo zdravil, ki ga mora vsaj pri večjem prometu voditi vsaj farmacevtski pomočnik. In če po eni strani pišemo o skepsi za zaposlovanje farmacevtov. ne moremo mimo ugoto- odv s.t? vitev, da so sedanji kadri, ki so zaposleni v lekarniški službi, z delom preobremenjeni. To priča tudi veliko število pisanih nadur. Če pogledamo opravljeno delo v lekarnah in lekarniških postajah, potem vidimo, da se je število storitev v zadnjih letih več kot podvojilo. Ze sama primerjava izdanih zdravil na recepte od leta 1955 do danes pokaže zvišanje od 3,307.568 na 7,752.757 storitev. Pri tem se je število farmacevtov in pomočnikov zvišalo od 288 na 364, to je za 26 %. Število izdanih zdravil na recepte na enega farmacevta in pomočnika se je tako zvišalo v 10 letih od 11.484 na 21.298. Pripomniti pa moram, da sicer mnoga dela, ki bi jih lahko opravljali tehniki, predvsem izdajo zdravil, opravljajo fakultetno usposobljeni farmacevti. Če računamo na nadaljnje ■ širjenje zdravstvenega varstva, manjšo uporabo domačih zdravil, večanje možnosti za nakup zdravil in širjenje zdravstvene prosvete, moramo predvidevati še naraščanje uporabe zdravil. Res je sicer, da potrebe po strokovnih kadrih ne bodo naraščale sorazmerno z obsegom dela, zlasti pa bodo večje za farmacevtske pomočnike kot za farmacevte. Sestav recepture se namreč močno spreminja in vedno več je v prodaji industrijsko izdelanih zdravil. Tako je bilo v letu 1961 od vseh izdanih receptov 17,8 odstotka za magistralna zdravila (narejena v lekarnah), medtem ko je bilo v letu 1951 od vseh receptov še 46,7 odstotka magistralnih. Vendar pa je treba predvideti povečanje števila farmacevtov v lekarnah predvsem za opravljanje nadzorstva, za izdajo narkotikov, za posvete z zdravniki in za Opravljanje analitičnega dela. Torej, četudi ne bi upoštevali potreb po razširitvi omrežij lekarn, bi morali že pri sedanjem omrežju kljub temu, da bodo farmacevti opravljali nestrokovne posle, predvideti potrebo po novih farmacevtih v lekarnah. Skepsa v zvezi z zaposlovanjem farmacevtov je že ob teh bežno naštetih možnostih vsekakor odveč. Vendar pa bi bilo treba razprave o tem osvetliti z vseh zornih kotov. Zlasti pa se bodo morali vsi odgovorni čini-telji zediniti, da so nam farma- cevti potrebni in nobena dejavnost (tildi ne industrija) jim ne bi smela kategorično zapirati vrat. Zaradi nasprotij v stališčih tak ali drugačen profil farmacevta (usmerjen v tehnično, medicinsko ali analitično plat) pa si ne bi smeli zatiskati oči pred dejanskimi potrebami oziroma poiskati vse možnosti, kako in kje koristno zaposliti farmacevte. Za razpravljanja, ali imajo farmacevti perspektivo za zaposlitev ali ne, pa dvomim, da je samo smer študija edini problem, pač pa stoji tesno ob njem pomanjkljiva organizacija dela v lekarniški službi. To pa naj bi bil predmet bodočih razgovorov, ki naj bi prišli na vrsto čimprej! N. LUZAR specifično funkcijo žene in matere. Gre za nočno delo. neurejeno otroško varstvo, servisne storitve in vse drugo, kar naj bi jih razbremenilo pri njihovem delu za potrebe družine in gospodinjstva ter omogočilo izobraževanje in vključevanje v delo družbenih organizacij. To pa so nadaljnje stvari, ki jih v prihodnje ne bi smeli zanemarjati ali enostransko obravnavati. V okvirne delovne programe zbori delovnih skupnosti vnašajo tudi druge naloge, ki v končnih posledicah lahko vplivajo na sprostitev ustvarjalnih sil v naših ljudeh. Ena bistvenih takih nalog je, da bodo — po koprskem posvetovanju sodeč — zbori delovnih skupnosti kar najbolj mogoče podprli priprave za sprejem statutov delovnih organizacij. To so na kratko opredeljena spoznanja o najvažnejših nalogah novo izvoljenih zborov delovnih skupnosti koprskega okraja. Te ugotovitve pa bi vendarle pomenile golo deklaracijo, če hkrati ne bi bila izražena tudi mnenja in predlogi, kako sprejete naloge tudi uresničevati, Ze zbori volivcev so opozorili na nevarnost enostranskega in površnega obravnavanja problemov, ki skriva v sebi precej več kot izražata omenjeni besedi. Gre namreč za to. da bi se zavoljo strukturalnega sestava zborov delovnih skupnosti (najmočneje so zastopani odborniki iz gospodarstva) lahko zgodilo, da bi bile nekatere dejavnosti zapostavljene. Ta skrb je na mestu, če bi zbori delovnih skupnosti pozabili, kaj so in koga predstavljajo. Toda take bojazni so bile in se že izražajo, kar pomeni, koliko večja prizadevnost, posluh za probleme in skrbnost pri delu zborov bodo potrebni, da se kaj takega ne bi tudi dogodilo. Druga bistvena ugotovitev glede tega pa je, da bi se morali zbori delovnih skupnosti v odnosu do uprave občinskih skupnosti čimbolj izogniti njenim neposrednim sugestijam: slabim in na hitro pripravljenim elaboratom o najrazličnejših problemih komune in njenih delovnih organizacij. Vendar enkrat naj bi torej dosegli to, da odborniki občinskih skupščin ne bi več razpravljali na osnovi pomanjkljivih analiz ali celo brez njih. To pa spet pomeni, da bo treba strokovno in tudi drugače tako okrepiti upravo in strokovne službe v komunah in delovnih organizacijah, da bodo dorasle nalogam ter ciljem komunalnega in samoupravnega sistema ter da bodo odgovorne za svoje delo. Pot do potrebnih kadrov sicer ne bo lahka, vendar dosedanje izkušnje z delitvijo dohodka po delu kažejo, da v prihodnje ne bo tako težka, kot je bila doslej. -mG IGRA ŠTEVILK IN ŽIVCEV Zaostajanje realnih osebnih dohodkov za doseženo produktivnostjo ali pa preveliki nezasluženi osebni dohodki so problem, ki ga sindikalne organizacije nikakor ne bi smele pustiti ob strani. Nič čudnega ni, da so na zadnji seji predsedstva OSS.Ljubljana opozorili tudi na problem neskladnega gibanja proizvodnje, produktivnosti in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah okraja Ljubljana na splošno ter na napačne skrajnosti, o katerih priča praksa. Po uradnih statističnih podatkih je eno slednjih "podjetij tovarna pisarniških strojev TOPS iz Savelj pri Ljubljani. V tej tovarni so po omenjenih podatkih v prvih petih mesecih letošnjega leta — v primerjavi z istim obdobjem lani — dosegli za 12 %> višjo realizacijo ob 16 % večjem številu zaposlenih, ki pa so imeli za 25 % višje zaslužke kot lani. Obisk v podjetju je pokazal, da so podatki povsem točni, če bi poslovanje in gospodarjenje presojali skozi te številke! Drugače rečeno omenjeni uradni podatki niso dovolj točni, da bi zgolj s pomočjo nekaterih. čeprav najbolj običajnih številčnih pokazateljev analizirali delo tega podjetja. Kaj pa je tisto, da zavaja v zmoto? Zadeva je preprosta, čeprav bi jo skozi uradne statistične podatke verjetno težko pojasnili: Lani v prvih petih mesecih je TOPS dosegel nekako za 25 % višjo vrednost proizvodnje kot letos. Vendar so lani v tej tovarni izven lastnega proizvodnega programa precej montirali in delno površinsko obdelali v inozemstvu izdelane pisalne in razmnoževalne stroje, kar pomeni okoli 45 %> lanske realizacije v tem razdobju. Pri tej realizaciji je podjetje udeleženo samo z vloženim delom, čeprav je po drugi strani bistveno naraste! dohodek. Če izločimo ta del lanske TOPS-ove realizacije in njihovo lastno proizvodnjo v prvih petih mesecih lani primerjamo z letošnjo, pa se pokaže, da dejanski indeks letošnje TOPS-ove realizacije v proizvodnji ni 112, ampak 145. To pa je bistvena razlika. Ob tem je treba omeniti še dvoje. Zavoljo proizvodnje cenejših izdelkov (prenosni in standardni pisalni stroji) je vrednost letošnje proizvodnje nižja kot lani v tem času, ko so z montažo dražjih strojev dosegali višji dohodek. Zato vsi dosedanji podatki še vedno niso dovolj točni, ker je treba upoštevati še prodajo izdelkov, kajti šele to — glede na obračun po plačani realizaciji — oblikuje dohodek podjetja. Dosežena realizacija v petih mesecih letos pa je bila (ker so vnovčili fakturirane izdelke in bistveno znižali zaloge gotovih izdelkov) za 50 % višja kot lani v istem razdobju. Ozadje uradnih statističnih podatkov je torej precej zapleteno. Ce po tej osvetlitvi vendarle poskušamo poiskati skupne imenovalce, ki bi bili objektivno primerljivi s podatki za preteklo leto, ugotovimo: da je TOPS letos dosegel za 45 % višjo proizvodnjo kot lani in po obračunu po plačani realizaciji prodal za 50 °/o več izdelkov. Ob tem pa je zaposloval za 16% več delavcev, ki so v povprečju res prejemali za 25 °/o višje osebne dohodke kot lani. Omenjeni podatki torej govore o naraščanju produktivnosti, kar je posledica spodbudnej-šega nagrajevanja (pri katerem pa je še vedno marsikaj neurejenega) in temeljitejše organizacije in priprave dela, s čimer so se spopadli v zadnjih mesecil). Ob tem velja opozoriti, da bi bila produktivnost takoj precej višja, če ne bi prihajalo do stalnih zastojev v proizvodnji, ki so posledica pomanjkanja materiala ter sestavnih elementov iz domače proizvodnje in iz uvoza. TOPS sicer dosega letos proizvodne uspehe, ki so zares spodbudni. Še nikoli niso na primer v enem dnevu zmontirali po 40 pisalnih strojev, kot jih zdaj. Dosedanji rekord je bil izražen s polovico nižjo proizvodnjo. Ta porast, ki bistveno vpliva na gibanje produktivnosti, je predvsem posledica izboljšane organizacije dela in proizvodnje, pri čemer se usmerjajo na večje serije. Raziskovanje ozadja uradnih statističnih podatkov o letošnji proizvodnji v tej tovarni (česar pa predsedstvo OSS Ljubljana kot tako in na seji ni moglo raziskati, ampak je z opozorilom na domnevni problem pokazalo voljo in razumevanje za pomoč pri urejanju teh zadev) je torej izpričalo, da gospodarjenja v kateri koli delovni organizaciji ni mogoče ocenjevati zgolj po trenutnih in »okvirnih« številčnih pokazateljih, marveč je treba razkriti tudi objektivne pogoje poslovanja. Kolektiv TOPS-a ob tem sicer opozarja na zunanje motnje (preskrba z materialom in elementi iz domače proizvodnje in iz uvoza) vendar išče rešitev in poti do trajnejše perspektive predvsem v lastni hiši. S tem so mišljena prizadevanja za temeljitejšo organizacijo dela in proizvodnje, za pospešeno osvajanje licenčne proizvodnje in za uveljavitev doslednejšega nagrajevanja po delu, o čemer bomo v našem listu še pisali. -mG DELAVSKA ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSu za Slovenijo Izdaja CZ P L1ud ska pravica v Ljubljani Lisi ie ustanovljen 20 novembra 1942 Urejuje uredniški ocfbor Glavni in odgovorni urednik VINKO TRINKAUS Naslov uredništva in uprave Ljubljana. Kopitarjeva ul 2 poštni predal 313-VI. telefon uredništva 33-722 ln 36-672 uprave 33-722 ln 37-501 Račun pri Narodni banki v Ljubljani št NB 600-11/1-365 — Posamezna številka stane 20 din - Naročnina le: četrtletna ?50 polletna 500 ln letna 1000 din - Rokopl sov ne vračamo — Poštnina ola-čana v gotovini - Tisk ln klišeji CZP »Ljudska oravlca« Ljubljana ________' ' REALISTIČNO PLANIRANJE Letos se ponovno lotevamo izdelave dolgoročnega piana gospodarskega razvoja. Pri tem so k pripravam za izdelavo plana mnogo bolj kot v prejšnjih letih pritegnjeni predstavniki delovnih organizacij. Prav to naj bi v naše planiranje vneslo novo kvaliteto — delovni kolektivi naj bi s svojim, sodelovanjem vplivali na izbor najprimernejših rešitev bodoče smeri razvoja, hkrati pa tudi prevzeli družbeno odgovornost za realizacijo politike, ki jo bo začrtal plan. Sodelovanje delovnih organizacij v našem planiranju je vsekakor zelo pomembna novost, saj smo v preteklih letih mnogokrat planirali in določali instrumente v težnji, uresničiti nekakšne abstraktne cilje in stopnje spiošnega.gospodarskega razvoja, pri čemer pa smo zamenjali težnje in razvojne probleme. Kolektivov pa, čeprav so prav kolektivi edini dejanski nosilci in praktični realizatorji vseh smernic in programov gospodarskega razvoja nismo prepustili k sodelovanju. Sodelovanje kolektivov v vseh fazah priprav za izdelavo dolgoročne razvojne politike bi lahko mnogo prispevalo h kvalitetno novim pojavom in rezultatom v našem celotnem gospodarjenju, če bi imeli delovni kolektivi tudi dejansko izdelano in temeljito proučeno svojo lastno dolgoročno in poslovno usmeritev z upoštevanjem vseh tistih predpostavk, ciljev in ukrepov njihovega bodočega razvoja, ki jih je mogoče realno predvideti v daljši perspektivi. V tem primeru bi lahko družbeni plani širših teritorialnih skupnosti prevzeli samo vlogo vskiajevanja razvojnih programov delovnih organizacij, na tistih področjih, kjer bi se zamisli ali interesi križali. Teritorialne skupnosti bi razen funkcije vskiajevanja lahko tudi samostojno posegale v gospodarski razvoj, in sicer s tistimi sredstvi, ki so njihov izključni delež v delitvi narodnega dohodka. Razvijale bi tiste vrste proizvodnje oziroma tista območja, ki so za razvoj skupnosti pomembna, pa iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo sama zagotoviti dovolj hitrega razvoja. Vendar pa naši delovni kolektivi nimajo izdelanih dolgoročnih perspektiv svojega razvoja. Kolikor so se sploh ukvarjali z vprašanjem, kaj bo jutri ali pojutrišnjem, so obravnavali le del perspektivnega razvoja — investicije oziroma rekonstrukcije, pa še pri tem navadno nimajo popolnih odgovorov na vprašanja, odkod sredstva, kadri, surovine, kam s proizvodnjo itd. Vzrokov za zanemarjeno programiranje dolgoročnega razvoja v podjetjih seveda n( smemo iskati samo v nezainteresiranosti, nerazgledanosti ali zapiranju v ozke okvire lastnega podjetja, ampak prav tako tudi v kronični nestabilnosti naše gospodarske politike, gospodarskega sistema, instrumentov delitve in cen. Vse to povzroča, da kolektivi iščejo pota in rešitve svojih tekočih problemov in perspektivnega razvoja mnogo bolj na področju zunanjih činiteljev, količinskih instrumentov in odnosov v delitvi z družbo, namesto, da bi posvetili vso pozornost kritični presoji in perspektivnejši usmeritvi svojega lastnega gospodarjenja. Tako torej nimamo realne osnove, na kateri bi bilo mogoče zgraditi celotni sistem dolgoročne razvojne politike vsega gospodarstva. Vse to je seveda v prid težnjam, da je treba planirati v nasprotni smeri — od zgoraj navzdol, češ da drugače sploh ni mogoče zagotoviti predvidenega tempa razvoja. Ker so lastna dolgoročna predvidevanja kolektivov tako šibka, je po teh mnenjih najlaže kolektivom predpisati proporce njihovega razvoja in jih hkrati tudi zadolžiti za disciplinirano izpopolnjevanje tako predpisanih stopenj. In končno: ker ni mogoče zanesljivo planirati na podlag’ predvidevanj delovnih kolektivov, je treba poiskati matematično-tehnične metode za izdelavo družbenih planov — z uporabo znanih podatkov o razvoju v preteklosti skušamo ugotoviti najbolj verjetni trend bodočega razvoja. Družbeni plan je tako v preteklih letih s® vedno obdržal — vsaj v glavah nekaterih — vrsto značilnosti čvrstega in nedotakljivega zakona, ki bi ga bilo treba brezpogojno spoštovati, mu podrediti vse gospodarske procese in storiti vse možne ukrepe ter sprejeti vse potrebne instrumente, da bodo predvidene stopnje razvoja v celoti in povsod dosežene. Gospodarski odnosi pa se razvijajo delno sicer res na podlag* ukrepov, storjenih za uresničitev plana, v še mnogo večji meri Pa ■ - ' p ' Podobne motive lahko v tem mesecu srečujemo skoraj po vseh železniških postajah. Mladina odhaja na izlete ob koncu šolskega leta. Se nekaj dni in spet se bodo zaprla šolska vrata. Foto M. Šparovec Res samo akord Nadaljevanje s 1. strani) akordov za vsako ceno, če bi Ugotovili, da učinki niso izmer-‘jivi...« Ob takšni oceni individualnih meril dela, to je norme in akorda, pa, kot je rečeno, v nekaterih poslovnih enotah v nfaksi sodijo drugače, in sicer tako, da so jih — ukinili. V ^dnji številki »Gradisovega ^sstnika« je razložen sedanji način oblikovanja in delitve °Sebnih dohodkov v mariborski Poslovni enoti. Zapisano je: »Daleč od tega, da bi bil Zaslužek posameznika v skupini odvisen samo od osnove in Vrednosti točke, ozir. odstotka za kolikor se vrednost točke ?sak mesec poveča. Določili so Se Posebna merila, po katerih °cenijo vsakega izmed delavcev Jn to vsak mesec. To stori pro-izVodni svet obračunske enote. Merila pa so tale: strokovno ?nanje, kvaliteta in efekt dela. izvrševanje delovnih nalogov, "'scipiina in odnos do sodelav-^v, gospodarnost in upoštevanje HTV. Ta merila veljajo za Se delavce. Za tiste z višjo h"okovnjostjo pa je še dvoje n>6ri.l: vzgoja kadrov in organi-a°ijska sposobnost.« , Zanimali so nas razlogi za Jnkšno prakso v posameznih o°slovnih enotah in zato smo tem povprašali pomočnika .