St. 4. V fiorii-i. due 12. jaiiuvnrja 1900. Lotnik IT. l/.li;ij:i vsak (oi't'k in ju'tfk v li'ilnii oh II. ui'i |>rc(l|hjIiImc /a iiicslti ter oil H. uii popolilnc /:i ilcy.elo. Sliiii«1 po posli [)ii'ji'iii:ui ;ili v (iorir.i n;i iloni pošiljan celoletno 8 K.. pollelno 1 K. in četi Llel.no 2 K. I'rotkija se v (ioriri v lobakarnali Seh war/, v S ilskili ulic.ili in .)<¦!- li'i'.silz v Auiisk111 ulicali po 8 vin. (Zjiitranjo izrianjc.) I'reriimtvu in upr:ivni>lvo ->t- nahajata v *N a rodn i 1 i *, k a r n i -. ulica Wlturini h. s(. 9. Dopisc jc nasloviti i\\ uredništvo. osilase in nuroenino pu na upravnistvo «(xorice». Oglasi s« raeunijo po pctit- vrstuli in sicer ako sc tiskajo 1-krat po 10 vin.. 2-kral po 14 vin.. 3-kral po 12 vin. Ako *c vcčkral tiskajo. rani- nijo sc po jjo^oclbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Mavušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marusiči. Volitev v državni zbor. Pismo. kaloro je prijavil A I Ire <] gi'of C.oronini svojini volileem. na- vaja razloue. ki so prisilili l<\i>a poLjuni- iio^ji in pozrlovalne^a nioza. d;i jo od- lo'dl dezolno in dr/avno poslanslvo. llazni poskusi, pre^ovorili #o- spoda »rol'a. da l)i svojo odpovod pre- klical. oziroma d;i hi /nova sprejel inandala. ali vsaj drzavno poslanslvo. ostali so do zdaj brrznspešni. V dežolni zbor mu jo zo izvoljen naslcdnik in due '2\). lekoče<>a moseca inn ho Iroba vulili naslednika za državni zbor. Odhor dnišlva »Slo^;a<', kalereiim je nalo^a ka/ali ^oriskini Slovencom vai'iio pol v vsakom oziin. razpravljal jo v opelovanih sejah, ko^a hi sloven- skomn narodu priporočal kol kandidala za drzavnozborski niandal. I'riznali jo moral, da ^oriškim Slo- vencem no manjka mo/, ki hi casino in dostojno zaslopali v drzavneni /horn svojo volilce. ako hi ino^li ali ho- t o I i sprojeli poslanslvo. Ni šo zodhil upiinja. da sc ^rol" ('. o ron in i uda splošni žolji naroda tor da zavzamo zopel moslo, katoro jo popnslil: vondar so mu jo zdelo polrebno mislili Indi na Hueaj, da hi se to no zgodilo. in na kandidala. ki liaj bi so tedaj hnonoval. Uvažtijoč razlirnc okolisrino. ki prihajajo pri loin v poMev. prisol jo do preprieanja. da hi |>ilo najbolje, ako bi se poslal na Diniaj kol zaslopnik ooi'iskili SlovoiicoY v rcrciioin slurajn Ivan Berbuč, protVsor na c. kr. rcalki v («orici. Moz je akadomično izohra/on, vo- ron krislijan, zav(Mlcn Slovenec, vuet za napredek nase<^a Ijmlsha. Sodoloval je pri vsem, kar so jc \ zadnjili 't20 lolih korislnega slorilo za Slovonoo na (lo- riftkem. V svojih prizadevanjih jo vzlra- jen; v svojom verskein, narodnom in diiiaslir.no-palrijolionom propricanjn Ir- don kol skala. Da hi kol poslanec po- dvojil in polrojil svojo dolo za narod. jo po sobi nniovno. Kor hi podpisani odbor rad varno poslopal v vsakom ozirn. obrara so do vseh roiloljuhov po do/oli z uljiidno j)i'ošnjo. da bi mu bolcli sporočili svoje in svojo okolice iiinonjo o lej kandidalnri. Prod vsciii pa prosimo, doluj vsak na to. da bodo izvoljoni pri prvotnili volilvali lo zanosljivi volilni mozjo. ki so voljni dali s\roj j^las kandidalu. ka- loi'o^a po lomoljiloni iivaževanjn vseh okoliščin raz«lasi podpisano druslvo. V Gorici, N. jattuntrja I'JOO. Za ). Ziiašla sta se v (Jorici dva jediiaka znacaja — dr. Tuma in Gahrščok. Ni čuda torej. da sta so začela kinalii hralili. da je ,.Sočsi" /ačela javno povzdi^üvati dr. Tuino, a poslcdnji zaurovarjati svojejja. pol)rati- nia za lirhlom dr. Gre^orčiča. Dr. Grej,'orcic je preveč razsoden mo/., da l)i ne hil opazil eudncgi razinerja in uvidel. da je hihi obrnjena ost ¦-¦ proti njemu in grofu A 11" r e d n (', o r o n i n i j n, kal(M-ih cne^a —- pos(^>nr) posh^tlnjoga — bi bila railu dobila na svojo stran. Vr lakciM polo/.ajn .nicd slovcnskimi poslanci so je rodilo in r t vo roj en o dete — a I) s i i n e n c a in se pestovalo, z a v o- zila se je vipavska železnica in n as tali so najtadi na u č i t e I j s t v o, k i j e z a b t e v a I o z b o I j ša n j a s v o j e ga K in o t n c x a si a n j a, ki je zaostalo za skoro vseini deželarni. V prvi polovici leta 1899. je bilo to žalostno razinerje na Goriskern vzkipelo do vrbunca. Vsak trezen rodoljub je slut.il. da tako ne more iti dalje, ampak da mora poe.iti. In poeilo je due 2 f>. inaja pri /,na- ni e n i t e in obe.nein zborn „Slo^e^, pri k ate re m se je h o I e I a dr. (ire- K o r č i č e v a sir a n k a i z n e b i I. i i z o d- b o r a o b e h p r o v z r o 0. i I e I j e v obst o- j e e e g a r a z m e r j a. i ( Učileljstvo je bilo soglasno sklenilo, da se udeleži občnega zbora ter pahne iz odbora ,.Slo^e- lastnika tisLe ,.SoOe", katera je bila proslula v.sled nezasli.šanih napadov, proti katerim se je bilo postavilo vse uči- teljstvo ludi zunaj (loriške^a. V loin se je nčiteljstvo povsem stri- njalo z narodniin vodstvom. Driitfačo je bilo ^'lede dr. Tmne, ki je igral nasproti učiteljstvii kaj čudno, a zvito ulotfo. Na svojib shodib j(» narnreč učitelj- stvo hvalil ter priznaval, da se mora zbolj- šati nje^ovo borno ^inotno stanje. V nekih pismih se je kazal liberalne^a in samo- slojno uciteljstvo Ijubeče^a moža, ki je je svaril — pred klerikalnirn jannotn, kateroga je bil sol svoje dni v Gelje zagovarjat. Uči- teljstvo je znalo vsaj deloma. da je isti dr. Tuma zagovarjal nesramno pisavo „Sosie". l'ri volitvi v odbor je odločilo učit(^lj- stvo, katero s<» je potegnilo za dr. Turno —\ poleni, koje slovesno obljubil, da boče složno delovali z dr. Gregorčičern in njegovimi so- dtdovalei ter je v dokaz temu predlagal dr. (jiregoi-iiica kot predseclnika. 