GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. •s. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUB AN NARAKS TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2 1. september 1966 — LETO II. ŠT. 16 (34) CENA 30 NOVIH PAR ALI 30 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI sgla^jseko v topolsio Gasilci in prebivalci Topolšice so proslavili 25-letnico vstaje in 35-letnico ustanovitve gasilskega društva. Proslavo so združili s tekmovanjem pionirskih desetin občinske gasilske zveze._ V nedeljo, 21. avgusta so krajevne organizacije in gasilsko društvo iz Topolšice proslavljali 25-letnico vstaje jugoslovansih narodov in hkrati 35-letnico ustanovitve tamkajšnjega gasilskega društva. V ta namen so izročili svojemu namenu prosvetno dvorano v kateri bo središče kulture in ostale društvene dejavnosti vseh krajevnih množičnih organizacij in društev. Na pro- slavi je bilo precejšnje število prebivalcev Topolšice in sosednjih krajev, največ pa je bilo gasilcev, ki so prišli iz vseh gasilskih društev občinske gasilske zveze. Proslavo so popestrili s kulturnim programom v katerem je sodelovala godba in pevski zbor upokojencev iz Šoštanja. Revolucionarno pot slovenskega ljudstva v narodnoosvobodilni vojni in ljudski revoluciji SPREMEMBE PREDPISOV O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU V zadnjih letih je v naši državi potrošnja sredstev za socialno zavarovanje, še prav posebno pa za zavarovanje, stalno naraščala, Ta poraba je povzročila velike primanjkljaje v skladih socialnega zavarovanja in je zaradi tega popolnoma razumljivo, da je Zvezna skup-I Kina na svojem zadnjem zasedanju sprejela nekatere nove predpise s katerimi se želi nekoliko omejiti prekomerno trošenje srestev iz skladov socialnega zavarovanja. Med drugim je bil spremenjen tudi Temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki je nekoliko omejil dosedanje pravice zavarovancev do posameznih oblik zdravstvenega varstva. Poglavitne spremembe, ki veljajo že od 1. avgusta letošnjega leta so: 1. Preventivni zdravstveni pregledi delavcev, ki se po posebnih predpisih izvajajo od časa do časa za neposredno varstvo delavcev glede na značaj dela pri' posameznih organizacijah« so Zagotovljeni na račun skladov zdravstvenega zavarovanja le v takšnem obsegu, kot to določijo Skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. Zdravstveni pregledi delavcev, ki so po posebnih predpisih obvezni za varstvo okolice (sanitarno-higienski pregledi oseb, ki so zaposlene v proizvodnji in prodaji živil, ki delajo na šolah in v brivnicah ter drugi sanitarno-higienski pregledi), kot tudi pregledi, kjer se ugotavlja zdravstvena sposobnost za dela na posameznih delovnih mestih, se ne liodo več opravljali na račun skladov socialnega zavarovanja. 2. Za zdravila in cepljenja, ki niso obvezna, morajo zavarovane ose-me prispevati del stroškov. Kot prispevek k stroškom za zdravila, razon za zdravila, za katera je potrebna neposredna intervencija strokovnega zdravstvenega delavca, plača zavarovana oseba za vsako izdano zdravilo ne glede na njegovo ceno, določeni stalni znesek. Ta stalni znesek znaša najmanj 20% povprečne cene vseh zdravil, ki so bila prejšnje leto izdana na recepte v posamezni republiki. K stroškom neobveznega cepljenja prispeva zavarovana oseba najmanj 25 %, največ pa 50% njihovega skupnega zneska. „ 3. Zdravniško in klimatsko zdravljenje bo omejeno samo v mejah zdravljenja v določenih stacionarnih ustanovah, ki bodo glede pogojev za zdravljenje izpolnjevala določene normative. i. Nadomestilo osebnega dohodka med boleznijo se v bodoče ne bo določevalo po povprečnih osebnih dohodkih v zadnjih treh mese- cih pred boleznijo, pač pa bo osnova za to nadomestilo določila iz povprečnega osebnega dohodka (urnega, dnevnega ali mesečnega), ki ga je zavarovanec prejel za preteklo leto in je njegov znesek dokončno ugotovljen pri delitvi osebnih (Nadaljevanje na 6. strani) ter izgradnji naše domovine je orisal upravitelj šole tovariš Vinko Bo-rovnik. Komandir društva Ivan Hodnik je podelil ustanovnim članom in tistim, ki v društvu delajo 35 let društvene diplome v znak priznanja za njihovo požrtvovalnost, predano in nesebično delo. Te diplome so dobili Anton Šmon, Ferdo De-lopst, Jože Zager, Stanko Pergov-nik in Tine Menih. Predsednik občinske gasilske zveze pa je društvu podelil priznanje za 35-letno uspešno plodno delo, ki so ga do segli v tem obdobju pri prevzgoji članstva, mladine in prebivalstva v skrbi za večjo požarno varnost. Značke z diplomami za 10-letno službovanje in delo v prostovoljnem gasilstvu pa so dobili tovariši Ku-govnič, Zabkar in Skok. Na proslavljanju je komandir občinske gasilske zveze Velenje razglasil rezultate tekmovanja pionirskih desetin, ki so tega dne tekmovale. Občinskega pionirskega tekmovanja se je udeležilo 11 gasilskih društev z 12 desetinami. Rezultati: 0 pionirska desetina IGD RLV 176 točk 0 GD Velenje 173 točk SGD Gaberke 167 točk GD Šalek I. desetina 165 točk 0 GD Škale 165 točk 0 GD Šmartno ob Paki 161 tocič 0 GD Pesje 157 točk 0 GD Družmirje 153 točk 0 GD Paška vas 144 točk 0 GD Šoštanj 141 točk 0 GD Šentilj 130 točk 0 GD Šalek II. desetina 126 točk Proslavo so zaključili s polaganjem vencev k spomeniku padlim v NOB. Tu je pevski zbor zapel ža- lostinko, prisotni pa so počastili spomin žrtvam. M. V. 4. SEPTEMBRA NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Razvoj trgovine v Velenju večkrat ni šel^v korak z ostalim napredkom. Zato je posebno razveseljiva novica, da bo trgovsko podjetje »Bazen« že 4. septembra odprlo novo sodobno samopostrežno trgovino. Adaptirali so staro tržnico. Podjetje je v ta namen vložilo 70 milijonov dinarjev. Končno bomo tudi v Velenju dobili sodobno potrošniško trgovino. Tu bodo potrošniki lahko kupili prav vse artikle namenjene prehrani. Uvedenih pa bo tudi nekaj novosti. Sem sodi vsekakor bije z mrzlo in toplo hrano. Blago bo pakirano, tako se bo tudi kulturna stopnja postrežbe občutno dvignila. Pri tem pa lahko ugotovimo, da je zaenkrat neutemeljena bojazen, da bi se cene dvignile. Boljše bo organizirana predvsem prodaja kruha in mesa, ki ga bodo potrošniki lahko kupili v pakirani obliki ali pa na klasičen način. Med novosti sodi vsekakor tudi vitrina za globoko zmrzovanje, tako da bomo lahko tudi sredi zime kupili sveže sadje. Ta sodobna samopostrežna prodajalna ima na zalogi nad 1800 artiklov. Pomembna novost je tudi to, da ne bo več čakanja pred blagajnami, saj bodo postavljene kar štiri. Poskrbeli pa so tudi za zgraditev sanitarij, lastne pakirnice in hladilnico. Z novo samopostrežno trgovino bomo dobili v Velenju res prepotreben objekt družbenega standarda. KORAK Z^ KORAKOM K REFORMIRANI ŠOLI Delo vzgojno izobraževalnega zavoda je odgovorno, težko, družbeno sila pomembno in zanimivo za učitelja, učenca, starše in družbo. Samo stopnja družbeno-ekonomske-ga razvoja nam narekuje, kako izobražene, razgledane in strokovno usposobljene kadre naj šole dajejo. življenje terja telesno in umsko sposobnost ljudi; ljudi svobodnega duha, delovnega zanosa in ustvarjalne samoini-ciative. Družbeni proces daje in nalaga čedalje več pravic ter odgovornosti proizvajalcu in upravljalni. Vodi nas želja in skrb, da bi vsakdo ustvarjal po svojih najboljših sposobnostih, da