‘rektorja Gradisa tovariša °zeta Uršiča. Ta nam je od-tovoril takole: . »Poslovne enote so pri nas f°Vsem samostojne in zato Srednji samoupravni organi v6 Predpisujejo meril dela. V °dstvu podjetja se sicer ne strinjamo povsem s prakso, kakršno so uveljavili v naših dveh poslovnih enotah, čeprav je res, da učinek dela poslej ne upada. Res je sicer, da ima akord svoje slabe strani. Obračun terja veliko dela in zato organizatorji proizvodnje za obračunavanje akorda niso preveč navdušeni. Zdi se mi, da bi morali razmišljati o nečem drugem. Če ugotavljamo, da so merila, to je akord nerealna, da terjajo precej izračunov, potem ugotovimo njegove slabe strani in si prizadevajmo poiskati boljše merilo ali si jih izpopolnimo. Razmišljati bomo morali o specializaciji del in hkrati ob tem iskati res kolikor mogoče objektivna merila, takšna, da bo učinek dela vsakega posameznika objektivno izmerljiv. S specializacijo del bi lahko našli objektivnejša merila za posamezna dela. Ta bi bila koristna še v drugi smeri, namreč bolje bi izkoriščali osnovna sredstva in podobno. Ne gre torej ukinjati merila del, temveč jih kaže izpopolnjevati« Zanimalo nas je še mnenje sindikalnih delavcev sindikata gradbincev. In zato smo povprašali predsednika republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev tovariša Lojzeta Capudra: — kje so po njegovem mnenju vzroki za takšen pojav, to je ukinjanje individualnih meril dela in — kakšno je stališče sindikata do tega. Tole nam je povedal: »Vzrok za opuščanje individualnih meril dela, to je akor- dov in norm je po mojem mnenju v tem, ker je priprava dela slaba. Tehnično vodstvo dobi na primer nepopoln elaborat, za,posamezna dela niso izračunani normativi, dela je potrebno med gradnjo spreminjati in potlej leži breme za vse to in za obračunavanje akordov in norm na tehničnem vodstvu enote. Ker bi morali b»ii hkrati na gradbišču in v pisarni — teh ljudi je namreč malo — je pri njih zrasel odpor do individualnih meril dela. Rešitev je torej v boljši pripravi dela, v vseh poprejšnjih, do zadnjih potankosti izdelanih izračunih in normativih, tako da ima organizator proizvodnje pred seboj že približno obdelan izračun. Seveda je treba reči, da ima akord svoje slabe strani. Teži predvsem k fizičnemu izčrpavanju delavca, pušča pa ob strani vrsto kriterijev, kot je recimo kvaliteta dela, prihranek na materialu, boljše izkoriščanje strojev itd. Toda, če ugotavljamo, da vsega tega sedanja merila ne zajemajo, potem velja preiti na oblikovanje in delitev osebnega dohodka ne samo od kubičnega ali kvadratnega metra zidu in podobno, temveč poiskati merila, kjer bo upoštevan tako količinski učinek dela kot tudi vrednost, prihranek, kvaliteta itd. Sicer pa pojav ni nov. Pri Stavbarju v Mariboru so lani ukinili norme in akorde, letos jih uvajajo znova, ker je učinek dela upadel za 30 %. Prav tako je bilo lani pri Stavbeniku v Kopru, kjer letos znova uve- ljavljajo individualna merila. Individualna merila dela so nujno potrebna, saj je to vendar ustavna pravica. O tem govori 12. člen ustave, ko pravi, da je osebni dohodek posameznika odvisen od njegovega individualnega delovnega uspeha, uspeha enote in podjetja kot celote. Zdi se mi, da je zadeva napak zastavljena. Nevzdržno je razpravljati, ali ukiniti akord in normo ali ne. Razpravljati velja, v čem so merila dela. pa naj bo akord ali norma ali kaj drugega, slaba, kaj naj zajemajo in kako jih izpopolniti. O tem mislimo tudi razpravljati na naši bližnji plenarni seji,- Ob teh praktičnih in teoretično povsem različnih pogledih na oblikovanje in delitev osebnega dohodka ne želimo sami zapisati piko. Nasprotno, zdi se nam potrebno, da o oblikovanju in delitvi osebnega dohodka in seveda tudi čistega dohodka ter o merilih razpravljamo tudi prav sedaj ob izdelavi statutov delovnih organizacij. Načelna stališča o tem bodo namreč statuti morali vsebovati (nekateri osnutki statutov, konkretno statut Gradisa, sploh ne vsebujejo načel o oblikovanju in delivi osebnega dohodka oziroma meril za delitev). Zato želimo na straneh našega lista o vsem tem raz-menjavati mnenja in poglede tako članov kolektiva Gradisa kot tudi mnenja in stališča članov kolektivov iz gradbene ali drugih dejavnosti. K izmenjavi mnenj vabimo čim širši krog bralcev. PETER DORNIK a Podlagi delovanja ekonomskih zakonitosti. Če bi bilo mogoče . krediti ekonomske zakonitosti v celoti našim težnjam in hote- ‘‘iem ter spraviti razvoj gospodarstva v okvire mehaničnih zako- j, v> Pri katerih je iz vsakega vzroka mogoče točno izračunati vse g. Medice, bi bilo seveda bistveno bolj enostavno ne samo planiranj;’ ampak tudi tekoče urejanje gospodarskih problemov, saj bi hko z nekaj garniturami elektronskih strojev rešili vse probleme Se ekonomike. v, Ker pa ni tako, saj v 'gospodarski praksi srečujemo razen pred-,. plivih okoliščin in elementov še celo vrsto neznank, ki včasih jo‘° močno zmedejo naše račune, moramo to upoštevati tudi pri vdiranju in programiranju bodočega, še zlasti dolgoročnega raz-Plani bi morali prav zaradi tega biti tako elastični, da je j>a°Zr>o vselej v skladu s konkretnimi okoliščinami nastalega polo-Ja izbrati optimalno rešitev, ki nas bo lahko kljub morebitnim NAŠ PODLISTEK brv',0'!®!11’1 odstopanjem od prvotnih planskih predvidevanj še vedno ‘Kala uresničitvi dolgoročnih ciljev našega razvoja. Ugodimo konkretni: tako kot bo delovni kolektiv moral preusmeri^ .Proizvodnjo, če bo ugotovil, da z nekaterimi izdelki zaradi tfj ^urence boljših proizvajalcev ne more več uspevati na trgu, je taka sprememba njegovih programov zanj lahko še cw ’ goleča, bi moralo tudi planiranje v celotnem gospodarstvu il1 Uk Cati možnost dinamičnega prilagajanja predvidevanj, smernic P0V sPremenienim pogojem in rezultatom gospodarskih pro-fcolH (-e bi plani zanemarili to načelo in bi tekoča gospodarska $i p ‘ka skušala nasilno uresničevati toga planska predvidevanja, bi Bosi gotovo nakopali tako resne ekonomske težave, da bi bile V°Čas ■ 6 deiansko neprimerno hujše od tistih, ki bi sledile pravnih11 u6otovitvi, da smo se pač »zaplanirali«. Pri togo postavat1 Planih bi fazen tega morali nenehno ugotavljati, da nam vsern naporom, ki so bili vloženi za precizno sestavo plana, dejansko gibanja gospodarstva odstopajo od planiranih, da je torej planiranje nezanesljivo itd., namesto da bi se že s pravo mero gospodarskega realizma pri samem planiranju vnaprej pripravili na taka nujna presenečenja. Vse to seveda še zdaleč ne pomeni, da lahko zanikamo pomen in vlogo dolgoročnega programiranja gospodarskega razvoja. Nasprotno: v preteklih letih smo se prav zaradi tega, ker nismo imeli dovolj realnih dolgoročnih smernic razvoja, večkrat znašli v zelo neugodnem položaju. Perspektivne plane smo sicer zelo vestno izdelovali, vendar pa so togi plani kmalu postali nerealni, nihče jih ni več upošteval, konkretna tekoča gospodarska politika pe je tako velikokrat begala od ene trenutne rešitve do druge, pri čemer pa takih ukrepov navadno ni bilo mogoče opreti niti na najširše določene cilje. Zato je treba polno podpreti sedanja prizadevanja v zvezi s pripravami za izdelavo sedemletnega plana, ki skušajo z uporabo znanstveno-analitičnih metod čimbolj objektivno raziskati vse razvojne silnice dosedanjega in bodočega razvoja. Tako poglobljeno delo pa se nikakor ne bi smelo zaključiti s sprejetjem plana, niti ne bi smelo zajeti samo razdobja do 1. 1970, nato pa čakati vse dotlej, dokler ne bo treba izdelati naslednjega sedemletnega plana. Planiranje, oziroma določanje perspektivnih razvojnih smernic za tekoče, srednjeročno in dolgoročno gospodarsko politiko z upoštevanjem vseh činiteljev, ki se lahko sproti spreminjajo, bi moralo postati trajna, vselej enako intenzivna in zahtevna naloga tako delovnih organizacij kot vseh organov, ki morajo spremljati ih usmerjati razvoj gospodarstva, Samo na podlagi takšnih raziskav bo mogoče uveljavljati rešitve, ki bodo pomenile tako najprimernejši izhod iz trenutnega položaja kot tudi trajnejšo spodbudo za. boljše gospodarjenje v celotnem gospodarstvu. Sodelovanje delovnih organizacij v sedanjih pripravah torej ne bi smelo biti samo enkratni pojav, ampak bi moralo v skladu s postopnim spreminjanjem funkcije planiranja v našem gospodarstvu postati trajna oblika vpliva neposredne prakse in poslovnosti kolektivov na določanje dolgoročne razvojne politike. Nedvomno pa je temeljitejša in bolj realistična proučitev lastnih perspektiv v naših kolektivih hkrati zelo pomemben pogoj za to, da postane tudi družbeno planiranje manj togo kot doslej in preneha biti ponekod celo samo sebi namen. R. »DOLENJKA« JE NA KOCKI Dobrih sto delavk in delavcev iz pletiljstva »Dolenjka« v Mirni peči čaka, da jih občinski ljudski odbor reši mučne in de-premirajoče negotovosti, ali podjetje ostane ali ne. Lanski zaključni račun je namreč pokazal 19 milijonov izgube. Komunalna banka je pred petimi meseci blokirala žiro račun, zaradi dolgov iz lanskega leta in številnih tožb, ki so jih vložili upniki, so si tako zapravili zaupanje, da niti gumbov in strojnih igel ne morejo več nabaviti, v skladišču pa jim leži za okoli 40 milijonov neprodanih otroških pletenin — jopic, kap, puloverjev in garnitur za dojenčke. Samo starim (večidel neplačanim) zalogam volne ter pomožnega materiala gre zahvala, da »Dolenjka« še obratuje. Gospodarski polom je seveda prizadel delovni kolektiv: že četrt leta prejemajo vsi minimalne osebne dohodke — mesečno nekaj manj ko po deset tisoč dinarjev ... Pa je minilo komaj nekaj mesecev od tedaj, ko so polni zanosa kovali načrte o tovarni otroških pletenin, ki bo kmečki mladini od Novega mesta do Trebnjega dala kruh in oskrbovala vso Jugoslavijo s temi deficitarnimi artikli. Gradovi v oblakih? Niti ne, saj so naročila deževala od vseh strani, tako da kupcem niso mogli v dogovorjenih rokih poslati robe. Razen tega je strokovna komisija »Družine in gospodinjstva« pohvalila njihovo proizvodno orientacijo in jim zaradi ličnosti in solidnosti izdelkov napovedala lepo prihodnost. Zanos nad nepričakovanim uspehom na tržišču ni prevzel samo delovnega kolektiva »Dolenjke«, ampak tudi občinski ljudski odbor. Po enoletnem delu v skromni delavnici, nad katero se je sanitarna inšpekcija nenehno spotikala, se je osem-najstčlanski delovni kolektiv preselil v veliko, nedograjeno stavbo splošnega ljudskega premoženja. Dobil pa je še sedem milijonov in pol iz občinskih skupnih rezerv za investicije. Denarja pa ni vložil v stavbo, ampak je nabavil nove stroje in jih postavil v zasebne hiše. Do konca preteklega leta je podjetje »okupiralo« skoraj pol vasi. V osmih hišah ima svoje delovne prostore. Med takšnim širjenjem podjetja ni nihče mislil, kako bo raztresenost obratov vplivala na organizacijo dela, na stroške notranjega transporta, na produktivnost in seveda na polno lastno ceno proizvodov, niti ugotavljal rentabilitete proizvodnje. Temu pravzaprav niso bili niti dorasli, kajti strokovno se podjetje tja do lanskega februarja ni okrepilo. Sele tedaj je nastavilo računovodjo, gospodarsko stanje podjetja pa se je docela razjasnilo letos spomladi, ob sestavi zaključnega računa za preteklo leto. Primitivno gospodarjenje in poslovanje najbrž ne bi tako hitro pripeljalo delovnega kolektiva v slepo ulico, če bi razpolagal z zadostnimi obratnimi sredstvi. Do lanskega oktobra pa je imel komaj tri milijone v te namene. Kapljo v morju potreb! Bančniki so to spoznali, toda kaj, ko občinski ljudski odbor ni pristal na zahtevano garancijo. Verjetno iz bojazni pred rizi-kom. Vodstvo »Dolenjke« kljub temu ni klonilo. Kupovalo je volno in pomožni material na upanje, dokler je pač šlo. Seveda v trdni veri, da bo upnikom pošteno poravnalo račune, ko vnovči proizvode. Toda razširitev podjetja, v katerem je 1961. leta dč-lalo osemnajst ljudi, lani ob koncu leta pa že 112, je terjala vedno več surovin. Za upnike je kratko malo zmanjkalo denarja. Začele so se tožbe. Samo sodni stroški so lani znašali 4 milijone dinarjev. Vse to pa še ni zmanjšalo delovnemu kolektivu vere v lastne ustvarjalne sposobnosti in v perspektive podjetja. Niti občinski ljudski odbor si ni vzel časa, da bi resno proučil položaj »Dolenjke«, gospodarjenje in pogoje za dobro gospodarjenje. Sele tedaj, ko je zvedel, da jp podjetje sklenilo kooperacijske pogodbe s sorodnima podjetje- ma v Novem Sadu in Modriču (Bosna), je privolil v garancijo za dodatnih osem milijonov obratnega kredita in jo ob koncu leta povišal na 20 milijonov. Ni se pa prepričal, ali bo kooperacija res koristila. In prav to je bilo usodno. Upravnik oziroma bivši upravnik »Dolenjke« je v svoji naivni lahkovernosti pristal, da kooperantom zavrnejo samo tiste izdelke, ki jih bodo kupci reklamirali. Po vsej verjetnosti pri tem ni pomislil, da utegnejo biti izdelki poslovnih partnerjev, ki naj bi jih v celoti izdelovali po njihovih delovnih nalogih in iz njihovega materiala, slabši kakor izdelki »Dolenjke«. Ta pomislek se ni vzbudil niti samoupravnemu vodstvu podjetja. Toda že ob prvih pošiljkah kooperantov so spoznali svojo zmoto. Oblačila so bila na oko veliko manj kakovostna kakor domača. Razen tega se kooperanti niso držali dogovorjenih rokov. Kupci s to robo niso bili zadovoljni. Začele so se reklamacije, storniranje naročil. V skladišču pa so povečane zaloge vezale obratna sredstva. Od lanskega oktobra do letošnjega maja, ko so se znebili kooperantov, je podjetje ra-pidno drselo navzdol. Neposredni proizvajalci so poskušali propad zaustaviti z dobrim delom. Ne samo, da niso godli zavoljo 80 V« osebnih dohodkov, celo tako daleč je šla njihova zavzetost za podjetje, da so se na izplačilni dan odpovedali prejemkom in jih dali za nakup volne, ki je je začelo primanjkovati. Zavoljo gospodarske in samoupravne nerazgledanosti tudi niso zahtevali, da bi jim uprava obrazložila vzroke težavnega finančnega stanja, ampak so z njo vred verjeli, da gre le za prehodne, rešljive probleme. Šele 1. februarja, ko so prejeli namesto 80 % samo minimalne osebne dohodke, so spoznali resnost težav. Kakor rečeno, bo občinski ljudski odbor verjetno na pri-hodni seji odločil o usodi tega podjetja. Mnenja o tem, ali naj ga ukine ali sanira, so deljena. Republiški zavod za zaposlovanje delavcev je pripravljen prispevati deset milijonov za dograditev stavbe, ki jo je dobil delovni kolektiv od splošnega ljudskega premoženja, in če bi občinski ljudski odbor dodal še tri milijone, bi bilo vprašanje delovnih prostorov, vsaj tako zatrjujejo v upravi, rešeno in podani pogoji za boljšo delovno organizacijo in pocenitev proizvodnih stroškov. Seveda ob dobrem tehničnem vodstvu, ki ga do sedaj niso imeli. Občinski ljudski odbor pa bi moral seveda pokriti še lanski deficit in zagotoviti zadostna obratna sredstva. Prevelika zahteva? Morda. Morda pa tudi ne, kajti delovnemu kolektivu nihče ne more oporekati velike solidnosti izdelkov in dobrega proizvodnega programa. Čeprav mu utegnejo obstoječe tovarne pletenin kdaj konkurirati v proizvodnji otroške konfekcije, obstoj »Dolenjke« ne bi bil ogrožen, če bi poskušala dopolnjevati asortiment ,s specialnimi proizvodi, ki za velikoserijsko proizvodnjo ne pridejo v poštev. Čim bolj raste življenjski standard prebivalstva in z njim vred kupna moč, tem bolj zahtevni postajajo potrošniki in tem raje svoje »kaprice« dobro plačujejo. To kaže vsakdanja praksa v mnogih evropskih državah, kjer majhna, ozko specializirana podjetja odlično prosperirajo. Seveda ob dobrem posluhu za potrošnike in ob zelo dobrem gospodarjenju ... Sicer pa naj o tem premislijo in odločijo v novomeški občini. MARIOLA KOBAL PO KATERIM ČLENU? Posebna doba za pokojnino K. V., TOLMIN: v italijanski vojaki sem služil kot bivši italijanski državljan redni kadrovski rok 18 mesecev. Po odsluženju roka sem bil zadržan v vojski še od 30. 9. 1935 do 30. 3. 1936. Ali se mi ta čas šteje v pokojninsko dobo? ODGOVOR: 38. člen zakona o pokojninskem zavarovanju določa, da se zavarovancu, ki je postal jugoslovanski državljan po mirovni pogodbi z Italijo (10. 2. 1947) oziroma ki je na podlagi memoranduma o soglasju o Svobodnem tržaškem ozemlju z dne 5. oktobra 1954 v pravicah in dolžnostih izenačen z jugoslovanskimi državljani, šteje za pokojnino vojni čas, ki ga je prebil kot bivši italijanski državljan v vojaški službi, internaciji ali ujetništvu do 8. septembra 1943, če je bil neposredno pred tem v delovnem razmerju. Če pa ni bil neposredno prej, preden je nastopil vojaško službo, v delovnem razmerju, se mu šteje ta vojni čas za pokojnino, če ima najmanj 15 let delovne dobe. če ste postali jugoslovanski državljan na podlagi mirovne pogodbe z Italijo, se Vam torej čas vojaške službe v italijanski vojski všteje kot posebna doba za pokojnino. Razporeditev na drugo delovno mesto P. M., IZOLA: Obrat Rašica v Izoli, kjer ste bili zaposleni kot mojster, se je pripojilo k Delamarisu in s tem je Delamaris tudi prevzel vse delavce bivšega podjetja. Zanima vas, če vas lahko premestijo v tem primeru na drugo delovno mesto v sklopu Delamarisa in če so postopali pravilno, ker so vas kot visokokvalificiranega delavca dodelili k delu, kjer vaša strokovna izobrazba ni potrebna. ODGOVOR: Zakon o delovnih razmerjih v členu 308 pravi, da delovno razmerje ne preneha v primeru spojitve ali pripojitve. S tem v zvezi mora nova gospodarska organ, zaposliti delavca na ustreznem delovnem mestu, to je mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi. V primeru pripojitve pride tudi do ukinitve posameznih delovnih mest. Utrditev delovnega dogovora V volilni aktivnosti so zbori volivcev opravili odličen izpit iz neposredne demokracije in utrdili obliko skupnega reševanja konkretnih problemov in nalog socialističnega razvoja V volivnem političnem koledarju — z nedeljskimi volitvami poslancev v ■ politične zbore Zvezne skupščine in republiških skupščin — je obrnjena zadnja stran. Sedaj smo pred neposredno otvoritvijo petega sklica skupščinskih zasedanj. Ta začetek čakamo s popolnim zaupanjem. Nastaja nova etapa v našem političnem in družbenem razvoju. Politična aktivnost, ki že dalj časa ni prekinjena, je jasno določila glavne akcije: uresničenje ustavnih načel, krepitev samoupravljanja, izdelava sedemletnega perspektivnega plana, uvedba sedemurnega dne, poslovna integracija, trud za dvig delovne storilnosti, usklajevanje instrumentov delitve, spoštovanje socialističnih družbenih norm, socialistične etike — stalna borba zoper negativne pojave v družbenem in političnem življenju. Pri tem ne smemo pozabiti na tisoče novih idej, ki jih je prinesla predvolilna in ustavna politična aktivnost. Njen kapital je ogromen, življenjski, ker je ta aktivnost zajela vsako mesto, vsako vas, vsako skupnost. Izgrebla je probleme, trasirala je pot za njih rešitve. V predvolilnih akcijah je na primer med občinami in novimi odborniki, predstavniki in poslanci nastal nov odnos — skupno razpravljanje in dogovarjanje. Se nikdar niso zbori volivcev — teh pa je bilo v zadnjih treh mesecih 60 tisoč — s takim uspehom napravili izpit iz neposredne demokracije kot tokrat. Ne moremo seveda reči, da doslej nismo dosegali velikih rezultatov. Toda »nikdar ni nekaj tako dobro, da ne more biti boljše«. Če bo več srečanja, več izmenjav mnenj, delovnih dogovorov — seveda ne samo formalnih — bodo tudi uspehi večji. Prav to je potrjeno, dokazano v sedanji plimi vseljudske aktivnosti. . Zaradi javno izrečenih in osvetljenih »otipljivih« stvari in najbolj aktualnih vprašanj v komuni ob prisostvovanju neposredno odgovornih oseb so. postali zbori volivcev ne samo zanimivi in živahni, marveč tudi dejanska gibala mnogih akcij, ki vlečejo procese naprej. To pa pomeni: več in več aktualnih in »otipljivih« vprašanj pred zbore volivcev, s či- mer se vsakodnevna politika povezuje z delovno aktivnostjo. To pa se opravi po načelu delovnega dogovora. To načelo ni novo. Toda v predvolilni akciji je bilo popolnoma oživljeno. Ko smo na primer razpravljali o kandidatih za predstavniška telesa, smo se pogovarjali tudi o prehojeni poti, o naših možnostih in o tem, kaj moramo delati sedaj in v perspektivi. Tako razpravljanje je našlo prave smeri in odločitve. Nismo govorili, kaj nam bo jutri prinesel bodoči odbornik v »dar«, marveč smo razpravljali o skupnem delu. Realizacija ustavnih načel — planov in programov — ni nekaj, kar bo prišlo