0 kakem liberali/jnu pa isti dr. Tnrna na oiiHMijenem sbodu niti slišati ni hotel. ampak se je zmuznil takemu vprasanju. Ker pa je isti dr. Tuma koj po zboru pozabil na Lo, kar se je pri shodu godilo; ker je mislil in tnlil. da ima zdaj v „Slogi11 proste roke ; k(M' je s(H It kardinalu v za- devi deželnega zbora, za kar pa ni bil poo- blašcen ; ker je kazal v „Soči", da ni pre- trial svojega pobratimstva z onim človekom, katerega so izbaenili iz odbora ,,Slog(!'' in tako dalje, — ni bilo mogoče mi- slit i na s I o ž n o d e I o v a n j e z d r. T u m o. Ker se dr. Tuma ni hotel odpovedati odborništvu „Sloge". kamor s<^ je bil v t i- li o t a p i 1, kakor sino ravnokar opisali, ni kazalo druzega nego, da se je sklical izredni obeni zbor, ker so se b i I i odpovedali vs. i os tali odborniki radi nelojalnega postopanja dr. Tuine. Novo izvoljeni odbor se je moral ozi- rali na sklej) obcnega zbora „Sloge" ter polrebno ukreniti, da smo dobili svoje gla- silo. Tako se je rodila ,.Gorica", katera mora sedaj požirati napade za napadi. In o teli smo se nainenili pisati neko- liko vrstic. Da bruha „Soča" strup svojega last- nika na ,.Gorico" in na osebe, ki so ž njo v dotiki, je sieer grdi), a vendar le naravno, saj poznamo moža. Uil je absolutni gospo- dar na tiskarskem in easnikarskem polju nu Goriskern med Slovenci. Z geslom „Hog in narodu je skrbel za svoj žep ter uslrahoval vsakogar. koqar je sumil za človeka, ki slepo ne uboga njegovi komandi.<:) Pri tern se ni oziral ne na političnega somišljenika, niti na nasprotnika. Na sramotilni oder jv-1 moral v.sakdo, ki je bil tako predrzen. da je drugače mislil, nego je trobila v svel nezmotljtva „Soea" ! Ako odštejemo duliov- ščino, ki je imelo v „Prim. Listu" zagovor- nika, ni bil nikdo gotov, da bode dobil list. v katerem bi se zamogel braniti napadov. Druge sloven^ke liste v Trslu in v Ljubljani ']<.- znal držati na uzdi. da se niso spušeali proti „Soči", sieer bi jib bili vjeli. da bi bilo joj! (lelo učiteljsko glasilo je hotel prido- biti. da bi bila zapr.ta pot dopisom i/. uciteljskih krogov ! To je bil vrbunee abso- lulizmu ! To pa je rodilo odpor. Za napade „Soče" se ne eudimo, kajti oni izvirajo i/. dejstva, da so minoli oni časi. ko je oua sama irnela besedo na Goriškem. Vsled tega napada vse, kar pride iz „Narod u e Ii sk a r nei;, k at ere eisti doltodek ne pojde v široke (iabrščekove žepe. ampak za na- rod ne zavode v (ioriei. Plemenitn tako herostratsko pocenjanje sicer ni. a ven- dar urnljivo za nas, ki poznamo pohlepmnst tega človeka po — denarju ! Clovek, ki ima zdravo pamet in mi^-li po človeški logiki, bi prieakoval, da bode ostalo slovensko easopisje le odobravalo tak korak voditeljev goriikega slovenskega na- roda. Varali smo se kruto ! t „E d i n o s t", gl^silo pitlitičnega diušl va z jednakim imenorn, bi morala biti prva. ki bi odobrayati imela pöstopanje goriškib Slo- vencev, katerih voditelji so si vzeli za zgled tržaško politično društvo ter ustauovili po njih zgledu svojo lastiio tiskarno, svoje last no glasilo pod nadzorstvom posebnega odbom. Ali, kar je bilo prav in dobro za Tj-st in tržaSko politiOno dru*tvo? to ni prav in do- bro za Goriško — po pisavi „Edinosti". Znano je sicer, da je „Edinost"' bila poslužna dekla „Soče". Menili pa smo. da velja to le toliko časa, dokler je veljala „Soča" za jednako glasilo, kakor je ;,Edi- noat". A varali smo se, kajti „Edinost- je ostala zvesta — „Soči^ in Gabrač6ku,,.>a iie- ¦) To prakticira šc tlancs, saino z razločkom: da sc K* . daiifia že akoro nihčft voč nc boji. Kdor mu odločtio stopi na rep, tiiga sc zhoji straliopcti-c. ki nocuvßiio zlorablja tiskarsko unictnost. 4 L I S T K K. y Čoškl spisal V. Kosmak. Prevel Š. P ov. II. Hilo je poslednji pone.leljek meseca maja. V malinu pod Modrijo je sculol oče mlinar na vrtu v hladniei, obrastlej z raz- cvelim bezgom. Opiral se je se širokim hrbtoni ob steber, irnel od moke pobciljeno čepico nazaj pornaknjono, kadil je iz h»- sene se srebrom okovane pipe in govoril s potujoeim mlinarskim pomagačem. Ta je bil |)i'iš<'l včeraj, 1. j. v soboto zveeer, pri- nesel pozdrave od vseh malinov, ležečib na vodi, ter prosil „podpore". Ker se je bližal že večer, ostal je bil C-ez noč in po mli- narskem pravu tudi čez nedeljo. Oče je sedel ž njim že od obeda. vprašal ga to in ono, kako je v tern in onem mlinuV Kaj se godi po svetuV ali ni nič slišal o vojski itd. Mlinarski pomagač je pripovedoval, kar je vedel, če mu je pa zrnanjkalo resnice, po- magal si je pa z bahanjem (Tarbanjem). Oče mlinar je poslu.šal kakor pri pridigi, ter vrgol včasi vines: Poznam to! — vern o tern! slišal sem! — dobro — da, da. to je svet! Mlinar ni bral novin (Casnikov), češ: da ne izve človek ničesar ž njih; zanj so biUj novine: potniki, beraci, brusarji, pred vsem pa polujoči mlinarski |iomagači. Ta mu je bil toliko, kar je novinarju |iraznična stevilka s celo stranjo (kolono) slavnostnih telegrarnov. Solnce se je nagibalo že k zapadu, po vrtu se je razširjala mila toplota in neiz- rečeno prijetna spomladna vonjava. Tašeiee in srakoperji so poli, da j<; bilo kar milota poslu.šati ; ali so bolj, nego vsa ta krasota je ugajala pomagačevemu uš(»su vesela godba, ki jo je prinašal vetereek od ,,Po- staje1'. Ti godci pa tudi godejo zares lepo! ^aj je ludi ta najbolji zbor vse okolice, in pa ta čas niso bili opiti. Naposled pomagač ni mogel več ob- stati. — ,.0ce, ti presneti godci pa godejo kaj dobro - - kakor po notah. Kje pa godejo toV" — „Na Postaji, v novi kremi tarn rajajo pod maji. Saj so tudi naši mladi tarn". ,.Had bi pogledal tje, če dovolite, oče". „Nu idite v imenu božjem: ali za ve- čerjo pridite, da ne bom sam. Posljem po pivo. Naši bodo ilak dolgo ])ri godbi''. Mlinarski pomagač je odšel, mlinar pa potrka na okno, pokliče ženo in reče: ,,Mati, natoči mi v vrček in pridi ven. Ne strci (gledaj) vedno v to knjigo!" Mlinarica prinese pivo, ovije si goli roki se zastorom, in se usede poleg moža. Nekaj časa sta sedela tiho. Godci so jeli gosti neki tužni, zategli napev, — uvod k valčku. Mlinarico so oblile solze. Brisala si jib je s zastorom. ,.Zakaj pa plakašV" vpraša jo mlinar začudeno. ,.Ne vein prav. Kadar slišim to godbo tako vd dalec:, mi pride vselej na jok. Spo- minjam se, kako mi bodo godli na pogreb". ,.ldi, ti solzna dolina. To je vse od tega branja. — Ali ve.