bi z ustvarjenimi dobrinami upravljal z najvišjo zavestjo v dobrobit sebe in družbe kot celote, še in še bi morali naštevati vzgojno izobraževalne smotre in jih dopolnjevati. Gotovo pa je: PRED NAMI MORA BITI SMOTER POPOLNE ČLOVEŠKE OSEBNOSTI NE GLEDE, KJE BO ŽIVEL IN USTVARJAL! Vse to je na področju šolstva v vseh povojnih letih terjalo vrsto sprememb sistema vz?oje in izobraževanja. Koliko sprememb oblik izobraževanja je bilo, da smo s šolsko reformo končno zmogli priti do ENOTNE OSNOVNE ŠOLE in s tem do odprave oblik razredne formacije šolstva. V naši občini nam je ob vsestranski prizadevnosti uspelo dvigniti šolstvo. Ob dobro organiziranem pouku na centralnih šolah je bilo najboljše spremeniti mrežo šol. V preteklem šolskem letu je bil samo še na treh podružničnih šolah pouk za višje razrede; po enem letu pa bo na podružnicah pouk samo za učence do četrtih razredov. Prebivalci Zavodnje in Šentvida pa se deloma zavzemajo za samostojno osemletko. Gotovo predlagatelji tega ne vedo, da je učni program za vse osnovne šole enoten in obvezen. Kakšna bi bila organizacija pouka na taki šoli zaradi majhnega števila učencev in strokovne strukture učnega kadra, si je ob takih nalogah težko zamisliti. In ne navsezadnje, kdo ima pravico celo generacijo zadrževati pred smotri, ki jih je treba izpolnjevati za jutrišnje življenje. Nikakor bi ne imeli prav, če bi trdili, da je v reformnih prizadevanjih naše šole stor- jeno vse najboljše. Organizacija dobrega dela terja fizična in materialna bremena. Organizacija prevozov šolske mladine s podružnic na centralne šole je morebiti najtežavnejša in najzahtevnejša, saj pogojuje dobro delo šole ali pa tudi ne .in terja toliko telesnega napora, da se vse to pozna pri zmogljivostih umskega dela. Morebiti so tu največji problemi in le ti odpirajo pogoje še drugim nevšečnostim. Težko je urediti prevoz tako, da bi učenci prišli na šolo 15 minut pred poukom in da bi se takoj po pouku mogli vrniti. I. osnovna šola šoštanj ima dve šolski avtobusni progi in II. osnovna šola tri. V kolikor bo za obe šoli en avtobus, bo kazalo problem reševati tako, da se bo pouk začenjal različno. Toda s tem še vedno ne bo vse idealno rešeno. Enako je vprašanje urejenosti cest. Malokje zmore avtobus do podružnične šole. Zaradi tega imajo nekateri učenci daleč do avtobusa. Za njih je vprašanje prehrane, ki bi jo morali reševati s soudeležbo staršev. Podobno bi morali reševati oskrbo tistih učencev, ki so od šolskih avtobusnih postaj oddaljeni toliko, da jim je v zimskem času potrebno preskrbeti oskrbo v bližini šole ali avtobusne postaje. Mnoge probleme bomo lahko postopoma reševali samo z obojestransko pripravljenostjo, saj gre tu za mladega človeka, ki ga čakajo starši s svojimi željami in družba s svojimi potrebami. V kolikor je bilo doslej vprašanje prostorov, kjer bi se učenci vozači med čakanjem na avtobus zadrževali, bo to sedaj neprimerno lažje rešiti, saj je I. osnovna šola šoštanj z dograditvijo pridobila štiri nove učilnice in nekaj kabinetov. Ob koncu naj povem še to, da so v večini starši zunanjih predelov naše občine zadovoljni, da otroci obiskujejo pouk na centralnih šolah, da je s prevozom učencev omogočen prevoz tudi odraslim, ko morajo v mesto po opravkih ali po zdravniško pomoč. Stane Žula Prometne nesreče naraščajo Vsak tlan beremo ali pa poslušamo poročila o krutih prometnih nesrečah, ki se dogajajo na naših cestah. Vozniki motornih vozij in ludi drugi uporabniki cest pa kljub toliki nevarnosti, ki je danes na naših cestah, ne upoštevajo pravil temeljnega .zakona o varnosti na javnih cestah. _ Človeške žrtve, ki obležijo na cestah niso majhne. Samo v Sloveniji se je do začetka avgusta smrtno ponesrečilo preko 220 ljudi. Res je, da pri nas nimamo sodobno urejenih cest in cestnih prehodov. Zato bi morali to dejstvo uporabniki cest, zlasti pa vozniki motornih vozil tudi upoštevati. Se bolj tragično spročilo je takrat, ko zvemo, da je bil žrtev prometne nesreče otrok. Temu je nekdo kriv. Krivi iso starši, ker niso dovolj pozorni na svoje otroke, jih ne vzgajajo kako se morajo vesti na cesti. Naše šole so v prometni vzgoji precej napravile. Vsa vzgoja, ki je bila do sedaj v osnovnih šolah je bila dana na pobudo občinske komisije za vzgojo in varnost prometa. V letošnjem novem šolskem letu pa bo končno po sprejetju učnega načrta s strani republiškega sekretariata za šolstvo SRS uveden obvezni pouk prometne vzgoje. To je tudi nujno potrebno. V razvoju cestnega prometa ne za- Največ nesreč .so povzročili vozniki osebnih avtomobilov (28), mopedi-sti (22). motoristi (11), pešci (14), tovornjaki (11). kolesarji (91. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 6 otrok. Na področju mosta Velenja je bilo kar 16 prometnih nesreč, na cesti II. reda Velenja—Črnova je bilo 13 nesreč, na cesti Šoštanj—Letuš 9 nesreč; na območju mesta Šoštanj pa je bilo le 5 prometnih nesreč. Če pogledamo vzroke prometnih nesreč vidimo, da so na prvem mestu prevelika hitrost, nato nepravilno prehitevanje in nenaden prihod pešcev na cesto ali križišča. Največ prometnih nesreč je bilo od 12. do 16. ure, na drugem mestu pa v času od 16. do 20. ure. Materialna škoda povzročena v prometnih nesrečah znaša 142.000 novih dinarjev v prvih sedmih mesecih. Za ta denar bi lahko kupili 9,49 osebnih avtomobilov fiat 750. Po vsej verjetnosti pn je materialna škoda še znatno večja, ker je bila ocenjena ob ugotavljanju škode na mestu nesreče. Če pa prištejemo še stroške zdravljenja 34 huje poškodovanih in izostanke od dela pa je škoda še znatno večja. KER IMAMO NA OBMOČJU MESTA VELENJA IN ŠOŠTANJA IN TUDI DRUGOD V NAŠI OB-ČINI NEPRIMERNE CESTE ZA VOŽNJO Z VELIKO HITROSTJO. PROMET PA JE IZ DNEVA V DAN GOSTEJŠI, ZATO OPOZARJA OBČINSKA KOMISIJA ZA VARNOST PROMETA VSE UPORABNIKE CEST. POSEBNO PA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL, DA UPOŠTEVAJO V NAJVEČJI MERI VSA PROMETNA PRAVILA, KI JIH PREDVIDEVA ZAKONODAJA, ZLASTI PA STANJE CEST IN SVOJE SPOSOBNOSTI, DA BI NA TA NAČIN "TrfAšI OBČINI ZMANJŠALI PROMETNE NESREČE IN ODPRAVILI KRVNI DAVEK. ČE BO SLEHERNI UDELEŽENEC PROMETA PREDVIDEVAL KAJ SE LAHKO ZGODI NA CESTI, BO SIGURNO BOLJ PREVIDNO VOZIL IN S TEM PRIPOMOGEL, DA BO MANJ NESREČ. Komisija za varnost prometa občine Velenje Tudi voznik tega osebnega avtomo bila ni upošteval prometnega znaka »Nimaš prednosti!