samo po sebi. Zato je potrebna aktivnost delovnega človeka., Naša ustava pa daje delovnemu kolektivu in vsakemu njegovemu članu tako samostojen in močan družbeni položaj, da lahko upravičeno rečemo, da bo uspeh v družbenem razvoju tako v materialni kot v kulturni izgradnji socialistične družbe vse bolj odvisen zlasti od deleža, ki ga bo dal vsak posamezen kolektiv in vsak posameznik s svojim delom in s Z enodušno udeležbo na nedeljskih volitvah so naši delovni ljudje izbrali svoje predstavnike, ki jih bodo zastopali v političnih zborih zvezne in republiške skupščine. S tem je bila končana večmesečna predvolilna aktivnost, ki je globoko razgibala vse naše politično življenje. Foto milan Šparovec svojim sodelovanjem organih upravljanja. Za to pa je potreben dogovor, delovno razpravljanje. Ko poudarjamo to delovno obliko, ki se je utrdila v tej naši politični pomladi, mislimo tudi na primere formalnih delovnih dogovorov. Izhajajoč iz delovnega značaja tako zborov volivcev kot občinskih skupščin so občani namreč ponekod računali, da bodo več slišali, da bodo dobili jasen, obrazložen odgovor na različne konkretne težave, da bi vedeli, kaj morajo delati jutri. Toda težave so vedno, bodisi da gre za ugodna gibanja cen, za slabo preskrbo, pogoje za zaposlovanje, za potrebe za povečanje delovne storilnpgti, davčno politiko, slabosti zdravstvene službe, birokratsko postopanje upravne službe itd. Vse to ima svoje vzroke in razloge v komuni in izven nje, vse to lahko spravi na dan najrazličnejše probleme , in nerazumevanja. Taka in podobna vprašanja se postavljajo za vsako komuno drugače, ker velikokrat ne zadostujejo skupna sredstva za reševanje teh vprašanj brez udeležbe samih občanov. Perspektive za rešitve posameznih težav in nadaljnjega razvoja nasploh so običajno jasne, toda občani za to največkrat ne vedo. Te so zato pogosto v najtesnejši povezavi ne samo s poznavanjem politike komune, marveč tudi širših družbenih političnih enot. So v tesni povezavi z vsemi tistimi odnosi, ki jih bodo uredili statuti komun — okviri za še širšo iniciativo. Kot rečeno: ni bilo povsod dovolj skrbi in razumevanja, da bi dobili občani pravilne odgovore na to ali oni vprašanje ali da bi se slišali njihovi predlogi in mišljenja. Ni odgovora, delovne pogodbe, če se ne govori o vprašanjih, ki neposredno zadevajo interese delovnega človeka in občana. Naloga odbornikov, predstavnikov, poslancev ne bodo lahke. To je tudi prva garnitura, ki je izvoljena po novem volivnem sistemu. Delo novih odbornikov in poslancev bo stalno izpostavljeno sodbi javnosti. Odgovornost je velika, ker tudi obveznosti niso majhne. Pot in obliko, kako se to doseže, smo našli v utrditvi delovnega dogovora. Ta pa je pridobljena v dosedanji predvolilni bogati politični aktivnosti. Predvolilna politična aktivnost je ostala torej za nami. Toda k temu nismo postavili pike. Na njenih rezultatih in izkušnjah se bo nadaljevala delovna in politična akcija za dosego številnih, različnih, zelo odgovornih socialističnih nalog. F. PERIC (Po Vjesniku) V takšnem primeru gospodarska or-ganizacija, tudi če ne najde drugega ustreznega dela za delavca, to je dela, ki bi ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi, ne more razporediti delavca brez njegove privolitve na drugo delovno mesto, ki zanj ni ustrezno. Ce delavec ne privoli, da se razporedi na novo delovno mesto, mu mora gospodarska organizacija odpovedati delovno razmerje z rednim odpovednim rokom. Razporeditev v vašem primeru ni pravilna. Gotovo ste prejeli odločbo o novem delovnem mestu, kjer imate zoper njo pravico do ugovora v 8 dneh na upravni odbor, v 30 dneh od odgovora rešitve upravnega odbora pa lahko uveljavljate svojo pravico pred pristojnim sodiščem. V primeru, da je zmanjšan obseg poslovanja, pa vas lahko začasno razporedijo tudi na nižje delovno mesto, vendar največ za 3 mesece, pri tem pa vam osebni dohodek ostane nespremenjen. Kolikor ste zamudili rok ugovora zoper premestitveno odločbo, lahko uveljavite za ves čas razliko v osebnem dohodku, ki je nastala zaradi nezakonite premestitve. Zdravstveno zavarovanje dijakov S. S., GRABE: Ali Ima moj sin, ki Je že dopolnil 15 let starosti in obiskuje srednjo versko šolo v Vipavi, pravico do zdravstvenega zavarovanja po meni, ki sem v delovnem razmerju. ODGOVOR: Po 24. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju so zavarovančevi otroci zavarovani do dopolnjenega 15. leta starosti, če se šolajo, pa do konca predpisanega rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Ker obiskuje verske šole in ne redno šolanje in ker Je vaš sin že 15 let star, ni zavarovan po zakonu o zdravstvenem zavarovanju in se mu zato ne more izdati zdravstvena knjižica kakor tudi ne vložka v zdravstveno knjižico. PABERKI IZ RAZGOVOROV V LESNI INDUSTRIJI V LITIJI NAGLA POT NAVZGOR Kolektiv »Lesne industrije« Litija je začel razmišljati o spodbudnejših načinih nagrajevanja že pred šestimi leti, kmalu po združitvi treh manjših obratov v sedanje podjetje. Prejšnji kolektivi -so namreč v novo gospodarsko organizacijo vnesli vsak svoj sistem nagrajevanja po tarifnih postavkah, ki je imel več negativnih posledic. Predvsem je prihajalo do neskladij pri dohodkih delavcev na tistih oziroma zelo podobnih delovnih mestih ob istem rezultatu dela; obenem pa tarifne postavke, ki so se jih nadvse zavzeto držali, niso niti najmanj spodbudno vplivale na delavce, da bi se zavzemali za večjo in cenejšo proizvodnjo. Ob takem stanju ni bilo prav nič čudno, če je prihajalo do precejšnje fluktuacije delavcev in se je letno zamenjalo kar 40 % delavcev. Tako je »Lesna industrija« marsikomu pomenila samo odskočno desko tja, kjer so bili -boljši pogoji. Po daljših pripravah se je kolektiv v začetku leta 1960 sporazumel za nagrajevanje P° enoti proizvoda. Ta sistem velja z nekaterimi izpopolnitvami še zdaj. Glede na uspeh dela, izražen v enoti proizvoda (obračunsko pa po ekvivalentnih norma urah) so udeleženi v doseženem dohodku vsi delavci, ki delajo neposredno v proizvodnji. Na njihov zaslužek dodatno vplivata še uspeh ekonomske enote in podjetja kot celote. Temu nasprotno so dohodki delavcev v upravi in v pomožnih službah odvisni samo od uspeha podjetja ' kot celote. S takim načinom delitve osebnih dohodkov je kolektiv tudi sicer uspel, da se je pri posameznikih povečal interes za dobro gospodarjenje, saj so njihovi osebni dohodki v dobrem delu (okoli 40 °/o) rezultat večje delovne vneme, preseganja norm, boljše organizacije dela itd. Da ne bi ostali zgolj pri besedah, še nekaj številk: Ob nespremenjenih cenah je kolektiv leta 1960 ustvaril 2,6 milijona dinarjev celotnega dohodka na zaposlenega, 3,3 leta 1961 in lani 3,4 milijona dinarjev. Ob tem je čisti dohodek na zaposlenega še leta 1961 znašal 627 tisoč dinarjev, leta 1961 nekaj več kot milijon in lani milijon 332 tisoč dinarjev. Približno v enakem razmerju naraščata skupni in čisti dohodek na za-poslenega tudi v letošnjem letu, pri čemer so povprečni osebni osebni dohodki 33.100 dinarjev ali za 3800 dinarjev višji kot lani. Ob tem pa delijo čisti dohodek med sklade in osebne do-hpdke v razmerju 50:50, čeprav bi jim po pravilniku o delitvi čistega dohodka »pripadalo« še 5 % več za osebne dohodke. Razen vsega tega fluktuacije v podjetju nič več ne poznajo. Take rezultate so v »Lesni industriji« y Litiji dosegli do- slej, ko uveljavljajo nagrajevanje po enoti proizvoda v najbolj enostavni obliki, ne da bi upoštevali gibanje stroškov. Prav o tem pa zdaj precej razpravljajo na sestankih svetov ekonomskih enot. Menijo namreč, da bi ne-kolikanj debelejša kuverta, kot posledica »gospodarjenja s stroški«, lahko precej vplivala na Še večjo delovno vnemo in prizadevanja za večjo, toda tudi cenejšo proizvodnjo. Prav zato so sveti ekonomskih enot, ki v pogledu materialnih pristojnosti za zdaj odločajo o delitvi osebnih dohodkov ter uporabi sredstev investicijskega vzdrževanja, že predlagali delavskemu svetu, naj sistem nagrajevanja po enoti proizvoda spremeni tako, da bi bilo upoštevano tudi gibanje stroškov. Hkrati so ekonomske enote predlagale tudi rok (leto dni), ko naj bi ta sprememba po predhodnih obračunih tudi obveljala. —mG Zaskrb- ljujoča strokovna usposob- ljenost Kakorkoli govorimo o poV& Čanju proizvodnje ob čimmanj" ših lastnih stroških, mislimo oo tem prav gotovo tudi na vlog0 strokovnega kadra — ali vsaj razmišljati bi morali — ker J6 to eden izmed pogojev za rast proizvodnje v mnogih delovni« organizacijah. Tako je tudi v Tovarni glinice in aluminija B°-ris Kidrič v Kidričevem. Kot je že znano, bo letos tu v glavnem končana rekonstrukcija. Toda čim bolj se bližal0 h koncu ta pomembna in velik® rekonstrukcijska dela, tem boji postaja aktualno vprašanje, aj! bo dovolj strokovnega kadra, k1 naj bi bil kos novemu način1* tehnološkega procesa. Strokov®1 kader, kolikor ga je sedaj v tovarni, kljub svojemu znanju in dobri volji ne bo mogel biti k°5 bodočim nalogam. Podjetje sicer šola na univerzi nekaj Štipendistov. Toda tudi ko bodo ® prišli iz šol, bodo potrebovali =e nekaj časa, da bodo lahko P1?' dobljeno teoretično znani6 uspešno povezovali s praktičnim delom. Bolj zaskrbljujoča je strokovna usposobljenost delavcev na različnih delovnih mestih ’ proizvodnji, kajti prav od nji« bo proizvodni proces v prihodnosti terjal mnogo več strokovnega znanja kot doslej. Na t° predvsem opozarja analiza kadrov, ki je bila opravljena v minulem letu. Med drugih1 osvetljuje to podatek, da je ’ podjetju sedaj zaposleno skora) šestkrat več strokovno povsei® neusposobljenih delavcev, ko1 to predvideva plan. Podjetje ima že nekaj lot svoj lastni izobraževalni cente® Nekdanji poljski delavci in viničarji so si tu pridobili strokovno znanje za gliničarje, elek" trolizerje, livarje in podob®0, To znanje uspešno uporabljaj0, kar se zrcali v proizvodnji tak0 glede kvantitete kot kvalite£ dela. Izobraževalni center je torej doslej zelo uspešno oprav« svojo nalogo. Toda z rekonstrukcijo, z vzgojo novih kadrov b° vsekakor ptrebno sistem izobraževanja izpopolniti, in sicer tem smislu, da bomo dobili ,z centra še bolj specializirane d°^ lavce. Toda center te svoje naloge ne bo mogel opraviti, če b^ zanimanje za strokovno izobraževanje takšno, kot je recih1 prav sedaj. Precejšnje število delavc6*' ne kaže dovolj zanimanja Z® strokovno izpopolnitev v tečajih izobraževalnega centra. P®T, letom dni je bil razpisan dvoj ni tečaj (šola) za gliničarje 1 elektrolizerje in še za nekater druga specializirana dela. V četku se je prijavilo v teč precejšnje število delavcev, to° sedaj jih obiskuje predava®J vse manj in manj. Poizkušajmo poiskati vzrok6' zakaj je take? Po mnenju tistih, ki so op#1, stili šolanje, je več vzrokov: ®_j pretrgano delo v izmenah Pr6!L ovira delavce pri obisku PrefL vanj in učenju sploh; pridobil na strokovna izobrazba ne *i,j risti, če nekdo, ki si je pN^e potrebno strokovno znanje, j opravlja takšnih deli kjer lahko svoje strokovnosti up0* bil. Vedno je še precej Prll-L rov, ko je nekdo na višje 06 v njenerh delovnem mestu, Čep® nima potrebnega strokov® ■ znanja, da bi lahko še uspes®gj, še opravljal svoje delo. VelJ® v cer pravilnik, ki določa roK,^ katerem mora delavec, ki zaS^jti neko delovno mesto, oPrar strokovni izpit, če hoče še ^ prej opravljati takšno delo- ,j, da organi upravljanja in ^tekat trenutno niso razen nek® ^ rih izjem storili dovolj, d® j-uresničevali ta načela PoaV1 poka. Prej ali slej pa bo nuj®0^ trebno opraviti »rotacijo« na tem področju in orno? ^ delavcem, ki so si pridobil^ p ko strokovno izobrazbo, d ^ v praksi uporabijo. To bo .-dvomno vzbudilo večje za® nje za šolanje. O vsem tem bi nedvo^.; morali razpravljati tudi jp poslovnih in ekonomskih en ne nazadnje tudi sindikal® . pi tivi. To je zadeva, o kat jaj, kazalo razpravljati tudlSzpra' ob pripravi statuta in v r j0 Vrji'larn’> če je vsebina poročila taka, Apih * k najboljšim rešitvam obravnaviProblemov. Če pa takšne dobro-°St* n' dovolj- se tudi drugačne NvV dela izjalovijo, kot je to primer ’ TfL delom komisij v strojni tovarni . ivt^V1 iah' pba ?nie tovarniškega komiteja, da je Jišltj ^misije tako okrepiti s strokov-'Tftost- eznih služb, da ne bo več dvo-'v pripravi za obravnavanje po-P*h vprašanj, je nedvomno na me-ndar je prej kompromis kot pa ^D^Pomih stališč okrog delovanja jreč Upravljanja. Bistvo problema je IpNvu v. tem, da organizacija samouk JaPja samo na vrhu podjetja ne Pobei ne garancije za uveljavljanje spodbudnega gospodarjenja, zlasti tedaj ne, če ohranja težnje po ukazovanju in sankcijah, kot je to v tem primeru. Take težnje so namreč negacija spodbujanja sistema delitve in decentralizacije, torej sistema, ki z vrednotenjem dela postavlja vsakega člana delovnega kolektiva na pravo mesto in v prav takšen odnos do delovne organizacije. PREPRIČAJMO SE O TEM V EKONOMSKIH ENOTAH Odgovor tovariša Milana Remsa, mladega proizvajalca, člana delavskega sveta in upravnega odbora — kolektiv pa ga je izvolil tudi v zbor delovnih skupnosti občine — izraža odnos vseh proizvajalcev do tega spora v podjetju: »Mi proizvajalci tega spora sploh ne razumemo. Že ko je direktor vprašal na seji upravnega odbora vsakega izmed prisotnih članov posebej, ali se strinjamo z njegovim poročilom o gospodarjenju ali z razpravo, kakršna je bila na seji delavskega sveta, nisem mogel zavzeti jasnega stališča. Nisem se na primer mogel strinjati s tistim delom direktorjevega poročila, v katerem predlaga, da delavski svet načelno odobri znižanje časovnih normativov. Sem za znižanje časovnih normativov, toda samo, če je za vsak posamezen primer takšnega znižanja pojasnjena upravičenost postopka.« In kaj pravijo drugi? »Sploh nobenega odnosa ni več med ekonomskimi enotami,« pravi tovariš Alojz Trampuž. »Bili pa smo že tako daleč, da smo si lahko sposojali sredstva, kadar smo bili v kateri enoti v zadregi zanje, in potem smo jih pač vračali. Zdaj pa ekonomska enota živi zgolj sama zase« »Prej smo razpravljali že tudi o gospodarskem uspehu ekonomske enote in na tej osnovi vsak mesec predlagali boljši način dela in gospodarjenja,« se spominja tovariš Štefan Kovač, »zdaj pa tega ni več. To pa ni spodbudno!« Povedo še to, da tiste štiri komisije, ko so sicer še pri ekonomskih enotah, tudi več ne delajo. POBUDE BREZ ODMEVA »Delavci iz vzdrževalnih enoj; pridejo le takrat v proizvodne enote, ko so stroji že pokvarjeni,« pravi tov. Trampuš. »Pa bi lahko stremeli za tem, da se ne kvarijo. To bi jih stalo le nekaj minut truda med proizvodnjo, ekonomskim enotam pa bi omogočilo zmanj- šanje izgub, ki nastajajo ob prekinitvah zaradi večjih okvar. Tako pa je zato, ker so remontni delavci plačani po času, ne pa po uspehu svojega dela. Če bi izboljšali način kontrole, bi lahko prihranili veliko časa, ki ga izgubimo s prevzemom dela iz druge enote. Izgubo imamo na dva načina. Če prevzamemo proizvode v nadaljnje delo brez kontrole, prevzamemo ves že nastali škart, ki bremeni uspeh naše enote in posameznika. Če pa čakamo kontrolo, pa izgubljamo čas, ki zopet vpliva na uspeh enote. Ali se ne bi mogli izogniti tudi čakanju na material, na orodje in še kaj? Ali se ne bi mogli izogniti izgubam časa, ki jih povzroča zamenjava dela? Zakaj se v začeto delo vrivajo vedno nova nujna dela? S tem vendar izgubljamo čas zaradi ponovnih priprav. Pri enem in istem delu, ki ga večkrat prekinemo, imamo toliko časovnih izgub, da komaj dosegamo normative. Lahko pa bi bilo drugače. Tako, da nam ne bi kvarilo uspeha ekonomskih enot« »Delam peste za IMV Novo mesto,« pravi tovariš Martin Zamuda. »Za te zahtevne proizvode nimam določenega škarta, čeprav je logično, da se mu docela ne morem izogniti. Razen tega imam slabše merilno orodje, kot ga ima kontrola. To pa pomeni, da moja merjenja kažejo pravilno kakovost, merjenja kontrole pa izmet« Včasih so delavci samo kontrolirali svojo proizvodnjo, da je bilo manj izgube časa. Pa so ugotovili, da je pri delavcih premalo zavesti, da bi jim mogli prepustiti tako odgovornost. Tedaj so tudi ukinili tak način kontrole. »Pa to res velja za večino delavcev?« se sprašuje tovariš Janez Leskovar. »Je to res, če vemo, da imamo slabše merilno orodje kot kontrola?« In tako dalje. Mladi proizvajalci imajo torej kup pripomb na organizacijo dela in na način gospodarjenja. Njihovo zavzemanje za krepitev decentralizacije samoupravljanja nedvomno ni brez osnov. Tudi druge ugotovitve nakazujejo nekatere preuranjene sodbe tistih, ki so se odločili za nazadovanja v organizaciji ekonomskih enot in decentralizacije samoupravljanja. Če bi sistem ekonomskih enot vztrajno izgrajevali, bi proizvajalci nedvomno še močneje pritiskali na izboljševanje gospodarjenja v vsej delovni organizaciji, seveda, če bi to prizadevanje povezali z izgrajevanjem sistema delitve dohodka po delu. Tu pa je tisto osnovno področje dela, katerega se delavski svet ni lotil. Mladim proizvajalcem je torej najbolj jasno, da so proizvajalci hkrati že tudi upravljavci in da zaradi tega ne more biti nobenih dvojnih poti v gospodarjenju tovarne, nikakršne dvotirnosti, ki bi se izražala v liniji vodenja in liniji upravljanja, temveč ena sama pot ustvarjanja takšnih odnosov v delovni orgnizaciji, ki vključuje slehernega proizvajalca v gospodarjenje in upravljanje. Zato pa je decentralizacija samoupravljanja in s tem krepitev gospodarjenja v ekonomskih enotah tisto, kar želimo dosledno uveljaviti in utrditi. VSI VEDO ZA NOTRANJE REZERVE TODA... »Ko smo ugotovili, da so tržni pogoji taki, da moramo zniževati tudi proizvodne cene, čeprav smo nemara trenutno še konkurenčni v cenah,« pripoveduje direktor tehnično komercialnega sektorja tovariš Branko Babič, »smo se o tem pogovarjali z delavci iz proizvodnje in se po temeljitem pomenku zedinili, da je to mogoče. Potem smo tako tudi storili in dosegli nepričakovane uspehe.« Enostranski pritisk za znižanje proizvodnih cen pa bi utegnil imeti za posledico napačne ukrepe. Na primer takšnega, da so edino v normativih še ogromne rezerve in da jih je mogoče brez škode še in še povečevati. JI — . 