1. štev. V Ljubljani, v t 5. uarja 1881. Letnik IX. Inaeratl se sprejemajo iu velju ri»'opua vrsta: i kr., če se tiska lkrat. „ ,| ,, • i, 'k n u i, n *> ,, Pri večkratnem tiskanji •>• cen primerno Emanjfta, Rokopisi »e ue vračajo, nefrim Itovanu pisma se ue sprejemajo. N .roonino prejema opravniStv.) (administracija) in ekspnriiciia tih Dunajski cesti it. lo v Modi jalovi hiši, II. nadstropji. Po oošti preteman valil : '.'.a «eio leto . '.0 iri. «r. tu poilet« ta četrt iet- 50 Političen list za slovenski ii a r o fl. V administraciji velia - Za ceio .mi- < ji. <0 kr. ta poi jeta - 'JO „ za četrt »•;.» .. iO ,. V I.h.i.iiaiii :in (ion! iidrtiljan 7fliii «O Kr. vei- na len.. VredniStvo ;e Rečne ulice št. G. Izliaia po trikrat na teiieu in sicer v toraK, cotrtek iu soooto. V sršenov meh. Kakor se zdaj kaže, grof Taaffe vendar ve „ustavoverce" ali centraliste za pravo žilico potipati. Glavna moč te stranke, pri kteri je sila veliko judov, je bila, kakor povsod, v denarji, kajti denar je sveta vladar. Ta stranka je pa imela v rokah že skoro vse premoženje cesarstva, skoro vse denarne zavode in po teh je bila tako mogočna, da je lahko vsako di ugo mnenje zadušila, vsako drugačno prizadevanje spodbila. Judovski bankirji so imeli v rokah ne le posamezne ministre, ampak večkrat vse ministerstvo — dižavi, posebno pa še kme-tiškemu stanu v veliko škodo. Dokler so imeli tako moč, je bilo težko stanje vsakega ministra, ki ni hotel plesati po nj hovi piščalki. Najprvo toraj, kar je b.lo storiti ministru) kteri je hotel vkreniti na drugo , boljšo pot, je moralo biti to, da je lotil se svojih nasprotnikov ob najobčutljivejši strani, ob denarnem premoženji in ž njim vred skušal podreti naj hujo moč. Zato je gret Taaffe najprej prav pred nosom vstauovil jim „deželno banko" — dosti založeno z denarjem, da zaraore vse ju dov^e spodriniti in ljudi rešiti z judovskih krempljev. Judje in „ustavoverci'' so brž čutili ostri nož, ki se je s tem zasadil jim med rebra, in nastal je grozen vik iu krik v „kraljestvu Izrael", kakor sršeni se je spustil ves ustavoverski roj v ministerstvo in njemu vdano večino državnega zbora. Še huje so zavrišali sršeni nad postavo zoper oderuštvo. Po odiranji so namreč Abrahamovi sinovi največ prišli do moči v Avstriji in — knkor je Greuter rekel — nadjali so se celó, da bodo sčasoma posamezne dežele tako v svojo oblast dobili, da jim bo Avstrija tista „obljubljena dežela", ktero so na jutrovem zgubili. Statistika kaže, kako grozovito so judje po nekterih deželah, posebno v Galiciji in na Dunuji napredovali , koliko ljudi je prišlo po njih ob zemljo in drugo premoženje, kar je bila odpravljena postava zoper oderuhe , kar so smeli dreti ljudi jm neusmiljeno visokih, groznih obrestih. Ni se toraj čudili, da je po takem dregljeji zopet bil razljuten ves sršenov meh iu zagnal velik vriš ter zaletaval se v zbornici in se zaletava še huje po judovsk h časnikih, kakor je ,,N. fr. Presse" — v ministra Taaffeja, v večino državnega zbora sploh in v posamezne poslance še posebej, vzliut v tiste, ki so v zbornici s pogumno, odkritosrčno besedo povedali „ustavovercem" in njihovim zaveznikom judom to, kar jim gre , ter jih stavili na davno zasluženi sramotni oder. Zdaj se je jela v celi ostudui nagoti kazati ne le nesramna samogoltnost, požrešnost in grabljivost, marveč tudi neizmerna »revzetnost, surovost in podlost te stranke, že govori v državni zbornici kaj lepo osvetujejo te ljudi, kaj pa še le pisarije njihovih časnikov ! 11 r i -[>avo tulenje, brezumno razgrajanje, podlo zabavljanje, besen krik, žuganje z uporom , surovo sikanje, obrekovanje, vse v najgrših besedah in s humorjem obupnega suroveža , ki ima obešen biti — to in n č druzega ui zdaj po nemških judovskih listih. Pač. še nekaj je. Ker so judje videli, da so zgoraj zgubili že vso zaslombo, jeli so lazit okoli tistih, za ktere se do zdaj nikoli brigali niso, kakor da bi jih ne bilo na svetu — namreč okoli kmetov. Zbobnali so po Nemškem nekaj „kmetiških" shodov, pa vspeh je bil slab, deloma ravno nasproten od nameravanega , in tako so morali sprevideti, da ste moke ne bo kruha zti-nje. Še huje so bili vdarjeni, ko je grof Taalle v odgovoru na Ilohenvvartovo interpelacijo obljubil, da bo ministerstvu vselej prva skrb, zboljšati stanje kmetijstvu in da se bo vlada z vso marljivostjo lotila te zadeve. Se ve, da mora kmet prej verjeti ministru, ki kaže dobro voljo, nego ljudem, ki so ga že tolikokrat na led speljali z lepimi a praznimi obljubami ter ga rabili le za Bvoje samopridne namene, in res so spazili „ustavoverci", da jim kmet nič prav ne zaupa, marveč jih prav sum-lj vo od strani opazuje. Kaj pa zdaj 1 Jud, posebno če je časnikar ali poslanec, je iznajdljiv , glede jezika in pisanja ne pride lahko v zadrego — posebno ker mu drznosti in nesramnosti ne manjka. In tako so začeli zdaj nemški vladi nasprotni časniki plašiti kmeta in obrtnika, češ, da jima vlada ne more pomagati, če bi prav najboljšo voljo imela. Zakaj ne ? Zavoljo Amerike ! Toraj celo Ameriko, v ktero do zdaj nihče izmed nj h pogledal ni , privlečejo na svojo pomoč v obupnem grdem hoji zoper Taaffeja iu večino državne zbornice. Kaj pa sega v naše kmetijstvo in obrtnij-stvo Amerika? Nekaj že, ker mu nagaja ia na pot hodi s svojimi cenejemi izdelki in pridelki, a zakaj? ltavno zato, ker so naši judje in „ustavoverci" preveč zatirali oboje in tako seje Amerikanska pisma. v. \Vabaslia 9. januarija 1881. Predragi prijatelj! Predno Ti kaj druzega pišem, dovoli , da nadaljujem popis svojega potovanja. Stopivši iz ladije, s ktero smo prevozili vsega skupaj 351G morskih milj, v ta kolodvor — bolje rečeno, barako na koleh iz lesa — pridem med ljudi, kteri so pričakovali znancev in sorodnikov došlih z našo ladijo. Ker jaz nisem imel med njimi nikogar, preril sem se skozi nje, a koj me vstavi amerikanski finan-car, češ, kaj imam v zaboji. Ko je vtaknil nos v VBe predale in nič našel za zadacanje, pustil me je naprej, a posluživši Be dveh smodk i/med treh, ktere sem še imel z Evrope. — Toda stoj! Tu prodajujo jabelk», najbrž amerikanska, te moram pokusiti, zamenitn toraj še ostale pruske vinarje za - nje, drugače bi jih ne hi mogel lahko spečati. Kam sedaj ? Šel sem za drugimi, tako da sem Bkozi ta dolgi kolodvor prišel zopet do vode, kjer nas je čakal plod, kteri nas ima prepeljati čez kanal. Jaz sem bil vode že dol grla sit, toda saj ne bo dolgo trpelo. Ko smo bili vsi na tem plodu, vpre se majhni parnik ob našo ladijo in naredi oviuk; peljali smo se kake dobre četrt ure, in stopili zopet na trdno zemljo v Castle Garden u. To veliko, okroglo poslopje bilo je nekdaj močna trdnjava novojorškega mesta. Ostalo je, kakor jo bilo popreje; še sedaj videti so žrela ter podolgaste line v zidu, iz kterih so letele nekdaj pogubonosne krogle na ladije. Toda odkar male, pa močne trdnjavice s težkimi kanoni varujejo vhode v novojorško luko , zgubil je Castle Garden vso svojo veljavo, in kakor se star vojak, ko odsluži, živi z orgijami, hodeč z njimi od mesta do mesta, tako je iz Castle Gardena postala nekaka „redoutu", kjer so nemškil pevci in pevke vlekli srebrne dolarje iz žepov amerikauskih gentleraenov in njihovih ladyes. Od leta 1856 naprej pak je Castle Garden odločen Evrope trudnim ljudem, da tu izstopajo. Minulo leto izstopilo je samo v Castle Gardeuu blizo 32IOOO Evropejcev, število, kakoršnega