« Nesreča je bila neizogibna, čeprav je voznik tovo rnjaka z močnim zaviranjem skušal preprečiti trčenje. dostuje samo, da smo otroka naučili računati, pisati in drugih predmetov, če ga vzporedno ne bomo naučili in vzgojili kako se mora obnašati na cesti in ulici. Nikoli ne vemo, kdaj bo otrok postal žrtev prometne nesreče in morda c elo izgubil pri tem življenje. Ves trud staršev in pedagogov jc bil zaman, kljub temu, da je bil dober učenec. Zato bo v novem šolskem letu občinska komisija za varnost prometa izvajala preko šol zvezno akcijo, ki jo je sklenil organizirati zvezni svet za varnost prometa pod geslom • PROMETNO VZGOJO V ŠOLE«. Ta prometno varnostna akcija vzgoje v šolah bo trajala tri mesece. Akcija pa mora prodreti tudi v predšolske ustanove. Kot učni pripomoček pa je na voljo brošura Predšolski otrok v prometu . Občinska komisija pričakuje pri tej akciji pomoč tudi od vseh ostalih dejavnikov. predvsem . avto-moto društva, združenja šoferjev in avtomehani-kov, Rdečega križa in drugih. Glavni nosilec te akcije pa bodo morale biti šole Jn vsi prosvetni delavci. Še nekaj statističnih podatkov o prometnih nesrečah v naši občini. Prometne nesreče so na področju velenjske občine letos znatno narasle. V sedmih mesecih letošnjega leta je bilo kar 92 prometnih nesreč. Pri teh nesrečah so izgubile življenje 4 osebe, od tega eden otrok. Težje poškodovanih je bilo 34 osel), 37 pa je bilo lažje poškodovanih. iNajveč prometnih nesreč na območju velenjske občine so povzročili naši občani i'n sicer 67. Krajevna organizacija ZB NOV iz Šoštanja je organizirala za svoje člane dvodnevni izlet z avtobusi. Ogledali so si turistične zanimivosti, zgodovinske spomenike in partizanske kraje po Dolenjski. Pot jih je vodila najprej do Urha pri Ljubljani, kjer so si ogledali muzej in veličasten spomenik v spomin žrtvam, ki so jih tam pobili belogardisti. Nato so se odpeljali v Zužemberg, kjer so v grajskih razvalinah obudili spomine na borbe, ki so bile v teh krajih. Ogledali so si tudi spomenik padlim borcem in žrtvam na katerem je izklesano ime šo-štanjskih rojakov Adolfa Štora in Janeza lica. Med potjo do Metlike je razkazoval kraje vodja izleta Milan Pugelj. V Metliki pa jih je pričakal tajnik ZZB NOV Metlika, ki jim je razlagal borbe in akcije partizanov, aktivistov in prebivalcev med okupacijo. Ko so se vračali so pogledali še spomenik in grobnico v bližini Metlike, kjer je pokopano 47 borcev XIV. udarne divizije in spomenik na Suhorju, kjer je bila ta divizija ustanovljena. Obiskali so tudi samostan v Pleterjah. Bili pa so tudi v Kostanjevici na Krki in pogledali Gorjupovo razstavo ter »formo vivo«. Vsem, ki so bili na izletu, bo ta skupni izlet ostal v lepem spominu in jih še naprej trdneje povezoval pri skupnem delu. M. V. Glasbena šola Frana Koruna-Koželjskega Velenje vpisuje učence vseh razredov v vse oddelke v četrtek, petek in soboto t. j. 1., 2. in 3. septembra 1966 v šolskih prostorih glasbene šole in sicer od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Šola bo vpisovala učence obeh spolov tudi za pouk baletne ritmike. V ta oddelek bo šola sprejemala tudi predšolske otroke. Za šolsko leto 1966/67 je svet šole potrdil naslednje cene: vpisnina mesečna šolnina za: 30 N-din — godala 5 N-din — pihala in trobila 10 N-din ■— baletno ritmiko 10 N-din — klavir ini sol o petje 15 N-din — harmoniko in kitaro 25 N-din — pripravnico 5 N-din • 1966. Redni pouk se bo pričel v ponedeljek, dne 5. septembra Izredno študirati je možno tudi v Celju V Celju že tretje leto obstoja Združenje študijskih centrov višjih in visokih šol, ki organizira vsako šolsko leto predavanja in izpite za več višjih in visokih šol iz Maribora in Ljubljane. Predavanja so tri do štirikrat tedensko v popoldanskem času, študij pa traja povprečno 3 — 4 leta. Po končanem študiju in opravljenih izpitih dobijo slušatelji diplomo o končanem šolanju. V prvih dneh meseca septembra bo vpis v naslednje višje šole: • Višjo ekonomsko-komerci-alno šolo Maribor; • Višjo tehniško šolo Maribor • Višjo upravno šolo Ljubljana ter • Višjo šolo za organizacijo dela Kranj. Ker vsi, ki bi radi študirali, nimajo popolne srednješolske izobrazbe, ali pa sploh ne, bodo tako kakor vsako leto doslej organizirali tudi letos enoletni seminar za sprejemne izpite na višjih šolah. Vse informacije v zvezi z izrednim študijem dobite na združenju v Celju, Cankarjeva l/I, soba 4. ilflllllinillMIllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllItllllllllllllllllllllllllllll Izlet šoštanjskih borcev .........................................................................................................................um.......i KOMUKMN0 OBČIN^ CENTRA , sag*** HITER NAPREDEK PRINAŠA ČLOVEKU ČEDALJE VEC BLAGINJE IN ZADOVOLJSTVA. SODOBEN ČLOVEK PA IMA VEDNO VEC SVOJIH OSEBNIH PROBLEMOV IN TEŽAV. EDEN IZMED VELIKIH PROBLEMOV JE HITRO NARAŠČANJE INVALIDNOSTI IN PRIZADETOSTI PREBIVALSTVA. TA SESTAVEK NAM PRINAŠA NEKAJ PODATKOV O TEM KAKO JE S TO PROBLEMATIKO V VELENJSKI OBČINI. VEČ SKRBI ZAPOSLOVANJU INVALIPOV Število invalidnih oseb narašča kazali nekatere podatke za preteklo petletno obdobju. V tem obdobju je bilo v hivšem celjskem okraju kategoriziranih 1480 otrok, kar predstavlja le 40,7% od predvidene ocene motenih otrok v telesnem in duševnem razvoju. Po predvidevanjih bi namreč na področju biv-V letu 1964 je Zavod za rehabili- ne organizacije se zlasti zdaj v času šega okraja morali imeti 3628 priza-tacijo invalidnih oseb v Celju zbral gospodarske reforme, otepajo in detih otrok v starosti do 19. leta. podatke o tem, koliko je vseh in- branijo invalidov ter več ali manj Največ kategoriziranih otrok je v valklnih o®eb na področju bivšega skoraj vsaka trdi. da nima primer- celjski občini in sicer 75.4 % od celjskega okraja. Rezultati tega nega delovnega mesta in da ne mo- predvidene ocene. V Velenju smo rejo zaposliti invalida, ker se pri do konca lanskega leta kategorizi-njih dela po normi, ker imajo sku- rali 137 otrok ali 43,7 V/o od predvi-pinske norme, ki jih invalid ne bi dene ocene, ker domnevamo, da je dosegel itd. Vključevanje invalidov v velenjski občini preko 500 priza-v delovne organizacije je tako te- detih otrok. Proces kategorizacije žak problem, da je npr. Zavod za bo nujno potrebno pospešiti. Ob do-rehabilitacijo invalidov v Celju v sedanjem tempu kategorizacije bi ra-lanskem letu porabil povprečno za bi (v še najmanj 5 let. da. bi lahko .dopovedovanje enega primera 61 de- hiteli naravni priliv prizadetih otrok, lovnih ur. Res je, da so med delovnimi organizacijami tudi izjeme, ki rade priskočijo na pomoč in same popisu izkazujejo, da je na nekaj masnj kot 300.000 prebivalcev 14.547 invalidnih in prizadetih oseb ali 5,3%. V velenjski občini smo s popisom zajeli 1.094 invalidnih in prizadetih oseb ali 4,65 %. Od celotnega števila invalidnih oseb jih je več kot polovica mlajših od 55 let. statistika kaže, da je največ invalidov med industrijskimi in obrtnimi delavci in sicer 278, nadalje med radarji 276, sledijo kmetje in gozdni delavci 146 itd. Največ ljudi postane invalidnih v starosti do 40 let. to se pravi v najbolj produktivnem obdobju svojega življenja. Najbrž ni človeka, ki ne bi živel r nenehnem strahu pred invalidnostjo. v strahu, da bo nastopil čas ali da se bo zgodila nesreča, ko ne lio več sposoben za delo in normalno življenje. Če se to Zgodi, nastane vprašanje, kaj bo potem z njim, ali ga bo družba sprejela v svoje rrste in mu pomagala, da prebrodi svoje probleme in težave, ali pa ga bo izločila 5 tem, da mu bo dodelila invalidsko pokojnino, oziroma socialno pomoč ter bo s tem obsojen na same vanje več ali manj izločen iz družbe. Varstvo in skrb za invalidne osebe gre tudi pri nas za tem, da invalidu pomagamo talko, da ga kljub njegovi .prizadetosti usposobimo za takšno delo, ki ga lahko v celoti opravlja. I Usposabljanji' invalidnih oseb imenujemo rehabilitacija. To jc zamotan strokovni proces, kjer mora sodelovati cela vrsta strokovnjakov. med njimi predvsem zdravstveni delavci. psihologi, socialni delavci. tehnični kadri in pedagogi. Uspeh 'usposabljam j a invalidnih seb pa je skoraj vedno odvisen flodvsenn ■ od samega, invalida, del