11 $..... »Rezerve nam pomenijo novi stroji, katerim vse doslej nismo prilagajali normativov. Zato za individualno proizvodnjo že pripravljamo nove tehnološke postopke,« pravi tovariš Janko Puci, direktor proizvodnega sektorja. »Ne vem pa, zakaj naj bi zniževali cene, ko pa smo v cenah itak konkurenčni. Veliko več bi dosegli s pravočasnimi naročili za Serijsko in tudi drugo proizvodnjo. Zhdnje čase smo namreč serijsko proizvajali domala enako kot individualno, ker “so bile prav majhne serije. To pa •draži proizvodnjo. Jasno je, da tudi boljše izkoriščanje zmogljivosti samo po sebi povzroča zmanjšanje proizvodnih cen.« »Rezerve so,« trdijo tudi mladi proizvajalci, s katerimi sem se pogovarjal, »tudi v storilnosti, ne samo v slabi organizaciji dela. Toda kako naj govorimo o storilnosti, ko pa nam normirci prinašajo zdaj take, zdaj drugačne normative — včasih povsem nemogoče, tako da se moramo z njimi ,glihati‘. Saj se tudi ,zglihamo‘, toda vprašanje je, v čigavo korist. Ko ne bomo dvomili v realnost normativov, pa si bomo zares prizadevali, kar je najbolj mogoče.« Videti je, da drug drugega opozarjajo na to, kje so skrite rezerve, kot da jih skriva vsak zase. Morebiti pa je tak videz samo zategadelj, ker nihče teh posamičnih prizadevanj ne povezuje dovolj skrbno v celotno prizadevanje vse delovne organizacije. Prav zaradi tega je naloga subjektivnih sil v tovarni, da posvetijo osveščanju celotnega delovnega kolektiva in slehernega proizvajalca posebej mnogo več skrbi. Ne more biti namreč dobrega gospodarjenja med dvema linijama, ki si razlagata gospodarjenje vsaka po svoje, ki težita za tem, da bi ena prevladala drugo in se hočeta posluževati proizvajalca predvsem kot sredstvo za uveljavitev svojih teženj in moči. Vsa dobra pfizo.devanja, ki so zasnovana z željo, da bi delovni kolektiv dosegal čimvečje gospodarske uspehe, je treba vzročno povezovati in tako krepiti, da bodo čimprej odpravljeni vsi ostanki individualiziranja v pravilnikih, v sistemu delitve in vsega, česar ni mogoče brez škode izločiti iz celovitosti gospodarjenja in samoupravljanja. Takih dobrih težčnj in želja pa v tem kolektivu ni malo. VIKTOR ŠIREC IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN llllllllllllllllllllllllllllllllllllliHIEI Na dnevnem redu: statuti ■ DRAVOGRAD: Posvetovanje o izdelavi statutov Pred dnevi se je zbralo nad 30 udeležencev - članov komisij in sindikalnih odbornikov iz delovnih organizacij -- na posvetovanje o izdelavi statutov. O nalogah sindikalnih podužnic pri sestavi statutov delovnih organizacij je govoril predsednik komisije pri okrajnem sidnikalnem svetu tovariš Vanek Šiftar. Udeleženci so sploh razpravljali predvsem o vsebini statutov. ; Komisija pri Občinskem sindikalnem 'svetu ugotavlja, da še vrsta delovnih organizacij ni pričela resno s tem odgovornim delom. V nekaterih delovnih organizacijah pričakujejo, da bodo dobili »šablonsko« izdelane statute in jih torej samo prikrojili. Komisija sodi, da potekajo priprave za sestavo statutov dobro tam, kjer imajo delovne organizacije dobre kadre in kjer je izdelava statutov res zadeva vseh. gf ■ LJUTOMER: Ponekod še vedno odlašajo V Ljutomeru so se sestali člani komisij za sestavo statutov delovnih organizacij. Posvetovanje je organiziral občinski sindikalni svet. Udeleženci so ugotovili, da ponekod še vedno odlašajo z izdelavo statutov. V nekaterih delovnih organizacijah so na primer za to imenovali komisije, kaj več pa niso storili. Zastoj pri izdelavi statutov je opaziti predvsem v mcDijših delovnih organizacijah. Ugotovljeno je, da bo potrebno v bodoče več poglobljenih študij o razmerah v delovnih organizacijah, o tem, kako so z dosedanjo interno zakonodajo urejali posamezne zadeve, kje so bile hibe in slabosti, kaj vse naj bi uzakonili s statutom itd. Fs B »LJUBLJANA TRANSPORT«: Osnutek statuta praktično pripravljajo vsi člani vseh ekonomskih enot Precej časa je že minilo, odkar je delavski svet podjetja »Ljubljana Transport« izvolil osrednjo 11-člansko komisijo za izdelavo njihovega statuta. Komisija je pripravila teze za statut in jih razposlala prav vsem članom delovnega kolektiva oziroma vsem ekonomskim enotam. Delavski sveti ekonomskih enoi pa so pred tem že imenovali svoje komisije za izaelavo statutov. Tako sedaj praktično izdelujejo osnutek statuta prav vsi člani ekonomskih enot. Osrednja komisija pričakuje, da bo dobila od vseh komisij ekonomskih enot gradivo, kako si komisija oziroma kolektiv ekonomske enote zamišlja posamezna poglavja statuta, kakšni naj bi bili, recimo, ekonomski odnosi med ekonomskimi enotami, kakšne pristojnosti naj ima osrednji samoupravni organ, kakšne ostali samoupravni organi, komisije in podobno, kakšna naj bo delitev sredstev glede na to, da so nekatere ekonomske enote zaradi načina dela dejicitne, druge pa ustvarjajo več sredstev, in podobno. Hkrati ob tem, ko pripravljajo tako vsestransko statut podjetja, pa pripravljajo že tudi vrsto pravilnikov, ki naj podrobneje opredele posamezne zadeve, med drugim, recimo, pravilnik o prometu, pravilnik o disciplini in odgovornosti, začeli so že pripravljati nov pravilnik o delovnih razmerjih itd. Razen tega ‘pa bodo po sprejemu statuta prečistili besedilo posameznih pravilnikov, ki so bili v nekaterih svojih členih doslej že nekajkrat spremenjeni oziroma dopolnjeni, P. D. ■ KOPER: Ponekod razpravljajo o tezah, drugje jih šele sestavljajo Na Koprskem ugotavljajo, da poteka izdelava stautov še vse prepočasi. Komisija za statute pri občinskem sindikalnem svetu v Kopru ugotavlja to na osnovi obširne analize, kako potekajo priprave za sprejem statutov v posameznih delovnih organizacijah. Analiza zajema podatke iz 29 delovnih organizacij. Ugotovljeno je, da v petih 'izmed 29 anektiranih podjetij še vse doslej niso imenovali ustrezne komisije. Doslej je v Kopru sprejela statut le delovna organizacija »Luka Koper«, osnutek pa ima izdelan Komunalni zavod za socialno zavarovanje. O tezah razpravljajo v Iplasu, sestavljajo pa jih tudi še v delovnih organizacijah, Soča, lstra-Bens, rižanskem vodovodu, Elektro Kopru, bolnišnici in kmetijski zadrugi. Z izdelavo statuta predvsem odlašajo v manjših delovnih organizacijah, češ da nimajo dovolj kadra. V takšnih kolektivih v glavnem pričakujejo, da jim bo osnutek izdelal kdo drug, za primeren honorar seveda. —r ................. | • ŽELEZARNA STORE: | Za milijonski prihranek -g 37.000 dinarjev nagrade Sklep organov samoupravni ljanja v štorski železarni, da S bodo racionalizaciji posvečali v E bodoče večjo pozornost, so člani | kolektiva sprejeli z odobrava-p njem. Odziv na komaj sprejeti H sklep je bil že do sedaj precej-M šen. Tako so na zadnji seji g upravnega odbora podjetja raz-1 pravi j ali o petih predlogih, v g katerih člani kolektiva pretila-b gaj o razna tehnična izboljšanja jj in preureditve, kar naj zmanjša gj stroške poslovanja. Dva predlo-1 ga so sprejeli, ostale pa so vrli nili še v nadaljnje proučevanje m in dopolnitev. Med sprejetima predlogoma 1 je zelo pomembna racionalizaciji ja tov. Ivana Sekoleca, delo-1 vodje energetskega oddelka z §§ naslovom: »Izpraznjevanje veji vovodov mazuta z zrakom ns-1 mesto z nafto«. Komisija, ki je I pregledala in ocenila njegov jj predlog ter opravila praktičen jj kontrolni izračun, je ugotovila, jj da se s preureditvijo in uvedbo g tega načina izpraznjevanja ce-jj vovodov delo zelo poenostavi. m Cisti letni prihranek pa bo zna-jj šal nad milijon dinarjev, kar je jj za njihovo ekonomsko enoto | precejšen uspeh. Za njegov | predlog mu je upravni odbor 5 podjetja izrekel pohvalo in jj odobril nagrado v znesku 37.000 jj dinarjev. J. M. | • KAMNIK: | V »Stolu« vsaki dve leti | nov stanovanjski blok Med delovne kolektive v S kamniški občini, ki nenehno jj skrbijo za reševanje stanovanj -Jj skih problemov svojih članov, jj prav gotovo sodi tudi kolektiv 3 industrije pohištva »Stol« v jj Duplici. V podkrepitev te trdi-jj tve samo nekaj podatkov. V jj zadnjih letih je bilo za člane jj kolektiva zgrajenih 123 družin-jj skih in več samskih stanovanj, jj Tako v stanovanjih, ki jih jj upravlja kolektiv, stanuje že E prek tretjino sodelavcev »Stola«. II Doslej - so vsake dve leti zgra- dili po en stanovanjski blok. Tudi letos se bodo držali tega nenapisanega pravila in kmalu dokončali gradnjo bloka s 16 družinskimi in 18 samskimi stanovanji. Toda kljub velikim prizadevanjem in sredstvom, ki jih kolektiv »Stola« vlaga v gradnjo stanovanj (pretežni del sklada skupne porabe, ki razpolaga z okrog 30 % čistega dohodka, je namreč namenjen za stanovanja) pa vendar ne more zadovoljiti vsem potrebam. Z dograditvijo novega bloka bodo lahko ugodno rešili le 22% prošenj za družinska stanovanja. Zato so v kolektivu začeli razmišljati, kako bi z večjim sodelovanjem posameznih zainteresiranih članov kolektiva pospešili reševanje stanovanjskih problemov. Precej je zanimanja tudi za individualno gradnjo. Kolektiv je zato že predlagal občinskemu ljudskemu odboru, naj prouči možnosti in lokacijo za gradnjo stanovanj v tej obliki. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da velja tudi temu načinu reševanja stanovanjskega vprašanja posvetiti vso pozornost. (-li) • LJUTOMER: Koliko in kakšen kader potrebujejo? V Ljutomeru so v minulem tednu obravnavali analizo o akciji poklicnega usmerjanja mladine v komuni. Iz analize je bilo mogoče ugotoviti, da so v merilu občine storili znaten korak k pravilnemu usmerjanju mladine v poklice. Zelo dobro je uspela tudi organizirana II. občinska razstava o poklicih v okviru Zavoda za zaposlevanje delavcev. Na tej razstavi je bilo prikazano 160 raznih poklicev, na I. razstavi v letu 1962 pa le 50 poklicev. V bodoče je zaželeno, da bi to akcijo nadaljevali na osemletkah. Zavod za zaposlevanje v Ljutomeru pa naj bi skupno z občinskim ljudskim odborom in kadrovskimi službami v delovnih organizacijah analiziral, kakšne kadre imajo delovne organizacije in kakšne bodo potrebovali v bodoče glede na razvoj proizvodnje. Fs • ŠMARTNO PRI LITIJI: Deveta briga V Šmartnem pri Litiji nihče ne oporeka, da najbrž ne bi imeli lastne kino dvorane, telovadnice in še marsičesa drugega ne, če v vasi ne bi bilo tovarne usnja, oziroma če bi usnjarji mislili samo nase. Nič jim ne bi mogli, če bi denar porabili na primer za stanovanja, ki so jih potrebni... To bi priznali celo šmarten-ski mesarji, čeprav pri svojem delu presneto malo mislijo na to. Z besedami je pač laže izkazovati hvaležnost kakor z dejanji. Ce bi bil človek črnogled, bi mislil, da usnjarjem nagajajo. Mesnice namreč odprejo eno uro potem, ko se začne v tovarni delo, tako da zjutraj delavci ne morejo kupiti mesa, ko odhajajo ob dveh domov, pa so mesnice že spet zaprte. Pa si pomagaj, če si moreš. Več ko dve tretjini šmarten-skih usnjarjev pa stanuje v okolici. Pet pa tudi deset kilometrov vstran. Če hočejo dobiti meso, morajo pač počakati, dokler se mesnice ne odprejo. Kjerkoli na cesti, pri znancih ali v gostilni. Brez kosila, seveda, če jih znanci ne pogostijo ali če so varčni. Navsezadnje, čemu bi zapravljali denar za kosilo, ko jih doma že čaka na štedilniku? Prosili so že mesarje, naj bi vsaj ob sobotah odprli mesnice ob dveh, ko skoraj vsakdo kupi meso za nedeljo. Pa mislite, da so jim ustregli? Kje pa. Za tistih dvajset kil mesa, kolikor bi ga prodali, se ne splača odpirati mesnic. Tako so jih zavrnili in pri tem je tudi ostalo. O, kadar mesarji slečejo bele jopiče in predpasnike, pa »obrajtajo« usnjarje. Zakaj pa ne? Marsikaj je Šmartno že dobilo od njih in marsikaj še bo. ker so sami skromni. Da takšni ostanejo, skrbijo pa tudi mesarji. Torej le niso čisto brez zaslug, kajne? M. K. v sindikatih TRBOVLJE — Pred dnevi je pripravil Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva za Slovenijo posvetovanje s predsedniki sindikalnih podružnic večjih delovnih organizacij iz Trbovelj, Zagorja ob Savi in Hrastnika, Udeleženci so med drugim razpravljali o samoupravljanju in notranji delitvi, o izdelavi statutov delovnih organizacij in prehodu na 42-urni delovni teden ter standardu zaposlenih. Razen tega so udeleženci obravnavali še organizacijska vprašanja. Na posvetovanju so m^d drugim poudarili, da združuje nov Republiški odbor sindikata nad 650 sindikalnih podružnic, zaradi česar ne bo mogel imeti takšnih tesnih stikov s posameznimi sindikalnimi podružnicami, kot so jih imeli preje n. pr. rudarji s svojim republiškim odborom, kovinarji s svojim itd. Zato bo potrebno, da bodo sindikalne podružnice same opozarjale republiški odbor sindikata delavcev industrije na razne probleme v delovnih organizacijah. Mimo drugega so se na posvetovanju še dogovorili, da zaradi premajhnega števila članov v Zagorju ob Savi in Hrastniku ne bi kazalo ustanavljati občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, pač pa bodo ustanovili enoten občinski odbor za vse tri zasavske občine — Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik — s sedežem v Trbovljah. Verjetno bo sklicana ustanovna konferenca odbora že v mesecu juniju, na njo pa bodo povabili vse predsednike in tajnike sindikalnih podružnic. -k- SLOVENSKE KONJICE — Odborniki občinskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah so na zadnji seji predsedstva analizirali gibanje gospodarstva na območju občine v prvih mesecih letošnjega leta. Ugotovili so, da večina gospodarskih organizacij uspešno izpolnjuje svoje proizvodne naloge. Zelo ugodne rezultate dosegajo tudi pri izvozu posebno v usnjarski in kovinski industriji. Nekatera podjetja so že v prvih štirih mesecih izpolnila nad polovico letnega plana izvoza. Precej časa so člani sveta obravnavali vprašanje glede večje proizvodnosti, delitve dohodka in realnega standarda. Splošna ugotovitev kaže, da so osebni dohodki letos sicer nekoliko porastli, vendar ne v enakem obsegu, kot so se povečali stroški nekaterih važnejših potrošnih predmetov. Zato so predlagali, naj bi ustrezni organi občine izdelali podrobnejšo analizo vseh podražitev v letošnjem prvem polletju in povečanja osebnih dohodkov v posameznih kategorijah za-zaposlenih delavcev. Na tak način bi lahko ocenili, kakšen obseg je zajelo nominalno povečanje osebnih dohodkov, hkrati pa seveda tudi, kakšno je gibanje življenjskega standarda. Na osnovi takih analiz in proučitev bodo lahko sindikalne organizacije predlagale tudi nekatere spremembe v delitvi dohodka v delovnih organizacijah. V. L. • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV ® IZ ČASOPISOV DELOVNIH Tomos: Proizvodnja v odnosu do tržišča V našem kolektivu se večkrat srečujemo .z miselnostjo, da je z zagotovitvijo proizvodnje že vse rešeno in da vse ostalo pride samo po sebi. Takšna prepričanja in uvidevanja nam ne dajejo garancije za uspehe splošne koristi proizvodnje, v kolikor se predhodno ni posvetila zadostna pozornost proučevanju o potrebah tržišča, t. j., da se zagotovi prodaja naših proizvodov na domačem in tujem tržišču. Vse to nas usmerja k zahtevi po intenzivnem raziskovanju tržišča z uporabo znanstvenih metod, kar je posebno važno za naš kolektiv, ki je pred izpolnitvijo letnega plana, za čigar izpolnitev bo brez dvoma založil vse svoje sposobnosti sleherni član kolektiva, kakor tudi pred nalogo, da se naši proizvodi čimprej plasirajo na tržišču s ciljem, da se po najkrajši poti vrnejo v tovarno vložena finančna sredstva (in naš zaslužek), katera so nam nujno potrebna za reprodukcijo proizvodnje in kritje vseh poslovnih stroškov. Iz izkušnje nam je znano, da posamezna podjetja pri reševanju važnih problemov v gospodarski organizaciji, kot so: povečanje proizvodnih kapacitet, spremembe v proizvodnem programu, organiziranje in odpiranje lastne prodajne mreže (prodajaln itd.) odločajo o usodnih sklepih za podjetje na podlagi nepreverjenih predlogov in brez predhodnega raziskovanja in analiziranje dejstev. Takšni sklepi se lahko včasih iztečejo srečno in z določenim uspehom, če vzamemo v poštev, da še vedno na tržišču primanjkuje gotovih industrijskih proizvodov za široko potrošnjo, ali pa določeni proizvod nima konkurenčnega proizvajalca in je v monopolnem položaju, itd. Zavedati pa se moramo, da takšna situacija ne bo dolgotrajna saj živimo v času zelo naglega industrijskega vzpona in se tozadevna, situacija na tržišču vsakodnevno menja. Vsekakor pa si moramo biti na jasnem, da pri vse večji stopnji rasti naše industrijske proizvodnje, nastaja vse večja liberalizacija našega zunanjetrgovinskega poslovanja ter je s tem v zvezi konkurenčnost na tržišču vedno večja. Vse to pa gre v korist kupcu, ki izbira, povprašuje po kvaliteti, primerja cene istih artiklov pri raznih proizvajalcih in po svoji finančni sposobnosti odloča o nakupu tega ali onega proizvoda. Tudi pri proizvodnji mopedov se pojavljajo na domačem tržišču konkurenčni partnerji, (TMZ — Zagreb, PARTIZAN — Subotica) in njih prisotnosti ne smemo v nobenem primeru podcenjevati. Omenjena dejstva nas opozarjajo na to, da moramo nenehno bedeti nad pojavi na tržišču, ki so v direktni ali indirektni zvezi s prodajo naših proizvodov. Tozadevne »rutiner-ske« ocenitve in predvidevanja, ki temeljijo na »osebnem poznavanju tržišča« ali po' »intuiciji« komercialnih ali kakih drugih »strokovnjakov«, kakor tudi konzultacije z nekaterimi kupninam ne morejo v nobenem primeru zagotoviti realne podlage pri odločanju o zelo važnih sklepih za podjetje, o katerih smo že govorili. Socialistično podjetje je samo enota nacionalnega gospodarstva t. j. vsedružbena lastnina, ki jo je družba predala v upravljanje samoupravnim organom in vodstvu podjetja. Ker pa je odgovornost moralna in materialna, je dolžnost samoupravnih organov in vodstva podjetja, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da nenehno pospešujejo poslovanje podjetja in čuvajo imovino podjetja. Na uspešnem poslovanju gospodarske organizacije je zainteresirana družba in celoten kolektiv, kakor tudi vsak član kolektiva ter je dolž-nostv slehernega delavca in uslužbenca, da v tej smeri za- stavi vse svoje sile in sposobnosti. V nadaljnjem razčlenjevanju omenjene problematike se nam zastavlja vprašanje, na kak način je možno samoupravnim organom in vodstvu podjetja zagotoviti nenehni napredek poslovanja in čuvanje imovine podjetja. Samoupravni organi in vodstvo podjetja bodo v stanju zastaviti vse sile za splošen napredek podjetja ob pravem času in tam kjer je to potrebno, v kolikor bodo razpolagali z realnimi podatki o razvoju situacije. Ko govorimo o tržišču in na splošno o vseh problemih v zvezi z nabavljanjem surovin in z*** Ulili plasmajem finalnih proizvode > tedaj lahko dobimo pregled razvoju situacije samo pod P° gojem, če uporabljamo obje*^ tivne metode, ki temeljijo ” znanstvenih dosežkih, a to ® tivnost imenujemo RAZISK VANJE TRŽIŠČA. m Raziskovanje tržišča istočasno služi kot sredstvo ci' vodenje gospodarske organiz^ je, ker se na podlagi rezultat tega dela lahko predvide perspektivni razvoj podjet-H perspektiva plasmaja na doto čem in tujem tržišču, se to devno usmerja proizvodni P ,j gram (osvajajo novi proizv itd.) in se ravno tako forh1 prodajna politika podjC/i, Množica podatkov in ind1 tor jev, ki so rezultat razisko , nja tržišča, nam služi .j, osnova pri odločanju o vaz problemih podjetja. Iz nave ^ nega izvajanja je razvidno, obstoji v našem kolektivu potreba po formiranju -g, službe raziskovanja tržišča. no važnost in pomen za P°“-' ah smo skušali v glavnih P°l oJ~ orisati in upamo, da bod0 j, gani samoupravljanja in ^0. stvo podjetja določili n-ien°.