še ui bilo, odkar se ljudje selijo semkaj. In toliko jih je izstopilo le samo v Novem Yorkti. Potem so še mesta Philadelph.a, Baltimore, San Francisko iu še več družili; če prišteješ vsa- kemu teh mest le 100.000, vedel boš sam najbolje, za koliko se bo to število čez deset let pomnožilo. Tu v Castle Gardenu morali Bmo vsi svoje ime povedati in ali ostanemo v Novem Yorku ali gremo naprej in kam, v ktero državo. — Preje moral je vsak plačati „glavni davek", kteri se je rabil za vzdrževanje Castle Gardena, a pred nekaj leti so ga odpravili, in novojorško mesto je prevzelo vse stroške zato. Toda ta „glavni" davek vtegne se vrniti, kajti država da boje premalo podpore. In stroški todi niso majhni. Poskrbljeno je za vse, kar bi priseljencu utegnilo koristiti. Tu je banka, kjer dobijo oni denar, kterim se ni varno zdelo ga seboj nositi; tu dobiš agente vseh železnic, da si zamoreš kupiti „ticket" (vozni list) v kteri koli kraj zedinjenih držav ali Canade itd. Oe pa meniš ostati v Novem Yorku , in nimaš nobenih znancev, oglasi se pri vodstvu Castle Gardena in ono ti bode preskrbelo delo, kterega rokodelstva le hočeš; preskrbljuje jih morda tisuče in tisuče in to vse osobje mora plačano biti. Nam Kranjcem se tega ni bilo posluževati, ker smo imeli vse naprej naročeno. Omeniti mi je tu le gosp. J. Koeble-ta, kteri je nalašč za to, da pomaga katoličanom sovražnik prikradel, „ko ao vsi spali", in zdaj je že nekoliko vtaboren. Vendar ni tako, kakor upijejo nemški lati in strašijo kmeta češ: „Nikar ne veruj ia ne zaupaj Taaffeju , njegovemu ministerstvu in večini državnega zbora ! Če bi ti prav vsi ti hoteli pomagati, saj ti ne morejo, to ui več v njihovih močeh. Kaj bo tvoja zemlja, tvoja obrtnija proti amerikanski I Tvoja zemlja jo stara, izmolzena, amerikanska mlada, sočua, obilna v pridelkih. Tvoja obrtnija je draga, v primeri z amerikansko borna, otročja, Amerikanec ti na trg lahko svoje izdelke iu pridelke postavi na pol ceneje od tvojih, ti bi moral delati v zgubo. Čemu se boš torej napenjal, če vidiš, da te bo novi svet s svojo ceno obilnoatjo vdušil !■' Tako begajo zdaj nemški listi tiste sta nove, na kterih sloni vsaka država, posebno pa še Avstrija, ki je po svoji legi, po svojih deželah iu narodih poljedelska država. V avoji besuoati zdaj ne skrivajo več svojega pravega namena; — „če nas ni, naj tudi drugi poginejo — apres nous le deluge" — to je njih krik. Švindeljna nj.hovega je ali vsaj bo kmalu konec, če morajo že oni pokopani biti, naj poginejo pa še ujihovi nasprotniki. Zato naj se bega kmet in obrtnik, najbolje če se spravi do očituega upora zoper vlado , zoper sedanje ministerstvo, ker če se to zgodi, je vendar še iskrica upanja, da se ona požerušna judovska stranka vendar še kje vnovič na konja spravi. Strašenje z amerikansko konkurenco ni prav prazuo, kajti res je, da nam zamore zdaj še svoje pridelke celo ceneje sem pošiljati nego jih zamore naš do zdaj tako zatirani kmet in obrtnik pridelovati. Ali ravno tu tiči zajec za grmom. Brž ko se bo obema tako pod rame seglo, kakor je grof Taaffe obljubil, bo tudi to bolje; unanji politiki pa je pridržano trgo vinske razmere tako vravnati, da se ameri-kanski pridelki vsaj v ceni ne bodo mogli me riti z našimi domačimi. Strašenje in beganje judovsko je toraj tud v tem obziru prazno in vidi se, da je le jeza in strup sršenov, kterim je grof Taaffe prav občutljivo v meh dregnil. Upajmo , da ne bo opešal prej, predno ne bo ta sršenov meh tudi popolnem razdjan. Pravi namen se pokaznje. Mi Bmo vedno trdili, da je bil glavni namen takozvanih ustavovercev pri svojem po-atavodajstvu, pri vseh činih in premembab vedno v prvi vrsti le, utrditi nadvlado Nemcev u liberalcev nad vsemi narodi in deželami avstrijskim'. Ta namen pa bo oni vedno tajili, ter skrivali ga za fraze „svobode , napredka, gospodarskega uzhita itd." Že Schmerl ng, oče ustave, Bostavil je volilni red tako umetno, da so morali Nemci v večino priti. Da bo ae velikemu posestvu dale velike volilue predpra-vice, zgodilo se je iz tega uzroka, ker je Schmer-ing od nemško izgojenih plemenitašev pričakoval, da se bodo "oklenili nemško - liberalne ali uemškutarske stranke. To se je tudi ob-iatinilo ua Češkem, Moravskem, v Šleziji in dolenji Avstriji, na Kranjskem, Koroškem, na Štajarskem in Tirolskem. Da ae je ponemčenim in liberalnim mestom dala volilna prepravica, to se je zagovar-alo b tem, da je po mestih („inteligenca", in da se mora nanjo več ozira jemati, ko na kmeta. Da se je pa meščanom v obrtnijskih zbornicah dala še druga volilna pravica, kmetijskim družbam pa ne, zato še danes nemajo nobenega izgovora. Vrhu tega pa so še volilni okraji umetno in krivično razdeljeni , in Bicer „slučajno" povsodi na škodo Slovauom. Vkljub tolikim krivicam umetnega volilnega reda de' lali so vendar nekteri deželni zbori centrali 8tom vedne sitnosti. Ustavoverci so tedaj začeli kričati, da se pri tolikih deželnih zborih vladati ne da, da se morajo „v interesu skupne države" deželnim zborom pravice pristriči in državni poslanci neposrtdno voliti. To so tudi dosegli; zaradi nenavzočnoBti Čehov in po od padništvu dveh Dalmatincev spravili bo liberalci s težko ailo skupaj dvetretjinsko večino za svojo „volilno reformo". Mislili bo , da je zdaj hegomonija nemško-liberalcev zavarovana. A prišlo je drugače. Velike napake in slabo gospodarstvo ustavovercev vzbudilo je tako gnjev IjudBtva zoper to stranko, da je bilo Taaffeju prav lahko , vzeti jim večino ter jih potisniti v manjšino. Zdaj ko vidijo, da jim vsi njih umetni volilni redovi in volilna reforma nič ne koristijo, da so vkljub vsem svojim trdnjavam in jezovom potisnjeni v manjšino , zdaj so na enkrat nehali slepiti s svojimi frazami o svo bodi, ustavovernoBti, napredku itd., ter kar po pravici povedo, za kaj jim je vedno v prvi vrsti šlo, namreč samo za nemško - liberalno nadvlado. Te vrsie listi namreč zdaj pišejo: „Zastonj nam je bil umetni volilni red, zastonj volilna reforma, vse te naše ograde za ohranjenje hegomonije niso nas zamogle ubraniti pred slovanskim navalom. Slovani so že v večini, zato ni druge pomoči , ko ta , da slovansko Galicijo odkrušimo od naše države ter jej damo samoupravo, kakor Ogri Hrvatom, fiotem nam ostane vsaj tolažba, da bomo, Poljakov rešeni, potlačili vsaj Čehe in Slovence." Tedaj skozi leta in leta so nas slepili z lažmi in frazami, in še le zdaj priznavajo, da jim je ustava in volilna reforma služila le kot sredstvo za ohranenje nadvlade in za tlače/ije Slovanov. Zdaj se tedaj sami apovedujejo, da so ljudstvo skozi leta iu leta z golimi lažmi pitali, ko so se bahali s svojo liberalnostjo, pravičnostjo', znanostjo, kulturo, napredkom, dobrim gospodarstvom itd., kajti teh reči pri svojih postavah niso v mislih imeli, ampak le svoje gOBpodaratvo. Kako vneti bo ti ljudje za moč in celokupnoBt države, pokazali bo že leta 1867, ko so državo razkrojili na dva dela iu Ogersko izročili madjarski oblasti, ne iz državnega interesa, ampak vsled spoznanja svoje nezmožnosti, obdržati svojo hegemonijo tudi nad Madjari in Hrvati. Zdaj jim je pa še teh Slovanov preveč, kar jih imajo v takozvani Cislajtaniji; da bi si zagotovili večino in gospodstvo, hočejo brez daljšega premislika odkrušiti Galicijo od Dunaja, ker si upajo potem večino dobiti v državnem zboru, ako Poljaki ne bodo več tam Bedeli in glasovali. Tem