Politični ogled. Avstrijske dežele. Dne 25. t. m. je stavil v drž. zboru grof Hohenwart v imenu dra. Vošnjaka, Pfeiferja, Nabrgoja in še drugih 38 poslancev zarad volitev v trgovinsko iu obrtnijsko zbornico na Kranjakem vprašanje do ministra trgovinstva, ali mu je znano, kaj da se je pri teb volitvah godilo. Oddani so volilni komisiji 103 protesti deloma od posamesnib volilcev, deloma od srenj proti veljavnosti volitev. Pritožbe — pravi Hohenwart dalje — so take, da ae za zdaj ae molčati mora v javnosti o dogodkib med volitvami, ker morajo te stvari pred kazensko sodnijo priti, če ae dogodki kot resnični pokažejo. Z ozirom na javno poštenost zdeva se vprašalcem neobhodno potrebno, da sodnija pritožbe preiače in — ako se spričati dajo — dotične krivce v kazeusko preiskavo dene. — Gled. na to vprašajo toraj: hoče-li minister v porazumIjenju z ministrom pravoaodja vso volilno stvar s pritožbami in pvotesti vred dotičnim sodnijam v obravnavo izročiti, in kaj da misli v tem, ko preiskava teče, gled. trgovinske in obrtnijske zbornice v Ljubljani naročiti ? — Odkritosr.no povemo, da nas je to vprašanje neizmerno razveselilo, ne samo zaiad stvari, marveč in to še bolj zarad tega, da so — ako se ne motimo — slovenski poslanci, kteri so se dozdaj vse predolgo na dra. Razlaga navešali, grofa Hohenwarta dejansko za voditelja spoznali ter mu kot takemu stavljenje vprašanja v tej zadevi prepustili. To je edino prava pot k porazumljenju ia želimo le, da čujemo veseli glaa, da so vsi naši slov. poslanci v sbodiaču (klubu), kte remu je grof Hohenwart prvosednik. — V Ofenheimovi pravdi sta bila med mnogimi drugimi pričami pred sodnijo tudi ministra: žl. Petrin6 in dr. Giskra; te dni daje odgovor minister dr. Banhans. Pribodnjič več o tem.  V Gradcu je sklenil srenjski zastop proanjo  do drž. zbora, naj bi se reguliranje Mure  najmanj v 15 in ne ae le, kakor je sklenjeno, v  20 letih dognalo, in da pride najpred na vrsto  reguliranje od Gradca naprej. Se ve da! Ogersko. V sredo 27. t. m. začel se je razgovor o finanSnih predlogib ministra Gbyczy-a,  ki je poslednjič v posvčtu Deakovcev še enkrat izrekel, da ni reaitve razun pomnoženja vseh davkov za 13 milijonov. Boj bo strašen in konec: fiasco dvalizma! Vnanje države. Na vzbodu je poslednje 14 dni močno šumelo. Vsled lanskega mesarjenja v Podgoiici, kder so Turki kakih 25 Crnogorcev pozaklali, je bila v Skadru preiskava. Črnogorski udje komisije so protestirali zoper nepostavno ravnanje turskih sodnikov in tudi zoper enostransko razsodbo, vsled ktere so Turki le 5 hudodelnikov na smrt, 25 pa v 201etno ječo obaodili. Turčija se menda te enostranske obsodbe zvršila ne bo, tirjala pa je, da se črnogorski krivci postavijo pred tursko sodnijo na turski zemlji, kar je žaljeiie Crnogorce strašno razkačilo. — Razdraženost je po prizadevanju kueza Nikole in zastopnikov Avstrije, Nemčije in Rusije v Carigradu polegla, boja se za zdaj še bati ni, pa — preden ko leto preteče, bo šlo brez dvoma nad turske glave. V Nemčiji se puli in štuii vlada s škofi in dubovuiki brez prenehanja. Preč. akof Padernborski, dr. Konrad Martin, je prestal kazen blizo polletue, večjidel ostre jece, ker ni vprašal, ali sme posvečevati in nameacevati duhovnike; zdaj ga je vlada — odstavila! in odpeljati dala v trdnjavo Wesel v prognauatvo! Dubovščina z veruiki ostaue, kakor se ume samo po sebi, svojemu škofu in mučencu zvesta in to bode prilika uovib silovitosti, pa tudi — novih sijajnib zmag! Neroni, Dioklecijani, Julijani itd. niso bili zmagalci, nego zmaganci krščanstva; in tako si bo tudi Bisinark — svoje zobe skibal nad kraanskim junaštvom nemškib katoličanov! V Fuldi so zaprli škofijako bogoslovnico in pograbili blagajnico, ki se je bila napravila iz prineskov duhovščine in vnetih katoličanov. Sad nemške učenosti in brezbožne filozofije je toraj divjastvo, kakoršnega svet že zdavno gledal ni!