-igld doče mesto v organizac shemi podjetja. Lazar Konrad IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN proizvodnje v enakem času lani). V Strojni tovarni Trbovlje so imeli težave zaradi prodaje izdelkov serijske proizvodnje, v Termoelektrarni opravljajo redne remonte, trboveljski rudarji pa — podobno kot zagorski — vedno čakajo na vagone. Sicer je res, da je na nižjo proizvodnjo v nekaterih zasavskih industrijskih delovnih organizacijah vplivalo nekaj objektivnih težav. Na primer: ni železniških vagonov, primanjkuje reprodukcijskega materiala predvsem iz uvoza itd. Ponekod pa so za precej težav krivi tudi sami. Niso na primer proučevali tržišča, zato so se jim kopičile zaloge in zmanjševali so proizvodnjo. Sicer pa izgovor na »objektivne« vzroke ni nov. Tudi za letošnje leto je značilno, da je v prvih mesecih proizvodnja pod predvidevanji, tako kot vsako leto, medtem ko proti koncu leta začne naraščati. To pomeni, da so v kolektivih še vedno neizkoriščene rezerve — torej tudi letos. Podobno kot ni zadovoljivo gibanje industrijske proizvodnje, tudi ni zadovoljivo izpolnjevanje izvoza. V Litiji so izvozili kar za 11,8 °/o manj proizvodov, kot so predvidevali. V zaostanku so v Strojni tovarni Trbovlje, v Steklarni Hrastnik pravijo, da izvoz ovira pomanjkanje embalaže, v Industriji usnja v Šmartnem se sklicujejo na pomanjkanje vagonov itd. Edino oba zasavska rudnika sta predvideni plan izvoza premoga že dosegla, zagorski rudnik pa ga je že v petih mesecih izvozil toliko, kot je računal na vse leto. —k • ZASAVJE: Gibanje industrijske proizvodnje ni zadovoljivo Statistični podatki o gibanju industrijske proizvodnje v prvih Petih mesecih letos v Zasavju opozarjajo, da v nekaterih delovnih organizacijah proizvodnja ni tolikšna, kot so predvidevali. V litijski občini je na primer industrijska proizvodnja za 1,3 % nižja od planirane (v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1962 je ta sicer večja za 5,8 %). Na tako počasno rast proizvodnje vpliva to, ker niso dosegli predvidene proizvodnje v kresniški industriji apna in litijski poslovni enoti Rudnikov in topilnice Mežica. V kresniški industriji apna je vplivalo na manjšo izpolnitev planskih nalog slabo vreme v prvih mesecih letos, zdaj pa pomanjkanje vagonov in priprava novih etaž v kamnolomu. V Zagorju ob Savi je pod predvidevanjem le proizvodnja v rudniku rjavega premoga in v industriji gradbenega materiala. Tudi zagorski rudarji čakajo na železniške vagone. Primanjkuje pa jim tudi delavcev. Prav tako niso dosegli Predvidene proizvodnje v Trbovljah (ta je sicer za 15,2 °!o večja od • »VERIGA« LESCE: Mladina razpravlja o večji storilnosti dela V zadnjem času si prizadeva mladinska organizacija v Verigi na vseh področjih dela čimbolj Uveljaviti. V organizaciji, ki ima 4 mladinske pododbore, je včlanjenih 114 mladincev in mladink. Tovarniški komite mladine je pred kratkim organiziral posvetovanje, kako izboljšati storilnost dela. Mladinci so sklenili, da bodo organizirali tekmovanje za dvig produktivnosti dela. Rezultate bo ugotavljala posebna komisija, v kateri so tudi strokovnjaki iz raznih služb v podjetju. Razen tega bo mladinska organizacija organizirala pomoč pri gradnji Kulturnega doma, ki ga gradi njihovo podjetje v Lescah. Organizirali bodo manjše delovne brigade, ki bodo urejale okolico doma. Pomagali bodo pri planiranju in pozneje urejanju igrišč, ki bodo v neposredni bližini doma. V Kulturnem domu bo po predvidevanjih tudi sedež izobraževalnega centra. N. B. • POSTOJNA: Premajhna skrb za organizirano utovanje Občinski sindikalni svet je že večkrat razpravljal o pravilnejšem izkoriščanju letnega dopusta delovnih ljudi. Toda kljub Vsem prizadevanjem ne moremo ugotoviti vidnih uspehov. Lanskoletna akcija občinskega sveta, da bi ustanovili občinsko počitniško skupnost, je propadla zaradi oportunističnega stališča nekaterih večjih podjetij. Manjša podjetja pa, ki so za ustanovitev kazala zanimanje, niso imela dovolj finančnih sredstev za soudeležbo pri odkupu počitniškega doma. Kljub temu, da je ta pobuda sindikatov propadla, je tudi letos komisija za rekreacijo pri ObSS skušala že v zimskem času opraviti vse priprave za letovanje članov kolektivov. Žal so tudi letos mnoge sindikalne organizacije pokazale malo zanimanja, da bi bil omogočen oddih vsem, ki si ga želijo. Večji del kolektivov ni čutil potrebe, da bi določene probleme reševali skupno, ampak so organizacijsko vprašanje prepustili v reševanje iznajdljivosti posa- meznega svojega člana. Pač pa so sedaj, ko se je sezona praktično že pričela, pod pritiskom članov, pričeli iskati prosta mesta v posameznih domovih kolektivov. Urejeno letovanje imajo pri ŽTP Postojna. To podjetje ima svoje domove v Rovinju, kjer se lahko prehranjujejo tudi dopustniki, ki si postavijo sami šotore v njihovi bližini. Tudi kovinsko podjetje LIV je pripravljeno odstopiti prosta mesta v počitniškem domu na Krku. V taboru, ki ga imajo vsako leto postojnski taborniki na Debelem rtiču, bo tudi v letošnjem letu nekaj šotorov na razpolago za nečlane. Lastne domove imajo še podjetje »Javor« in Gozdno gospodarstvo. Nekatera podjetja kot n. pr. Transavto in Zavarovalnica pa bodo gostovali v naseljih Počitniške skupnosti Lj ubij ana-Center v Selcah. Vsakoletno nepotrebno in mrzlično iskanje prostih mest — ki je vedno dražje kot pravočasna ureditev letovanja, bi odpadlo, če bi se sindikalna vodstva po podjetjih zavedala, da je organizirano in urejeno letovanje tudi ena izmed njihovih skrbi za delovnega človeka. Zato bo potrebno enkrat prekiniti z dosedanjo nevzdržno prakso. BA • ZASAVJE: V prvih in zadnjih dopustniških dneh naj bodo cene znatno nižje Čeprav dopustnikom vreme še ni bilo najbolj naklonjeno, so številni Zasavčani že odšli na letovanja. Trboveljski in hrastniški rudarji so že na Rabu, Braču, v Pulju in na Bledu; hrastniški steklarji v Bohinju in v Pulju; zagorski rudarji v Cri-kvenici; člani delovnega kolektiva litijske Predilnice pa v No-vigradu. Člani nekaterih dru-drugih zasavskih delovnih kolektivov pa so še v zasavskih planinskih postojankah, tako na Jančah, Zasavski gori, Vrheh, Mrzlici, Kalu, Gorah in Kumu itd. Rudnik rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik je letos namenil za rekreacijo članov kolektiva okoli 10 milijonov dinarjev. Ti bodo letovali razen na Bledu in Rabu letos še v Pulju ter Supertu na Braču. Steklarna iz Hrastnika je namenila za letovanje- članov kolektiva letos 7 milijonov dinarjev. V počitniškem domu zagorskih rudarjev v Crikvenici pa imajo tudi odprto kuhinjo, v kateri se la- Vinko Kuclar, mehanik pri Mestni vrtnariji v Ljubljani, je napravil iz stare neuporabne škropilnice majhen valjar za valjanje stezic v parkih. Nove pridobitve so uslužbenci Mestne vrtnarije zelo veseli. Kaj tudi ne, saj jim ne bo treba več vleči ročnega valjarja Foto: M. ŠPAROVEC ^lllllllllllllllllllllllllMllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIMIIIIIIIIIira KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV @ IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV 9 Da bi dosegli kar najboljšo kvaliteto svojih izdelkov, so v tovarni STOL v Duplici pri Kamniku uvedli delovno mesto kontrolorja kakovosti. V tovarni menijo, da se jim to izplača, saj so že v kratkem času dokaj izboljšali kakovost svojih izdelkov Foto: M. ŠPAROVEC TAM: Analiza o izvora materiala Velik razmah proizvodnje- v Svetu je nesluteno razširil tudi tržišče. Masovna proizvodnja -taje danes take količine blaga, da je nastalo vprašanje, kako kam to blago plasirati. Pojavila se je nova veda v gospodarski dejavnosti — analiza trušča. Samo s smotrnim in nenehnim proučevanjem tržišča je danes mogoče doseči plasma lzdelkov. Masovna proizvodnja Pa ni samo povzročila vprašanja Prodaje blaga, ampak tudi vprašanje nabave blaga, saj le-ta Zahteva ogromne količine surovin in reprodukcijskega mate-riala. Analiza virov nabave obsega predvsem vprašanje, kje ?uPlti material, po kakšni ceni, kakšne kvalitete, v katerem ča-®n itd. Tudi razvoj avtomobilske industrije zahteva danes Podrobno analizo tržišča in to * strani prodaje in nabave. Prav iz tega razloga je bila v nabavnem oddelku naše tovarne konec leta 1961 ustanovljena služba analize tržišča z nalogo, da proučuje izvore nabave materiala. Čeprav obstaja šele kratek čas, so rezultati že vidni, kljub težavam, ki so se v začetku porajale. Treba je bilo namreč iskati lastnih oblik in poti dela (strokovna literatura s tega področja je namreč še zelo skromna). V tem času je bilo izvršeno anketiranje vseh naših dobaviteljev in kooperantov. Z anketo smo želeli dobiti bolj podrobne podatke o izvorih nabave. Vprašanja v anketi so med drugim obsegala vrsto proizvodnje anketiranega podjetja, razpoložljive kapacitete za prespektivno proizvodnjo TAM-ovih vozil, odstotek proizvodnje, ki je namenjena za dele vozil, izvore dobaviteljevih virov nabave, (domači ali uvoz) in še niz drugih podatkov. Na osnovi te ankete vodimo kartoteko kooperantov in dobaviteljev z vsemi ustreznimi podatki. Na koncu leta dajejo tudi oceno za posameznega poslovnega partnerja glede solidnosti poslovanja, kvalitete in cen. Prav tako so izvršili obsežno analizo cen domačih kooperantov, pri- merjajoč jih z uvoznimi cenami, predvsem od našega licenčnega partnerja KHD. S to analizo so podkrepili svoje zahteve za znižanje cen domačega materiala pri tistih kooperantih, katerih cene so nesorazmerno odstopale od uvoznih. Rezultat je znan: 500 milijonov znižanja v letu 1962 in 280 milijonov v letu 1963. Tudi za evidenco cen se vodi posebna kartoteka, na kateri se razen ostalih podatkov prikazuje še grafično gibanje cen. Razen zunanje analize vrši služba tudi analizo notranjega poslovanja, predvsem kar zadeva pogodbe za nabavo materiala. Pregledi, ki so jih naredili za sklenjene pogodbe za letošnje leto, nam med drugim povedo, da je največ važnejših TAM-ovih koperantov in dobaviteljev v Sloveniji in sicer 68, ki dobavljajo material v letni vrednosti preko 8 milijard dinarjev (od tega približno 3 milijarde okraj Maribor), sledi Srbija z 28 kooperanti v vrednosti 2.700.000. 000, Hrvatska 16 v vrednosti 1.200,000.000, BiH 6 z 962.000. 000 in Črna gora 1 z 20.000. 000. Iz tega vidimo, da je težišče nabave .v naši .republiki, kar je hko hranijo člani nekaterih drugih zagorskih kolektivov, ki so tam na letovanju. Predilnica Litija je tudi letos poskrbela, da bi se člani kolektiva kar najbolje počutili na letovanju v Novigradu. Za letovanje bodo plačali člani kolektiva z dohodki do 40.000 dinarjev 400 dinarjev, z dohodki nad 40.000 dinarjev pa 450 dinarjev na dan; izven sezone pa, bo veljalo letovanje 300 oziroma 350 dinarjev. čeprav je bilo že nekaj let nazaj predlagano, naj bi v vseh štirih zasavskih občinah omogočili prav vsem članom kolektivov letovanje, temu še vedno ni tako. To imajo najbolje urejeno v Hrastniku, kjer je uredila Počitniška skupnost naselje vveekend hišic v bližini Pulja. Tu lahko prežive dopust predvsem člani manjših delovnih kolektivov, ki nimajo možnosti, da bi drugje letovali. y Zagorju ob Savi so imeli pred leti, ko so opustili dom v Vr-sarju, v načrtu graditi počitniško naselje, vendar je doslej ostalo vse le pri načrtih. Gradnja večjih počitniških središč za zasavske delovne kolektive bi terjala verjetno več sredstev. Zato bi kazalo razmišljati o tem, da bi pri občinskih sindikalnih svetih oziroma večjih sindikalnih podružnicah uvedli službo obveščanja o prostih zmogljivostih v posameznih počitniških domovih, hkrati naj bi s precej nižjimi cenami pridobili zaposlene za letovanje v obstoječih domovih v pred in po-sezoni, ko so zmogljivosti le malenkostno izkoriščene, čeprav je vreme za letovanje primerno. -k- • DRAVOGRAD: Prispevek za razvoj obmejnega turizma V Dravogradu so začeli obnavljati stari grad, ki predstavlja za to področje zanimivo turistično točko. Ker doslej ta zanimiva postojanka ni bila dostopna z motornimi vozili, so letos začeli z gradnjo avtomobilske ceste, ki bo povezovala Dravograd s to turistično točko. Gradnja ceste je v zadnji fazi, kasneje pa bodo tu uredili še gostišče v pravem koroškem slogu. razen ostalih činiteljev izredno važno zaradi transportnih stroškov. Če gledamo število dobaviteljev po industrijskih panogah, potem ugotovimo, da jih je največ iz 117 — kovinsko-pre-delovalne industrije, nato 119 — elektro industrije itd. Najtežji in obenem najvrednejši dobavitelj TAM je Železarna Jesenice, ki bo dobavila v letu 1963 6000 ton materiala v vrednosti 1.300,000.000 dinarjev. Tudi analiza ostalih določil v pogodbah kaže na določen napredek. Tako je z večino poslovnih partnerjev dosežen plačilni rok od 15 dni dalje, kar je velikega pomena za obračanje sredstev in za večjo likvidnost podjetja. Prav tako znaša rok za količinske in kakovostne reklamacije običajno. 15 do 20 dni ter je s tem omogočeno sprejemni kontroli temeljitejše pregledovanje blaga in pravočasno reklamiranje. V sestavku je prikazan najvažnejši del področja analize, ki pa zaradi kratkega obstoja te službe še ne daje najpopolnejših podatkov. Mnogo snovi je še neobdelane, zato bo treba v bodoče posvetiti tej službi še večjo pozornost, , -ak • TGA KIDRIČEVO: Krajši delovni teden, toda - enaka proizvodnja: Kot v mnogih delovnih kolektivih tako tudi pri nas v Kidričevem v teh dneh največ razpravljamo o načrtih za prehod na krajši delovni čas. Že precej časa niso bile tako živahne razprave (če izvzamemo sprejetje letnega plana), kot so prav sedaj med člani kolektiva! Kako tudi ne! Osnutek statuta delovne organizacije in sedaj iskanje možnosti za čimprejšnji prehod na 42-urni tedenški delovni čas, so tema razprav. Glede krajšega delovnega časa bo potrebno najti čim ustreznejšo rešitev, kajti prav v tovarni glinice in aluminija, kjer je neprekinjeni turnus noč in dan — v delavnikih in nedeljo ter praznikih ni.tako enostavno to urediti kar čez noč z nekim sklepom organov upravljanja oziroma brez predhodne temeljite analize in razprave z vsemi člani kolektiva. Nedvomno pa se bo to dalo urediti čimprej, predvsem zaradi tega, ker obstoja tu" že IV. izmena od vsega začetka obratovanja. Vsekakor pa so pogoji za ta prehod jasni in razumljivi. Proizvodnja mqra ostati v isti višini kot do sedaj — storilnost pa naj ob manjši zaposlitvi še hitreje narašča. M. F. • LOŠKA TOVARNA HLADILNIKOV: Sedaj proizvodnja in prodaja stalno naraščata Loške tovarne hladilnikov so se znašle v lanskem letu v nič kaj zavidljivem položaju. Napačna usmeritev v proizvodnem programu, prepočasno osvajanje raznih izdelkov, predvsem pa notranja trenja v upravi so povzročila, da je bil učinek dela vse manjši. Kopičile so se zaloge in podjetje je bilo še komaj na meji rentabilnosti. Ob vsem tem pa so podjetje obremenjevale še visoke anuitete. Kolektiv je spoznal, da bo treba drugače gospodariti in zato so bile tudi potrebne določene kadrovske spremembe. Tako je začel kolektiv bolj homogeno odpravljati vzroke, ki so povzročali, da je podjetje zašlo v tak položaj. Posledica prizadevanj vseh zaposlenih v podjetju je, da se je položaj, zlasti v letošnjem letu, začel bistveno popravljati. K temu je mnogo prispeval tudi spodbudne j ši način nagrajevanja, ter večja informiranost kolektiva o doseženih rezultatih, ki so vse ugodnejši. Tako je znašala povprečna mesečna proizvodnja v prvih petih mesecih lani le 160 milijonov, v letošnjem letu pa je ob skoro enakem številu zaposlenih, porasla mesečna proizvodnja na 262 milijonov. V primerjavi z lanskim obdobjem je torej višja kar za 64 %. ' Dobri rezultati so doseženi tudi v prodaji. Vnovčena realizacija je v primerjavi z istim obdobjem lani višja za 75.2%, kar kaže, da podjetje ne le sproti proda svojo proizvodnjo, temveč da uspeva tudi zmanjševati lanske zaloge. Bilanca obratnih sredstev kaže, da je podjetje uspelo ustvariti i take rezultate v proizvodnji in prodaji z enakimi obratnimi sredstvi. Tako se je vezava sredstev v materialu zmanjšala od 168 na 59 dni, v proizvodnji od 130 na 60 ter pri gotovih izdčl-kih od 148 na 43, itd. Podjetje je pričelo v letošnjem letu tudi izvažati. Čeprav izvozni rezultati do konca maja niso najbolj ugodni, saj je bilo izvoženo le za 28.000 dolarjev izdelkov, pa pričakujejo, da bodo z nakupom potrebnih orodij za livarno, plan izvoza vseeno izpolnili, kajti za planirano količino imajo že sklenjene ustrezne zaključke. Delavski svet, ki je pred kratkim razpravljal o rezultatih gospodarjenja je soglasno 'ugotovil, da je uspeh zadovoljiv. Sklenil pa je tudi, da bo storil vse, da se prizadevanja za prodajo in boljše gospodarjenje še povečajo. -n- Od dobro oskrbovanega stroja je odvisna tudi storilnost in kakovost, s tem v zvezi pa seveda tudi dohodki delavcev. Tega se v večini zavedajo, zato tudi temu ustrezno skrbijo za svoje stroje Foto: M. ŠPAROVEC « DELAVSKA ENOTNOST - St. 24 - 22. junija 1963 !*w*Eii*f6i«eiiiiiEiiieieiMiiiiiEie • V SLOVENIJI IMAMO ENEGA SAMEGA ŠOLANEGA KNJIŽNIČARJA, KI JE ŠTUDIRAL V ZAMEJSTVU • KORISTI MEDBIBLIOTECNEGA IZPOSOJANJA SO PRVI OKUSILI MATURANTI IZ NOVEGA MESTA, KOČEVJA... • KNJIŽNIČARSTVO PRI INVESTIRANJU KULTURNE DEJAVNOSTI PO NAŠIH KOMUNAH NA ZADNJEM MESTU KNJIŽNIČARSTVO - ZNANOST BREZ ŠOLE Jeseni bo stekla enoletna občasna knjižničarska šola — toda brez možnosti pridobitve višje kvalifikacije • PROPAD IN SLAVA PRVE SLOVENSKE VARIANTE DVOLETNEGA ŠTUDIJA BIBLIOTEKARJEV (PRO-L PAD V LJUBLJANI, SLAVA V SARAJEVU!) Dandanes malodane ni večjega kra- denarja za nakup novih in veliko po- KjiiHimifiianiiMHffliBniiiiiiiiinmiiiiBifiHimiiHiiffiffliffliiiiiiinniiiiHHiiBiiiiffliiiiiiiiHmiiiiiniiininffliraniiiiiHiiiiiniiiniimininiHiiniiraiiiiinHiiiniiiiiiiiiiriiiiii !ll!Il!l!ll!