ljudem je tako malo za moč iu slavo Avstrije, da ao se na vso moč upirali zasedanju Bosne, ker so vedeli, da tam prebivajo Slovani, in rajši vidijo, da država škodo trpi ali celo razpade, samo da se število Slovanov ne pomnoži, da uemško-liberalna hegomonija v nevarnost ne pride. To je njih pravi program, in hvala, da ga zdaj tako odkritosrčno izjavljajo. Odslej pa vemo, da ljudstvo slepe ali za kake volitve obdelujejo, kedar bodo začeli zopet o svobodi, ustavnosti, gospodarskem napredku itd. govoriti; saj so nam zdaj sami povedali, da je bil in ostane njih glavni namen, ohraniti in utrditi v tem meBtu in jih varuje sleparjev. Ta nam je več opravil, kar bi bili le težko sami; dal nam je lepe pozdrave v obliki male knjižice, poiskal naše zaboje izmed drugih, preskrbel nam voz, ua kterem smo poslali avojo robo na železničui kolodvor, in to brez vse plače kot ud nemško - rimsko - katoliškega društva v Novem Yorku. Vsakemu pak, kdor semkaj pride , svetujem , naj se poprej pismeno do njega obrne, in Bvest si sme biti njegove najboljše pomoči. Zapustivši Castle Garden poslovili smo se najprisrčoejže od njega. Kakor sem Ti že zgoraj povedal, poslali smo svojo robo že naprej na kolodvor, toraj je bilo treba gledati, da Be tudi mi tjekaj spravimo, če nočemo zamuditi vlaka. Sedli smo toraj v „omnibus" ali „Btreet car", kterih po vseh amerikanskih mestih kar mrgoli , kajti da bi se kam peš prišlo, na to tukaj v No vem Vorku še misliti ni. Mirna kranjska vas so nebesa proti vpitju, ropotu in vrišu tega meBta; svojega soBeda tu v „čaru" ne bi čul. Jaz Bem se vstopil poleg vozača, kjer sem imel prost razgled, toda vse mi je mrgolelo pred očmi; velikanske palače, večidel tovarne, vsega je bilo dosti, a okrog nas je mrgolelo vozov, kot bi rastli eden za drugim iz tal. Kočije med tovornimi vozovi, tu sem videl peljati se amerikansko lady samo v vozu in vpijočo nad drugim vozačem, kteri se je od strani zaletel v njen „carriage". A kako je še le ua križempoti, to Be Ti niti popisati ne da. Ljubljanskim „hjakrom" treba bi bilo še trde šole, da bi se emeli upati v ta drenj. — Na vsakih petnajst korakov morda pak je Btal policaj, toda tak, da se sme b svojo pestjo ponašati, da je vstavljal vozove, da je zamogel večkrat posluživši se svojega „bunkača", narediti pešcem pot čez ceBte. To meato šteje kaki miljon in en četrt prebivalcev, a jaz no bi maral tam biti, čeravno, kakor sam veš, občutljivih čutnic nimam. Naš voz se je moral gotovo dvajsetkrat vstaviti na tej čez dve angležki milji dolgi poti, predno smo prišli na kolodvor. Tu smo precej svojo prtljago oddali nekemu služnemu duhu iu šli v notranje prostore tega vehkau-akega kolodvora. Dalje Ti pišem prihodnjič. Ves Tvoj A. Obreza. Arbana&ka in Arbanasi. Po čceki „Osvčti." (Dalje.) Največ se izvozi ovnov na tisoče v Carigrad. Ilazua tega pa je poznati tudi arba-naški tobak. Izvozi se tudi mnogo kož, loja itd., kar se odpošilja po železnici mitrovičko-Bolunskcj, ali pa iz luk arbanaških in turških. Tudi v Belgrad pošiljajo kože, loj in olje. Trat dobiva od tukaj posebno olje, voaek in želve, a poprej je cvetela trgovina tudi s pijavicami. Odnošaj žene v rodovini proti možu je vrlo nečaBten. Kot devojka se mora pokorovati volji očetovej, kot žena robkinjuje možu. Na ženo spadajo vsi hišni poslovi, predenje volne, zgotavljanje in šivanje halj za može in zase, potem morajo pa tudi drva sekati iu vršiti večino poljskih del. Mož kot glava rodovine, soprog ali brat, varje ženo , hčer ali sestro tako Btrogo, da precej za orožje pograbi, ako ktero ptuji možki samo pogleda. Tako je tudi v Slavoniji v arbanaških vaseh Vinkovcih in Ilrkovcih. Prijatelji so nas upozorili, da potajufr in oprezno gledamo ženske, ko smo obiskali Arbanase. avoje gospodstvo nad Slovani, kolikor od teh si še potlačiti upajo. Nasprotno so pa zmirom pripravljeni, oslabiti ali celo razdrobiti to državo, ako bi jim bolj ugajalo tako. Taka ko-terija se drzne, imenovati se „državno stranko"! Politični pregled. V Ljubljani 4. februarja, Avstrijske deiele. V državnem zboru se nadaljuje debata o postavi zoper oderuhe, ter se odo bravajo paragrafi po odsekovem načrtu. Zallin ger je hotel omejeno videti pravico podpisa-vanja menjic, pa minister Pražak je temu nasproti stopil, ker že oderuška postava neko liko omejuje promet denarja, daljno omejenje znalo bi nevarno postati. Na to se je Zallin-gerjev predlog zavrgel. Kdliicid je nasvetoval, naj bi se oderuhi kaznovali z zaporom in denarno globo, škoda, da njego predlog ni obveljal! Klirinški poslanec Kovalski se je pritožil, da poljski okrajni glavarji v Galiciji jako samovoljno postopajo pri ljudskem štenji, ter ljudi šiloma in protipostavno zapisujejo za Poljake, To je prav verjetno, če se spominjamo dogodkov pri zadnjih državnozborskih volitvah v Galiciji. Sicer pa prihajajo iz vseh dežel pritožbe zaradi krivičnega in uepostavnega ravnanja pri ljudskem štenji, zlasti v točki ,,ob-čevalni jezik". Slovani, razun Poljakov , bodo povsod na škodi, v Istri v Trstu in Goriškem zapisujejo jih za Lahe, na Kranjskem, Štajar-skem, Koroškem, ČeBkem, Moravskem, na Du-naji in v Šleziji pa za Nemce. Število Nemcev, Lahov in Poljakov bo tedaj umetno zvikšano, nasprotno pa število Čehov, Slovencev in Ru sinov šiloma zmanjšano. Preverjeni smo posebno gledč Sloveucev, da bomo zaslišali tako Statistiko , da se je bomo kar zavzeli. Morda ne pretirujemo , ako izrečemo bojazen , da nam bo cela t ret j i n a Slovencev vkradeua po Nemcih in Lahih. To je Statistika, da je joj in sramota za kulturno državo. „Politiki" 8e piše, da je v klubu deBuega središča velika razdraženo=t zoper ministra Konrada, ker se on ustavlja vsem nasvetom za prenaredbo šolskih postav, ki izhajajo od konservativne stranke. Temu je bojda krivo največ to, ker se Konradu podložni uradniki pri uaučnem ministerstvu nikakor ne marajo po prijeti novih nazorov, ter celemu ministerstvu navkljub tirajo svojo nemško-liberalno politiko naprej. Konservativni poslanci pa bodo Konrada tako trdo prijeli, da mu ne bo mogoče dalje shajati in bo moral prostovoljno odstopiti. Pa to ne bo na škodo stranki avtono-mistov , ker bo potem naučni minister iz njih srede vzet. — Nas bi veselilo, da se to vres-niči; ali je pa tudi tako res, moramo prepustiti odgovornosti „Politike", ki je sicer o zadevah državnega zbora najbolje podučena. Gorenjeavsirijski cesarski namestnik ni dovolil kmečkega druživa, kakor-šnega so hoteli osnovati, ker so bila pravila spoznana za protipostavna in državi nevarna. Jfladjari in Hrvatje se še vedno niso pobotali zaradi števila hrvaških poslancev v peštanskem zboru, ki se ima povikšati vsled vtelesenja vojne Krajine. Zanimivo je, da so se dogovori pletli tudi okoli dalmatinskega vprašanja, ki ga Ogri in Hrvatje smatrajo tako dolgo za nerešenega, dokler se Dalmacija od Avstrije ne odtrga in ne pridruži trojedni kraljevim. Ako se to zgodi , potem se že tudi ve, na ktero plat bo padla Bosna in Hercegovina; ustanova velikega jugoslovanskega kraljestva pod Habsburžani se potem ne bo dala dolgo zabraniti. Mi sodimo , da se nemško-liberalna stranka ne bo dosti branila, oddati Dalmacijo Hrvatom , da se znebi devetih slovanskih poslancev iz Dalmacije. Saj so že večkrat rekli, da bi se radi tudi Galicije znebili, samo da bi toliko laglje vladali v ostali Avstriji nad Cehi in Slovenci. Nas ne spuste na