jegove moči in volje, da premaga voje probleme in težave. Niso redki primeri, ko vidimo v naših podjetjih v sami proizvodnji zaposlene izredno težke invalide, med njimi je mnogo slepih ljudi, brez rok ali nog, duševno prizadetih in podobno. Da lahko invalid na nekem delovnem mestu opravlja svoje delo uspešno kot vsak drug zdrav delavec mora prehoditi dolgo pot premagovanja naporov, ki1 jih zdravi ljudje ne poznajo. To premagovanje naporov in težav je skoraj vedno kronamo z uspehom, čc le n« zmanjka volje in če ne zmanjka pripravljenosti delovnih organizacij za to. da bi invalidu nudili takšno zaposlitev, za katero ,se je usposobil. To zadnje, najti invalidu primerno zaposlitev pa je v procesu Čeprav občinska skupščina in zlasti organi socialnega varstva v velenjski občili i posvečajo temu problemu razmišljajo o tem, kje in na kak- precejšnjo pozornost, bo potrebno Tudi v ortopedskih delavnicah izvajajo poklicno usposabljanje invalidov. Na sliki vidimo invalide pri iz delavi protez v ortopedski delavnici .t Zavoda za rehabilitacijo invalidov, Celje. pospešiti predvsem kategorizacijo valitjov v Celju je bazenski center otrok do sedmih let starosti, sa je v za rehabilitacijo invalidov za vse vseh petih letih - bil - kategoriziran občine bivšega celjskega okraja. V le en predšolski otrok: Kategorizaci- Zavodu se. usposabljajo predvsem ja je pokazala, da je največ otrok du- težji .Cf.drasli Invalidi, z^vod pa orga-ševno prizadetih in sicer točno 100. nizira po predhodnem testiranj u, to od tega lažje duševno izaostaluh je po temeljiti analizi preostafili ch(-48, debilov 36, inbecilov 11 in idio- ševnih iu telesnih zmožnosti,' tudi' tov 5. Osebnostno motenih je 11 in poklicno rehabilitacijo invalidov v s kombiniranimi motnjami 8, telesno rednih delovnih organizacijah. V invalidnih je 7, slepa 2, slabovidna Velenju skoraj ni večje delovne or-2, gluhi trije, naglušni trije ter z ganizacije, kjer niso usposobili že kakšnega invalida. V letošnjem letu l»o zavod praznoval 10-letrvico svoje ustanovitve, k temu praznovanju se bo pa pridružil še en velik dogodek in sicer otvoritev novih de-lavniških prostorov za rehabilitacijo invalidov. S tem bo zavod pridobil nove možnosti za usposabljanje invalidnih oseb. Dosedanje delavnice so bile neprimerne, nehigienske,., pretesne, temne, vlažne in med sabo močno dislocirane. Delovni pogoji v teh delavnicah so bili težji kot v drugih delovnih organizacijah. Invalidi se bodo odslej usposabljali' v novih zračnih in svetlih prostorih, kjer bo tudi nekaj nove opreme., Za izgradnjo novih delavnic je bilo potrebnih 280.000.00p S-rfinarjev, ki so j Mi prispevali predvsem republiški skladi'in zavodi za zaposlovanje delavcev. letu 1965 je tudi Zavod za zaposlovanje delavcev v Velenju prispeval za izgradnjo Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Celju 5.000.000 S-diharjev. S tem pa problemi Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Celju še vedno niso rešeni. Zaradj velikih težav pri financiranju poklicnega usposabljanja invalidnih oseb, se mora zavod čedalje bolj vzdrževati v. lastno proizvodnjo in s tem odmika proti svoji vol ji od svoje osnovne dejavnosti, kljub jasnim stališčem. ki jih je republiška skupščina Slovenije že večkrat zavzela do poklicne rehabilitacije invalidnih oseb in do bazenskih centrov. Za radi teh problemov je bila imenovana posebna republiška komisija, ki proučuje probleme financiranja rehabilitacije invalidnih oseb v govornimi niotnajmi 1. Posebno vprašanje nastopa takrat, kadar je otroku po kategorizaciji potrebna nuditi posebno obliko 'usposabljanja.ilz tega iizhaja vprašanje, kje se in kako ter pod kakimi pogoji ti otr.ocu usposabljajo. Poseben problem je v tem, ker imamo premajhno število ustreznih zavodov za usposabljanje prizadete mladine in še ti so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev najbolj pogosto pomanjkljivo opremljeni in imajo premajhno število ustreznih strokovnih kadrov. Službe socialnega varstva imajo tu velike probleme, ker primanjkuje sredstev za plačevanje habilitacije otrok. Obstoja sicer uredba, po kateri imajo otroci zavarovancev pravico do poklicne rehabilitacije s strani socialnega zavarovanja. če izpolnjujejo določene pogoje. Od 137 kategoriziranih otrok sprejema le stodeset otrok zakoniti otroški dodatek, vendar je zaradi neživljenjske uredbe prayioo do usposabljanja s strani .socialnega zavarovanja dobilo le 12 otrok. iNaj-več otrok se šola v Posebni šoli v Velenju. Ivanke |HH Zavodiu za usposabljanje slepe mladine y Ljubljani 2. v Zavodu za usposabljanje slepe mladine v Škofji Loki 1. v Zavodu za jrluho mladino v Ljubljani 4, v Zavodu za usposabljanje telesno prizadete mladine v Kamniku 1 jn y Dornavi 3. Organiziranega varstya je tqrej deležno 93 otrok. y oskrbi staršev jih je 39. 5 pa jih je že zaposlenih po končani habilitaciji. Komisija za kategorizacijo otrok po je 77, nadalje v Zavodu Uranjekove* y Celju 5. v je organizirana pri Zavodu za relia- Sloveniji in je pričakovati, da. bosta bilitacijo invalidov v Celju v njej še v letošnjem letu Izvršni svet Slo- pa so tudi strokovnjaki iz velenjske venije in Republiška skupščina ob- obcine. Zavod za rehabilitacijo in- ravnavala njeno poročilo. Sen hačin bi invalida zaposlile. Kljub temu pa postaja to vprašanje veduo težji in večjT problem, saj število invalidnih oseb od osvoboditve dalje nenehno narašča s povprečno stopnjo 12% letno. Temu vprašanju bomo morali v bodoče posvečati vedno več skrbi iu pozornosti, zlast pa bomo morali ukreniti vse potrebno, da hotno vnaprej preprečevali nenehno naraščanje invalidnosti. V Velenju, tako kot drugod, invalidnost najbolj pogosto nastaja kot posledica raznih bolezni in sicer v 502 primerih, nadalje nesrečah .pri delu v 109 primerih, neznani vzroki v 59 primerih, vojne 203 primerih ter poškodb izven de- PIONIRJI NAM PIŠEJO LETOVANJE M STENJAKU rehabilitacije najtežja stvar. Delov- la v 29 primerili. Kako je s prizadeto in invalidno mladino Vsa naša skrb mora biti predvsem posvečena reševanju problemov mladih invalidov in prizadetih otrok ter mladine. V sodobnem svetu obstoja nekje že ustaljeno prepričanje, da je nekaj nad 5 % vseh otrok invalfianili iin prizadetih. V letu 1960 smo se odločili za načrtno in sistematična reševanje problematike prizadetih iu invalidnih otrok in mladine. Tega leta je bil sprejet pravilnik o kategorizaciji in evidenci otrok z motnjami v telesnem ijt duševnem razvoju, ki določa, da mora biti vsak otrok v telesnem iu duševnem razvoj u in s lein prizadet kategoriziran, 'to je pregledan s ,stran i posebne strokovne komisije za kategorizacijo. Za lake otroke je treba uvesti posebno Tarstvo, vzgojo, izobrazbo in usposobitev za življenje in delo. Pravilnik določa, da morajo otroka prijaviti za kategorizacijo organom socialnega varstva starši oziroma skrbniki, poleg tega pa laliko otroka prijavijo tudi šole, zdravstvena služba in druge organizacije ter posamezniki, če zvedo za tak primer. Kategorizacija otrok je osnova za načrtno in smotrno razvijanje posebnega šolstva ter splošne rehabilitacije otrok, ki določa takšno varstvo, v katerem bo otrok imel največ možnosti' za čimboljši duševni in telesni razvoj. Zaradi tega je to za družbo, starše prizadetih otrok, predvsem pa za