*ll!llllll!tllllll ja v Sloveniji, ki bi ne imel svoje knjižnice. Naj je to ljudska, šolska, študijska, tehnična, kot jo pač poimenujejo z ozirom na lastnika in upravljavca ali na vsebinski sestav njenih knjig. In ne poznam knjižnice, ki bi se pritoževala, da ji manjka bralcev. Nasprotno, skoraj vpraševanje po dobrem čtivu, predvsem s sodobno vsebino in problematiko. Med bralci prednjači mladina, delavska in šolska. Vsekakor — vse zelo razveseljivo.. Nikakor pa ne pozabimo, da ima povsod je še premalo knjig, premalo skoraj vsaka reč dve plati, slabo in do- L-f Ena sama knjiga, koliko radovednežev m OCANA J E KRITI KB INFORMACIJA m VROČI DNEVI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin V LJUBLJANSKIH KINEMATOGRAFIH Z vročimi dnevi upada tudi obisk v kinematografih in program se bliža tisti točki, ko le redko zaslediš na platnu še kaj tehtnejšega, resnega in umetniško dognanega. To dokazuje program ljubljanskih kinematografov, kjer so vedno pogostejše scene najrazličnejših pustolovski variant, dvobojev, kriminalnih junakov, streljanja in podobnega. Nekaj takega je v francoskem filmu »Streljajte na pianista«. Svojstven v svojem žarnu, a vendar v bistvu podoben je ameriški film »Streljanje v Dodge Cityju«, najizrazitejši v tej zvrsti pa je vsekakor drugi del Karl Mayevih pustolovščin »Skrivnosti Orienta«. Za večjo pestrost repertoarja sp poskrbeli v kinu Šiška, kjer so se odločili za nemški film »Polnočna revija«, značilen po lahkotnih in često cenenih komičnih zapletih, znanih variantah atraktivne komičnosti v najrazličnejših stilih in časovnih obdobjih in z zelo enostavno, da ne rečem, primitivno vsebinsko zasnovo. Ze po prvih prizorih je gledalcu dokaj jasno, kaj ga bo »pretresalo« v naslednjih minutah in ko po dobri polovici filma zapusti dvo- rano, je lahko prepričan, da s tem ni ničesar izgubil. Izvzamem naj tokrat le domači film »Moški danes, jutri in...«, ki ga ponovno vrtijo v kinu Vič. V režiji Mileta Djukanoviča in v sodelovanju naših znanih komikov in filmskih mojstrov Slobodana Peroviča, Olivere Markovič, Mija Aleksiča in drugih, so posneli film, ki ne sodi med najboljša, a tudi ne med najslabša domača dela. Ob njem se gledalec lahko prisrčno nasmeje, saj vidi na platnu vrsto duhovitih in hkrati ostrih bodic, ki niso odveč. IVA BOZOVICAR ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene GOSTI IZ KIJEVA USPEH KIJEVSKEGA OPERNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI V treh dneh svojega gostovanja v Ljubljani je Kijepska državna opera v polni meri pritegnila pozornost našega občinstva in je zanimanje za ■ predstave vedno bolj naraščalo. V soboto si tu in tam še lahko opazil prazen sedež, v nedeljo bi ga že zaman iskal. V ponedeljek si je marsikdo na prenapolnjenih stojiščih zaman prizadeval, da bi v celoti sledil dogajanju na odru in se hkrati obupno boril z neznosno vročino. Kljub temu so se spontani aplavzi ob odprtih scenah kar vrstili (lahko bi jih bilo tudi manj) in jih niti v dolgem popotovanju v polnoč zadnjega večera ni zmanjkalo. Po uspešnem nastopu v Zagrebu so Kijevčani v ljub- ljanski operni hiši predstavili tri dela: Minkovskega balet »Don Kihot« in operi S. Gu-laka Artenovskega »Zaporo žec« ter P. Čajkovskega »Ma-zeppo«. Vsa ta dela so nam bila nepoznana, čeprav uživa »Zaporožec« kot nekakšna narodna opera v Ukrajini izredno popularnost. Je včasih dokaj čudna mešanica buffo opere 18. stoletja s prijetno italijansko melodijo, ki se v plesnih vložkih izmenja z izdatnim naslonom na ukrajinsko glasbeno folkloro in je tu najbolj zanimiva. Zabavnosti in že skoraj operetnemu vzdušju je v zadnjem večeru kon-trastirala »Mazeppa« z resnejšimi pretenzijami. Hkrati je razodevala veliko slabost mno- gih skladateljev romantike, ki ne vedo vedno, kdaj je treba nehati in bi nekatere dele tega dela brez škode lahko krajšali. Menda ni bilo poslušalca, ki ne bi hitro opazil, kje so gostje dosegli najvišjo raven — v plesu. Tu smo lahko v polni meri občudovali, kaj vse ustvarja koreografova iznajdljivost, dolgotrajno plemenitenje gibov, trdo šolanje, osnovano na bogati ruski tradiciji v tej umetniški zvrsti. Čvrsta homogenost .celotnega plesnega korpusa, prekinjena z že kar artističnimi nastopi posameznikov, je pokazala, kje se moramo Se precej naučiti. P. K. ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene 0 DELAVSKA ENOTNOST - Št. 24 - 22. junija 1963 Im Foto: Milan Šparovec bro. V naši knjižničarski mreži je slabost pomanjkanje šolanega kadra. Zakaj, niti ni težko ugotoviti. Kratek skok v slovensko zgodovino bi takoj pokazal da je knjižničarstvo pravzaprav še mlado in dokaj nerazvito področje. Do prve svetovne vojne smo imeli sicer mnogo, toda majhnih knjižnic, v obdobju med obema vojnama je število -le-teh sicer naraslo, prav tako njihov pomen, toda sam sistem tehničnega in vsebinskega dela v knjižnicah ni bil še niti tako razvit, kot je danes, niti niso bile potrebe po tej razvitosti tako očite. Nenadoma pa stojimo pred dejstvom, da je biblio-tekarstvo specialno področje in celo znanost in praksa kaže, da samo ljubitelji knjige in požrtvovalni delavci ne zmorejo več vsega, kar od njih ta znanost zahteva. V vsej Sloveniji imamo namreč enega samega šolanega knjižničarja, ki je študiral v zamejstvu, zakaj nikoli še ni bilo pri nas knjižničarske šole, ne srednje in ne višje. V sezoni 1958/59 je društvo bibliotekarjev skupaj z društvom arheologov Slovenije organizirajo enoletni občasni knjižničarski študij, za katerega je bil pogoj srednja šolska izobrazba ali dolgoletna knjižničarska praksa. Čeprav je večina absolventov danes zaposlena v knjižnicah, jim šola vendarle ni dala pravega poklica. Ljudje pa si tega, če študirajo, razumljivo, žele. Poleg tega majhno število absolventov ni niti strokovno, niti številčno pokrilo vrzeli, ki jo čutimo ob pomanjkanju šolanega kadra. Najnovejša organizacija knjižnic na Slovenskem predvideva tki. »matične« knjižnice, ki naj bi bile za vzgled ostalim — volonterskim, jim pomagale, morda celo izpopolnjevale njihov kader s tem, da bi ga jemale na prakso, organizirale potujoče knjižnice in podobno. Pogoj pa, da se lahko neka knjižnica registrira kot matična, so prostori, urejeno poslovanje in popolna katalogizacija, čeprav ne kot pogoj pa je tudi nujen šolan knjižničar. In tako se torej ob tem »knjižničarju« vse zatakne. Upravičeno pričakujemo, da bo v hipu, ko bo končana registracija matičnih knjižnic, teh pri nas manj, kot jih zdaj predvideva statistika. Prikrajšane bodo seveda predvsem knjižnice same in z njimi rieposredno tudi njihovi bralci. Nedavno je izšla namreč nadvse koristna uredb^ o sodobnem medbiblioteč-nem izposojčvanju, ki ga vodi Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani. Posluževale se ga bodo le matične knjižnice. NUK sestavlja obširen katalog vseh knjižnic v Sloveniji in bo tako imela pregled nad vsem slovenskim knjižnim bogastvom. Seveda, za tako izposojanje pridejo v poštev predvsem znanstvene in strokovne knjig®’ Letošnjo pomlad so stekli že prvi poizkusi, in sicer so se poslužili kot prvi verižnega izposojevanja dijaki četrtega razreda gimnazij (Kočevje, Novo mesto ...) za pripravo svojih maturitetnih nalog. Društvo bibliotekarjev Slovenije, predvsem pa republiški Svet za kulturo in prosveto si že nekaj let prizadevata, da bi spravila vprašanje šolanega kadra v naših knjižnicah z mrtve točke. Eden izmed vzrokov, zakaj je naše knjižničarstvo trenutno v taki stiski, je prav gotovo to, da so knjižnice, kot je pokazala analiza Sveta za kulturo in prosveto, v občinah pri investiranju kulturne dejavnosti povsem na zadnjem mestu. Poleg tega še odgovornim ljudem po komunah ni prišlo do zavesti, da je zgolj kupovanje knjig in izposojanje premalo, da je treba misliti na šolane ljudi in te kadre vnaprej predvidevati. Pred leti smo dobili prvo varianto o študiju bibliotekarstva, ki pa je seveda kot mnoge podobne sodobne reči, kaj neslavno propadla, pa čeprav je Svet za kulturo in prosveto do nadrobna pripravil programe. Ta varianta je predvidevala študij knjižničarstva kot enega oddelkov na Višji pedagoški šoli v Ljubljani, najprej kot eno, potem Pa kot dvopredmetno skupino (študij A knjižničarstvo, študij B slovenščino in pod.;. Zanimivo je, da se Višja pedagoška šola za to ni mogla ogreti — sploh so naše visokošolske inštitucije sila neelastične in zastarelih naziranj — da P3 so v Sarajevu, ko so zvedeli za slovenske načrte segli po njih, skoraj povsem prevzeli program, ki ga je pripravil Svet za kulturo in prosveto Slovenije i° ga danes že lepo realizirajo. No, Viši3 pedagoška šola je napotila syet z vsemi njegovimi idejami in papirji n3 Ljubljansko univerzo. Toda, tudi tu vse zaman. Nato je skušal Svet za kulturo in prosveto s pomočjo bibliotekarjev ustanoviti povsem samostojno dvoletno šolo. Izvršni svet pa je nasvetoval naj se le-ta priključi Univerzi. Zelo zamotano! Poleg tega ne smem0 pozabiti zapisati, da je bil Svet za kulturo in prosveto pripravljen dati finančna sredstva za prvi in morebiti cel° drugi semester prvega študijskega le*3 ali Višji pedagoški šoli ali Univerzi, da je povpraševanje po študiju bibliotekarstva zelo številno, med tem pa nekatei'1 , oddelki Ljubljanske univerze nimaj0 zadostnega števila slušateljev. Cas teče. In akcija še vedno ni *z' umrla. In če že ni uspela, smo' skuša*1 v Sloveniji nadomestiti vrzel v knjižu*' carstvu s tečaji, ki jih prireja leto z3 letom v poletnih mesecih NUK v LjUb' Ijani. Tečaji — izhod v sili in nek3 praksa, ki se je po vojni razbohotila Prl nas tudi tam, kjer je očitno, da bi marala in bi lahko krenila drugo pot. ™ že organiziramo na primer tečaje za P°' uk likovne vzgoje na šolah, ker Akademija za gledališče, radio in televizij3 ni prodrla s Pedagoškim oddelkom, pač morebitnim diplomantom še ne m°' remo zagotoviti potrebnih delovn11’ mest, je to pri knjižničarstvu povsem drugače. In kako dolgo še tako? Kot je videti, še tudi telošnjo je®6^ oddelek za bibliotekarstvo na Ljubija11^ ski univerzi ne bo zaživel. Zato pripr3'7' lja NUK v Ljubljani s pomočjo Sve za kulturo in prosveto enoletno Šolo ^ knjižničarje. Pogoj za vpis je enak o0® mu izpred let. Enoletna občasna kni1 ' ničarska šola sicer spet ne bo dala 3 ^ solventom formalne kvalifikacije, to 8 pravi, da absolvent ne bo dosegel P0^ jev za višjo kvalifikacijo po zakonu javnih uslužbencih, pridobil pa si 'g teoretično in praktično osnovo za °e v knjižnicah. Prav gotovo pa bo šola n dila možnost, da slušatelji te šole morebitnem ustanovljenem oddelku bibliotekarstvo na Univerzi lahko oP8^ vij o dopolnilne izpite in še dva sel?cr stra, in si tako pridobijo tudi pred zak nom veljavno kvalifikacijo. Programi so izgotovljeni, razpisi r3^ poslani po slovenskih komunah. Tren na zadrega je menda odstranjena. V d oče — pa v bodoče bo morebiti b°.j. Nikar ne prenehajmo upati. Potrpež vost je Slovencem vendar v krvi. ALA * Prizor iz IRKUTSKE ZGODBE Abruzova v uprizoritvi trboveljskih amaterjev Iz uprizoritve Millerjeve drame VSI MOJI SINOVI novemeške igralske skupine Repriza 1963. leta. v Prišli smo zopet, pa tudi odšli s ,/■ revije dramskih skupin Slovenije 'X. Novem mestu od 5. do 9. junija) ^hno z različnimi občutji. Od lanskega “rečanja (prav tako v Novem mestu, in ecimo mu »premiera naših različnih Vomov«), pa tudi od prej, se je v nas naselilo raznoliko prepričanje. O biti in hiislu slovenskega gledališkega amate-5Zma- O prirejanju revij (ne le republike, temveč tudi občinskih, okrajnih in 'hedokrajnih), kakršne beležimo že šesto leto. Kdo so le-ti, ki mislijo tako — drugi ‘Opet drugače, ni važno. Tudi ni bistve-kakšno je razmerje med somišlje-Jkki na eni in drugi strani. Tako eni kot jfu§i, vsak po svojih možnostih, se tru-dimo prepričati slovensko javnost o svojem prav«. To pravico imamo, nihče artl je ne krati. Do sem torej vse prav. , Seveda pa vsak »svoj prav« zagovar-?m° z drugačnimi argumenti, ki so začarani v različnih izhodiščih. Izhajamo r^tno iz različnega poznavanja in vrednotenja kulturnih prilik »v provinci«. Različno pojmujemo, se zdi, utiranje r°ti najvišjim kulturnim dosežkom v kajširša razmerja slovenskih mest in ~aselkov. Različno pojmujemo in vred-°timo povojno razvojno pot slovenskega gledališkega amaterizma. Pa tudi ob em se razhajamo, ko vrednotimo Člove-ovo hotenje in prizadevanje, da kot 5>ater na kulturnem področju razvija So?6 v.eč''e ali manjše talente in spo-v °nosti. Končno, različno pojmujemo /hunsko kulturo samo. Eni vidijo zanjo Priori sinonim v poklicnih gledališčih, r5uSi te kategorizacije ne iščemo na jj/hotju poklicne — nepoklicne gledalske kulture, temveč le v uprizoritveni j aliteti in izpovedni sili ene ali druge. jZ 23 čudp, kadar tak vrh v amaterski edstavi vendarle najdemo tako eni kot 6 — se vsi dvomi načelne narave za ji1 večer lepe predstave umaknejo, ježa 'dvom nasploh in počez splahnita — le za večer lepe predstave, nakar se /®Priza dvomov« ponovi. A ker je jeza ° svoji naravi nekaj, kar se manife-yra tudi navzven, postane pač javna. ti,\,Zraku lebdii° vprašanja, ki terjajo lyoge. * . Slovenski gledališki amaterji, društva 3j/ob°d« in prosvetna- društva, ki te CJterje združujejo, in končno tudi jav-o fki gleda amaterske predstave ali fabllh le kdaj pa kdaj nekaj prebere v popisu ali sliši v radiu, že letos drugič bj/ušajo bolj ali manj glasno in jasno te„ecene pomisleke in dvome »o smislu §a početja« — namreč — gledališkega 'hsterizma. ( Dv°miti ni greh. Vedno prisoten kan-O dvoma je vedno bolj na mestu kot j kritična samozadovoljitev. Dvom je Uty v. tore j ustvarjalen, lahko pa je tudi tačuj°č, kadar ne izhaja iz argumenti-osnove. Dostavimo trditve. je res gledališki amaterizem na lj^Venskem tisti, ki vleče kulturne pri-L]6 provinci« v čudne provincialne ^uurne sfere? Okrog tristo premier de?rnskih amaterskih družin, približno cji/tsto predstav teh uprizoritev in 270-000 gledalcev teh predstav poit, v1 resda le kvantitativni pokazatelj t)r6®e ničesar ne pove v kvaliteti teh krastav. A če upoštevamo vedno večjo (ijv^tnost radijske igre in televizijske sl//16 kot dveh specifičnih slušno-scen-V9l/ zvrsti, pa prodor filma, če upošte-da je vedno več gostovanj po-(če Dih gledaliških ansamblov na terenu V vedno vse premalo), potem tej.k° trdimo le to, da so gledališki ama-Vt‘ izpostavljeni vedno bolj in bolj le;’Cn> publiki in da se tega že nekaj ^zaj vsi resno prizadevni presneto 0 zavedajo. Vprašanje denarja, ki Pospravi gledališki amaterizem« in ki nekatere zelo pekli, ne more bistveno vplivati na »uvoz najvišjih kulturnih dosežkov iz kulturnih središč«. Le-ti terjajo mnogo mnogo večja sredstva, to je logično in to nam je jasno vsem. A da bi občani pri delitvi svojih skupnih sredstev za urejanje potreb njihovega življenja odšteli več sredstev, pomembnejši del kot doslej tudi za »dražje« kulturne potrebe, ni dovolj kot menijo nekateri, odpovedati se gledališkemu amaterizmu, temveč predvsem poskrbeti, da bo tega denarja iz leta v leto v skupnem žepu več in da nam ga ne bo žal vlagati v kulturo človeka, da bodo ljudje prepričani v koristnost takih investicij in tako dalje. A tako razmišljanje' ne sodi v ta članek. Vsekakor v načelu ničesar ne pridobimo na kvaliteti kulturnega življenja, če bi gledališkemu amaterizmu presekali pot. Na letošnji reviji v Novem mestu pa so sami gledališki amaterji ponovno zatrjevali, da amaterizma za vsako ceno ne potrebujemo, da je ničev amaterizem, ki ne razvija težnje po repertoarni in uprizoritveni kvaliteti, in dalje, da greše tudi tisti posamezniki, ki še vedno verjamejo v svojo večjo veljavo ob tem, ko težijo nepošteno k temu, da bi zaprli svoje domove obiskom poklicnih gledaliških hiš. To je objektivna, pogumna in odkrita beseda. Beseda o posameznih pojavih, manj ali nekoliko bolj razširjenih, a ne dvom počez in nad vsem. Mar res pomeni želja Novomeščanov, da bi odslej stalno bila republiška revija slovenskih dramskih amaterjev v njihovem mestu »delitev interesnih sfer«? Ker da je Ljubljana s svojo osrednjo kulturo tako daleč, da Novo mesto do nje ne more, naj bo torej amaterski gledališki teden za ono nedosegljivo nekaka zamenjava. Sest revij je bilo doslej. Dve v Velenju, ena v Kopru in Izoli, ena v Zagorju in zadnji dve v Novem mestu. Prireditelji so smatrali, da je prav, če ta vsakoletna prireditev »potuje«, saj- v nekem smislu animira kulturno življenje kraja, v katerem se pojavi. Bila tudi drugo leto ali morda nadaljnja leta ta revija še naprej v Novem mestu — ta odločitev zdaj ni bistvena. Bistveno je to, da imajo tako domačini kot gostje občutek, da je v dveh letih revija Novo-meščane v nekem smislu vendarle kulturno animirala, ustvarila neko povolj-nejšo kulturno atmosfero, da so v pripravah nanjo novomeščani popravili dvorano in oder (kar bo služilo in služi tudi predstavam poklicnih gledaliških hiš!), da razmišljajo Novomeščani danes o tem, da bi do jubilejnega leta svojega mesta zgradili kulturni dom, da je novomeška publika že dve leti pokupila vse abonmaje za predstave v okviru dramske revije, a ne zato, ker je »hitro zadovoljna«, temveč zato, ker je bil zanjo to kulturni dogodek, večji ali manjši, to je stvar presoje posameznikov. Da je to čudovita publika, kakršna — povedano po pravici — doslej' ni bila še v nobenem mestu, kjer je bila republiška revija. To je publika, ki z velikim navdušenjem sprejema tudi Mestno gledališče ljubljansko in ki si ostri svoj kritični odnos do gledališča — poklicnega ali nepoklicnega — vedno enako. Mar je res povojna pot slovenskega gledališkega amaterizma nagnjena v svoji krivulji k upadanju? To ni bil očitek, toda vrednotiti neko dejavnost, ne da bi jo videli v svojem gibanju skozi čas, se mi zdi krivično. Izredno samokritičen, vroč razgovor gledaliških entuziastov v svojem vsakoletnem gledališkem amaterskem parlamentu, je bil povod, da se ta krivulja razvoja slovenskega gledališkega amaterizma, čeprav ob nihanju, vzpenja. A tega ni moč videti le na republiških revijah. Se vedno preveč, a vendar vedno manj in manj je gledališkega amaterizma za vsako ceno, vedno manj (čeprav tudi še vse preveč) je burk in praznih komedij, vedno manj je gledaliških poskusov zaradi »ene svetle zvezde« ali poskusov, ki precenjujejo amaterske sposobnosti itd. Skratka, občinske, okrajne in republiška revija počasi, a vendarle spodbujajoče in sigurno iščejo slovenskemu gledališkemu amaterizmu novega obraza. In večeri z lepimi predstavami, ko se umakne celo glodajoči dvom v smiselnost »tega početja«, so vse bolj pogosti in navdušujejo celo najbolj izbirčno in zahtevno kulturno publiko. V šestih letih smo v gledališkem amaterskem parlamentu končno lahko slišali tudi dovolj iskreno navdušenih besed nad trdim delom in nekaterimi lepimi dosežki tudi s strani renomiranih poklicnih gledaliških delavcev in kritikov. A tudi nemalo njihovih izjav presenečenja nad vso kritično ostrino, s katero so gledališki amaterji ocenjevali svoje delo (pa čeprav za ceno užaljenosti posameznih sotovarišev, ki kritike niso mogli prenesti in so se umaknili). Mar lahko trdimo, da je »to početje« sedem tisoč petsto ljudi (kolikor jih je sodelovalo pri letošnjih predstavah) le stvar nekih privatnih ambicij, ki z resnično kulturo ne morejo imeti dosti skupnega, razen kadar gre res le za nekaj izrednih talentov? »Ambicije« tistih gledaliških amaterjev, ki se ne zavedajo tega, da njihovo gledališko kreiranje ni le privatna stvar, čeprav so iz osebnega nagiba stopili prvič na oder, temveč stvar javne presoje, kritičnega odnosa publike, kriterijev pravega vrednotenja vseh elementov gledališkega ustvarjanja &.............