š, kaj mi je prislo v glavo pri tej godbi. Kaj pa: ko bi naredili iz te naše balupe tarn pri cerkvi kremo za Tin eta." „Ali si nor?1' rece začudena mlinarica. ,.Zakaj bi norel? Malina ne moremo dati obojim. Ta dobi Jože, a Tine, naj bi se potikal po svetu, kakor ta mlinarski pomagač?" „Ali saj on nikdar ni bil pri kremi in torej ne razume tega!1' ugovarjala je mati. „Ali je pa morda bil županov pri tern? In kar zna tak kmetac, — da bi naš Tine ne mogel izvesti? On, uceni skušeni mli- nar, ki je videl nekaj sveta?" „Se ve, na „Postaji" gospodari ona." „Saj si more dobiti tudi Tine tako, in še boljšo lahko dobi. — i'rosim te, kaj pa hočeš? Ta mladi Oblak ima vedno polno krčmo, vsak čas godbo — to je nekaj za- služka! Denar mu gre kakor nain voda po — strugi! Zakaj naj ima on sam dobiček iz vse vasi? Nas Tine bi ga tudi mogel imeti". „I nu, to je že res!" re<3e mlinarica, „samo, ali pa dobimo dovoljenje?"' ,.0, za to se ne bojim! Saj poznam gospode uradnike z lova. Ali ne veš, da je bil lani tii pri nas g. komisar na lovu. (Mlinar je imel tedaj obcinski lov). V mesto pojdem, pa bo!" In kakor je rekel, tako je tudi storil. Peljal s(^ je na koleslju v;mesto k g. komisar- ju, poklonil se mu, pa izrekel svojo prošnjo. In gosp. komisar je dejal s priljudnim smehom : „I, se ve, z veseljem! Mi ne na- pravljamo nobenih težav. Kar nese državi davek, temu ne moremo nasprotoyati. lzvo- lite prinesti le dovolj.enje od obOine, na- pravite kolkovano prožnjo in potlej nare- dimo takoj to stvar! Da, da takoj! Ali i/- volite ostati tii za obed ?•' „Da". „Tedaj se pa vidimo pri ..Jelemr. Pozdravljam !u (Dalje. pride). zvesta gori.škiin slovenskim poslancein tudi državuima, katera sta sicor soinisljenika onih poslancev. katere zagovarja — „Mi- nost'v ! Graf Öerindur. erkläre mir den Knot- ten dieser Schurr! Logično.si «ja mi razlo- žiti n.e jnoremo. Niüiaino ne casu; ne volje zavraeati ,.Edinoslr' v podrobnostih. Otneniti pa moramo vsaj nekoliko toček. Ko je „Narod" iz ,.Narodne tiskarne': v Gorici posnel iz ,.Gorice'; nek dopis. ki po svoje karakterizuje ,.Sočinau pobratima. zavriščala je „Edinost" ,.Nizje ni ino/iio"1! Ko pa jo ,.So«jo"' lastnik psoval požr- tovalne'gä grot'a All'reda Coroninija na naj- grse naoine, ko jo grozil s pasjim biceui in kloiutanjem in dvobojem dr. Gregorčiču. le- daj je. bila ,.Edinost" utaknila u.šesa pod klop. da ni slišala tako nizkotnegu posto- panja z rodoljubi prvo vrste ! Takrat se ni zgra/.ala, ker se ni hotela zgra/.ati. 0 l'ari- zojstvo ] (Ko.ioc pride). Nase srednje sole, VI. LJčni uspoh. je . vedno slahši. kajli v zadnjoin- desetlelju jo padlo skoraj 87« več nčencev knkur v prejšnjih 10 letih. V lotih 1880-188!) je |'»ilo nam- reč dvojk in trojk v prvem razredu *25*1 "o, v dmgein I8*i"/„, na gimmiziji sploh KW>7o, v Mil» 18i)0-18(.)i) p;i v prvein, razredu 27*8"/,.. v dmgoin '19*77 , na gininaziji sploh 19*1 '«. Kakor rasle šlevilo nopovoljnili i'odov,.' 1'ako raste ludi svota šolnine. Mod lein l.o je žnašata 'šoluina v lelih 1 880-1 K-W ;Ui*88<> gold'., jc narasel la odijozni davek v 'zadnjom desotloijii do ogromno svole 03*751 &ld. Po priinoii iičenrev, kojih je hilo v proj&ijom do- selletjii 8871, v zadnjem pa 'lidÜ. zna- isali hi morala solnina v zadnjih 10 lelih lc \ 1 *9 10 K'd. Ali jo niurda 8 ali 10*1 /, ponavljalnih izpitov, v zadiijili.lt) lolih pa lo 101 all 2-7%.' Priinorjajo šiovilo ponavljalnih izpilov Via dr. Slanie — brezveice. Ali je i-es tak. mini ni znano: gosj.»oda pri lem listu ima že svoje razloge, da tako pise. Talistseje potegnil za dr. vit. Tonklija. ki je lul svoječasno več let dt- žavni poslancc. Končno si1 j(i oglasila „Slo.^a" ier iz- javila. da bi najraje postavila za kandidata zopet visokorodnegagospoda AUVcdu ^roi'a Coroniiiija. ako bi pa ue bilo mogoce pre- govoriti ga. da bi izvolitev sprejel. naj bi se volil pj-olVsnr Ivan IJcrhiic1. Kandidalov nam lorcj nc ho manjkalo ! SineŠno lii bilo, ako bi se volilei ne mogli zjediniti za nobenoga od lr(^b kandidalov, ampak da bi se glasovi cepili na vs<^ tri strani ! V lcpi 1 ut¦ i bi se pokazali goriski Slov(MH'i ! \'olilci po dezeli sino zmajali z glavo ko sino slišali glasove t» kandidaturi i\v. Staniča in dr. v. Tonklija. ka.jti čmlili bi se bili zelii. ako bi naše politic-no društvo „Sloga" bolclo j)i-iporoeali encga ali drn- zega. 0 dr. Tonkliju ne govorimo. ker sino prepričani, da bi mo/ v svoji starosti ne inogel, ne smel in ne bolel spustiti se zopet v politiüii boj. „Prim. List" inn ni izkazal |>osebne usluge, da je sprožil njegovo kan- didaturo. .No, hotel je igrati vlogo na svojo roko, ako ne resno za zdaj. pac': pa na racun bodocnosli. ko misli j»riti na dan s svojimi — inožini. Da je .,Soča'" vneta za vsakega dni/.ega kandidala. le za onega ne. ki ga proglasi „Sloga" in ako bi bit tudi isti dr. Slaim; ali dr. Tuma, je le naravno. saj poznamO predobro z'nacaj ..Soc-inega laslnika. kale- rega je obeni zbor |>alinil i/, odliuia ..Sloge'" due 2i). niaja Ian. lela. j Za danes hocemo navesli nekaj gla- sov i/. vrste volilcev. Doslej so bili du li o v n i k i oni. ki so imeli mod volilei kmeOkib občin nekako prvo hosodo ¦ •- vsaj za casa pi-ed Av. (ire- ; gorčieem. Duliovniki so po veliki veOini I čestilci sobrata ilv. Gregorčiča. katoi-oga spoštujejo iu ljubijo kot pošlonoga in de- lavnega rodoljuba prve vrste. Oni bodo ubogali njegoveinu |iriporočilu v inuMiu ..Slogo1' ter delovali za prof. Herbuča. l)u- bovniki, katerib glasilo pa je ..IV. h." bi se ogi-ovali za njc^govega kandidata. ako no bi. vedeli. da je moz prosier za tak pos<»l. Na- d(\jali se je, da ne bodo dolali zgage terse oklenejo ..Slogim^ga1" kandidala. l'oleg duhovnikov so igrali pri drzav- nozlmrskib volitvah še pi-ec(!J važno vlogo m-iLelji. /a koga bodo oni? Gotovo jo, da bi bili vneli zagovorniki grolbvi. ako bi hotel sprejeti izvolitev. I/mod drugih kan-. didatov jim ne bode le/.ko odloc-iti s(; — za pros, lierbuea, ki je ludi ueilelj. Ako