vsakega prizadetega otroka posebno pomembna družbena akcija. Ob po- manjkanju posebnih šoj in zavodov za usposabljanje prizadele mladine in ob pomanjkanju sredstev za rehabilitacijo. se nam pogosto porajajo izredno težke socialne posledice. Otroci, ki niso kategorizirani pravočasno ali pa tisti, ki po kategorizaciji niso vključeni v ustrezno usposabljanje. ne samo. da motijo in ovirajo s svojimi problemi svoje starše ali pouk na rednih šo=lah, ampak se brez ustreznega posebnega varstva telesno in .duševno ne razvijajo tako. kot bi se sicer lahko in v večini primerov doživljenjsko bremenijo družbo. Težko ,se je zamisliti nad problemi, kr jih imajo starši prizadetih otrok. Dejstvo, da otrok zaradi slabe duševne razvitosti v soli zaostaja, ali da poraja s svojim vodenjem takšne ali drugačne probleme. da tli normalen, da ne shodi pravočasno, da morda sploh nikoli ne bo v redu hodil, da morda ne vidi ali ne sliši, starše navadno strahotno prizadene in so pod nenehnim pritiskom strahotne življenjske nesreče, ki jih je doletela. Niso redki primeri, da je v takšnih družinah konec z družinskim zadovoljstvom. z medsebojnim razumevanjem. O tem. da to izredno slabo vpliva na delovno in družbeno aktivnost staršev, seveda sploh ni treba govoriti. Sicer pa je težko prepričevati človeka, ki ničesar takega še nikoli ni občutil ali videl. Zaradi tega naj raje govorijo številke. Kategorizacija otrok traja že Kaikor lani smo tudi letos Velenjčani letovali na otoku Stenjaku. Pionirji iz Velenja in okolice smo bili razdeljeni v dve skupini. Prva skupina je odpotovala iz Velenja 30. junija 1966. Na otoku nas je sprejel tovariš upravnik. Razdelili so nas v dvanajst skupin in vsaka skupina je dobila svoje ime. Na otdk so prišli letovat tudi pionirji iz Šoštanja, Topolšice, Pake in drugih krajev velenjske občine. Otok Stenjak je brionski otok blizu Pule in ga obdajajo drugi njemu podobni otoki. Ime je dobil po velikih navpičnih stenah. Otok je poraščen z nizkimi drevesi in nizkim grmičevjem. Z otoka je odpeljala vsak dan barka, katero je vodil Barba. Barba je priskrbel hrano v Puli, poleg tega pa je prinesel težko pričakovano pošto. Na otoku sta dva domova in graščina, v kateri so prenočišča. Razvedrili smo se ob nogometu, namiznem tenisu, kegljanju. Za najmanjše pa je bil tobogan in gugalnice. Kopali smo se lahko okoli otoka, najlepše pa je bilo pred domom Triglav. Vsak dom ima svoje ime. To so: Triglav, Krvavec, Planica. Zjutraj nas je prebudila piščalka, ki je naznanjala umivanje, jutranjo telovadbo ter zajtrk. Po zajtrku smo imeli posteljanje postelj in pospravljanje sob, katere je potem ocenila komisija. Na vrsti je bilo kopanje, po kosilu pa počivanje. Na dan smo dobili pet obrokov hrane, ki je bila dobra in obilna. Ob večerih smo plesali kola in gledali dia-filme. Umivali smo se po navadi v morju, ker na otoku primanjkuje sladke vode. Na otok je prišel tudi plavalni učitelj, ki je vsak dan dvakrat ali celo trikrat učil vsako skupino plavanja. Ob koncu letovanja smo priredili tekmovanja v plavanju, šahira-nju in prireditev »Pokaži kaj znaš«. minilo in kar žal nam je bilo, da nismo mogli ostati na tem lepem otoku dlje časa. Anica Gašper, Velenje Naše lepe počitnice Po dolgi vožnji smo prispeli do morja. Po nas je prišel Barba s svojo barko. Odpeljal nas je na otok Stenjak. Otroci smo imeli Barbo radi. Vsak dan se je peljal s svojo barko v Pulo po hrano. Na otoku Stenjaku smo imeli plavalnega učitelja in tovarišice. Kuharice moram posebej pohvaliti. Dobro so nam kuhale. Vsak otrok je imel svojo posteljo. Otok Stenjak je zelo majhen. Na otoku Stenjaku je zelo čista voda. Umivali smo se v morju. Imeli smo zelo lepo, lepo vreme. Spat smo hodilj ob osmih zvečer. Prej pa smo še gledali filme. Bili smo tudi na gradiu. Videli smo vrt, na katerem so se še videle grede. Popoldan smo hodili spat za dve uri. Na morju bi bila rada ostala do konca počitnic. Baja Ambrožič, Velenje Naveza na Grossglocknerju V času od 1. do 7. avgusta se je mudila na področju Grossglocknerja (3797 m) odprava šaleškega alpinističnega odgeka, ki pa zaradi slabega vremena ni povsem uspela saj so se vzpeli v megli in slabem vremenu samo na vrh. Peter Ficko, Franc Novak, Dušan Kuko-vec, Marjan Pusovnik, Francka štiglic, Herman Pergov-nik in Jože Melanšek so odšli z namenom, da preplezajo nekatere smeri v lede-niških razmerah. Tam so nameravali bivati 10 dni. Vendar, kot mnogim drugim navezam, je tudi njim slabo vreme prekrižalo dobro pripravljeni načrt in se je samo naveza Pergovnik—Melanšek skupno z Zdenko in Ivanom Groglom iz Radelj povzpela na vrh Grossglocknerja. Ostali so namero opustili in se vrnili domov. kupujte kvalitetno pohištvo na V POTROŠNIŠKI TJ • ■ kredit Podjetje u itrot len >■ letnih izdetko< šesto leto iu bomo zaradi tega pri- Štirinajst dni na Stenjaku je hitro KREDIT ODOBRAVA POSLOVALNICA V CELJU, ZIDAN-ŠKOVA 15 VSAK DAN, RAZEN SOBOTE POPOLDNE OD 7. DO 19. URE, OB PETKIH PA TUDI NA RUDNIKU VELENJE OD 14. DO 15. URE V OBRAČUNSKEM ODDELKU PRI TO-VARIŠICI ŠTEFKI ROGAN. •••dogodki doma INTERVJU DR. VLADIMIRJA BAKARICA Politični sekretar CK ZK Hrvatske dr. Vladimir Bakarič je odgovarjal na vprašanja novinarjev beograjske »Borbe«. Dejal je, da je dal IV. plenum CK ZKJ pobudo za sklicanje izrednega kongresa ZKJ. To pa zaradi obsežnosti problemov, ki so se pojavili zadnje čase. Definirala naj, bi se vloga ZKJ v našem družbenem sistemu, postavlja se vprašanje, če je ZKJ vodilna in vodeča sila ali organ samoupravljanja. Razrešiti bi bilo potrebno tudi nekatera vprašanja glede na odnose s tujino. Sem sodi predvsem kredir tiranje in investiranje tujega kapitala. VEČJA MENJAVA S FRANCIJO Naš izvoz v Francijo se je v prvem polletju letošnjega leta povečal glede na enako lanskoletno obdobje za 75 odstotkov. Ta razvoj utrjuje upanje, da se bo jugoslovansko francosko gospodarsko sodelovanje tudi v prihodnje uspešno razvijalo. To pa je vsekakor posledica dobrih jugoslovansko-francoskih na vseh področjih. odnosov TITOVA BRZOJAVKA SUKARNU Ob. obletnici razglasitve indonezijske neodvisnosti je predsednik republike Josip Broz-Tito poslal indonezijskemu predsedniku Sukar-nu brzojavko. V njej želi Indoneziji nadaljnji napredek, obenem pa tudi poudarja željo po sodelovanju med narodi Jugoslavije in Indonezije. SPREMEMBE ZAKONA O SREDSTVIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Zvezni sekretariat za finance pripravlja spremembe zakona o sredstvih gospodarskih organizacij, saj ta marsikje ne ustreza več. Cela vrsla sprememb naj bi omogočila opustiti nepotrebno kontrolo poslovanja podjetij s tem pa bi bile tudi zmanjšane pristojnosti službe družbenega knjigovodstva. INFORMATIVNI URADI ZA NAŠE DELAVCE V AVSTRIJI V nekaterih avstrijskih mestih so tamkajšnji sindikati organizirali informativne centre za naše delavce. Delavci v Avstriji lahko v njih dobijo informacije s področja delovnih razmerij in varstva svojih pravic na delovnih mestih. MENJAVA Z DEŽELAMI EGS V prvem polletju letošnjega leta se je obseg menjave z deželami evropskega skupnega trga povečal za dobrih 24 odstotkov. Dežele tega področja so že nekaj časa najpomembnejši zunanji-trgovinski partner Jugoslavije. V tem času smo izvozili v dežele članice EGS za 162 milijonov dolarjev blaga. Ugoden