-..... •1 I Žirija za VI. revijo dramskih | jj skupin Slovenije v Novem me- B 1 stu in Festival dramskih ama- 1 1 terjev Jugoslavije na Hvaru je fl 1 izbrala za hvarski festival tri ■ 1 predstave, ki naj pokažejo do- 1 1 sežke slovenskih amaterjev v B j! pretekli sezoni. Predstavo dra- E 1 me Arthurja Millerja »Vsi moji 1 E sinovi« v uprizoritvi skupine B H DPD Svoboda »Dušan Jereb« iz p jj Novega mesta in v režiji Rika H = Urha. Predstavo Abruzova »Ir- g jj kutske zgodbe« v uprizoritvi jj §j gledališča Svobode Center v s g Svoboda »Slava Klavora« iz Ma- g jg lovrha. Predstavo drame Mirka H g Zupančiča »Hiša na robu me- p jj sta« v uprizoritvi skupine DPD jj jj Svobode »Slava Klavora« iz Ma- jj | ribora in v režiji Janeza Kalina. | g Na festivalu na Hvaru se bodo jj jj torej tokrat slovenski gledališki B jj amaterji predstavili z uprizori- 1 jj tvami treh sodobnih dramskih 1 jj tekstov. ...................................il posegov naših amaterskih gledaliških skupin. Toda, mar ne razpravljajo še v tem času v naših poklicnih scenskih gledališčih celo o oživljanju operete, v nekaterih dramskih gledališčih iščejo opravičila za bulvarke, ki jih sicer »načeloma« • odklanjajo, uprizorijo kakega domačega avtorja, ki nam pove z odra toliko kot nič. Bolezen je torej tu in tam — morda celo nalezljiva. Imenuje se — koncesije publiki. Morda amaterji še danes uprizarjajo nekaj, do česar so bili še včeraj poklicni gledališčniki prav tako ne dovolj kritični? Iz malega raste večje, iz večjega veliko, pravijo. Iz malega festivala (beri občinske revije) raste večji (beri republiška revija) in iz tega še večji (beri Treza MrdavšičeVa v predstavi Fer-maudove komedije Z VRATI TRESKAJO v uprizoritvi igralske skupine ~ iz Črne na Koroškem Med razgovorom v »amaterskem gledališkem parlamentu« — tiste »ambicije« so bile že zdavnaj obsojene prav s strani samega gledališkega amaterskega parlamenta. A nekaj tisoč ljudi, ki po delu dolge tedne in mesece zahaja na vaje, dela to pozno v noč, da doživi zelo kratek trenutek, ko izgine navidezna zavesa med gledališkimi entuziasti na odru in v dvorani, teh tisoč ljudi si očito ne da vzeti vere. v smiselnost tega in takih trenutkov. »Provinca« in provincialna kultura, središča in osrednja kultura, to razmejevanje že dolgo ni več povsem res! V »provinci« se nam pojavljajo kulturne ustanove, ki dosegajo eminentne kulturne uspehe širših in včasih zelo širokih razmerij, medtem ko v mestih v nekem smislu izgubljajo svoj življenjski sok nekatere znane poklicne kulturne ustanove, ker niso našle svojega mesta v času in prostoru širših razmerij. Poklicna kultura ne more biti sinonim za vrhunsko kulturo vedno in povsod — to že nekaj časa spoznavamo. Za vrednotenje amaterske gledališke dejavnosti in poklicne obstajajo ista merila — merila umetniške in repertoarne kvalitete. Prav je, da smo kritični — morda tudi še vedno vse premalo — do repertoarnih Hvarski festival). Mar je to očitek za festivalomanijo? V času, ko ta pojav v naši družbi radi in upravičeno omenja-mo — naredimo torej preprosto enostavno primerjavo tudi pri gledaliških amaterjih! Kdor je videl gledališki amaterizem tam, kjer poganja svoje korenine, kjer ga skrbno negujejo, da bi obetajočim cvetovom sledili tudi plodovi, zdravi in lepi,. kdor zasleduje to rast, ne more imeti pomislekov — predvsem pa mora do teh prizadevanj biti pravičen, a to ne pomeni popustljiv ocenjevalec. Amaterske predstave žive svoje prvobitno življenje, bolj ali manj polno, bolj ali manj plodno, toda za Hvar gotovo ne žive. To so revije brez denarnih in drugih nagrad, to so revije brez prvih in zadnjih tekmovalnih mest, daljši aplavz in redka priznanja v tisku, to sta edini priznanji. Vsaka pot naprej na revijo — večjo, kot pravijo nekateri, je v resnici predvsem korak pripravljenosti na ostrejšo kritiko, zahtevnejšo publiko. Za ta korak je treba imeti višek poguma, kakorkoli se sliši to čudno. Nihče te ne sprašuje, kakšni so pogoji, v katerih delaš, koliko je bilo neprespanih noči, koliko popoldneve v brez kosila. Gledališki amaterski parlament na letošnji reviji v Novem mestu, na katerem so predstave ocenjevali v resničnem dialogu, a ne le monolog enega kritika, številni režiser j i-amater j i-gesti, najbolj zgovorno zanika namigovanja na festivalomanijo, na prireditev zaradi prireditve in nič več. In končno, naj podvomim tudi jaz. Dvomim namreč, da bom prepričala o smiselnosti »tega početja« kogarkoli, ki sam a priori temu ne veruje. Pravičen pa se mi dozdeva ta zapis'do prizadevanja, ki nosi v sebi velike kvalitete, seveda tudi slabosti, ki jih nihče nima namena prikrivati. In če sodim, da dvom nasploh ni upravičen, prav tako menim, da je treba ob oceni dosežkov, ki so se manifestirali na.letošnji VI. republiški reviji, pogumno spregovoriti o vseh sencah in temnih straneh gledališkega amaterizma _ iz- raziti svoj zelo konkretni dvom v vse tisto, kar temu amaterizmu še vedno škoduje, kar zavira, da bi pokazal svoj najboljši obraz. A o tem drugič. SONJA GAŠPERŠIČ KALEIDOSKOP VZVIŠENI Izolani se brigajo za svoje mesto. Radi bi ga čimlepše uredili, da bi privabili turiste. Imajo celo svojega urbanista, kakor vsako pravo mesto. Kar on reče, drži kot pribito. Kajti njihov urbanist je velik strokovnjak in velik estet. Včasih, resda samo včasih, jim je njegov izredni estetski čut malce v napoto. Odklanja, na primer, montažne hiše. Oni bi jih pa radi postavili. Se razume, da ne sredi mesta, ampak kjerkoli ob robu. Niso namreč tako idealni, da bi mislili samo na turiste in na njihovo udobje, ampak mislijo tudi nase. Stanovanja potrebujejo. Novo stanovanje pa je lahko dvorezen nož. Z ene strani ti zviša življenjski standard s švedsko kuhinjo, kopalnico z bojler-jem in podobnimi rečmi, z druge strani pa ti ga lahko zniža, če je predrago. V montažni hiši pa ni tega drugega rezila. Izolska delegacija, ki si je šla v Škofjo Loko ogledat montažne hiše, se je o tem prepričala. Niti delegaciji niti tistim, ki so jo poslali v Škofjo Loko, pa ni prišlo na misel, da bi jim utegnil njihov urbanist prekrižati načrte. Še celo ne potem, ko so zvedeli, da gre vedno več škofjeloških montažnih hiš v Švico. To pa je turistično visoko razvita dežela, ki ima prav gotovo tudi nekaj urbanistov, ih če ti nimajo nič zoper montažne hiše, čemu bi imel njihov urbanist? Tako so mislili. In tako mislijo še zdaj, montažnih hiš pa vendarle niso kupili in gradijo še vedno samo stanovanjske bloke in vrstne hiše, kajti kar reče njihov urbanist, drži kot pribito. Če jim je všeč ali ne. Glavno, da je všeč urbanistu, ki ima visoko razvit estetski čut. Izolani se zavedajo, da mu v tem ne segajo niti do gležnjev in mu zato ne upajo v ničemer ugovarjati. Kadar je zraven. Samo med seboj pa marsikatero grenko rečejo na njegov račun. Priložnosti je več ko dovolj, kajti urbanist živi v Ljubljani in ga.bol j poredkoma vidijo. Ni lepo, da takole za vogali opravljajo svojega urbanista, ali ne? Človek se muči zanje, oni pa ... To res ne gre. Črna nehvaležnost. Ali je sam kriv, če ima bolj prefinjen okus kakor oni? Ni. In ali je sam kriv, če misli predvsem na lepoto mesta? ... SREČNIK Če bi se še kdaj rodila, bi se izučila za komercialnega. Seveda za dobrega komercialnega z močnimi osebnimi zvezami. (Zvez ne bi izkoriščala za kakršnokoli privile-giranje, ampak zgolj kot podstavek, da bi moja komercialna veličina še bolj zablestela.) Priznane sposobnosti, kakor veste, veliko pomenijo. Prideš, na primer, v podjetje, kjer polna skladišča dokazujejo premajhno sinhroniziranost prodaje s proizvodnjo in sprejmejo te kot odrešenika. Zaradi slovesa ti ponudijo tako velike osebne dohodke, da lahko imenitno živiš, če kaj prodaš ali ne. In to, mislim, dober komercialist tudi zasluži. Ali ne bi bilo žaljivo, če bi ga tako kot navadnega trgovskega potnika plačevali po prometu? Razen tega bi bilo to odkrit izraz nezaupanja v komercialistove delovne sposobnosti in v njegov sloves. To pa vendar ne gre. Pri delavcih si kaj takega lahko privoščiš, pri upravnih uslužbencih pa bi utegnila delitev osebnih dohodkov M po delu povzročiti najrazličnejše komplikacije, najmanj g jj pa veliko zamero. Posebno pa pri komercialnem, ki je g g prišel v podjetje z aureolo sposobnosti. g Poznam tovarno, kjer so novega komercialnega tako g 1 rekoč zavili v vato. Vsi člani kolektiva so prvega dobili m j v kuverti nekaj manj kot običajno zavoljo poslabšanega jj 3 gospodarskega položaja, tovariš komercialni pa je dobil g j nekaj več ko devetdeset tisoč, kot ob normalni vrednosti M 1 točke ... Pa še ni ničesar naredil za to, da bi se nepro- g 1 dane zaloge blaga zmanjšale. Delavcem, ki se v finese §f 1 delitve osebnih dohodkov ne razumejo, to sicer ni bilo g g všeč, toda komercialni tega ni gmotno občutil, kajti v g S upravi, ki je naprednejša in kulturnejša, so ga zaščitili. g §j Nergačev sicer niso poskušali prepričati, da ravnajo prav, jj g ampak so kratko malo zatajili to upravičeno privile- . g g giranje. g jj Da, če bi se še enkrat rodila, bi se izučila za dobrega g jj komercialnega. Vsaj dokler upravni uslužbenci pravilno g 1 vrednotijo njihov gospodarski pomen in jim temu pri- S 3 merno priznavajo tudi izjemni položaj: točno opredeljene g g pravice in neopredeljene dolžnosti. | H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI: jj 1. Delamaris, Izola — MARIOLA KOBAL jj 2. Industrija usnja, krzna, usnjene konfekcije in lahke 1 obutve Šmartno pri Litiji — MARIOLA KOBAL ......... JANEZ VOLJČ PREDSTAVLJA POKLICE . __; ■ ' , , TURIST] ■ ' _ rr?m Sleherni državljan, ki se kakorkoli ukvarja s turizmom, je turistični delavec. Turistične. delavce delimo na amaterske in poklicne. Amaterski so tisti, ki v turizmu niso neposredno zaposleni, pa se vseeno ukvarjajo z njim. Poklicni pa so tisti, ki si v turizmu oblikujejo osebne dohodke. Da bi to razporeditev in njihove dolžnosti -bolje razumeli, bom povedal primer iz vsakdanjega življenja. V Srednji vasi so takoj po tistem, ko je prišlo v javnost, kaj nam turizel pomeni, sklenili, da bodo zgradili hotel. Temu sklepu so botrovali: predsednik občinskega ljudskega odbora, načelnik odseka za gospodarstvo in predsednik občinskega odbora Socialistične zveze, torej trije tovariši, ki v turizmu niso neposredno zaposleni, veridar so spričo svojih družbenih dolžnosti poklicani, da se amatersko ukvarjajo z njim. Preskrbeli so si arhitekta, mu dali pisarno v občinskem poslopju in mu naročili, naj v treh tednih napravi načrte. Fant je delal, da je bilo veselje, vsi prej omenjeni pa so mu pomagali. Prihajali so k njemu in mu svetovali: »Pustite klet, Kaj bi z njo. Le podaljšala nam bi gradnjo.« »Se vam ne zdi, da so tale okna pusta in dolgočasna? Narišite pred vsakim oknom bal-konček in stavba bo takoj bolj , privlačna.« »Pred vhodom naj bodo štirje visoki stebri, da bo fasada bolj monumentalna in impresivna.« »Streha naj bo ravna in naredite jo tako, da bomo lahko imeli na njej letni kino.« Arhitekt je njihove predloge upošteval in čez tri mesece so bili načrti gotovi. Hotel so zidali od jeseni do pomladi in med tem so načrte trikrat spremenili. Prvega maja so ga svečano odprli. Predsednik občine je prerezal trak pri impresivnem vhodu in v imenu amaterskih turističnih delavcev izročil ključ hotelskih vrat poklicnim turističnim delavcem, se pravi hotelskemu delovnemu kolektivu, ki sicer še ni bil dokončno formiran — v njegovem sestavu še ni bilo kletarja in sobaric in čistilk — toda kolektiv je bil in spričo tega je lahko sprejel upravljanje hotela v svoje roke. Hkrati s hotelom pa je sprejel v upravljanje tudi 400 milijonov kreditov, plačljivih v petih letnih obrokih. To pa ni bila edina nevšečnost. Hotel je sicer imel balkončke, ni pa imel kleti in so natakarji hodili po pijačo v klet gostišča »Pri slepem Jožetu«. V sobah so bile pipe za toplo in mrzlo vodo, ni pa bilo nobene naprave, v kateri bi vodo greli. Vhod je bil resda impresiven, recepcije pa ni bilo. Za hotelom je bila lepo urejena vrtna restavracija, gostje pa so parkirali svoje avtomobile pod Križnarjevo šupo. In ko je delovni kolektiv mesec dni upravljal omenjeni hotel z napakami in si prvič oblikoval osebne dohodke, se je izkazalo, da bi moral ustvariti dvakrat več sredstev, če bi hotel plačati samo anuitete, za osebne dohodke pa ne bi ostalo niti ficka. Ta ugotovitev je povzročila fluktuacijske težnje. Najprej jo je pobrisal plačilni, potem se je poslovila najlepša natakarica, nekega jutra ni bilo več vratarja. Ondan pa jih je zapustil še direktor. V občini je namreč prišlo do rotacije in njihov direktor je kot perspektivni kader postal predsednik občine, bivšega občinskega predsednika pa so imenovali za direktorja hotela. Imamo torej amaterske in poklicne turistične delavce. Amaterski zidajo hotele, poklicni jih upravljajo. Dogodi pa se, da amaterski turistični delavci postanejo poklicni, poklicni pa amaterski — in prav v tem je privlačnost turistične stroke. Mii Nihče ne more reči, da so tovariši iz podjetja »Sodobna nogavica« kdajkoli zaostali za razvojem. Nasprotno! Vedno So bili nh liniji, se pravi, vedno so pravočasno podprli trenutno družbenopolitično usmeritev, ki ji navadno pravimo »nova linija«. Tako so tudi tokrat, ko je bilo rečeno, da je storilnost imperativ našega gospodarskega napredka in osnovna postavka za oblikovanje osebnega dohodka, storili vse, da bi tale imperativ popularizirali znotraj in zunaj kolektiva. Tedaj so na sestanku vseh subjektivnih sil sprejeli naslednje konkretne sklepe: 1. Popularizirati storilnost kot osnovno in perspektivno nalogo v prehodnem obdobju: — na vseh sestankih od spodaj, — med individualnimi razgovori, , — z nazorno agitacijo (s plakati, v tovarniškem časopisju, s transparenti na proslavah in podobno); 2. govoriti o tej nalogi izven kolektiva: — na sestankih v občinskem merilu, — na konferencah in posvetovanjih v okrajnem merilu, — pri slehernem direktnem kontaktu z zastopniki in člani drugih delovnih kolektivov. Te sklepe pa so tudi takoj uresničili. Na vseh sestankih proizvajalcev v ekonomskih enotah in na sestankih sindikalnih P°; družnic so poudarjali, da so zdaj pred delovnimi kolektivi M osnovne naloge: prvič sto- rilnost, drugič — storilnost, tretjič — storilnost. Na stene so obesili sedemnajst plakatov, na katerih je pisalo: »Ko zjutraj vstaneš, se spomni, da je storilnost imperativ napredka« in pa »Vsak zaveden državljan razpravlja in razmišlja o storilnosti sleherni dan.« Na plenumu občinskega sindikalnega sveta je predsednik. njihovega sindikalnega odbora ostro protestiral, ker trije disku-tanti pred njim niti z besedico niso omenili storilnost. Na posvetovanju, ki ga je sklicala okrajna . gospodarska zbornica, Pa je imel direktor podjetja »Sodobna nogavica« koreferat o družbeno - političnem pomenu storilnosti. Tako so leto dni agitirali za storilnost, aprila letos pa so jim iz občine naročili, naj izračunajo, koliko je porasla njihova delovna storilnost in naj odstotek porasta upoštevajo pri oblikovanju osebnih dohodkov. Sestal se je delavski svet in ustanovil komisijo, ki ji je zaupal to nalogo. Komisija se je najprej odločila za naslednji račun: koliko nogavic je povprečno naredil posameznik v prvem tromesečju lani in koliko v prvem tromesečju letos. Odgovor se je glasil: lani 1167, letos 967. Po tem računu je storilnost pad-la in zavoljo tega se odločujoči cinitelji v podjetju niso strinjali z njo. Predlagali so komisiji, naj porast delovne storilnosti izra-Podlagi tega računa: kolikšen delež bruto dohodka celotnega podjetja odpade na enega zaposlenega v prvem tromesečju letos in kolikšen lani. Komisija je ugotovila, da so v prvem tromesečju lani ustvarili na posameznika 400.123 dinarjev, letos pa 600.230 dinarjev. (V poročilu, ki ga je komisija poslala delavskemu svetu, pa ni bilo rečeno, da so januarja in februarja prodali za 56 milijonov dinarjev izdelkov iz starih zalog in da so 1. marca povečali cene za 12 odstotkov.) Delavski svet je izračun komisije potrdil in občini poslal poročilo, v katerem je bilo rečeno, da se je storilnost delavcev podjetja »Sodobna nogavica povečala za 50 %, kar priča, kolikšna je njihova družbena Zavest in kolikšni so učinki organizirane agitacije za dvig storilnosti. Tako izračunan odstotek povečanja storilnosti je dal njihovi agitaciji novo in konkretno vsebino in zato ga zdaj popularizirajo znotraj in zunaj kolektiva, kar sicer vzame njihovim funkcionarjem veliko časa. to-, da kaj zato, saj je vendar storilnost imperativ našega napredka. JANEZ VOLJČ UMMTA O SfOMMMeSfl Škodljive odpovedi Pred, dnevi je bilo v Ljubljani državno mladinsko prvenstvo v kegljanju. Prav lepo je uspelo. Nastopilo je rekordno število Mladincev (v kegljanju je starostna doba nekoliko višja kot pri drugih športih), ki so dosegli izvrstne rezultate. Se bolj pa bi bili vsi zadovoljni, če ne bi ostalo Sest prijavljenih klubov nespovedano doma. V Ljubljani so jih zaman čakali. Nič drugega niso mogli, kot da so tekmovali po prvotnem sporedu, ki šo ga skazili celjski tekmovalci, ker so nenadoma zapustili tekmovanje. Če bi prireditelji za vse te odpovedi vedeli vnaprej, bi prvenstvo lahko skrajšali za en dan. Zal so take odpovedi naraščajoč, pa povsem nezaželen pojav v naših tekmovanjih. Kažejo na organizacijske pomanjkljivosti, še bolj pa na neodgovornost in malomarnost nekaterih te-lesnovzgojnih kolektivov. Tako bi lahko odšli na mladinskem državnem prvenstvu tekmovalci domov že dan poprej in ne bi jim bilo treba izgubiti zaradi brezbrižnosti nekaterih delavnika na svojih delovnih mestih in v šoli. Izneverjeni upi Ko se je zvedelo, da v šahovski ekipi SZ za dvoboj z našo šahovsko elito ne bo zvenečih imen, kot s° Petrosjan, Botvinik, Ke-r®s, Talj, Tajmanov — se ?e našim reprezentativcem 'm ljubiteljem šaha smejalo *ar samo od sebe. — Torej, končno težko Pričakovana priložnost, da Vrnemo milo za drago, da tolčemo nasprotnika do tal in se maščujemo za vse Prejšnje poraze. In, kaj Pravzaprav sploh morejo ti bujeni »starci« proti naši P}ladi gardi, proti naši pub-lki, našemu terenu ...? — Toda... nasmeh je zamujala slaba volja. Vsi ve-upi so splavali po vodi. . retja moška garnitura SZ , z levico povsem prega-*a našo »elito«, uradno u9o šahovsko velesilo na SrVetu! In to z nič manjšo azliko kot minula leta. . dvoboj je pr”ivno potr-1 že nekam starikavo dej-— da naše šahiste posuje nestalno delo, po- z n°st, slaba kondicija in V ?.