noben način iz svojih krempljev..... Vnniijc države. Francoski listi opominjajo turško vlado, naj se zahtevam združene Evrope uda, ker je le ta Turčijo rešila popolnega propada. Grki pa Turke bolje poznajo, in vedoči, da od njih mirnim potom ni nič pričakovati , pripravljajo se na boj. Že v kratkem se misli kralj k armadi podati in vrhovno poveljništvo prevzeti. Na Angležkem je velik strah pred irskimi fenijanci. Ob enem se posvetuje vlada n zbornica o tem, kaj se ima glede irskega vprašanja storiti. Tudi bo Angleži v skrbeb, ker se jim v južni Afriki slabo godi. Boje se, da tamošnje ustaje ne bodo mogli še tako hitro potlačiti. Laški listi hočejo vedeti, da se je v Albaniji pričela ustaja zoper Turke, ker so zaprli albanske voditelje. Skobelev poroča iz azijskega bojišča , da so Tekinci pustili v Geok - Tepe 4000 mrtvih. Mnogo Tekincev pa je bilo ubitih še pozneje na begu. Rusi imajo več ko 1000 mrtvih iu ranjenih. Iz Egipta se poroča, da sta se uprla dva polka vojakov, in se še le pomirila, ko je vojni minister odstopil. Izvirni dopisi. Tj Dunaja, 3. februarija. (Iz državnega zbora. — Novi ministri ? — Kučkerjet naslednik.) Državni zbor je v zadnji seji obravnaval oderuško postavo, ne da bi jo bil še dovršil. K 1. paragrafu je namreč govorilo še mnogo govornikov, med kojimi tudi g. Scbneid, ki je nasvetoval, naj se kazen zoper oderuhe poostri tako, da bodo morali poleg zapora tudi še trpeti denarno globo. G. Zallinger je nasvetoval izpustiti določbo, da več ko 10 odstotkov nihče ne sme zahtevati od izposojenih denarjev, Kosovič je predlagal celo premembo prvih dveh paragrafov in deželnim zborom pri-svojeval pravico določevati, koliko obreBti sme kdo tirjati, in Griinvvald je skušal v sedanjo postavo sprejeti nektere določbe prejšnjega patenta zoper oderuhe, pa vsi tukaj našteti nasveti so bili zavrženi, in prvih 5 paragrafov sprejetih po nasvetu odsekovem. Jutri Be bo obravnava nadaljevala, in ker Be bode k ne-kterim paragrafom zopet mnogo govorilo , se Oče moži hčere in ženi sinove po svojej volji, ter jih ne praša za njihovo voljo. Navadno je deček že pred 10 leti zaročen , a devojka pred 7; do 15. leta je deček že soprog, včasi tudi poprej, a devojka se moži pred 12 letom Naproti temu se moži pri Srbih devojka med 20. in 30. letom, ko je že dobra delavka. Romantičnih pripetijejev , kakor pri nas , ni pri njih,% ni pri ArbanaBih. Neredko se zaročajo otroci že v zibki; a to velja posebno za sina edinca, ki je že v tretjem letu zaročen. Go vori Be uamreč, da nebo varje zaročene in da jim podeluje dolgo življenje. Devojke ne dobivajo nič dote, še haljin ne. Ženin si mora izkupiti nevesto. V soboto zvečer pred ženit-vijo jej pošlje svatovsko haljo, fes nakiočen z novci, a roditeljem neko svoto denarja, ki navadno ni veča od dveh cekinov. Svatba se začne po pravilu v pondeljek s provodom k mlinu, kjer se pSenica melje, a T četrtek je ženitvanski dan, kterega uredju-jejo samo pozvane ženske. Petek je dan po-činka, v soboto se snidejo bližnji rodjaci, od kterih je vsaki dolžan prinesti jagnje k slavi, a v nedeljo ostali gosti, od kterih mora vsaki prinesti hleba, vina in nekaj denarja, da se uredi ženitev. Glavna oseba pri svatbi ni ženin nego dever, ki se zove vlam, in s kterim «e oni pobrati. Pri tem obredi se navadno razreže enemu in drugemu malo kože ter po-srkneta nekoliko kapljic krvi, kar znači večno pobratinstvo. Ker je pa dolžnost ženina kakor tudi neveste, da sta tiha in sramožljiva, zato-raj zabava vso družino kakor tudi nevesto, vlam. Mesto ženina gre vlam, da poljubi nevesto v usta, a ona pa njemu zato poljubi roko , potem jo vlam opaše ter obuje čizme, dalje mu je naloga, da hvali krasoto nevestino ter spremljati jo k altaru ali pa k sodniku (kadiji). Po venčanju sledi gostba, na odhodu da vsaki gost nevesti nekaj denarja, a ona mu zato roko poljubi. Drugi dan Be podado k vaškemu studencu , kjer dobiva nevesta navadni krst od ženina. Od tega časa še le je njegova. Mlada žena nima samo na možu neomejenega gospodarja , nego se mora tudi z največim spoštovanju ponašati proti vsemu novemu rodbinstvu , od kterih mora vsacega poljubiti na roko, kedar ga sreča. Roditelji ženinovi imajo nad njo kakor tudi nad sinom roditeljsko svojo pravo, ter jo morejo poslati tudi nazaj, ko se jim ne bi milila. Zato jih nevesta bolj vboga, nego li svojega moža, služi jim ter jih zvečer odpelje v postelj ter čaka tako dolga dokler, je trebajo. S svoj m možem ne samo da negovori pred drugimi , nego se boji celo njegovo ime izustiti. Pa tudi možu bi vpisali v greh, ko bi bil ljubeznjiv svojej ženi, ali ko bi mirno ž njo govoril; lepo je iu pristojno, pa tudi pravo po arbanaških nazorih da se ponaša proti njej ojstro, Btrogo neotesano. Kakor v starem Rimu in v Grškej velja tudi v Arbanaškej ona : mulier finis familiae. Rodbinstvo po ženi ni nobeno rodbinstvo. Novorojenemu detetu daje ime Kum. O rodiljah ae misli, da so pristopne vsem zlim duhom, urokom in čarobijam. Zatorej ne sme niti mati niti novorojenče 40 dni nikamor iz hiše, na ognjišču pa mora goreti neprenehoma ogenj, a vsaki, ki hoče zvečer ali pa po noči v hišo, mora preskočiti mejo, ki je v to Bvrho pred hišo postavljena. Pri smrti je tarnanje naloga žensk. Žena umrlega, Bestre, svasti in hčere ostrižejo si lasi, izranijo lice in prsa, obrnejo Hokate z volno na izvanjBko stran ter puleči si lase, mečejo se kakor nore na zemljo in stene. Tarnanje jim je podobno zavijanju volčjemu. Mrtvi pokopa se navadno precej prvi dan. Nad grobom se ponavlja vika in žene skačejo v grob ter prenehajo tarnati še le takrat, ko se deli pečena pšenica b sladorjem. Nad grobom Be ponavlja tarnanje še tretji dan, a v hiši žalosti toži se še 40 dni, posebno na nedelje in praznike, ko bo snidejo daljne rodjakinje. Očitno je, da bo Arbanasi vzeli pobratinstvo od Slovanov, ker ga nazivljajo slovenskim bo jutri 8e težko pričel razgovor o premembi šolske postave. V zadnji seji sta ministra Taaffe in Falkenhayn tudi odgovorila na neko interpelacijo, kaj je namreč ogerska vlada uči-nila, da bi se zabranilo razširjevanje trtne uši. Poslanec Frierimaun pa je zbornici izročil nasvet o premembi volilnega reda, pri kterem si je vzet v izgled opravilni red angleškega parlamenta. Glavna premtmba bi bila ta, da naj bi se o vsakem predmetu naprej v zbor niči pričela splošnja obravnava, in še le potem naj bi ga pretresali odseki. V budgetnem odseku so se bili že sprijeli o dispozicijskem zakladu. Vstavoverci so nam reč naravnost izrekli, da do sedanje vlade nimajo zaupanja in ji toraj tega zaklada ne dovolijo. Profesor S u e s s je celo ministerstvu očital, da je zgubilo ves pojem o potrebah državinih. Pa minister Taaffe ga je dobro zavrnil in večina je pritrdila od vlade zahtevani svoti. V listih se nahaja novica, da boje knez Karl Schwarzenberg, ud gosposke zbor niče, postane minister. Knez Schwarzenberg je zlasti jako izurjen v kmetijskih zadevah ter je načelnik češkega deželnega kulturnega sveta, toraj sodijo , da utegne postati minister kmetijstva, Falkenhoynu pa se izroči ktero drugo ministerstvo. Tudi prof. Rauda se imenuje med ministerskimi kandidati, iu mu je boje odločeno pravno ministerstvo , ktero zdaj začasno opravlja dr. Pražak. Pa to bo le govorice, O kterih ne morem reči, ali so vtemeljene ali ne. Med kandidati za nadškohjstvo dunajsko imenovan je bil te dni v