se je izjavil za sprenuMiibo ij of)., po katerem bi državni zbor imel odloc-ili plaeo ueil<>- lj(Mii lor bi država niorala dopi-inašati Ire- Ijino stroškov za ljudsko solo, ik1 imel bi nikdo nasprotovati tej kamlidaluri.j Kaj pa pravi jodro volilcev naši k in v L o v a 1 c i ? Nasc; kmecko l.judsl vo bi želelo svojega ljubljenca — gospoda grola za poslanea. Ako pa to no pojde. ubogalo bod(» nase ljudstvo glas ,,Sloge'', glas (\\\ Grogorčica ter volilo kandidala, ki ga pro- glasi, rocimo g. prol'esorja l>erbuea. Pozna ga kot vernoga sodelavea na nurodnom |u»lju ; ve, da ga je najti pi-i ua- roilnem delu povsod poleg dr. («regorčiea. Delaven je bil iu j«1 delonia so pri ,:Šol- skern domu" in drugod, čo tudi se no baha o svojeni delovanju. Kakor pozna. ležav(i učitoljslva, tako in še bolje vo, kje žuli čevelj naše kmelsko ljudstvo, katorega kor-sti bode lahko zago- varja 1 na Dunaju. Sicer pa no zavidamo gos|>. prol'esorja Berbuča na časti, ki in» jo ponuja ..Sloga". ka.jti vorno. da bode „Soča" dohtla ž njiin - kakor svinja z?mohom.*) Posel državnoga •poslanc:a tudi ni lahek posel, kor vsem ni niogoče ustr(»či. Doma mislijo volilei le nas(». na Dunaju pa je poslancev veliko Atevilo in vsaka glava ima svojo |)ainet! Teško je poslancu -- posebno sloven- skemu — dos(H":i za svoje volilei zdalnili koristi. Ako hoce kaj dosoGi, poiskati si mora mogočnih prijateljov. Slovenski poslanci si jib mo raj o iskati v prvi vrsti ¦-- ined brati s severa -— mod coskimi poslauci. Ni dvoina da ne bi novi poslanee iskal tacoga prija- teljstva. *) Zt> (Ida ! — LJrod; (ieski poslanei pa niso vedno proli vladi --- preki'otki. T.iko bi ulegnil prili naš poslanee in spe gosp. pros, lierbue v ne- niilost pri vladi. Marsikdo bi ulegnil dvomili, ali bi zamog(;l svobodno postopati. Na^e iniienje je. da gosp. prol'esor se Jiima od le straui nieesar bali. kajli poseluie krivice bi inn ludi vlada ne niogla sloriti. Tudi ako bi ga jtenzijonirala. naj bi ga saj ima ?a" lepo šlovilo lei: dali bi mil niorala lepo p(Mizijo in poslanee bi imel povsem proste roke. To sino omenili. ker sumimo. da both1 slranka zdražbarjev golovo oprijela se tega vzruka Ier rila proli njegovi kainliilalnri. i\a lo slran ni Ireba bili volileem v skrbeh. ker se da lahko pomagati. Drugaet^ bi bilo, ako In bil g. Uerbue. mlad mo/. i\ase mnenje je turej. da bode pnnlrl gospod llerbue pi-av lahko. Xjegova dol/.nosl pa bode, da se izka/e vrednega tolikoga zaiipanja. Oil dru/.ih. poslranskih kaudidnlov pa si neinajo volilei obelali. da . bi dobili dnbrih za";ovornikov svojih inlensov. Pr.iv- darjev in sebiemv.ev tins I Jog varuj. ker ti so poguba naro(|o\a. \'olilee. 1/ Dlnvliinj, 7. jan. Due 7. I. m. so s<^ igrali 10 12-lotni deeki na vasi s puskino patrono. v kojo so nasipali sinod- nika in svinea. lo pi"izgali in poeali. da so baje Duri \ Al'riki imeli strah preil njinii. Ko enkral noc:e paliona izstrelili. pi'ijel jo jo diu'-ek IJoAljanov v roke. ter z u/.igalieo pri/.igal iu prizgal. a patron;» se oglasi in „cabne" deeka in ne ve se kako ra/ine- sai'i mil roko. |!og ve. ee inti bode kedaj rabilaV Kako olroei pridejo do jeiluakih r pohvalijo svojega sinka. ce se \ jednakih reeeli spoiK'se, cos, sreon je; no vedo pa. e!a slreljanje je pol k nousniiljonosli. Sola in coi-kov to zabranjiije. a m'spainelni slariši goilrnjajo iu Co si' otroku v šoli kaj jodnaeega odvzame ali svari. zgrazajo se nad ueileljem ali duhov- nikoin : ..Kaj ee ueilelj. kaj ee 1'arV"- Ko- liko nesrec: se je pripelilo po svetu z jeil- nakim oro/jem. a slarišev tmli le ne spa- meluje.jo. Slarisi zabranjujte olrokom jed- nake reei. diugačo se bosle kesali. a bo piopozno. Nesreča.ne poeiva ! Takovo streljanje sliši so pogostoma od takih pa- glavcev v vasi sami, v slanovanjih. na poti. na pasnikih in ee slarisi uinrijo skrbi in voljj; da isto zabranijo, poskrbeli bi moralo slav. županstvo. da se ne dogajajo take ne- srec'O. ()lroei sinejo brez oro/.nega lisla ho- diti okrog, z - orozjem in svobodno slre- Ijati, a odi-asli morajo imeli oro/ni list . ali morajo bili olroei pamelneji ali je na- robe svel ! Slarisi. slariši ! vas eaka udgo- vornosl. za svoje otroke '/.u|)ana pa za obeino. Politični razgled. Minislerska kriza. /adeva. gledo sestave novoga ininisler- slva. jtn \' jn/.ni Al'riki. kje tarn na skrajiK',iii vshodii Azije, kjer bi se merili Angleška in llusija. Proces Notariiartoll v Milanu. I'red porolniin sodiseem v Milanu so vrši /.e več te«lnov velika kazenska i»ravda zaradi umora baiienega ravnatolja Notar- barlola. čogar morileem so prisli na sled so le pied kralkim c-asom. Znaeilno j<> /a razniore v Italiji, da so st; skrivali morilei v slaii(>vanju državnoga poslanca I'allizola ter da je ta nioz, ki je imel v javnem ziv- Ijenju veliko ugloda, vedno obeeval z mo- rilei ter bil eelo -- kakor kažejo razmero danes - najbržo tudi pravi moralni pro- vzrocilelj tega umora. Znaeilno jo, pravimo, da je I a pravda u/e do danes dognala, da so skoro vsi <-lani sicilijanske Up rave ob jodnem ludi elani zloglasne ,.Mallije" tor da je moral predsednik porotnega sndišea colo visje polici.jske uradniko zapreli radi krivoga prieanja. Na.j/naeilnojše pa je. da je moral podali colo vojni minister Sirri svojo oslavko. baje. 1«m- jo bil tudi on nekoliko komprotniliran v l.(»m pi-ocosii. To so pa«- /alostni pojavi, ki očito dokazujej° skrajno moralno propalost tor dekadeiico sploh v bla/.eni Italiji. v ka- lero nekateri naših sodozelanov druge na- rodnosti tako goroeo sili.jo. Vojska v Južni Asriki. Z bojišea ni danes nikakih novice, kar je br/.kone zelo slabo znainonjo za | oložaj aiigleške arinade. Za trdovratnim molkom angleških poroc'-evalcev so navadno slodila vesela p"i"ocila za — Mure. Morda bo tudi sedaj l:iko. Ijunloiiski krogi se zdaj z veliko ra- dosljo bavijo z zadnjo Whitojevo ztnago nad liuri. a pravega veselja ne morejo izvabili iz inane nezadovoljnega prebiva sl.va. (leiieral Kn'iu-h .j«1 v zadnjih bojih iz- m11,iI šliri easlnike in I 14 mo/, () K na račun ustanov- nine, g. okrajni šolski nad/.ornik 1'" r. K i n ¦/,- »a r j K kot moseeiiino /a Januar in g. J. K (.) i- ii /a. /npnik v Klani 4 K. I'liirl ,jc v Srodišeu g. Toniaz, Deoko, oče šlajerskega dežolnoga poslanea dr. Ivana De(:ka. Posliiiuu' za poskusnjo. ..Klo Im dr/,avni poslntioc?' povprašuje v konl'uzneni clanku naša jeziena „Soe.a" in prevraea pri toj priliki tako čudovilo-snie.