letošnji rezultat je vsekakor posledica gospodarske reforme. Po vključitvi Jugoslavije v GATT pa naj bi se po predvidevanjih ta izvoz še povečal, saj je znano, da marsikdaj naši izvozniki na tem področju niso mogli konkurirati zaradi diskri-minatorskih carin. MENJAVA S TUJINO V .zvezni gospodarski zbornici so se začeli sestanki svetov panog gospodarstva o reguliranju menjave s tujino v sklopu novega zunanje trgovinskega režima. Ta temelji na zakonu o deviznem poslovanju. Vsekakor pa bodo največ govorili o liberalizaciji uvoza. Zanimivo je njegovo življenje. Kje ni bil in kaj ni delal? V hudih časih si je moral tudi s harmoniko pomagati. Domačin je tovariš Razim, rodil se je na Konovem. Najprej se je zaposlil v rudniku, kasneje v tovarni usnja Šoštanj. Bal je med organizatorji »štrajka« leta 1935. Tistih časov se spominja nekako z lahkoto in veseljem. SREČANJA Pripoveduje o godbi, petju, vi- i govega obraza. Toda kmalu je izgubil delo. V tistih časih pač ni bil zaželjen, saj so ga vsi imeli za »rdečega«. S harmoniko je prevandral Slovenijo končno pa odšel v Srbijo. Delal je v rudniku, Jjil muzikant, sodeloval v pevskem zboru. Toda končno ga je ljubezen do domačega kraja pripeljala zopet nazaj v Šoštanj. Toda za take kot je bil tovariš Kranjc takrat še vedno ni bilo dela. Odšel je v Avstrijo, tu je opravljal najtežja dela. Avstrije pa se spominja še posebno rad, saj, je tu spoznal svojo življenjsko sopotnico tovarišico Marto. V tem času je začel delati tudi za OF. Vodil je trojko v kateri je bila tudi tovarišica Marta. Končno pa se je odzval klicu slovenskega ljudstva in leta 1943 odšel v partizane. Pot ga je pripeljala v Loški bataljon. Ti časi so bili posebno hudi za tovarišico Marto, saj se je morala spopasti z nezaupanjem ljudi. Takrat nli znala besedice slovensko, zrasla je v nemški sredini in marsikomu se je zdelo čudno, da. je odšla v partizane. Z nasmeškom po- navlja prve besede, slovenske besede, ki se jih je takrat naučila. Kuharju je rekla, vedno, dajte za oba. Pot jiu je nato vodila na Dolenjsko, kjer sta se priključila Tomšičevi brigadi, začenja se njuno življenje s XIV. divizijo. Bilo je hudo, lačni so bili včasih, toda vse je še šlo dokler sta bila skupaj. Zato tovarišica Marta pravi, da je bilo najhuje takrat, ko sta bila z ijiožem ločena. Rekli so ji, da je padel. Toda vseskozi je v njej tlelo upanje, da se bo vrnil. Vrnil se je in nato ni več od- Velikokrat so preveč lahkomiselni. Danes mečejo kruh vstran, bel, namazan, včasih nam je koruzni več pomenil. Posebno mladi ne vedo, kaj imajo. Mladini je lepo. Med vojno smo bili veseli nemških letakov, ki so nas vabili k predaji, saj smo vanje zavijali listje, pa je bila cigareta. Večkrat se v pogovor vklju-' či tudi tovarišica Marta, v njenem govoru se čuti sled nemščine. Vendar je pri nas našla svoj drugi dom in srečna je med' Ijtfdmi s katerimi živi in Tovariš Razim se spominja Kajuhove smrti. Nekaj trenutkov preden so ga zadele okupatorjeve krogle je še delil z njim zadnji obrok hrane. Zanimivo pripovedujeta tovarišica Marta in tovariš Razim, njuni spomini se prepletajo, včasih govorita oba obenem. Danes sta upokojenca. Opazujeta življenje okrog sebe, nič jima ne uide. Včasih je tovariš Razim hud na ljudi. s katerimi se je borila za svobodo. Pravi, da je včasih v Velenju dolg čas, vse premalo prireditev je, posebno kulturnih. Imamo lep kulturni dom, ki pa je največkrat prazen. Pri obeh se vidi, da je njuna zveza prikaljena v borbi v tistih časih, ko ni bilo časa za ljubezen. Lepo je to njuno skupno življenje. NERODNEŽ Žena je ležala v postelji in prosila moža, da ji skuha čaj. Mož odide v kuhinjo, išče in išče, in ker ne uspe, zavpije ženi, da ga ne najde. »Neroda!« zavrešči žena. »Čaj je na kuhinjski polici, v škatli od kakava, na kateri piše sol«. NA SODIŠČU — Obtoženi, ali ste že bili kdaj kaznovani? — Sem, tovariš sodnik. — In zakaj? — Z glavo sem udarjal ob zid. — To pa vendar ni kaznivo. — Seveda ne, toda glava ni bila moja. NE PRENESE — To je obupno! Zamisli, ljubi, da ima soseda prav takšen klobuk kot jaz. Zdi se mi, da bo ceneje, če mi kupiš novega, kot da se znova selimo. ||| m i i $ p m S "M •m m M gs Steffi W4 SI i ti i it |1 i Kite Zlati lističi ZA ZAUSTAVLJANJE KRVAVITVE Ameriški znanstvenika so pred nedavnim izpopolnili tehniko uporabe izredno tankih lističev zlata za zdravljenje poškodovanih žili in drugih delov telesa. Ta izredno enostavna tehnika bo posebej zanimiva za zaustavljanje krvavitev pri operacijah, kar je še vedno problem. Osnova nove tehnike je v tem, da se ma-elektreni zlati lističi za stalno prisesajo na poškodovani del. Prednost je torej v tem, da lahko operacijo nadaljujemo, ne da bi se bali nevarnega zgoščevanja krvi. in po svetu... Indonezija je (dežela nasprotij, dežela stare kulture, ki izhaja že iz predzgodovinskih časov. Jawa domovina javanskega človeka, ki je živel več kot pred pet tisoč leti, Borneo, tretji otok po velikosti na svetu, romantična obala, sončna Sumatra, vse to je Indonezija. Vse to in veliko več. Dežela spada med najbolj zaostale na svetu, dohodek na prebivalca je med najmanjšimi. Istočasno pa je Indonezija tudi dežela velikih možnosti. Zaradi velikega bogastva, so se od nekdaj evropske velesile borile za oblast v deželi. Pred drugo svetovno vojno so bili gospodarji Nizozemci. V razvoj dežele so vlagali desetkrat manj kot so pridobili. V času druge svetovne vojne so Indonezijo zasedli Japonci. Začenja se boj Indonezijskega ljudstva izpod kolonialnega jarma. Dr. Ahmedu Sukarnu je uspelo med okupacijo organizirati enotno ljudsko fronto. Končno so Indonezijci pod njegovim Hatovim vodstvom leta 1945 oklicali svobodno Indonezijsko republiko. Vendar pa ta ni bila mednarodno priznana, saj nizozemski in drug tuj kapital še zdaleč ni mislil na umik. Križali so se interesi vseh velikih sil, pa tudi Indonezijci niso bili enotni. Dolgo se ni vedelo »kdo pije, kdo plača«. Nizozemci so s terorjem silili indonezijsko ljudstvo poslušnosti. Vendar je Bila takrat na ustih vseh indonezijcev beseda merdeka — svoboda. Na pritisk OZN in drugih faktorjev je Nizozemska pristala na pogajanja. Na Haaški konferenci je bil dosežen sporazum, seveda pa na škodo mlade republike. Indonezija je ostala brez Irjana, ki pa je postal nekaj let kasneje jabolko spora. Končno je bila proglašena leta 1950 indonezijska neodvisnost. Indonezija je postala 60. članica OZN. Vendar še ni bilo miru v državi. Začel se je boj z notranjimi sovražniki. Ti so pod vplivom tujih sil hoteli razbiti enotnost indonezijskega ljudstva. Začela se je krepiti tudi komunistična partija Indonezije, ki je vodila prokitajsko politiko. Pod pritiskom partije je postajala do tedaj izvenblokovska in miroljubna politika, vedno bolj napadalna in podobna Kitajski. Končno so komunisti poskušali narediti tudi državni udar, ki pa jim zaradi upora armade ni uspela. Zaradi stalnih trenj se že Ttak slab gospodarski položaj še poslabšal. Armada je prevzela oblast. Od, tedaj ima tudi vodilno vlogo v indonezijskem notranjem političnem življenju. Neomejena moč predsednika Sakarna je začela pešati. Izgleda, da je Sukamo na oblasti samo še zaradi velikih zaslug pri gradititvi države in priljubljenosti med ljudstvom. Indonezija zopet stopa na pot miroljubnejše zunanje