nekterih tukajšnjih listih tudi pruski kardinal knez Hohenlohe. Radi verjamemo, da bi se knez bolje pcčutil na Dunaji, kakor pa v Rimu in da bi imel potem Bismark tukaj jako veliko in močno zaslombo, ali ravno zarad tega ne moremo misliti, da bi se zamogel za to tolikanj važno in imenitno mesto izvoliti kak tujec, zlasti ker temu tudi naše nove cerkvene postave nasprotujejo. V krogih, kterim se ne more odrekati merodajen vpliv pri izvolitvi nadškofa dunaj- imenom „pobratinja". Kakov v Srbiji tako je tudi v Arbanaškej pobratinstvo Bveto, pa bo ai pobratimi v življenji bolj verni nedo lastna brača. Arbanasi verujejo mnogo v praznovanje. Najbolje razširenaje vera v uroke, da more človek človeka s pogledom raniti, da celo smrt mu provzročiti. Ako kdo živino in otroke hvali, že drže to za urek, a pogleda li Arbanas bolnika ali dete, Btori se, kakor da želi pluniti, ker Blini pripisujejo moč proti urokom in bolezni. Ognju na ognjišču pripisujejo posebno moč, kakor tudi vodi, ktera je prinešena rano iz treh studencev, a da se ni pri tem nič spregovorilo. Tako vodo rabijo za lek. Vtorek jim je nesrečen dan in tako tudi, da ni v mesecu b števiko 0. Bolnik se leči navadno s kakšnimi čarobi jami, ker Be predpostavlja, da bolezen pošiljajo vile ali pa zli duhovi. Lečenjem se bave navadno 8tare, izkusne žene. Na nekih mestih se žrtvujo tudi črni kozli, da preneha bolezen. "V temelju mosta čez brzo reko Rzen je zakopano 12 glav kozlovskih, da bode jači. Tndi ae tamkej misli, da bi v to svrho dobro bilo, ko bi se žrtvovalo nekoliko ljudij. I v razne moči in čarobije kamenja verujejo Arbanasi. (Dalje prih.) Bkega, se marveč govori, da bode naslednik Kučkerjev Šentpolitski škof dr. Matej Bin-der Bmder slovi zarad svoje učenosti in ker je kot bivši profesor cerkvenega prava zlasti doma v tej stroki ter temeljito podučen v vseh vprašanjih, ki sedanji čas vznemirjajo, sodijo, da je najpripravnejši za to mesto. I« IJiihlJaiie, 3. svečana. (Nekaj o godbi v Ljubljani.) Slovenci smo pač primo-rani, ako Bi hočemo narodno življenje v ve selem svitu predstaviti, zamisliti Be v bodočnost, kajti sedanjost nam je še vedno tužna, vkljub Taaffeju Be nam še neče izpolniti nobena želja. Pustivši čmerno Bedanjost zamislil sem se včasih v bodočnost, ter si stavil pred oči različne narodne zavode, po kterih bi slovela Ljubljana ter omiko širila po celi Sloveniji. Med take zavode sem štel v prvi vrsti jugoslovansko akademijo lepih umetnosti; v tej bi se mladi, talentirani Slovenci, pa tudi arugi Slovani vadili v lepih umetnost h, in sicer bi se razdelila na več oddelkov, recimo I. oddelek bi bil za godbo, petje, skladateljstvo, II. oddelek za slikarstvo in risanje, III. oddelek za podobarstvo (kiparstvo), IV. oddelek za dramatiko. Za tako akademijo bi trebalo se ve da mnogo denarja, in ni upati, da bi jo mi že tako kmalo ustanoviti zamegli, saj vidimo, da se od države nemarno nadejati nobene podpore , dokler se nam niti jedna narodna srednja šola ne dovoli. Vendar bi morali mi že zdaj tla pripravljati za take zavode, saj vemo, da iz malega zraste veliko; treba je zdaj seme zasejati, da bo poznejši, nam ugodnejši čas našel že nekaj tvarine, v ktero se bo dal vcepiti požlahnjen sad. Če pomislimo vnetost in zmožnoBt Slovencev za godbo in petje , ter to vnetost in zmožnost primerjamo z našim faktičnim razvitkom v tem oziru, morali bomo priznati, da smo še daleč zaostali. Zastran petja še nič ne rečem, pa v godbi smo pravi reveži, niti v glavnem mestu, Ljubljani, nemarno take godbe, da bi Be smeli z z njo pred svetom pokazati. Ta pomanjkljivost je že davno priznana, in ker Slovenci niso hoteli vedno odvisni ostati od milosti vojaških godeb, skušali so že enkrat v čitalnici osnovati naroden orkester; kupilo se je že nekaj instrumentov, in mladi narodnjaki začeli so se že vaditi ; pa cela stvar je zopet zaspala, morda zato, ker ni bilo pravega, za stvar vnetega strokovnjaka na čelu. Te dni sem govoril z mladim skladateljem V. Faltisom, ki je bil dve leti učenec slavnega hrvaškega skladatelja Zajca, zdaj pa, ko se je opera raz išla, je zapustil Zagreb in se mudi začasno v Ljubljani. Oo igra več instrumentov in je po lastni izpovedi Zajca talentiran umetnik. Tudi „Soča" je priznala, da je Faltis mojster v godbi, o priliki, ko jekoncertiralv Gorici. To se mi je zdela ugodna prilika , da sem se domislil narodnega orkestra v Ljubljani, in Faltis se je takoj izrazil, da bi bil pripravljen, osnovati v Ljubljani naroden orkester , ako bi ga hoteli narodnjaki pri tem podpirati. „Glasbena matica" in „ceciljansko društvo" sta že po svoji svrhi poklicana, podpirati narodno godbo ; „dramatičnemu društvu'' bo tudi treba enkrat misliti, kako Bi omogočiti enkrat narodno opero, in mu mora tedaj prospeh narodne godbe zelo v skrbi biti; slednjič in prav za prav v prvi vrsti pa bo narodna „čitalnica" ohraniti hotela svojo staro slavo, da je narodni napredek v Ljubljani zmirom največ podpirala med vsemi društvi. Ona je tudi premožnejša od drugih društev , ima prostore in nekaj instrumentov ; uaj bi tedaj ona Faitisu priložnost dala, da bi odprl na- j ff^ Dalje v prilogi. rodno godbeno šolo, ter nam tako izgojil umetnostno izobraženih godcev. Naj bi merodajni narodnjaki iu načelniki imenovanih društev to stvar v resen prevdarek vzeli, ter naj bi Ljubljano rešili Bramote, da kot glavno mesto Kranjske in Slovenije nima nobenega čuta za lepe umetnosti, da jo gledš godbe prekosi veliko manjša mesta. Praga je postala Blavna zaradi svojega konservatorija, ali bo naša bela Ljubljana gluha in slepa ostala za vse umetnosti? Ne, tega ne dopustimo, nasprotno hočemo jo narediti za ognjišče znanstva in umetnosti, ob kterem ognjišču se bodo grele in blažile vse Blovenske pokrajine I L. H. N Celja, 30. jan. (Zidanje poslopja za dekliško šolo pod vodstvom šolBkih sester.) Premilostljivi gospod knez in škof Jakob Maksimilijan so 24. aprila 1879 v spomin srebrne poroke Nju Veličanstev presvitlega cesarja Franc Jožefa I. in cesarice Elizabete izročili visoko častitemu knezeškofij-kemu lavantin-skemu konsistoriju 10 000 gld. v ta namen, da Be za šolske sestre iu njihovo dekliško šolo v Celji pozida primerno poslopje. Prečastiti knezoškofijski konsistorij je pooblastil potem „katoliško podporno društvo'' v Celji, naj prevzame skrb, da se to šolsko poslopje postavi. Kakor je bila ta naloga častna za naše mlado društvo, bila je pa tudi silno težavna. Kajti kmalo smo sprevideli, da ta sicer lepi znesek ne bo zadostoval, da dano nam nalogo rešimo na vse strani vspešno. Toda v zaupanji na Božjo pomoč in na blaga srca milih dobrotnikov smo se lotili jako težavnega dela. 1. aprila 1880 so premilostljivi knez in škof blagoslovili vogelni kamen novemu poslopju. Do jeseni leta 1880 se je 27 metrov dolga, 13 metrov široka hiša z lepimi kletmi in z jednim nadstropjem zgotovila, od treh strani od zunaj tudi že osnažila. Do teh mal smo pa tudi že potrosili 13.000 gld. in najmanje bomo potrebovali še 5000 gl., da Be prihodnjo spomlad poslopje popolnoma dovrši. Toda gotovo bi bili stroški že do zdaj vsaj za 1000 gld. veči, ko bi nam ne bili z vožnjo, z lesom itd. pomagali mnogoteri dobrotniki iz celskega mesta, iz celjske okolice; nekteri tudi iz sosednih župnij. Bog njim poplačaj njihov trud ! Tudi v denarji smo prejeli toliko podpore, da nam do zdaj še ni bilo treba delati dolgov. K prvotnemu