šne kozolce, vori oblaslno o „Socini"' stranki. kalera Je pa le na po- trpe/.ljivenui papir.ju in tnli Iniinorislicno: a k o I» i uj e 11 a si ninkn /. e o l> I ej pri- liki /.in a gala. I) i bilo In kar narav- iiosl ilex rjot'io. Mi pa pravimo. da bi hil to pravi i-iide/,. ker pa v le „Soea" ne ve- ruje. Je seveda popolno izkljueeno uresni- čenje Icii sieer lepih in sladkili sanj. l'o fein Aaljivem nvodu se pololi kan- didalov ler jib po svoji slavno/nani maniri opise svojim. oil n ove ;»:i I eta sein sila red ki in e i I a I e IJ em. Xajprvo obddava grofa A I Ire da (lor o n i n ij a, kalerega se „Sočimr' ,.vr!a narodna dolavca'', ki blo- stita nieil Sloveiici s svojim nedose/.nhn programom. ¦/, glasovilo doslednosljo in ko- pieo vodilnih inislij, I><>jiI;i ko viag kri/.a. Brblja nekaj o grolovsketn imenii, o gro- l'ovski cash" in o starein arisl.okral.skem po- slenju.....() lein se mi noe.emo prepirali ž njo, ki ninia pojma o casli. poAlenosti in zmu'ajnosli. Ko lorej svojim lalikovernim. kakor roeeno. od novega leta sem sila redkim ei- taloljcm ponovi vse svoje ,.vodilne inislr' o groin. privošči si prof. lv. Ii e r I) u č a. Imcnuje ga „iiesposohnega sliahopetca. lovea na mandale. glavnega vzročilelja grdega osebnega poboja (!?i na (loriškem, naj- večjo ničlo. kalero prekasa navaden po- slrožček1' ild. . . . Da hi na to kaj odgovar- jali, se nani ne zdi vredno. ako pomislimo. da tako pise tisto človeč". ki se Je še vse- lej slrahopelo zarilo, ko je bilo trcbaJavno razj)ravljati -prod porolniki o njegovi „casti" in ako pomislimo. da smo na Goriškem vsi niolo, izvzemši ,,jurisla" Krislana. t\v. 'I'umo in po vsem svetu z--nanoga lastnika ,,Sočo;'. ,.Le noter. lenoler' vpijo dalje „Soca" in predstavi treljega kandidala dr. S t a- niča. — „Mi ga ne štejemo med svoje pristašo . . . govorilo pa se Je o s a m o- stojni kandidatiii'i dr. Staniea . . . Moz je, laliko rečemo, velik talent; zna (!) bill tudi diplomat ob potrebi . . . Morda bi ne bilo napačno, ako bi ga poslal narod na poskusnjo. Ako se ne ponese, saj bo naj- več 8 lela na Dunaju, polem si narod labko izbere koga druzcga... Uvo, to so razlogi. da smo nekako zadovoljno sprejeli na znanje samoslojno kanilidaturo dr. Slaniea". Tako konluzno piše si^veda le laslnik „Soče"'. Torej tlr. Slanie naj bi bil p« s 1 a- licc za p osk lisiij o". To je |)ovsem nova, ženijalna ideja ,.poslanec za po- skusnjo". Ha, ha, ha ! l'u naj se kdo trdi, da lastnik ,.Soce" ni — šaljivee! Doslej so pošiljali le razlicno blago za poskusnjo, mi goriski Slovenci pa se moramo od drugih pamelnib ljudij na vsak način razločevati ter bodemo odslej po nasvetu ,.Sočinenr' po.šiljali ludi poslance za poskusnjo. Seveda se nam zdi, da g. dr. Stank: ne bode posebno hvalozen ,.Sočitl za tako smesenje... Ko osmeši kandidaluio dr. Staniea, popeea se nekoliko hull / namišljeno kan- didaturo (\\-. T o n k I i j a, o kalerem ..pa z«'lo dvomi, da bi zopet stopil na opolzko pol neljval(!žne politike". Kako skrbna je nakral „Soea" za dr. Toukli.ja ! ... Ako pu k(»do misli. Ja so to že vsi kandidati, se zelo moti. v|j(> noler. le no- ter". kiiči „Soca" dul.jo ler privleče seveda — d r. T u in o iz kandidatske svoje vreee. „Nanj bi bilo seveda misliti lo v škrajnem slučaju". pravi, .,ker državnozborski mandat bi bil zanj velika žrtev, katei'O bi ilopriiH!- sel narodu le ledaj, ako bi bilo res potreba". Ko smo to eilali. so nani padle luskine iz oeij in jasno nam je postalo, zakaj je odložil z iiarodnim delom preobloženi dr. Tuma načelni.štvo „trgovsko-obrtne zadruge", ne pa deželnozborskegu mandala. k i n i v e č n j e g o v a p o š I <; n a last... Kdoi- je bil /a) kedaj v eirkusu, la ve. da si klovni prihranijo najlioljšo šalo za oni trenoUik. ko jim je odstopiti iz maneže. Premeteni lastnik ..Soein" seveda to dobro V(i, zato je svoj(i bunioristično predavanje zabelil s sledeeo šalo : , Mi pa, ki poznamo razmure, upaino na dvetretjinsko vecino !" — Na to je pribil svojeinu elanku zadnjo piko, se poklonil bomerieno se smejajočeniu obeinstvu ler odšel. Obcinstvo j>a jo neprenehotna zahte- valo svojegu Ijubljenca in ta si ni mogel kaj, da ne bi vnovic nastopil ter na splošno zahtevanje povedal se par slanih dovtipov. ^t'JJil je, da je za kulisami zvedel inedtem o novi seji11'') odbora „Sloginega", kjer je kandidaliira pros. Herbuča koniaj prodrla in še to po oslri debali. na kar je prol'. Her- bur odklonil. ..(lorieani'" pa se najbr/, okle- nrjo df. Slaniea, ..da reši .,(Iorieanski" vo/. iz mlakuže. \ kalerej je lako slrašno obtiral. da ne more ne napiej ne naziij"... Teinii dovli|iii je sledilo zo|>et vibarno groliolanje in ploskanje. laslnik ..Sočin" pa se ni bold vrniti. dasiravno bi bil rad še 0 s x o j i k a n d i d a I u r i in kako bi se pulli drobili pod iijegovuni rokanii kakov<»selo zinil. pa bilo je ua vsporedu se mnogo sa- Ijivih lock in ura že po/.na. \'rlm tega pa je bilo Ireba. ako ni hotel, da bi ga kdo drugi ne prebitel. nujno vzeli patent na duliovito iznajdbo o ..po- slancili za poskusnjo".. . „Slovenska ('.(ahiica'' v (ioriei pri- 1*0(1 i v prodpuslix m času tekocega lela na- slednje veseliee : I ¦{. januvarja. ^0. jauuvarja. 27. januvarija in 10. sebruvarja. Due 17. I'e- bruvarja bodi) plesnci zabave z sviranjem na glasovirju. Zaeetek bo ob H!