politike. Novi politični veljaki na-javljajo vrnitev Indonezije v OZN i,z katere je izstopila zaradi konfrontacije z Malezijo. Vendar se v zadnjem času tudi odnosi na tem področju boljšajo in jih lahko smat- I------1 j INDONEZIJA j ramo po zadnjem sporazumu urejene. Os Džakarta—Peking se je že zlomila. Izvršna oblast v deželi je sedaj v rokah prvega ministra generala Suharta. Ta najavlja protiim-perialistično in protikomunistično politiko. Nov proces pa naj bi se začel v gospodarskem življenju države, saj je danes dežela na robu gospodarskega propada. Po vsem tem pa ne smemo misliti, da je zvezda Sukarna že zašla. To je potrdil s svojim govorom ob obletnici indonezijske neodvisnosti. Izjavil je, da se Indonezija še ne namerava tako hitro vrniti v OZN -in da konfrontacija z Malezijo še ni končana. Vidimo, da upi v miroljubnejši in treznejši politiki Indonezije niso bili povsem utemeljeni. S svojim govorom je Sukamo povzročil še večjo negotovost. Obsojajo ga tudi v Indoneziji, kar pa je go-lovo najmanj pričakoval. Indonezijska tiskovna agencija Antara označuje govor kot provokacijo indonezijskega ljudstva. Vse kar lahko rečemo o položaju v Indoneziji je znan izrek »vemo, da nič ne ve- ------- KONEC SPOTI POGRČ1J1 ^LŽajo' Al o vAk ~J&zf 63.5 kg 72,5 kg 77,1 kg 145 g 360 g 675 PRIPRAVA PROSTORA IN OPREME Zaradi sigurnosti pri funkcionalnosti prostora in opreme je potrebno, da je prostor pripravljen vsaj dva dni pred vselitvijo z ozirom na letni čas. Biti mora toplotno izoliran ter dana možnost ogrevanja, zračenja in osvetlitve prostora. V pitališču — hlevu nasteljemo z ža-govino, in to ca. 15 cm na debelo v stlačenem stanju. Zaželena je ža-govina mehkega lesa, v kolikor jo je mogoče dobiti (žagovina trdega lesa je kisla in ni tako priporočljiva). Na prostoru, iki je najbolj priročen, pripravimo grelni element — kokljo, ki je dvignjena za ca. 30 cm od tal in zagotavlja, merjeno pod njo na tleh 320 C temperature. Biti mora primerno dimenzionirana v odnosu na število vseljenih piščancev. V vsakem prostoru mora biti na razpolago toplomer, da se lahko kontrolira temperatura prostora ter grelnega elementa — koklje.' Okrog ali pri grelnem elementu namestimo odgovarjajoče število krmilnih plošč in napajalnikov. Tako pripravljen prostor moramo 24 ur poprej ogreti da smo sigurni za ogrevanje, kar je važno za male piščance. RAZSVETLJAVA: Znano je, da kokoši v temi ne vidijo, vendar tudi premočna svetloba ni priporočljiva. Povzroči lahko kanibalizem ali kakšne druge anomalije. Osvetlitev naj bo — 1 — 2 W (3 lekse) na m2, razporejena po celem prostoru. V modernih pitališčih imajo rdeče flourescenčne elemente. Poslužujejo se tudi tega, da je svetloba za čas dveh ur poja-čana nato zopet oslabljena za dve uri na takšno stopnjo, da živali le se minimalno vidijo. To je v rabi le pri večjih pitališčih in za nas ne pride v poštev. TEMPERATURA prostora je optimalna za brojlerje 16° C pod kokljo 32° C z blagim prehodom do 4. tedna na 20° C in nato na 16° C, kot je temperatura prostora. S prakso že po posluhu zaznamo, če je temperatura v pitališču normalna. Zaradi prenizkih temperatur nastopajo v pitališčih največkrat prehladi pri malih piščancih, v srednji dozo- 1030 g 1460 g relosti pa pride do zadušitev večjega števila piščancev. To pa zaradi tega, ker se zaradi prenizke temperature živali stiskajo in na ta način manjše ali osilaibelle živali dušdjvo. Pogostoma spomladi ali v jeseni padci temperatur povzročajo vlažnost v hlevu, predvsem pa stelje. Temu se v 'teh primerih pridruži še obolenje po CRD (izgovori si ar di) naikar se kot sekundarno obolenje pridružijo še druge bolezni, zaradi katerih so pogini največji. Želo pogost pojav CRD je v 50 dneh starosti. Pogane lahko do 20 ali 30% živali, če pravočasno ne ukrepamo. V slučaju, da takšne obolele živali damo v prostor, kjer je optimalnim pogojem zadoščeno, se stanje takoj popravi, vendar najbolj obolele živali po navadi poginejo. Do nedavnega za to bolezen ni bilo zdraivila, a danes jih imamo že več vrst, vendar so draga in niso redno na razpolago. Zato, da se temu izognemu, je bolje, da ukrepamo proti temu takrat, ko je še čas in brez vsakega rizika. Glede temperatur mora biti dana možnost, da se v zimskih mesecih prostor ogreva in lahko zrači. Nasprotno temu je poleti večkrat potrebno prostor ohlajevati, da se preveč ne ogreje. V tem primeru živali mnogo pijejo in manj jedo, kar je za pitanje neugodno. Proti temu si pomagamo z navlaževanjem zraka. Vendar, če je zrak čist, kljub temu, da je nekoliko toplejši, uspeh pitanja ne izostane. ZRAČENJE: je poleg krme eden od činiteljev, ki najbolj vplivajo na rast in uspeh pitanja. Znano je, da izkoristijo piščanci iz vzdihnjenega zraka 10 krat več 'kisika kot pa sesalci. Zato pri pitanju ali vzreji piščancev polagamo takšen poudarek na zračenje. Zračenje dosežemo lahko prirod-no z dušniki ali pa umetno z ventilatorji. Pozimi je hitro kroženje zraka lahko doseči, ker so velike temperaturne razlike (20 — 40°C). Poleti ko se temperature dvignejo na 20 — 25° C v senci, je ugodno zračenje brez ventilatorja nemogoče. To velja predvsem za prostore, Ki niso bili grajeni za pitanje, temveč le preurejeni za to, pri tem pa niso bile dane možnosti totalne preureditve prostora.-V takih prime- rih je nižje temperature brez na-vlaževalcev zraka skoro nemogoče doseči. Dosežemo pa lahko vsaj svež zrak, ki je velikega pomena za živali. Posredno zračenje vpliva tudi na stanje vlage v prostoru, kar je pri zračenju tudi velikega pomena. Piščanec v drugi polovici pitanja izloči dnevno 80 — 100 g vode. Od tega je gre ena tretjina v zrak, drugi dve tretjini pa v blato, v stelju. V primeru, da imamo prostor dimenzij 7 X 10 m, se v tem času izloči dnevno 80 — 100 litrov vode ali v 10 dneh 800 — 1000 litrov. Iz tega se vidi velika potreba po zračenju. V primeru, da je zračenje slabo se začne nabirati kondenčna voda po stenah in stropu, a ta vlaga se za-sičuje še z amonij aikom in drugimi plini, ki se vežejo z vodo. Opisano stanje hleva — pitališča je v velikih primerih vzrok izbruhov bolezni in obolenj, ki slabijo uspeh pitanja. Iz primerjave potreb zraka med odraslimi kokoši in piščanci — 500 m3/GVŽ : 2000/GVŽ se nam nazorno pokaže izrecna potreba čistega zraka za mlade rastoče živali. VLAGA: Za ugodno počutje živali je 65 — 70 % vlažnost zraka potrebna. V slučaju, da je zrak presuh, tega na-vlažujemo z navlaževalci zraka ali drugimi priročnimi sredstvi, kot so navlaževanje sten z nahrbtno škropilnico, obešanjem vlažnih tkanin v prostor in podobno. V takih primerih si živali kljujejo perje, kar posredno vodi do kanibalizma. To se vedno pojavlja takrat, kadar v pitališču nekaj ni v redu. Nasprotno pa odvečno vlago odpravljamo s povečanim zračenjem in ogrevanjem prostora. Pri močni vlažnosti zraka moramo posebno paziti, da ne pride do nenadnih prepihov, katerih se izogibamo v kar se da največji meri. VODA: V prvih dneh pitanja dajemo piščancem vodo v manjših napajalnikih ter jo menjiujemo ali dolivamo 4 krat na dan. Živali ne marajo tople ali prestane vode. Ravno tako škodljiva je premrzla studenčnica. Kasneje, ko so živali večje, dajemo vodo v večje napajalnike, pretočne žlebove ali avtomatične napajalnike, ki nam olajšajo veliko dela. Žlebasti napajalniki