znesku s 10.000 gld. so dodali premilostljivi knez in skof 20. avgusta 1880 še 1500 gld.; okoli 2000 gld. pa so nam darovali v denarjih drugi blagi dobrotniki du-hovskega in svetnega stanu. Toliko se je doseglo skupnimi močmi. Na čelu vsemu težavnemu delu bo pre" vzvišeni naš Vikši pastir; Njihov izgled bo posnemali duhovniki in nedubovniki I Dozdajšnji vspeh nam vzbuja pogum, nam daje srčnost in vtrjuje zaupanje, da bomo začeto delo tudi srečno dovršili I Poslednji občni zbor našega društva dne 7. novembra 1880 je izrekel Boglasno željo, naj Be v novo postavljeno šolsko poslopje spre-jemljejo tudi dekleta v popolno oskrbljevanje iu izrejo. Komur je toraj mar za blagor naše mladine, naj naB blagovoljno podpira po svojih močeh I Za odbor katoliškega podpornega društva: Ferd. Majcen, tajnik. Jožef ZiSkar, načelnik, Franjo Krašovic, blagajnik. ■x ¡nilske doline na Kor« škeiu, 28. januarija. (Ljudsko šLcviljrnje. KršCanski nauk v ljudskih šolah.) — Ljudsko številjenje bo tukaj kmalo dovršeno, ali žali Bog, nesrečna beseda „Umgangsspr; che to Je občevalni jezik, je za tukajšnje nemškutar-ske občinske zastope dobrodošel pripomoček, zdatno število Slovencev v Nemce prekrstiti. V občini Straja vas (Hoheuthurn), kjer je župan zaveden naroden mož, se sicer to ne godi, ali zanesljivo se poroča, da je k< misar iz Be-laka prišel na pregled in se silno zavzel, ko je videl v predalu „Umgangssprache" vse slo venski. Rekel je občinskemu pisarju : „Hier ist ja alles mit „Sloveuisch" eingetragen, wa-um denn n cht mit „deutsch"? Sie sprechen ja auch deutsch, ich b.n auch ein Slovene, aber ich spreche deutsch,'1 Ko mu pisar dokaže, da se tukaj v druž nah le slovenski govori, je vtibnil komisar. Kedaj bomo Slovenci vendar rešeni teh nemčursk h sovragov? Pa še drugače se sliši od podk'ošterske občine, tam je nemčursk zastop in či to nemška šola, tako, da, če otrok slovensko besedo Priloga „Slovencu" štev. 14 Telegram „Slovencu." Z Dunaja 4. februarja. Obreza in Vitezič z Russoom sta se pogo dila, da za Abendrotha plača kranjskim voznikom 26 tisoč, istrijanskim 7 tisoč goldinarjev. Oderuška postava Se ni dovršena. Poročila li stov o razporu v Hohemvartovem klubu so vsa izmišljena. Domače novice. V Ljubljani, 5. februarja. v (Čast. gosp. J. Rozman), župnik pri. sv. Jakobu v Ljubljani, bo jutri 6. t. m. na svoje mesto slovesno instaliran. (Ples v Čitalnici ljubljanski) na Svečnice večer je bil sijajen kakor vsako leto, po lepo ozaljšaui dvorani se je vrtilo okoli CO parov, udi gosp. deželni predsednik je počastil veselico s svojo navzočnostjo. (,.Brencelju) 1. št. XIII. letnika, je prišel teden na dan mikaven >n bodeč kakor na- ta črhne, pravil, budo v dobi še „pacen ki je šoli že odrastel tej občini menda razen kt.kor je nek' šolar Poroča se, da treh vsi za nemce vpi.saui, tako na Zilci (Gailic), v Zago-r.cah, kjer so še edini luteram-ki Siovenc. Lansko leto se je v Vaš cenjeni list, poročalo , Oa je krajni šolski svet v Čačah ob Žili poslal protest zoper nemškega učite 1 a ta dvarazredui šoli na deželui šoiski svet, ali >o so bile samo mile želje dotiČuega nemčur-kega šolskega sveta, menda se je sramoval tega zadnjem hipu, ter se niso izvišiie, dasiravno je prepričan, da otroci ue razumijo ne nernšk ne slovenski. Ravno to nesp>imetno peduče vanje je krivo, da otroci po tukajšnjih ljud skih šolah še pravilno misliti ue zuajo, še min-j pa kaj razumiti. Ni čuda, da krščanskega nauka otrcci nič ne znajo, komaj da se jim najpotrebuiše molitvice in zapovedi božje glavo vcepijo, pa še to ue pri vseh. Katekizma otroci rabiti ne morejo, ker se ne nauče pra vilno čitati slovenski ter se jim že v prvem letu nemške besede v glavo ubijajo. Ni čuda toraj, da surovost med otroci čedalje veča prihaja, ker malo ali celo nič, ne slišijo kaj takega, kar bi njih srce blažilo, in katehet se že boji tiste ure , ko mora šolo med take suroveže stopit'. Priprosti slovenski kmet na Koroškem se za šolo dosti ne briga, toraj imajo prusofili lahko delo otroke njegove p^nemčiti. Zraven tega so pa koroški Slovenci menda najbolj nevedni v političnem oziru, in kako more tudi drugače biti, ker večidelj ne razumijo pravilno ne nemški ne slovenski, ter tako nobenega časnika rabiti ne morejo. Posvetnih odločnih narodnjakov je tu kaj prav malo, zaupanje do duhovnikov je po nemško - liberalcih zelo omejeno. To pričajo najbolj volitve, pri ktenh sicer katoliški možji odpadejo in liberalce volijo. Vrh tega so po večern sicer slovenski duhovni vendar le nem škutarji. Ker je omenjeno že zgoraj zastrau krščan skega nauka v tukajšnj-h ljudskih šolah meri koroškimi Slovenci, je še to pridjati, da, ak< vlada v verskem in narodnem oziru nič ni stori, bo katehet sčasoma prisiljen poduk kr ščanski v ljudskih šolah, kjer se zdravi peda gogiki tako v obraz bije, itak opustiti, ker ves trud zastonj. Se Jf vadno iu je ž« razposlan naročuikom. čas naročiti se na-nj, kdor ga še nima. (Porotniki.) Za prvo zasedanje porotnega sod'šča v Ljubljani, ki se prične dne 14. februarja, izžrebam so ti-le porotniki: Iz Ljub-jane: Strohmuyer Jožtf, čevljarski mn, krznar. Iz Kranja : Toman Henrik, ¡ovtc z lesom. I/, Kamnika: Poljak Jižif, usnjar; Hrastnik Lovrenc, mesar. Iz Podbrezja e Pavliu Aleš, iz Železnikov GloboČuik Anton, pos.; iz loških Poljan Burger Ferdinand; z Viča Lavrič Jožef, gostilnar; iz Mrk Kotnik Karel, iz Ltije Vakonik; z Vihuike M»yer Karel, iz Idrije Goli Franc, trgovec; iz Radeč Pinlbach Jožef; z Dol felbau Ivan, posestnik; Dovjega Janša Ivan; iz Tržiča Omersa Ivan, trgovec in Urbančič Ivan s Turna pri Novej gori. Dopolnilni porotniki: Hirschmann Egidij, Žitnik Jarnej, Mahr Edvard, Peterca Audrej, Zelenec Lovrenc, Zdešar Lovrenc, Lesecki Jožef, Blaž Franc iu Horvat Matija — vsi iz Ljubljane. (Potres) je bil včeraj v Ljubljani ob dveh 18 minut ponoči; precej se je zazibalo. Razne reči. — Čitalnica v spodnji Šiški napravi v Kozlarjevem zimskem salonu v nedeljo dne 6. februarija v spomin Val. Vodniku veliko besedo s tem-le programom : 1. Ouvntura od Miillerja. 2. Dr. Benj. Ipavec — „Ilirija oživljena", mošk zbor. 2. Slavnostni govor. 4. Gjuro Eisenhut — „Mazurka", mešan zbor. 5. Godba: Prizor na vrti iz ojiere „Faust' od Gounoda. 6. V spomin Val. Vodniku, dekla macija. 7. Iv. pl. Zajec — , Diačka", moški zbor. 8 Godba: „Poutpouri", od Czerriya. 9 K. Knittl — „Žežulinka", moški zbor. 10. Kam Mašek — „Li-liko noč \ mešan zbor. 11. Godba : Cavutinu iz opere „Brivec iz Sevilje" od Ros-sinia. Dva gospoda pa eden sluga. Burka v enem dejanji. — Loterija. — PleB. — Pri besedi in plesu svira godba si. pešpolka veliki knez Mihael št. 26. — Začetek točno ob G. uri. Vstopnina za ude prosta, za neude 40 kr. — Vabilo k veselici, ktero priredi dne G. svečana v gsp Kotnikovi dvorani Vrhniška čitalnica. Program: 1. Pozdrav g. predsednika. 2. Petje: a) Želje Slavjana , b) Sirota: c) Jadransko morje, vse po Hajdrihu, poje možki zbor. 3. Deklamacija. 4. Petje : a) V sladkih 8nnjah, b) Slaba sveča je brlela, čveteroBpeva po Hajdrihu. 5. Ples. 6. Tombola med plesom. Vstopnina 50 kr., za družine 1 gld. Začetek veselice ob 7 uri. K tej veselici najuljudneje vabi Odbor. — Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji vabi k svečanostnej seji, ki bode Vodniku v spomin 5. februarja v dvorani restavracije W&wrischeve (i. Reichsratstr. 