/., uri zvečor. I', n. dame so naprošene. da pridejo v do- maei obleki. I>11c> 2r>. sebruvarja pa bode obieajui \cliki pies v niaskah in koslu- mih. za kalerega se izda;o posebna vabila. ()pom!»a: Vstop je dovoljen izkljiieno drušl- venikoni iNeudji . ki h> žele udele/.iti plesov in njibovi ev. spremljevalci, naj se obrnejo za vslopnico do kalerega odbornika. Kov postni urad. Due l(>. januvarija l(.)0() se odpre v Dre/.enei pri Kobaridu 1 ok raj Tolmini nov poštni urad. ki se bo peč.al s |»isemsko in vo/.no j>ošto ter ob eneni služboval kakor nabiralnica po.štno- branilnienega urada. /vezo bo imel s po.st- nim uradoru v Kobaridu po vsakdanji peš- po.šli. Haiijsico. Obeini Uanj.šice in Hate udobili sla z novim letom s po.što v Grgarju trikratno zvezo v tednu. Satljarsko iu viuarsko drustvo v Ivatialü prir<»di v neileljo I \-. 1. in. pop. v občinski dvorani javno pr(uJavanj(i o gojitvi dreves in amerikaiiskili trt, koje bo lelos delilo svojim uilom. 1'redsednišl.vo. SIkmI vinogijM.niUoV, ki naj pro- Icstirajo proti ahnovljenjii vinsUr klav- zulc. -- 1'roslo ned(jljo se je vršil v Kor- ininii shod volilcev, katerega je sklieal lur- lanski državni poslaiKK: /anelli. Ko je za- .lelli koiiOal svoje popolno nezanimivo po- ročilo. j(^ predlagal kormiuski zupan baron Locatelli. naj bi Zanolli sklieal kmalu drugi shod v (iradiscii. pri katerem naj bi bil iz- bran odsek, kateiHMiiu bo naloženo prin^- dili protest zojxM' obnovljenje vinsk le dni. kakor porocajo lisli, posvetovali v Trstu ali in kako bi se ude- ležili dijaskega sboda v Iliinu. Slvar bodt1 seveda v najlepšein rmlu. Ko pa bi n. pr. sli slovenski dijaki v Moskvo, bil bi konee svela ! II. Primorsko vojasko vctt'ninsko (lriisivo za Gorico in Gra liško pod Najviš- jim pokroviteljstvom Nj. c. in kr. aposlol- skega Veličanstva eesarja Kiauea .lo/.ela 1. vabi k občnemu rediumiu zboru v neilcsljo 2(). januvarja 1900 ob II uri dopoludne v proslorih gostilne „Pri zlatern jelenir' v Gorici, ozka ulicašt. 9. Dnovni red: I. Olvo- ritev zborovanja. 2. (iitanje in odobritev zapisnika zadnjega obenega zbora. H. Poro- cilo o društveneinu napiunlovanju in poslo- vanju. I. Porocilo društvenega blagajnika. • ). Drugi nasveti in predlogi. (5. Dopolnilev drustvenega predstojništva. V Gorici, due S. januvarja 1900. Društveni predsednik : A. JAGOHI. Laška iio.strpnost. V zadnji številki smo poročali o slovenskem revezn. katerega je laški trgovec blizti kapucinov siloma po- slavil pred vrata, ker mu j(» v slov(Miskem jeziku vosčil srečno novo lelo. Danes nam pa poročajo, da je liišni poseslnik radi l<'ga neclove.Škega postopanja od|)ovedal doti- cneinu lask(unu trgovcu prodajalut^ prostore in je doličnu Irgovina že zaprta. (ioi'iskc krcmai'p' je liudo zadela od red ba, da morajo zapirati svoje krcm<; ^e ob 10. tin'. Mnogo brojnim pi-iložbam ugodi najbr/, jiristojna oblast ter razveljavi svojo odredbo. (irol) no odkopali nezuani storilci |)1'(m1 nekaj dnevi na pokopališcu v Kanalu. Iskali so baj(^ nekega kovača Križnica, ki je lansko lelo nenadoma zginil. l'reiskava je upeljana in ta gotovo razkrije storilce in vzrok t<^ skrunitv«;. PoskuscMi samoumor. V torek zve- čer se je hotel usmrtiti nek vojak na gori- *) Oilliurovr si'ji' pol. (Iru^tvH ..Slofjii1' ko st>- vc(!:i tajne, hislnik ..Sooin" |>;l najlir/.c ohon»žnemo. ,.I)oih ill ttvot" ilustrovani list za liiuetiiosl in za znanstvo ima v svoji prvi stevilki I. I. jako lepo vsebino in krasno slike. (>n;i na lelo 8 K 10 h. za dijake na lelo C) K 80 b. \ovo srcdslvo profi protinu (n»v- inaii/inu). Znani urednik lisla ..Kueipp- Illällei" g. J. Okie v VVörishofenu, je iz- našel popolnoma sigurno delujoče sredstvo ! pioti protinu, revinalizmu in išiji. Mnogo- šlevilna sprici^vala in priznalna pisma. ka- tera so nam bila j)]'edlozena, polrjajwv. Ta vecor se je ondi primerilo dvajset umorov in dva uinora last nib očetov. * PijaiHM* ozdravil bode zdravnik dr. Sap(>Ii(!r. Trdi, da je izuinil serum, s kaU^- terim dobi pijaiuu: giozen gnus do pijace. * Mater iimoril za — 5 ftltl. — Iz Košic poročajo: Na Silveslrovo je rokode- I(m: Josip Franko na poti v sos(m1iijo vas davil svojo inater, ker mu ni hotela dali ä gld.. tako dolgo, da je izdihnila. potem pa jo je oropal, vrgel truplo v jarek, ki je bil poln vode in zbožal. Morilca še niso dobili. Car na trainvayu. Peterburški tastniki so veliki zapravljivci in njihova eleganea ne pozna inej. Car je to polratnost že česlokrat grajal. Nedavno pa se je peljal neki poročnik na tramwayu. To se je zdelo njegovim kameradom lak Skandal, da so ga iz svoje srede izobčili ter ga pozvali naj stopi iz armade. To je car izvedel in takoj je sedel sam na tramvay ter se peljal v vojašnico. „Ali morain tudi jaz, ki sern Vaš polkovnik. izstopiti sedaj iz arrna leV" je vprasal ondu castnike. Odslej se vozijo se- veda tudi časlniki s tramwayem. + H<'da med spanskim uciteljstvom. Pc^lro (iinuMiez. ucilelj v Obandu. v pokra- jini Badajoz. in njegova žena. ki je učite- ljica v isti vasi, sta poslala guvernerju pro- snjo, da se jima dovoli beračiti po ulicah in trgib. ker že več let nista dobila nobene place. Take prosnj(l v zadnjem času na Spanskem niso nic novega. * Stramm potres na Huskem. Iz Tillisa poročajo, da je v okrožju Ahalka- laka zadel polres 18 vasi. izmej katerih je šestorico docela porusil. Doslej so nasli 800 mrtvih. Polres s<» ponavlja. Pred svakim sunkom grini pod zemljo. kakor bi se culo str<'ljanje to[»ov. "¦: SiTrna lotoristinja. Vr Gradcu je imel nedavno nek gospod znanje z gospo- dieino, katero je pa koncem preteklega leta za|)iistil. ker je p re rad a stavila v loterijo. 