°.vred nemogoča igra Parr^u' ko izgubljajo vse Po>ie’ čeprav z boljšimi pmjami. Potr k vsemu temu cben še kak komentar? S i l n POLETNI IZLET DELOVNIH KOLEKTIVOV S ŠPORTNIM PROGRAMOM Zanimiv in uspel izlet Medtem ko smo lani upravičeno negodovali nad upravami naših kopališč, se letos res ne moremo pritožiti. Ze meseca maja je bila namreč na voljo kopalcem velika večina najbolj priljubljenih športnih objektov, kar so posebno mladi ljudje prav dobro izkoristili. Na sliki: Popoldan na ljubljanski Koleziji ... Naš namen je bil, da že tradicionalna zaključna tekmovanja delavskih športnih iger popestrimo z najrazličnejšimi aktivnostmi, da izrabimo tekme za to, da privabimo v prirodo čim večje število proizvajalcev, da jim nudimo izlet, na katerem bodo lahko tudi sami aktivno sedelovali v športni rekreaciji... Košutnjak, najbolj priljubljena izletniška točka Beograjčanov, verjetno še nikoli ni sprejel toliko oddiha in razvedrila željnih ljudi, kot preteklo nedeljo. Približno 10.000 članov beograjskih delovnih kolektivov, ljubiteljev aktivnega počitka, se je zbralo že v zgodnjih jutranjih urah v okolici športnega centra na Košutnjaku. Prvi so prišli zato, da se pomerijo med seboj na delavskih športnih igrah, člani njihovih družin pa, da jih gledajo, bodrijo in se veselijo z njimi vred. Tudi tretji, povsem slučajni izletniki, so prav kmalu našli skupni jezik s številnimi obiskovalci Košutnjaka in se vključili v to, doslej največje beograjsko rekreativno športno slavje. Do poznega popoldneva sta odmevala po Košutnjaku smeh in veselo govorjenje izletnikov. Vse prostore v okolici Športnega centra, vse livade, nasade in obronke so zasedli ljudje, ki so prišli, da se osvežijo, razvedrijo in obenem odpočijejo za naslednji delovni dan. Tako sta bila preteklo nedeljo šport in rekreacija dejansko dostopna slehernemu Beograjčanu, ki ga je zaneslo na Košutnjak. * * * »Poletni izlet beograjskih delovnih kolektivov s športnim programom« — se je pravzaprav uradno imenoval ta kombiniran podvig, ki ga je organiziral in izvedel Mestni odbor prijateljev narave, oziroma njegova Komisija za telesno kulturo. — Naš namen je bil, da že tradicionalna zaključna tekmovanja delavskih športnih iger v okviru mesta (med ekipami občin) to pot popestrimo z najrazličnejšimi, povsem svobodnimi aktivnostmi, da izkoristimo tekme zato, da privabimo v prirodo čim večje število zaposlenih Beograjčanov, da jim nudimo izlet, na katerem bodo lahko tudi sami aktivni v športni rekreaciji in ne samo navijači ali gledalci — so bila prva pojasnila sekretarja Komisije za telesno kulturo tovariša Cvetkoviča. In — uspelo jim je. Ne samo zato, ker se je udeležilo končnih tekmovanj približno 1200 tekmovalcev iz 150 delovnih kolektivov; ne samo zato, ker je v mnogoboju sodelovalo več kot 900 ljudi, temveč, ker so imeli tudi vsi ostali obiskovalci svoja tekmovanja: nogometne tekme, borbe v vlečenju vrvi, tekme v šahu, namiznem tenisu itd. Prostor in rekviziti so bili na voljo — treba se je bilo samo prijaviti! — Seveda, če ne bi imeli Športnega centra, ne bi uspeli v vsem tem. Z minimalnim prispevkom, v višini 30.000 dinarjev, smo razpolagali ves dan z VESLANJE: ŠPORT IN REKREACIJA NA VODI Neizkoriščene možnosti na naših vodah Pri iskanju novih oblik športnega udejstvovanja in vsakodnevne rekreacije naših delovnih ljudi, zlasti mladine, pogosto prezremo naravne pogoje za razvoj privlačnih športnih panog, kakor tudi možnosti za vsakodnevni oddih — posebno v poletnih mesecih. Tako v Sloveniji vse premalo upoštevamo naravne pogoje za razvoj tekmovalnega in rekreativnega veslanja. Vse premalo so izkoriščene v ta namen naše reke: Ljubljanica, Krka, Soča, Drava, Blejsko in Bohinjsko jezero kakor tudi naše morje. Naši veslaški klubi, Bled, Argo iz Izole, Branik iz Maribora, pa tudi ljubljanska Savica, so na športnem področju dosegli pomembne uspehe v jugoslovanskem in v mednarodnem merilu. Klubi so želeli v svoje vrste vključiti čimveč naše delovne mladine iz kolektivov. V tem sta delno uspela Argo iz Izole in Branik iz Maribora. Delavske mladine pa skoro ni čutiti v veslaškem klubu Savica v Ljubljani. Vodstvo si' sicer prizadeva, da bi zainteresiralo mladinske aktive v ljubljanskih gospodarskih organizacijah, vendar vse dosedanje akcije niso rodile nikakršnega uspeha. Ob tem se sprašujemo, ali v Ljubljani res ni delovnega kolektiva, ki bi se vsaj z nekaj člani vključil v športno in rekreativno veslanje na Ljubljanici? Ali res ne bo nikoli možno v Ljubljani organizirati medkolektivna veslaška srečanja? Torej, danes lahko mirno trdimo, da še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti za veslanje na naših vodah. Morda je vzrok v tem, kar pred vojno razen v Ljubljani ni bilo nobene veslaške organizacije. Šele po osvoboditvi so se namreč organizirali klubi in sekcije v Novem mestu, Mariboru in na Bledu. V Primorju je bilo veslanje sicer dokaj. razvito, kjer je vodstvo prevzela po osvoboditvi Izola. Dočim se ostali klubi le počasi prebujajo. Pravzaprav škoda. Zanemarjamo te lepe možnosti za zdravo in lepo razvedrilo, posebno če pomislimo, da bomo v naših veslaških organizacijah, ki žele svojo dejavnost približati mladini in kolektivom, dejansko našli vso podporo in razumevanje, tako za vključitev v športno veslanje, kot za vsakodnevni oddih ob naših rekah, jezeru in morju. vsemi njegovimi tereni, nekaterimi rekviziti in slačilnicami. Vendar ..., center sam še vedno ni dovolj opremljen za take prireditve. Zaradi tega je bilo precej težav. Morali smo biti iznajdljivi ... Sekretar omenjene Komisije za telesno kulturo je o tekmovanju povedal naslednje: — Menim, da smo igre in mnogoboj dobro organizirali. Organizacijo je vodilo 150 ljudi. Vsaka športna disciplina posebej je imela svojega vodnika, prav tako vsaka ekipa, vsaka občina pa svoj štab. Menim, da bi morali biti deležni prav posebnega priznanja beograjski športni delavci, ki so povsem na prostovoljni bazi sodili, zbirali dosežene točke itd. Seveda ..., bili so tudi spodrsljaji. O teh pravi sekretar Cvetkovič: •— Preobremenjenost s številnimi tekmovanji je bila glavna ovira za še boljšo organizacijo. Zato je bilo več zamud. V prihodnje bomo imeli na zaključnih tekmovanjih samo polfinalne in finalne borbe, in ne tudi kvalifikacij in četrtfinalnih tekem, kot doslej. Poleg tega na igrah niso sodelovale ženske. Naslednje leto se to ne bo več smelo pripetiti. Na koncu je Cvetkovič še dodal: — Oh, če bi bilo v Košutnjaku vsaj enkrat na mesec tako, kot je bilo preteklo nedeljo! Toda, poglavitno je, da se je začelo. Že kmalu bomo organizirali še več takih izletov. Menim namreč, da so bili mnogi navdušeni nad preživelim dnevom v Košutnjaku in da si bodo želeli v prihodnje še več takih podvigov. F. 3. Soške in Dravske elektrarne v boju za točke Sredi meseca junija so sprejeli v goste športniki Dravskih elektrarn svoje kolege iz Soških elektrarn. V športnem parku pri Elektrarni Mariborski otok so se pomerili člani omenjenih sindikalnih športnih organizacij v petih športnih panogah: namiznem tenisu, odbojki, keglanju, šahu in streljanju. Po trournem boju za prva mesta so zmagali člani Soških elektrarn v namiznem tenisu, odbojki, kegljanju, šahu, domačini pa v streljanju. išSBaSli lili mummm Poleg športnega veslanja nudijo naši veslaški klubi vrsto dopolnilnih športov na bregovih svojih voda, kot so plavanje, kopanje, sonččnje, košarka in namizni tenis pillllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l!lll!lll!lll!IIIII!l!lllll!lllll!l!IIIM PO LETNI SKUPŠČINI ObZTK V KAMNIKU Konec neresnosti? Zelo pičla udeležba na nedavni letni skupščini občinske zveze za telesno kulturo v Kamniku je spet opozorila, da z omenjenim organom ne-, kaj ni v redu. Od več kot sto izvoljenih delegatov se je skupščine udeležilo komaj trideset ljudi. In zato ni prav nič čudno, da zadnje čase vse bolj pogosto slišimo vprašanje, kje je pravzaprav občinska zveza za telesno kulturo, katere so njene naloge in s čim se ukvarja? Mar naj delitev sredstev posameznim klubom in sekcijam predstavlja edino opravičilo za obstoj tega foruma? Razprava na letni skupščini je namreč zelo jasno pokazala, da občinska zveza v minulem letu ni opravila svoje naloge. Izkazalo se je tudi, da sredstva, namenjena za razvoj telesnovzgojne dejavnosti ne predstavljajo več poglavitnega problema. Zlasti letos, ko je vsota za financiranje telesne kulture v kamniški komuni dvakrat večja kot minulo leto. Trenutno je največ ji problem v konceptu dela in nadaljnjem usmerjanju razvoja telesne kulture. Mnogi športniki in telesno-vzgojni delavci v Kamniku menijo, da bi se bilo potrebno enkrat dokončno odločiti, katere športne panoge naj bi bile v bodoče deležne večje podpore in katere manjše, oziroma, kateri športi imajo perspektivo in kateri je nimajo. Nedvomno bi bilo prav, poskrbeti za hitrejši razvoj strelcev, odbojkarjev, nogometašev, plavalcev in igralcev namiznega tenisa. Medtem ko so potekala dosedanja razglabljanja o problemih telesne kulture v kamniški občini predvsem okoli denarja, nismo mnogo slišali o kvaliteti športnikov, o množičnosti, o vključevanju mladine, o kadrih itn. Znano je namreč, da je vsa zadnja leta v Kamniku najbolj aktualno vprašanje dela voljnih ljudi v športnih društvih in klubih. Po sodbi mnogih družbenih delavcev je prav to najbolj boleča rana telesne vzgoje v Kamniku. Potrebno bi bilo, da bi posvetile politične organizacije temu problemu večjo pozornost, pa tudi Zveza mladine je dolžna nekaj ukreniti. In še eno vprašanje že dalj časa tare kamniške športnike: kako vzdrževati športne naprave? Nekateri še vedno zagovarjajo misel, da bi društva sama vzdrževala te objekte. Seveda s sredstvi iz občinskega proračuna. Večina pa je za uresničitev predloga, naj bi vse športne objekte vzdrževale krajevne skupnosti. Na letni skupščin smo slišali še predlog, da bi v Kamniku ustanovili sklad za financiranje telesne kulture, na vseh šolah pa šolska športna društva, od koder bi pozneje črpali klubi mlade in nadarjene športnike. Vsa ta priporočila in predlogi, ki smo jih slišali že na mnogih sejah in posvetih, pa bodo realizirani le v primeru, če bo novi izvršni odbor občinske zveze za telesno kulturo že v začetku uspešno zastavil svoje delo. Odveč bi bilo seveda poudarjati, da je skrb za uspešen nadaljnji razvoj telesne kulture v Kamniku tudi stvar ostalih družbeno - političnih organizacij. —lj Varčevanje na nepravem mestu lahko več škodi, kakor koristi Pa vendar zaradi zanemarjanja razsvetljave neodgovorno zapravljamo na tisoče delavcem vid, eno najdragocenejših dobrin. EMO svetilko za vsak namen in za vsak prostor Koristite brezplačne usluge: nasvete, ponudbe in projekte naših strokovnjakov za razsvetljavo. Sporočite nam svoje želje in težave. Skupno bomo laže hitro rešili vsak problem razsvetljave. ELEK™?,?o®VINA Prodajni servis Ljubljana — Cigaletova ulica ZADNJE MODNE NOVOSTI ZA SPOMLAD IN POLETJE SI OGLEJTE V MODNI HIŠI PRALNI STROJ Opere 3,5 kg suhega perila » eni polnitvi. Vsa družina bo vesela. Vedno lepo belo oprano perilo. Mož bo ponosen — otroci veseli in pranje bo prav: užitek ELEKTROINDUSTRIJA IN SPLOŠNA MONTAŽA MARIBOR KRIŽANIČI Vodoravno: 1. snov, 8. oskrbovanec, 9. moško ime, 10. steblo vinske trte, 11. sorodnik, 13. kratica za alpinistični odsek, 14. del pasti, 15. umetniški ples, 16. porcelanska glina, 18. strup, 20. nestrokovnjak, 21. površinska mera, 22. začetnici lani umrlega velikega jugoslov. kiparja, 23. števnik, 24. imenik, seznam, 27. prekletstvo. Navpično: 1. livada, 2. večja posoda, 3. junak iz grške mitologije, 4. Romulov brat, legendarni soustanovitelj Rima, 5. veznik, 6. nikalnica, 7. sol ocetne kisline, 11. del obale, 12. dragocen, trd les, 14. nekdanji »Partizanov« nogometaš in državni reprezentant, 15. vrsta iglavcev (množ.), 16. črevesna bolezen, 17. kozaški poglavar, 19. mamilo, 21. najmanjši 'del materije, 23. strasti, 25. kazalni zaimek, 26. arabski konj. 1 2 3 * S € 7 8 9 fo m H 12 w~ - 1 15 16 17 r 18 19 ~2o 21 ~22~ 23 W~ 25 26 2? mm llllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 'Slavko Osterca — 23.43 Iz grške glasbe — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. ČETRTEK 25. Junija 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — s.os Gioacchino Rossini — Otto vino Respighi: Rossiniana — simfonična suita 8.32 Pojeta Lola Novakovič in Rafko Irgolič — 8.53 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Pet minut za novo pesmico — 9.35 Malo instrumentov — veliko glasbe — 10.15 Odlomki iz slovenskih oper — 10.53 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 KN — Ing. Ivo Jelačin — Ing. Albin Stritar: Razgovor o študiju živinoreje na biotehniški fakulteti — 12-25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.40 Poje . Invalidski partizanski pevski zbo-r 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Zabavni potpuri — 14.05 Zabavni orkester Rudy Risavy — 14.20 iVilliam Hurlstone: Štiri ka- rakteristične skladbe za klarinet in klavir 14.35 Naši poslušalci čestitajoin pozdravljajo — 15.15 Ce želite — zaplešite! — 15-35 Boris Papan-dopulo: Dl v er tim en to — 10.00 Vsak dan za. vas — 15.05 Sovjetski violinisti — 2. oddaja — 18.00 poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Turistična Oddaja — 19.00 Obvestila — 19 05 Glasbene razglednice — 19 30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 četrt ure s hollywoodskim simfoničnim orkestrom — zl/jO Izročilo XX. stolna ~ 21-40 Iz klavirskih skladb Janka Ravnika PETEK SOBOTA 28. junija 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8,05 Starejša slovenska glasba — 8.30 Nekaj vedre glasbe ob delu — 8.55 Pionirski tednik —-9.25 Petkovo simfonično dopoldne — 10.15 Iz repertoarja Marjane Deržaj in Staneta Mancinija — 10.35 Naš podlistek — Vesoljska medicina — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 KN — Branko Lovše: Živinorejsko veterinarska šola v Ljubljani — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.45 Srbske narodne pesmi — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Drobne orkestralne skladbe — 14.05 V paviljonu zabavne glasbe — 14.35 Novosti iz fonoteke — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Plesna orkestra Peter Palmer in Ray Conniff z zborom — 15.40 Slovanske skladbe poje zbor Slovenske filharmonije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Dragulji iz oper — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 13.10 Od tod in ondod — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrt ure v nizozemski renesansi — 20.15 Tednski zu-nanje-politični pregled — 20.30 G riegovi večeri — 21.00 Godala v ritmu — 21.15 Oddaja o morju in pomrščakih — 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 23.05 Glasba velikih mojstrov — 23.35 Za lahko' noč pojeta Ella Fitzgerald in Frank Sinatra 29. junija 4.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.35 Pregled športnih prireditev za nedeljo — 8.05 Foštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Ljubiteljem operetnih napevov — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel — 10.15 Sprehod po južnoameriških pampah — 10.35 — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Lucijan Marija Škerjanc: Suita v starem slogu za godaini kvartet in godalni orkester — 10.55 Vsak dan nova popevka KN — Dr. France Vardjan: Uspehi in načrti vrtnarije v Čatežu — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.40 Dvajset minut s Slovenskim oktetom — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Obisk na Dunaju — 13.45—14.35 Jugoslovanski operni pevci pred mikrofonom — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravil ao — 15.15 Zabavni orkester Svend Asmussen — 15.30 Ge-erges Bizet: Simfonija št. 1 v C-duru — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Intermezzo na hammond orglah — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 13.10 Skladbice za kratek čas — 18.45 Novo v znanosti — 19,00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Po domače .. . — 20.20 Arsene Lupin (radijska priredba) — 21.00 Za konec tedna — ples — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za ples in razvedrilo NEBELTA 30. junija 5.00—8.00 Dobro jutro * 6.30—635 Napotki za turist* 8.00 Mladinska radijska iyfa Franjo Kumer: Zlata vftn — 8.40 Jutranji koncert solistov otroških pesmi —' Naši poslušalci čestitajo pozdravljajo -I — 10*0® TV*® pomnite tovariši. .. — v Tlaker-Luka: Mrtvi jav^ spomin — 10.30 za nedei^*B razvedrilo — 11.00 Nedelj5 ^ reportaža — 11.50 Nekaj tov za dober tek — 12.05 poslušalci čestitajo & ^ zdravi j a jo -II — 13.30 Za n .j v*s vas — 14.00 Koncert PIJ ^ doma — 14.15 Pisana ^ 15.15 Trikrat pet - 15 Danes popoldne (šport, ^ in še kaj) — 19.00 otiveStL^1u' 20.00 številnim zvestim P __ šalcem domačih nap«voV ^ 20.40 Intermezzo z goda ^ ^ 20.50 Športna poročila ^ Galerija opernih likov " „ S>v Skupni program J«1 dio Ljubljana — Trije 8 g 23.0® zabavne glasbe — ^ plesno glasbo v novi