3 Mezzanin ) Začetek točno ob '/28 uri. — Slovstvo slovansko. Pastyf duchovni, časopis duhovstvu českoslovan-skemu, vreduje v Pragi s pomočniki vzlasti Jan Ježek, je na svetlobi »že v III. sešitku, s pridigami in osnovami do V. nedelje po raz-glašenji Gospodujem. Jako bogati in zanimljivi so listi katehitovski in sploh veduostni. Vsi razdelki prav dobro služijo tudi slovanskim pridigarjem, katehetom, duhovuim pastirjem v podučevanje in spodbu.ievanje lastno in ptuje. Med sodelavci je, tudi slavni prošl Višehradski, preč. Vacl. Štulc. Beseda je lahka, oblika lepa. —• Christlich - pädagogische Blätter f. d. österr.-ung. Monarchie izhajajo na Dunaju, vreduje vrli J. Panholzer, dvakrat (5. in 20.) na mes.ec, stanejo 2 gl. na leto, Be v IV. letniku jako dobro držijo in priporočati so vsem uč teljem , duhovskim in svetovskim, kterim je mar poduk in vzgoj krščanski. V št. 2. se opisuje blagi šk< f J rsik — demanto-mušuik, po dom-lubnein in cerkvenem delovanj', pa ranjki prernil. škof Wiery, kteri je bil pos«. ben prijatelj šolski mladini in poštenemu vernemu uč teijstvu. — Košut o vi spisi pred cesarje[m. „Magyarc; ¿g" pripoveduje iz zanesljivega vira, da je cesar ukazal, predložiti mu dela Rošu-tova, d;i jih bode brni. Njegovo spremstvo ni pozabilo opozoriti cesarja na tendenco spisov K' šutovih; toda cesar j b je zavrnil, rekoč, da so mu dobro znani na/.ori, ktere razširja Košut po svojih spisih; prav zaradi tega želim brati vse spise njegove. S tem bila je stvar končana in knj ge KoSutove so naročili za cesarja. — ..Cyrill'', časopis pro katolickou hutlbu ponvatnou v Čechiich , na Moravč a ve Slezsku, Majitel, vydavatel a redaktor F. I. „Method." časopis vmčni kreslanskemu. F. J. Lehner. Dvoji časopis v prospeh godbi in umetnosti. Cyrill podaja čitatelju literarne razprave in dopise o godbi; prijateljem posvetnega petja pa prinaša mnoge, raznovrstne priloge. V „Methodu" nahajajo se obrazci, s kteiimi ;e kaže nauk v gutiškrra slogu kr-ščnnsk. m, a zraven nam kaže znamenitejše spominke stavite!), ke naše domovine. — Želeti je v podporo mnogih naročnikov. Naroča se v Karlinu č. 234. — Sebevychovdni. (Lastna vzgoja). Pi uk ua potu življenju možem učečnu ae. Napisal J. Stuart, Blaskie. Z angleškega preložil v češko J. Vaua. V Pragi. 1881. Str. 73. Ta sicer knjiga ne velika ima v sebi ceno ne malo, ter zasluži, da jo preberemo pazljivi. Ne smemo sicer reči, da bi bilo sve Bamo zlato, kar nam podaja pisatelj, vendar je mnogo zlatih zrn , ki so v njej. Tako u. pr. na str. 43 pisatelj končuje razpravo „o «krbi zdravje telesno, tako le: „če hočete biti zdravi, bodite dobri; ako želete biti dobri, gojite v sebi misli nabožne, kajti strah božji je početek modrosti." Na drugem kraji piše: Kdor neče pasti v nesrečo na širnem potu življenja, naj si vtisne v srce resnico sv. pisma: ,,Euo je potrebno.' Denarja ni treba, moči treba, bistrosti ni treba, tudi zdravja m treba, a treba je poguma; kajti le trdna volja nas more obraniti povsod, brez nje izgubi se vsak." (Str. 45j. Pozneje piše: ,,Vednost je moč, to je sicer resnica; a le prava vednost. So pa še više reč nego je vednost; vztrajna energija , plemenito navdušenje, ki vzleta na perutih molitve proti nebu Kdor nima navdušenja, tacega duša se le plazi a ne leta." Tacih dobrih misli mnogo nahaja se v knjigi, za to naj bode priporočena. Grajati nam je na njej, da pisatelj preveč povdarja stanšče svoje ter da prelsgatelj preveč očitno kaže, kako iz srca je Husu vdan. „Čech '. — čudna poroka. V vasi Balajit na Oger-kem, bl'zo M Školča, umrl je nedavno nek gospod Balajti. Zapustil je 50.000 gid. ter zaukazal, da se mora ta denar na obresti naložiti in tako dolgo pustiti, da se bo nara-stel kapital na pet miljonov goldinarjev. Potem pa naj se naredi v vasi Balajiti s tem denarjem visoka šola (vseučelišče) za juriste in zdravnike. Oznanilo. C. kr. deželna vlada je privolila v tej občini v vasi Fužine Zagrac vsako leto 2 živin ska sejma in sicer v soboto pred belo nedeljo in 7. septembra, kamor se toliko go ved nažene, da se vsake vrste lahko kupi, kupca pa vendar ni, t^raj so kupe p ¡vabljeni tudi te sejme pogosto obiskati. Županstvo v Zagracu pr Žužemnerku 31. prosinca 1881. Janez Ferlin tn. p. župan. Ne prezreti! V „katoliški l»uk varni" v L ub- ljani na stolnem trgu je vid iti 1. snopič z na-ročilnim listom, velikega io obš rnega dela Dr. Riharda Andreesa, občni ročni Atlas. Celo delo bo obsegalo 96 zemljevidov s pojasnilnim berilom ter izšlo v desetih soš tk h Povsod znana založnica Velbagena m Kla-singa v Lpsiji podaja tu delo, kakoržnjega še do zdaj svet ni vidil. AUant namreč obsega navodne zemljevide, le veliko lepše in razloč-niše, kakor so navadni. Tisk je popoloo čist in za oči prijeten; papir trden, kakoršnega že ni atlant imel. Zraveu navadnih krajepise,v ima atlant tudi zemljevide, na kter h se razvidi razširjenje raznih ver raznih jezikov, stanovanje raznih ljudstev. Nave deno je število ljudstev, geografičnih milj, sem ter tje število raznih obrtnij in tovarn itd., tako da človek takoj najde, kar potrebuje in ni mu treba dolgega iskanja iu branja. In vendar pri teh izvrstnih lastnostih je atlant vendar le po ceni. Celi atlant slane 12 gld., posamezni sošitki po 1 gld. 20 kr., tedaj zemljevid po 12Va kr. in vse podučno berilo za nameček in zastonj. Prejemati zamore atlant vsak po svoji želji, ali vsak sošitek po 1 gl. 20 kr. posebej, ali po 5 vkup za 6 gld., ali na zadnje vsih 10 vkup za 12 gld. Cena je zato tako nizka, da si ga vsaki, tuli manj premožni zamore omisliti iu ker se je nadejati obilnih naročil. In res izdajatelj poroča , da se je do zdaj že sto tisoč naročnikov na atlaut oglasilo. Nadejamo se mnogo naročil tudi po Slovenskem ter obetamo jih ročno izvrševati. Kdor si želi atlant in njegov obseg na-tanjčniše ogledati, mu ga na dom pošlje Katol. bukvama. Kdor želi kup ti (2) knjige Valvazorjeve, naj se oglasi pri opravuištvu „Slovenca," Yeletrraiicue dvnnrti» cen* 4. februarja . Papirnn rent« 72 80 — Srobern» r«nt» 73.90 £li :« rentH 88 76 — 18601etno državno posojilo 131 _ 'ankin« tiRoije 822 — Kr«ditnt> akcije 286---Lomim 118.60— — Cea. kr. aekiui 6.63, — 20-franko v 9 i? Skoraj zaslon j! Ker je lia kanfc prišla velika tovarna za brit ¡m,h k o srebro, se bo zavolj velikih dolgov in splošnega iz-praznenja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala " za 75 odstotkov pod ceno tedaj skoraj zastonj. Cola mizna oprava iz britanskega srebra, ki jo prej stala 2!) gl., dobi se zdaj za 7 gl. 50kr., ter se 25 let garantira, da bo bela ostala. (S temi 7 gl. 50 kr. jo samo delo komaj na pol plačano.) In sicer so dobi: 6 miznik nožev iz britanskega srebra z angležko ostrino, G vilic iz britanskega srebra, težke in fine sorte, tj težkih žlic iz britanskega srebra, G najličnejih žllčic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečna zajemalniea (velika žlica) iz britanskega srebra, 1 zajemalniea za juho iz britanskega srebra, 2 lepa svečnika, 6 jajčnih kozarcev, 6 lepo izdelanih tac, 1 posoda za sladkor, (3) 1 presejalnik za čaj 42 kosov. Naroči se ali ali s poštnim povzetjem, ali pa da se denar naproj pošlje, pri nas: Britaniasilber-Depot C. Langer Wieu II. obère Donaustrasse 77. Kočija za d v a k o u i a , po ravninah tudi za enega, je ni) |iro«lttj Koč^a je še prav dobro «hranjena in po nizki ceni. (2j Kje? Se iz\e pri opravn.