0 novein letu se je spomnil svoje prejšnje znanke ter ji je poslal za novo loto dopi- snico, na katero je naslikal loterijski listek s tremi ^tevilkami. Dekle je hitelo v lote- rijo, stavilo poslane stevilke in zadelo — terno. * „liutijancf" iu'i'ala sta se na praz- nik sv. treh kraljev v Berolinu dva 14-letua dečka. Jeden dečkov je z velikim kuhinj- skim no/.cni igral ,.glavarjau. F'ri igri se je ,.glavai"' tako razjezil, da je svojemu tova- rišu j)orinil nož v sree. Umorjeni je jedini sin uboge vdove. * Krvava poroka. V vasici Canale, pokrajina (liineo na Italijanskem, se je pri- petila uprav romantično neverjetna, a zato lern strasnejša nesreča. V tamošnji cerkvi se je vršila poroka. Pred cerkvijo čakajoči 1'anlje so hoteli streljati z puškaini, a kara- binierji jim tega niso hoteli dovoliti. Kon- čno so se lanlje in karabinierji spoprijeli ter začeli streljati drug na drugega. V tistem hipu pa sta stopila 22 lotni ženin in ne- vesta iz cerkve. Krogla je zadela ženina v sree. nilado ženo pa v glavo. Zenin je na meslu izdiliuil svojo duso. nevesto pa so odnesli umirajoco domov. * StrasiMi po/ar. Iz Petei'burga po- ročajo, da divja v pusti oh Volgi že dva tedna strašen požar. Več posestev in na- selbin je uničenih. Zgorelo je okoli 100 lju- dij in več- tisoč glav goveje živine in drob- nice. Skoda je ogromna. Da zahranijo na- daljno širjenje oguja, je vlada od poslala več čet vojaštva, ki požar gasi iu ga obdaja s kordonom. Narodno gospodarstvo. Zadruge in politika. Politika je in ni lepa reč. Ako je pa- rnetna politika, ako se držimo n. pr. take politike, da visolco čislamo in branimo .svojo žirjo in ožjo dornovino, ako zvesto ljubimo in branimo svoj jezik, svoje pravice itd. itd.. ako smo v tern obziru politicno značajni; tedaj je politika lepa reč. Ako pa se v politiki preveč zagrizemo, zlasti v političnem strankarstvu in. razcepljenosti. posebno ako se sinovi enega rodu, sinoviv ozji domovini prevec politično v malestranke in strancice razdelijo in pri tern osebno preganjajo in ako se bojuje že stan zope stan ; potem pa politika ni vee lepa, ampak grda roc. Taka strastna politika hoče vse dobro razdreti, ali pa se hocejo vsled te politične strasti ustanoviti naprave zgolj v vecjo proslavo tealidruge politicne stranke. Skoda je skoro vselej velika, ako se dobre ustanove razdirajo iz političnega hrepenja po gospodstvu, ali ako se iz tega nagiba ustanavljajo novi zavodi. Od vseh plemoui- tib in velevaznih podjetij je treba marveč politiko odstranjevati. Naše zadruge so pa gotovo taka hvalevredna podjetja, kjer so se le iz potrebe in pravega domoljubja ustanovile. Treba je le še za to skrbeti, da se one ne bodo v politicne borbe vtikale ali se sploh političuo angaževale. Kakor srno že včasih povdarjali, toliko morajo biti naše zadruge politicne, da se Irdno drže starega slovenskega programa, da povsodi in vedno le slovensko uradu- jejo, da slovenske zavode, društva, äole, cerkve itd. podpirajo. Kar bi bilo pa več, bilo bi nevarno. Osobito bi bilo za sloven- ske zadruge Skodljivo, ako bi se pri kate- rikoli priliki utikali v strankarsko-politične medsebojne prepirt^, kateri zdaj in že dolgo predolgo med Slovenci razsajajo. Teh pre- pirov rnarsikdo ne odobruje iu jib tudi za- druge odobrovati ne srnejo. Strast je itak že do vrhunca prirastla. Ako bi se pa še na gospodarsko polje zanesla, bi bila nez- nosna in bi naSi lepo se razcvitajoči orga- nizaciji le skodovala. ,,S Z." Itax^las. Kakor je že znano, pridejo s 1. januvarjem 1900 razne važne izpremembe poštnih predpisov v veljavo ter se istodobno deloma povisajo postne pristojbine, koje se bodo odslej računule v kj|;uiiski veljavi. — Jzmed novih doloeeb zanimajo posebno sle- deče oböinötvo........ Počen.ši s 1. januvarjern 1900 odpra- vijo se dostavnine. kojo so do sedaj pla- čevale stranke stanujočo v krajih, kjer se naha.jajo nedržavni postni uradi za dostav- ljene jim pisemsko-poštiie pošiljatvo. V to- zemskem prometu in v promotu / Og»irsko, Bosno in Hrcejjjovino, Nemško in Ono^oro ostane doscdanja pisenisko-poslna pošlnina v veljavi tor bode ista samo v helerjih iz- računjona : frankovati bode toraj pismo me- sti s H (v lokal iiomi prometu) in ö kr. (v daljnem prometu). ako njofjova toža no pre- sei>a 20 ^ianov .(ozir. pri pismili namenje- nili na Nemško in v Črnotforo If) ^rainov) se (> ozir. 1.0 v. IJoštnina za dopisnie.e v zyoraj omenjeiiih odnošajih so nokoliko /viša : frankovali hodo namreč vsako do- pisnieo ali vsaki dol dopisnice z od^ovorom mesti z 2 kr. s 5 v. Na stare dopisniee. ki so hodo ;labile od 1. januvarja I(.H)() daljo prilepiti bode toraj dopolnilno znaniko 1 vinarja. Postnina za tiskovino v tozemskom prometii in v promotu z Ügersko, Bosno, Hereegovino in Nemoijo so pa zniža pri prvem iii drugom taksnem postavku od 2 ozir. 3 kr. na 3 ozir. 5 vinarjev. — lJošt- njna zu vzo,rce v tozemskoni promolu in v prometu z Ogersko, Bosno in Hercegovino in Nemsko. kakor tudi poštnina za tozein- sko časopiso. koje časni.ška podjelja odda- jajo pošli v svrho nadaljnega razpošiljanja naročuikom so ne spromoni tor so hodo sa'mo ručiinala v vinarjih. ; .1 I ¦.'''•:' ..... ; IVipproOnina • se zviSa v vsoh zijoraj on\e,njenih prornotnihodnošajih — in sicor tudi v lokalnoni prometu - kakor tudi sploh v vsoh mejnarodnih relacijah od 10 ozir. f> kr. (ii,a; 2ö, viijarjov. — l'ristojbine za poslno nakaziji.cc^.v avstro-ogerskem prometu osta- nojYr nesp(rpmenjpne; pristojhinski postavki in\Ymkaza.ni zneski so samo preračunjeni iz ,t;<)l(f)i);|ijov in krajcarjev v krono in virarjo. -'^Cjede pslajib tozemskih prislojbin za pošhio naloyo. ,za pisrna, ki se izročajo no- posrolluo,, im želozniških kolodvorih. za za- vi|k,o\ brez naznačono vrodnosti, za vrod- nostno, ,j>(),sil,ialvo. za /.(»lozniska ohvostila k^lio^1,. tudi uloilö pristojhin za dostavljanjo v(»žti(i.-pošti.