se morajo vsakih nekaj dni očistiti, da se v vodi ne nabere preveč umazanije. Posebno važno je, da z napajalniki krijemo potrebe in da je voda vedno na razpolago. Če ni vode, živali ne jedo. Posledica je slabša povprečna teža in slabši izkoristek krme, kar se pri ekonomiki pitanja hitro odrazi. KRMA: je sestavljena iz raznih komponent z dodatkom vitaminov, antibiotikov, kokcidiostatov, antioksidantov in drugega. Izdeluje se po različnih receptih za vsako vrsto perutnine posebej. Za brojlerje izdelujemo BRO-starter. Ta služi za prehrano od prvega do približno štiridesetega dne. V tem času poje piščanec 1,60 kg krme. V nadaljnjem času pitanja dajemo krmo BRO-finišer. Ta je kalorično močnejši in malo slabši na beljakovinah. Krmimo ga od takrat naprej, ko je bil krmi j en BRO-starter. Prehod z ene krme na drugo ne sme biti nenaden temveč postopen, tako da je .stres pri živali čim manjši. Zato krmimo tri dni mešano obe krmili in sicer: prvi dan eno tretjino finišerja, dve tretjini starterja, drugi dan dve tretjini finišerja in eno tretjino starterja, tretji dan sam finišer. Na ta način je prehod najmanj občuten in pitanja ne moti. Krma mora biti lepo vskladišče-na, dvignjena od tal in na zračnem, hladnem prostoru. Piščance vseljujemo v topel, predhodno ogret prostor. Grelni element — kaklja mora obvezno dajati dovolj toplote. Hrano jim posipljemo na krmilne plošče vsake tri ure podnevi. Vodo jim dajemo na razpolago sprva v malih napajalkah in jo dolivamo ali izmenjujemo tri do štiri krat na dan. Vsakokrat, ko dosip-ljemo krmo, kontroliramo temperaturo koklje in prostora in vpišemo v evidenčni list, na katerega vpisujemo tudi pogine in porabo krme skozi vso dobo pitanja. Toploto pod grelnim elementom prilagajamo potrebam do 4. tedna, nakar se kontrolira samo še temperatura prostora. Ko so piščanci stari 5 — 6 dni, jim povečamo prostor gibanja in jih začnemo privajati na hranjenje iz cilindričnih krmilnikov. Za vsakih 100 kom. dodamo še en cilindrični krmilnik, ki ga po potrebi vkopl jemo nekoliko v steljo, tako da se piščanci lahko hranijo iz tal. Ko vidimo, da piščanci že redno ter lepo jedo iz krmilnikov, odstranimo krmilne plošče in krmimo piščance V nadalje samo še iz krmilnikov. Važno je čim hitrejše privajanje s plošč na krmilnike zaradi razsipa in degradacije krme. Privajanje s plošč na krmilnike traja približno od 6. do 14. dne ko plošče popolno- ma odstranimo. Po 14. dnevu ali že tudi prej pričnemo privajati živali, da pijejo iz žlebastih ali avtomatičnih napajalnikov. Prehod z enih na I druge mora biti postopen. V na- | daljnjem toku pitanja potresamo in polnimo krmilnike 5 krat na dan 1 tako, da je žleb krmilnikov vedno do ene tretjine napolnjen. S tem se izognemo raztresu, a obenem pospešimo konsumacijo hrane. S tem, da krmilnike večkrat potresamo, vzdra-mimo in privabimo živali k jedi. V toku pitanja je treba polagati posebno pažnjo na to, da so izpolnjeni vsi predhodno našteti in obravna-ni pogoji. 2e, če en pogoj izpustimo ali zanemarimo, nam uspeh pi- | tanja pade, s tem pa se zniža tudi dohodek. ODDAJA PIŠČANCEV: Za odpremo pitanih piščancev se poslužujemo gajbic, izdelanih v ta namen. Prostor, v katerem so piščanci, zatemnimo in pustimo brlečo plavo luč, pri kateri piščanci ne vidijo, nam pa je omogočeno nemoteno delo. Za lovljenje lahko izoliramo, če je to potrebno, ca. 50 živali na manjšem prostoru in jih napolnimo v gajbice. V vsaki roki se lahko nosi za noge po 5 živali, ki jih tisti ki jih lovi, podaja drugim, ki jih polnijo v gajbice, v roke. Živali se spuščajo v gajbice, kjer jih nekdo šteje in kontrolira polnjenje. Pri tem je paziti, da gajbice niso preveč polne, ker lahko pride do zadušitve, in to v veliki meri, če je nestrokovno naloženo — polnjeno. Zato pazljivost tudi pri tem delu! ČIŠČENJE IN DEZINFEKCIJA PROSTORA: Ko smo živali oddali, je potrebno čim hitreje prostor očistiti. Krmo, ki je ostala v krmilnikih, iz teh izpraznimo in shranimo. To krmo po-krmimo živalim naslednje partije, in to v zadnjih dneh pitanja. Pro-. | stor se očisti stelje, gnoja in prahu, na kar je najbolje ves prostor pre-beliti z apnom. To najhitreje storimo z nahrbtno škropilnico. Tla in ostalo opremo operemo in razkužimo z 2 % lužno raztopino. Prostor je potrebno ves | čas čiščenja dobro zračiti, posebno takrat, če belimo z apnom (sprošča se amonijak). Ko je prostor očiščen pripravimo steljo in potrebna opreitno za male piščance ■t&sleftnjf t partije. (Nadaljevanje prihodnjič) Kdo bi verjel, da imajo v hribovski vasici Zavodnjah nad Šoštanjem betonski kopalni bazen. Kadar bodo kopališča v nižini prepolna, pojdite na kopanje v Zavodnj'e. (Nadaljevanje s 1. strani) dohodkov po zaključnem računu za to leto. 5. Nadomestilo osebnega dohodka za prve tri dni zadržanosti od dela med začasno nezmožnostjo ali zaradi nege obolelega družinskega člana se izplačuje v breme osebnih dohodkov delovne organizacije, ne pa več v breme sredstev skladov socialnega zavarovanja. Višino toga nadomestila morajo delovne in druge organizacije določiti s splošnimi akti. Ta obveznost bo stimulirala delovne in druge organizacije za izdajo preventivnih in drugih ukrepov za zmanjšanje števila obolenj oziroma začasnih zadržanosti od dela. Računa se, da se bo s temi ukrepi potrošnja sredstev za zdravstveno zavarovanje nekoliko' omejila, vendar so v perspektivi predvidene še nadaljnje spremembe veljavnih predpisov o zdravstvenem zavarovanju, ki bodo še bolj vplivale na racionalno porabo sredstev socialnega zavarovanja sploh, še posebej pa sredstev za zdravstveno zavarovanje. • I® šport šport šport MALI JUBILEJ ! RIM PRIZADEVAM J OS JE MINILO PET LET ODKAR SE JE ZAČELA __NAČRT-!GOJA KOTALKARJEV V VELENJU. TEDAJ JE BIL LIST AN OV-1KOTALKARSKI KLUB V OK VIRU TVD »PARTIZAN-RUDAR«. TEK JE BIL KOT POVSOD TEŽAK. POSEBNO PA NOVEMU D,SAJ JE KOTALK AN JE ZELO ZAHTEVNA ŠPORTNA ZVRST. V klubu niso imeli trenerjev ali Imtejših tekmovalcev, ki bi mlajšim |(«|tdovali izkušnje. Lahko i-eče-Udaso se vsi tekmovalci, trerier-j in funkcionarji učili obenem. Za, i nas danes še bolj čudi ogromen »predek kluba, saj so nekateri tek-»valci dosegli ali pa presegli kvasim ustalili jugoslovanskih klu-krv. Vendar pa je bila tradicija te-I g športa v Ljubljani, Zagrebu in I tajje velika, zato je uspeli I Menjčaiiov še večji. Kdo bi si liislil, da bodo nekoč velenjski pi-I tairji in mladinci zmogli kaj take-I p, kar smo videli pred petimi k na revijah ljubljanskih klubov. Priznati moramo, da na začetku marsikdo ni mislil, da bo šel nzvoj takšno pot. Menili smo, da k) kotalkanje muha enodnevnica. Danes pa lahko ugotovimo, da so kotalkarji najboljši športniki Vele-I ija. Vse te uspehe lahko pripisuje-lo največ tovarišu predsedniku iliba Hinku Dermolu, tovarišici iHšenakovi in Fišerjevi. Ti entu/.i-juli so s svojim amaterskim delom | >i|ojiIi kader odličnih športnikov, benem lahko poudarimo, da rola-• ljudi v klubu niso vzgajali sa-I io na športnem področju ampak I udi drugje. V ilustracijo naj navedeno samo podatek, da v klubu ni Ittmovalca s slabimi ocenami v šo-I Za razliko od ostalih športnikov i Velenja, pa lahko ugotovimo, da kotalkarjev nikoli niso trle resnej-| ie finančne težave. Ne smemo mislili, da so vsa sredstva dobili z I dotacijami. Marsikak dinar so za-