štvu. V zuložbi moji bo ravnokar na svitlo prešle nove bukve: Vijolice, ki so jih nabrali vi.-kocast.ti gospod Janez Volčič Diatom iu sestram veduega česčenju svetega •Pozefa, z aovoljeujtm prečastitega ljubljanskega knezoškotijatva. Te prav čeduo natisnjene bukve otic-egajo na 572 straneh 31 premišljevanj, sedem iKtleij, tuo devetdnevnito, eno iriuuevuicu in en teilen — v čast in slavo svetemu Jožefu, potem navadne kišcauske po-božuoati: juiran^e, večerne moinve, 3 svete maše, spoveane, obhajilue molitve, mol.iev za odpustke, litanije v čast svetemu Jožtfu, lav-retausKe litanije vseh svttuikov, mktere mo utve v čast svetemu Jožifu, sveti knžev pot, mašue pesmi, pesem v čast svetemu Južtfu in Marijue pesmi. (1) Po pravic; se imenujejo te bukve „Vijolice'; kakor bo namreč vijolice ponižne, pa toi kanj ljubljene, lepo dišeče spomladanske cvetlice, tako naj bi bili ponižni, OogoijuDni vsi, ki jih bodo prebirali m se mogočnemu vatbu sv. Jožefu pripori,čevali, da on, ki jt tako blizo pri Jezusu iu Mariji, nam je veum pomočnik , posebno še zadnjo uro našega življenja. Veljajo pa te bukve nevezane 70 soldov, usnjate 1 gid, 30 sold., pozlačene 1 gi. 70 sold. Matija t»erHiter, buk povez. Urban Aubel v Št. Vidu pri Zatičini na Dolenjskem se priporoča čč. gg. župnikom in ct.rkv. predstojnikom za izdelovanje razuih turiiMkih ur iz vlitega in kovanega železa ali pa v mesingu od 100 do 1000 grd. po najnovejši ¿najdbi. (2) Le dobra stvar se hitro prikupi. Komaj jo tri lota, kar sem prišel iz Novega Jorka v London, da angložko deželo soznanim z mojim novim izdelkom. Začel sem z malim , ter odprl počotkom le majhno delavnioo iu pisarno. Pošiljal som moj izdelok v malih zabojih na ogled in poskušnjo po Angležkem, Irskem iu Škotskem. Moj ekstrakt bil je povsodi z veseljem sprojot, In žo v prvem lotu se jo naročilo pri meni 200.000 tlašic. Mnogi so so naročili še le potem, ko so dobroto mojega izdelka že sami poskusili. Drug ga je priporočal drugemu, in tako je moja obrtnij» dobro napredovala. Iz začetka, prej da sem ljudi s svojim izdolkom seznanil, imel som več stroškov s pošiljanjem, ko dobička. Zanesel sem se pa na to, da se mi bo to pozneje splačalo, kadar bodo ljudje moj izdolek žo poznali in coniti vedeli. V toni se nisem motil. Dobil sem toliko priznanja in naročil, da sem svojo delavnico k malo razširiti moral. V drugem letu se jo naročilo pri uioni že (iOO.UOO tlaš. Zahvalnih pisem sem dobival toliko, na stotine in tisučo, da jih žo nisem vedel kam deiati. Enoglasna bila jo hvala mojega „shiikor-ekstrakta". Tako so namreč imenuje moj izdelok, in je izvrstno zdravilo za bolezni na jetrah in v želodcu. Najproj so jo razširilo to zdravilo po Angložkom. Po dolgih študijah in preiskavah som so namreč propričal, da največ bolezni prihaja dandanašnji iz želodca in iz jeter. Iznašel sem zoper to bolezni zdravilo „sohäker-ekstrakt", in ko sem so v Ameriki prepričal, da je mnogim pomagalo, sklenil sem, prinesti ga tudi v Evropo Pa nisem prišel v Evropo kot klativitez, kajti vodil som tam veliko kupčijo in ¡mol sem več ko zadosti za življenje. Moja kupčija se je v tretjem letu še bolj razširila; samo na Angležkem som prodal iiUO.OOO tlaš, v treh letih skupaj tedaj 1,700.000 tlaš, in to je gotovo mnogo za začetek v tako kratkem času. Slaba stvar bi se no bila tako prodajala. Na Angležkem so brž spoznali, kako dobro zdravilo je „shäker-okstrakt" zoper slab želodec in bo-lozni na jetrih, in da je res mnogim pomagal, bo vidi že iz tega, ker se ga jo toliko pokupilo. Tolika spričevala od vseh krajev dalo so mi pogum, da sem svojo kupčijo že razširil na drugo dežole. Želodec so kmalo pokvari, ta bolezen pride kakor tat v noči, zdravilo za to pa jo „shäker-ekstrakt." Ce je želodec pokvarjen, boli človeka v prsih in na straneh, včasih tudi v križu; človek je zaspan in slabo voljo, usta imajo čudon duh, na zobeh je polno slin neprijetnega vzduha. človeku se no ljubi josti, iu na želodcu loži nekaj, kakor kamen. Oči sovdrto; roko in noge so mrzle in mokro, kar prido od mrzlega pota. bolnik jo vedno zaspan, iu če prav spi, mu vendar nič ni bolje; čez nekaj časa jiostane siten, razdražljiv in teman, v srcu mu jo, kakor bi se nečesa bal. Glava je omotična, posebno, kedar človek vstane; čevapostanojo trdo, koža pa suha in gorka. Kri je težka in se nerada po žilah vali; belina v očesu postane rumen». Ifulnik pogosto živež izbljuje in občuti pri tem kislinast ali pa sladčikast okus. Včasih tudi srce tolčo, da bolnik dostikrat misli, da je na srcu bolan. Oči slabo vidijo, kakor skoz moglo, človek postane klavorn in slab. Kmalo se prikaže tudi kašelj, početkom stili, pozneje pa z zelenkastim izmetkom. Te prikazni ne pridejo vse na enkrat, ampak zapored; pa dostikrat jih je več na enkrat opazovati. Lastnik A. J. White vMolirodn na M. Zaioge imajo: na Dunaji: stara c. k. vojna lekarna, I. na Štefanovem trgu; Fr. Pleban, lekar; V. Tvrdy„ lekar „pri zlatem jelenu", Kohlmarkt I.; U. Egger, lekar „pri rudečom raku", L, hoher Markt; D. Bibus, lekar „pri labudu", I., Schottenring; Ph. Neustein, lekar „pri sv. Leopoldu", I. Plankengasse 7.; J. Weis, lekar „pri zamorcu", i. Tuchlauben 27; dr. Ehrmann, lekar „pri sv. Brigiti", 11. lir i gittaplatz; M. Sobel, lekar .,pri medvedu" U. Taborstrasse; dr. Alcks. Rosenberg, ill. Radetzkyplatz; lekarna am Rennweg, III. Ant. Mayer-ja; dr. .1. Lamatsch, lekar „pri sv. Trojici", IV. Wiedener llauptstrasse Iti.; M. Zavaros, lokar „pri križu" VI 1. Mariahilferstraese 72; Jul. Her-babnjr, lekar „pri usmiljenju", VJ1. Kaiserstrasse 90; Ludvik Lip, lokar „pri zlatem slonu" VII. Stiftgasse; 0'. Jb'irbas, lekar „pri sv. Ani" IX. Währingerstrasse. l*o raznih deželah: v Zagrebu: M. L. Fink, lokar, in S. Mitlbaeh, lekar „pri Saivatoru"; v Uster-lici: A. Prikril; v Badenu: G. Schwarz; v Belcu: (Galicija) Jos. Gross, lokar; v Brnu: F. Eder; v Bo-zenu: H. Spretter; v Brüxu: Ford. Fieck, drogiBt; v Broda: (Galicija) E. Kiska; v Pestil Jos. pl, Török, lekar, Königsgasse 12; v D. Földvaru: Jos. PI. Pap: v Gmundemi: A liaymann; v Iglavi: V. Inderka; v Inomostu: Fr. Winkler; v Kančugi: (Galicija) K. Heger; v Karloucu: Z. Findeis, lekar; v Celovcu: P. Birnbacher; vKrakovem: Jos. Trauczynski; vKremsu: S. E. Kleewein; v Kutnihori: Pr. Slavnik; v Ljubljani: Jul. pl. Trnkocy; v Levom: Peter Mikolaš, in K. Kri-žanovski; v Lincu: A. Hofstätterja dediči, in A. Huppert; v Merami: A. Pan; v Milovki: (Galicija,) M. Quirini; v Miskolczu: dr. M. Ilerz; v Nitri: Kornel Touibor; v Novemsadu: O. B. Grosssinger, lekar; v Novemtičinu: Jul. Neusser; v Oedcnburgu: A. He-ckort; v Pančovi: W. H. Graff; v Blznu: E. Kaiser; v Pragi: Jos. Fürst na Porišči; v Prerovi: Ig. Psota, lekar „pri zlatem orlu" v Prcssburgu: Fr. Henriei, lokar „pri sv. Trojici", in Bud. pl. Solz, lekar „pri sv. Martinu; v Prcsnicah: A. Griessl ; v Meichenberg: Jos. pl. Ehrlieh; v Saasa: V. Kraus, drogist; v San-gerbergu: Jos Zieglor;_« Solnogradu: dr. pl. Sodlitzky c. k. dvorni lokar; v Semnicu: Fr. Sztankay; v Stern-bergu: (Morava) A. torki; v Segedinu: Kari pl. Bar-esay; v Opavi: A. Pl&hky; v Temeivaru: C. M. Ja-hner, lekar Hmiyadigasse; iu Štefan Tarczay, lokar „pri Mariji pomagaj"; v Ogersk. Hradišu: Jos, Stand: v Vvnkovcih: L. pl. Alemann; o Varazdinn: G. Hoch-singer; lekar; v Wehn: K. Richter; v Dunajskem Novemmestu: Fr. Kolöarä, lekar. (3) Iidsjatelj in odgovorni u rudnik Kili)) llailei'l