\ili posil.jatev, na naslovloncov d«j|n. (//;i nujno,dostavljanjo, za ol)cariri)onjo vožno-poStnih pošiljalov, daljo iilodö prodal- nin. skladarnin in lo/nin. tor slodnjir ^lodr pristpjhin po^iljanja iz kraja, katnor jo hila po^ili'atev prvotno namonjona. za na/.aj po- slaiio in od požiljanoa nazaj vzot«^ po^tno posiljatvo in za prodni^aconjo naslovov istih omojujejo so v ohc-o uvoljavljono spi-omomho na zaokrožonjo sodanjih znoskov od '2 in 3 kr. na f> in ,10' vinarjev in od 10 ozir. 20 kr. na 217 in f)0 vinar.jov Pristojhino za dostavlia- nio postnili in čokovnih nakaznic z dolir- nimi. znoski spromono so v t.oiiko, da bode placovati niosti I kr. /a znosko do 2 yld. in 3 kr. za znosko nad 2 ^ld.. 3 v. za znosko do 10 K. in :") vinarjov za vise znosko. Za nabiranje rok. pisom, postnili na- kazi|je. vrodnostnih pisom in postnili zavil- koy.po solskih listonosili uvodona j<^ polo<,' druzili .postnili prislojbin posohna nahiral- iiina, ki/.nasa za poštno zavitko If) in za ostalo pošiljatve "> vinarjov. — Slednjič so ,jo 'pristo.jhina za nabiranjo poštno-hranilnih . vlo<^' nad 10 K. in vlo^ v čokovnom pro- melu postno-branilnicno^a urada znižala od 5 kr. lia, b vinarjov. --- V promotu z ino- zomstvnm (izvzoniiši Nomsko in C.rno^oro) uvoljaviio so slodeeo promernbe posttiin in pristojbinskih postavkov : Pašlnina za pisina so zvisa od 10 nove. za vsacih 15 gramov na 25 vin.; za nefran- kovana pLsma določon jo dvo.jni znosok. V promotu s Serbijo zvisa so sedanja pristo.j- hina za isto tezo od 7 oziroma II- novč. na 15 .ozir. 30 vin.; istotako jo zvisana v pramotu . s to dožolo pristojbina za dopis- uice, ki je znašala do sedaj 4 ozir. 8 novč., na .10 ozir. na 20 vinarjov. — Dosedanja pristojbina za tiskovino, vzorce bla^a in Ir^ovsko listjno spromoni so v pronnUu s Serhijo in Črnogoro od 2 novc., v promotu z oslalimi inozomskimi dežolami od 3 novč. za vsadln. 50 .gnunov na 5 vinarjov. Naj- nianjša pristojhina za trgovsko listini1 znaša odslej inesto 10 nove. 25 vinarjev. (Konec pride.) Slovenski poseslvi ob meji na prodaj! I. V prijetnein kraju Spodnje Štfijer- ske jo na prodaj veujo p o s e s t v o z no- vim in lino m in dobro obiskano gos I i I n o. V kraju je posla. Pososlvo hi ob naj- inanjs(Mn ii-iulii dajalo lope dobodke. II. V š t a j o rsko m t r ^r u jo na pro- daj pod zolo ugoduimi poj^oji lepa nova h i š a, ki je pripravna za kako proda- j a 1 n i c o. Tudi za posostnike je zelo j»i-i- pravna, kor je pole.u tudi nekaj zeinljišča. ohslojoeoga iz njiv. travnikov in gozda! Da ne prideta posestvi tujcem v roke, izposluje „Naša straža" izredno nizlco ceno. 1'rijave vsprejema ..Naša straža" v Ljubljani. ki daje tudi potrebna pojasnila. Nacelstvo „Nase stražfi1'- Podpisaiia z';i nizpi- siijo sluzho z lelno i>1jkvm) (S00 do 1-200 kron. — S s|)ri(v'(ivali oprem- lj(lii(l prosjijc jr vložili do '20. janUNnrjn j. 1. Hranilnica in posojilnica v Cerknem. na Primorskein. I'" (11»i < M11 ji priptiiMr.-il.-i sl.-unciiui «hrin svu v (-innY.i in iim dc/.^ii, svojo novo iir.-j'-iiu prodajalnico jestvin. V znh'iri im;it;i liuli i'.t/.iimvi-vI m> | • i | ¦•<"-•»- i>- I"' : IV.-incn-ki <'<• ir11¦ i(-. pri'sini ki;inj*k. In injfvec, d 1)!ho-(|. |».l-|rc/ll;| Irl'll.-I in |i<> /liici nili I't'ii.ili. Z oillirniiii najiinv«*js li si siHinih k.-ik'M- tudi vcdovuiluv. |>iuii|> iid I/.Vlšlljf htrii.» in sulidli" U'\- j;iinr,i V<:i|j St|.'Ill -p-idHJiicill pn 111 liscin. J'ripMi nccn ml 'ddslva ,.Šul>lifeiHo,i. Pripoi'ornn so najtoplvjo slnviUMiiu »b- «'instvu v incsiii in ua'dc/cli. Josip Gorjanc [ gostilnirar i v Attemsovi palači na Kornu i v Gorici, | ima tudi hieve za konije in | vozove. j Uazun dohroifa črne«^a in belesja | vina tor piva, |)riporoca vedm> i izvrstna jodila, j^orka ali mrzla. Prva kranjska tovarna testenin ŽnideFšič & Yalcixeie v Ilirski Bistrici priporoča svojo izborno tostonine kot makarone, sideline, vrvice in razlicno vloge za na juho volospoštovanemu obcinstvu. Prvi sijajni vsj)eh najinih izdolkov jo ta, da so ni v nasom okraju v treh lotih toliko tostonin zavžilo, kot najinih v torn času kar jih izdelujova. — Volespoštovana gospodinja! Sezite po tej j(idi, katoro pri nas s slastjo so oni zavžjvajo, ki dosodaj o tostoninah J5e slišati niso hotoli. Najino testenine vdobo so v vseh boljših prodajalnicah jostvin ; povsom zanosljivo najine pa so le one, ki se prodajajo v zavojih po 7a M- z najino sirmo. Trgovcem pošiljava e«'iiik zastonj in franko. Mlin z gozdom in senožeti na reki Vipavi blizo Žabelj je ua pFodaj ali v najem. Obrniti se je na grofa Mels-Colloredo v Stanjelu na Krasu. „Krojaška. zadrnj»'a" vpisana zailni WT v Gorici, Gosposka ulica his. si. 7. ^M Velika zaloga vsikkovrHliico'a iiiaaiuf;ikjgirnki> in niožk«' . «ddcdie, /a vsaki .->ian in v^.-iki I'-nn i';is kiikor : sukno, |»hirim>, pricnuio (linN'oii, cksluri, M>oviiio) vsaknvrstnc prepro^«1, /av^-se, nanii/.u.- prle ; n.-idalje vsakm rsl n<> pcnlo, ^iajre .I;i4<'l' itd. itil. lid. Vne |M> is-'ijat izj ih cciinli. Cene so stalne brez pogajanja. Prva slovonskn tr^oviua z železjoin v (Jorici (prcj (i. Darbo) pred nadškofijo hiš. štv. 5. Podružnica konec Raštela hiš. štv. 2. 2aloc;a v uliei jVCorelli it 12, v (^osposki uliei št. 1 v posojilnieni hiši. l'l-iporoea po najnizjib cenali svoO boo!jš-e§a koroškega Acalon in Brescian-jekJa, /alo»a Portland in Romaii-Cemeiita, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujota staiMi želo najvisji dnevni ceni. Novoporof-eiM-i pozor! Stejeni si v easl naznanjali slaviiemii oheinslvn. da sein razširil Ir^o- vino pobištva v ulici Veturini. «,'lavni vln»d v (lospnski ulici. ^atoa B.xosö a.3s; v Gorici, Gosposka ulica št. 14, (Miz<> Irk.-u-nc (Jinmcoli). \' zalo.^i ima vsakovrslno pohišlvo za vsaki stan. Pohišlvo je po najmodernejših slo^ih. posobno spalne.jodilne in po.sehio sobe so po nemskoin slo^u odlikovanih Crni^o- J4'\ib dolavnic v ulici I'onle nuovo in via Leiiiii. katero so lopše in iiknsnejo izdelane in cenojo od dunajskih in hudapo.šlanskih lovarn. Ostalo pohištvo jo od prvih mizar- skih mojstrov. — Sprej(Miia vsa narocila in i/.deliij(i po izbori obrisa, najeenejo in v najkrajšein easu. --- Hoj^ala zalo^a podob na plalno in sipo z različnimi okvirji. Hel^ijska brušena o^ledala vsake velikosti. Hazlično pobistvo, kakor: toalotno mizice, različna obošala, propro^o za okna itd. Hazlicno sto- lice iz trsja in colulqjda, posehno zajedilno sobo. Blazino iz struno, al'riske travo, z ž i- rri a m i in platnom na izboro tor razne tapeca- rije. — Daje se tudi na obroke, bodisi te- donsko ali mosečne. — Fošilja so tudi izven Gorice po želoznici in parohrodib.